evropski monetarni sistem · pdf fileobris(dogovorao( fiskalnem(paktu(• vrheu“...
TRANSCRIPT
Evropski monetarni sistem
9. Predavanje
Fiskalni pakt in fiskalno pravilo
Struktura
• Fiskalni pakt 2011 • Nova inkarnacija SGP • Konture • Lahko deluje?
• Fiskalno pravilo • Kako deluje • Je bolj učinkovito od pakta?
2
Fiskalni pakt
Fiskalni pakt
1. Obris dogovora o fiskalnem paktu 2. Dogovor o uravnoteženem proračunu 3. Nadzor nad proračunom 4. Reševalni mehanizmi
Obris dogovora o fiskalnem paktu
• Vrh EU -‐ “Nočna seja” 8/9 dec 2011 • Sklepi
• Dogovor o dovoljenem strukturnem in skupnem JF primanjkjaju,
• Dogovor o nadzoru nad proračunom članic, • Dogovor o sankcijah, • Dogovor o reševalnih mehanizmih, • Ni dogovora glede evro obveznic ali o prenehanju no-‐bail-‐out klavzule ECB.
Obris dogovora o fiskalnem paktu
• Dogovor sklenjen kot sporazum med državami in ne v okviru Pogodbe EU • med 17 članicami evro območja in 6+3 ostalimi članicami EU (brez VB).
• Sporazum podpisan do marca 2012
Dogovor
� Dogovor o uravnoteženem proračunu: � strukturni primanjkljaj (def. brez upoštevanja
cikličnih gosp. vplivov) na letni ravni < 0.5% BDP, � 1%, kadar javni dolg < 60 %BDP
� Dogovor o poostrenih pravilih o postopku proc članici, ki ima prevelik JF primanjkljaj � JF primanjkljaj > 3% BDP
� Opredelitev numeričnega pravila za zmanjšanje dolga članice, � kadar javni dolg > 60 %BDP
Dogovor (2)
• Dogovor o uzakonitvi načela o uravnoteženem proračunu: • vsaka članica ga mora zapisac v ustavo (ali enakovreden dokument),
• prenos tega načela v nacionalno zakonodajo nadzira sodišče EU.
• Vsaka članica evro območja mora tudi opredelic samodejni mehanizem za odpravo prevelikega primanjkljaja
Nadzor nad proračunom
• Države, proc katerim poteka EDP postopek zaradi prevelikega primanjkljaja,
• morajo EK in sočlanicam predstavic program s podrobnimi ukrepi in reformami za trajno odpravo prevelikega primanjkljaja,
• Program morajo potrdic EK in sočlanice, • ki nato tudi spremljajo njegovo izvajanje, • članice se specifičnim referenčnim ravnem
približujejo po časovnem načrtu po predlogu EK.
Nadzor nad proračunom (2)
Fiskalni pakt predvideva, da naj bi EK: • ostreje spremljala in ocenjevala proračunske načrte in
načrte za odpravo čezmernih primanjkljajev v evrskih članicah,
• okrepila gospodarski in proračunski nadzor v csch članicah, ki imajo resne težave pri vzdrževanju finančne stabilnosc na evrskem območju,
• preverila ključne kazalnike fiskalne naravnanosc v proračunskih predlogih (DBP-‐drae budget proposal),
• če bi v teh odkrila kršitve pakta za stabilnost in rast, lahko zahteva spremembo predloga proračunskega načrta
Sankcije
� Kršitev dogovora o uravnoteženem proračunu: • avtomatske sankcjije, • 0.5% BDP.
� Poostren postopek zaradi presežnega primanjkljaja: • ko preseže 3% BDP, sledijo avtomatske kazni, • razen če se evrske članice s kvalificirano večino
(85 %) odločijo drugače.
Reševalni mehanizmi
� Začasni evrski reševalni sklad EFSF je deloval do sredine leta 2013,
� Stalni evrski reševalni sklad ESM vzpostavljen septembra 2012.
• Razlika: EFSF deluje na temelju državnih poroštev, ESM pa ima vplačani kapital.
� Z ESM upravlja ECB.
Reševalni mehanizmi (2)
• ESM ima predvideno posojilno moč do 500 mlr., njegova vrednost pa bo 700 mlr. evrov: • 80 mlr. evrov vplačil kapitala (SLO prispevek: 342.4 mln.),
• 620 mlr. evrov so kapitalske zaveze članic (SLO prispevek: 2.65 mlr.)
• ESM neposredno dokapitalizira banke
Reševalni mehanizmi (3)
• Dogovor z MDS: • članice so potrdile za 200 mlr. evrov dvostranskih posojil MDS (za njegove reševalne akcije)
• Ni bilo dogovora: • glede evro obveznic, • glede prenehanja no-‐bail-‐out klavzule ECB • šele septembra 2012 (solo akcija ECB)
Usklajevanje ekonomskih poliEk
• Dogovor o “prizadevanju članic za večje usklajevanje strukturnih reform”,
• pri čemer se bodo v ta namen voditelji evrskih držav sestajali vsaj dvakrat na leto.
• Pakt predvideva “možnost za okrepljeno sodelovanje”:
• pri finančnih predpisih in pri harmonizaciji osnov za davek na dobiček podjecj.
Lahko fiskalni pakt deluje? � Too liile, too late?
� Nujen prvi korak za zgotovitev harmonizacije proračunskih polick,
� Toda kratkoročno ne more rešic evrske krize, • razen če bi postal “cha” osnova za obsežnejše
intervencije ECB v primeru skrajne sile. • ...kar pa ni
� Finančni trgi bodo pokazali, če jim dogovor o fiskalnem paktu vliva več zaupanja v evro � Ni bilo dovolj � Pač pa solo akcija ECB (september 2012 )
Fiskalno pravilo
Fiskalno pravilo
• Kvanctacvno pravilo, ki določa dopustni primanjkljaj oziroma zahtevani presežek proračuna v odvisnosc od ekonomskih razmer
• Ljudska razlaga: Maša Kociper
18
Različne vrste fiskalnih pravil
• Debt rules • Budget balance rules • Expenditure rules • Revenue rules
• Combined rules • Debt and overall deficit ceiling and overall balance target (e.g., Maastricht)
• Overall balance and expenditure ceilings (Sweden, Finland, Netherlands, etc).
19
Število fiskalnih pravil narašča
20
Number of fiscal rules by category of countries: 1990-2008
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1990 1995 2000 2008
IndustrialEU-27Emerging LIC's
Vrste fiskalnih pravil v EU
21
0
10
20
30
40
50
60
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Revenue RulesExpenditure rules Debt RulesBudget balance rules
Fiscal councils
• Independent insctucons with • country-‐specific mandates • adequate and highly qualified staff • guaranteed mulc-‐year budget.
• Can contribute to greater transparency and accountability of fiscal policy.
• Can help monitoring and enforcing a rule.
The case of Chile
• Fiscal insctuconal setup designed to maintain fiscal sustainability and dampen cyclical fluctuacons.
• Rule: maintain a structural surplus of 1 percent of GDP for the central government. Fiscal expenditures follow the dynamics of structural revenue.
• Two independent expert panels provide key projeccons: 1. the inputs (growth of the labor force, real investment, and
total labor produccvity) for escmacng trend GDP 2. ten-‐year forecasts of the price of copper.
• Independent panels enhance policy credibility, while allowing some policy flexibility.
The case of the Netherlands
• The Central Planning Bureau plays a key role in the budgetary process: • Provides projeccons and forecasts • Escmates desired structural budget balance • Vets the programs of all policcal parces (which are thus subject to reputaconal sanccons)
• Undertakes analysis of specific budgetary projects.
• High credibility borne out of tradicon
Fiscal rules lower interest rates (EU-‐25)
Debrun and Joshi (2008)
Estimator:
Long-term interest rate (lagged) 0.55 *** 0.35 *** -0.11 0.53 *** 0.47 *** 0.31 *** 0.39 *** 0.39 *** 0.56 *** 0.13(8.77) (4.26) (-1.44) (5.67) (9.98) (6.35) (4.52) (4.58) (6.41) (1.53)
Short-term interest rate 0.26 *** 0.58 *** 0.50 *** 0.23 *** 0.26 *** 0.50 *** 0.40 *** 0.23 *** 0.12 0.43 ***(4.23) (16.99) (10.52) (3.07) (11.32) (13.49) (4.29) (2.56) (0.92) (6.93)
Cyclically-adjusted primary balance -0.08 ** -0.01 0.00 -0.03 -0.07 * -0.04 -0.07 -0.05 0.03 -0.04(-2.44) (-0.03) (-0.26) (-0.39) (-1.77) (-0.82) (-1.34) (-0.88) (0.56) (-0.72)
Public debt (lagged) 0.01 0.00 -0.01 0.00 0.01 0.00 0.02 ** 0.01 0.00 0.01(0.73) (0.22) (-0.85) (0.27) (0.46) (0.08) (2.04) (0.61) (-0.29) (0.88)
Real GDP growth 0.13 *** -0.01 0.04 ** 0.11 ** 0.26 *** 0.04 0.06 ** 0.09 0.07 0.11 *(3.04) (-0.06) (2.14) (2.38) (4.29) (0.91) (1.93) (1.39) (1.63) (1.80)
Inflation 0.22 ** -0.07 * 0.11 ** 0.22 * 0.45 *** -0.04 0.01 0.33 *** 0.26 * 0.09(2.10) (-1.77) (2.12) (1.92) (4.22) (-1.07) (0.17) (2.70) (1.88) (1.18)
Enlargement (dummy) … … … 0.03 … … … -0.61 … …(0.07) (-1.40)
Election year (dummy) … … 0.08 ** 0.38 … … 0.26 0.28 0.47 * 0.02(2.17) (1.40) (1.48) (1.00) (1.76) (0.11)
Stability and Growth Pact (dummy) … … … … … … … -0.29 0.13 -0.96 **(-1.30) (0.56) (-2.13)
Government stability … … -0.03 ** -0.17 * -0.21 *** 0.03 -0.18 *** -0.16 0.14 -0.08(-1.89) (-1.85) (-3.75) (0.24) (-3.69) (-1.61) (0.59) (-1.19)
Ideological range of governing coalition … … -0.02 0.13 * … … -0.14 0.11 *** 0.10 0.15(-1.53) (1.90) (-1.42) (2.71) (1.52) (1.65)
Fiscal Rule Index -0.16 0.10 -0.09 * -0.16 -0.17 -0.31 ** -0.10 -0.41 ** -0.06 -0.43(-1.58) (0.10) (-1.63) (-0.93) (-1.37) (-2.48) (-1.06) (-2.03) (-0.50) (-1.59)
Number of observations 213 47 72 155 107 153 72 148 148 104Number of countries 15 10 12 25 15 22 9 19 24 21Test for 2nd order autocorrelation (p-value) 2/ 0.93 0.16 0.10 0.38 0.25 0.21 0.55 0.45 … …Sargan test (p-value) 3/ 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 … …
Note: The t-statistics are reported in parentheses (with superscripts *, **, and *** denoting statistical significance at the 10, 5 and 1 percent levels respectively). They are robust to cross-sectional heteroskedasticity. All models include a constant and country effects (not reported). The latter are jointly significant at conventional confidence levels in all equations. The enlargement dummy is equal to 1 for new member states, after they joined the EU. The SGP dummy is equal to 1 for euro area member states after 1998.1/ Arellano-Bond estimation could not be obtained for one of the subsamples (lagged dependent variable highly insignificant and evidence of second-order autocorrelation). The comparison is thus based on fixed-effects estimates.2/ Arellano-Bond test of the null hypothesis of no autocorrelation of residuals.3/ Test of the null hypothesis that identifying restrictions are valid.
Unstable gov.High debt Low debt
Arellano-Bond Fixed effects 1/
Table 2. Determinants of Long-Term Interest Rates in the EU-25 (1990–2005): Selected Sub-Samples
EU-15 Non-EU15 Euro Non-euro Delegation No delegation Stable gov.
Output gap in strukturni deficit
Poslovni cikel in output gap
27
!Vir: UMAR
Output gap
• Output gap (=proizvodna vrzel) • Razlika med aktualnim BDP in
• potencialnim BDP ali • trendnim BDP
• Kako “izmerimo” (=ocenimo) output gap? • Stacscčne metode • Strukturne metode
Output gap
29
Output gap
• Dve najbolj pogosc metodi
• Stacscčna: Hodrick-‐Prescoi filter (HP) • Značilnosc & problemi:
• Izločitev ciklične komponente v časovnih vrstah • Metoda drsečih sredin • Občutljiv na “one-‐:me permanent shocks” – spremeni trend • Občutljiv na “end of sample bias”
Output gap
• Strukturna: Produkcijska funkcija (PF) • Osnovna:
• Potencialna zaposlenost:
• Ocenjevana PF (EC: α=0.63):
• Output gap: v % YP
Y = LαK 1−α ∗TFP
L = Pop∗Part *(1−NAIRU )
Y P = (Pop∗PartT *(1−NAIRU ))αK 1−α ∗TFPT
Gap =Y −Y P
Dejanski in potencialni BDP Letnik: 2012
32
4.3 2.9 3.8 2.9 4.4 4.0 5.8 7.0 3.4
-‐7.9
1.3 0.7
-‐2.5
4 3.8 3.5 3.5 3.4
3 2.8 2.6 2.4
1.4
0.7 0.4 0.4
-‐8.0
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Act_GDP (latest data)
Pot_GDP_PF (vint:2012
Dejanski in potencialni BDP Letnik: 2013
33
3.8 3.7 3.3 3.4
3.9 3.7 4.1 4.0
3.6
1.2
-‐0.2
-‐1.0 -‐1.0
-‐1.9
-‐8.0
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Act_GDP (latest data)
Pot_GDP_PF (vint:2013
Dejanski in potencialni BDP Letnik: 2012-‐2014
34 -‐8.0
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Act_GDP (latest data)
Pot_GDP_PF (vint:2012
Pot_GDP_PF (vint:2013
Pot_GDP_PF (vint:2014)
Lekcija #1
• Ocene potencialnega BDP se spreminjajo • pomemben je letnik (vintage) ocene
• Problemacčni parametri
• ocena trendne parccipacije delovne sile • ocena trendne dinamike TFP • ocena NAIRU
• V času krize se proizvodni potencial zmanjšuje • učinek histereze
Y P = (Pop∗PartT *(1−NAIRU ))αK 1−α ∗TFPT
Problemi merjenja potencialnega outputa NAWRU
36
Ocene NAIRU se približujejo dejanski brezposelnosc
-‐ Ciklična brzposlenost se spreminja v strukturno?
-‐ -‐ ali pa posledica metodoloških napak (filtriranje)?
Problemi merjenja potencialnega outputa Potencialni output
37
Trendni BDP v ZDA
38
Trendni BDP
39
Output gap -‐ Slovenija Letnik 2013 & 2014
40
-‐0.3 -‐0.1 -‐0.1
0.3 0.6 0.8 1.3 1.2 0.9 0.2
-‐0.9 -‐1.7 -‐1.7
0.5 0.4 0.1
0.8 0.3
1.2
1.8
3.7
7.1 6.9
-‐3
-‐2.3
-‐1.7
-‐4
-‐4.8
-‐2.7
-‐1.6
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Razlika (2014-‐2013)
Gap_PF (vint:2013)
Gap_PF (vint:2014)
Razlike v oceni gapa glede na letnik ocene
Output gap in strukturni deficit
41
!Vir: UMAR
Dinamika BDP in strukturni deficit
42
-3.7 -3.6
-2.1 -2.0 -2.0 -1.7 -2.6 -2.8
-5.2 -5.4 -4.7
-3.6
4.3
2.9 3.8
2.9
4.4 4.0
5.8 6.9
3.6
-8.1
1.2
-0.2
!10.0%%
!8.0%%
!6.0%%
!4.0%%
!2.0%%
0.0%%
2.0%%
4.0%%
6.0%%
8.0%%
2000%%% 2001%%% 2002%%% 2003%%% 2004%%% 2005%%% 2006%%% 2007%%% 2008%%% 2009%%% 2010%%% 2011%%%
pror.%deficit% strukturni%deficit% BDP%
Slovenija v času konjunkture ni uspela zmanjšac nic tekočega nic strukturnega deficita
Output gap in strukturni deficit Letnik 2012
43
!8.0%
!6.0%
!4.0%
!2.0%
0.0%
2.0%
4.0%
6.0%
8.0%
10.0%
2000%%% 2001%%% 2002%%% 2003%%% 2004%%% 2005%%% 2006%%% 2007%%% 2008%%% 2009%%% 2010%%% 2011%%% 2012%%% 2013%%%
Slovenija*
pror.%deficit% output%gap% strukturni%deficit%
Slovenija v času konjunkture ni uspela zmanjšac nic tekočega nic strukturnega deficita
Output gap in strukturni deficit Letnik 2013 & 2014
44
-‐3.7 -‐3.9 -‐2.4 -‐2.6 -‐2.2 -‐1.5 -‐1.3 -‐0.1 -‐1.8 -‐6.1 -‐5.7 -‐6.2 -‐3.7 -‐14.6 -‐4.4
-‐4.1 -‐4.1
-‐2.8 -‐2.8 -‐2.7 -‐2.0
-‐2.7 -‐2.7
-‐4.5 -‐4.6 -‐4.7
-‐6.0
-‐2.8
-‐4.3
-‐5.6
-‐3.9
-‐2.8 -‐2.8 -‐2.8 -‐2.3
-‐3.1 -‐3.5
-‐5.1 -‐4.7 -‐4.6
-‐5.4
-‐1.8
-‐12.3
-‐3.1
-‐16.0
-‐14.0
-‐12.0
-‐10.0
-‐8.0
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Dejanski saldo
Strukturni saldo (vint:2013) Strukturni saldo (vint:2014)
Razlike v strukturnem saldu glede na letnik ocene
Output gap in strukturni deficit -‐ Švedska
45
!8.0%
!6.0%
!4.0%
!2.0%
0.0%
2.0%
4.0%
6.0%
1% 2% 3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 11% 12% 13% 14%
Švedska(
pror.%deficit% output%gap% strukturni%deficit%
Švedska z disciplinirano fiskalno policko
Fiskalno pravilo in zaloga -‐ SE
46
0.6$
2.2$ 2.3$
3.6$
2.2$
'2.0$
'1.0$
0.0$
1.0$
2.0$
3.0$
4.0$
2000$$$
2001$$$
2002$$$
2003$$$
2004$$$
2005$$$
2006$$$
2007$$$
2008$$$
2009$$$
2010$$$
2011$$$
proračun
ski+saldo
+(%+BDP)+
"Zaloga"$ Strukturni$saldo$ Proračunski$saldo$
Švedska: velika fiskalna zaloga v dobrih časih
Fiskalno pravilo in “zaloga” -‐ SI
47
!1.5%
!3.1% !3.1%
!1.9%!2.1%
!2.3%
!5.0%
!4.5%
!4.0%
!3.5%
!3.0%
!2.5%
!2.0%
!1.5%
!1.0%
!0.5%
0.0%
!7.0%
!6.0%
!5.0%
!4.0%
!3.0%
!2.0%
!1.0%
0.0%
2000%%%
2001%%%
2002%%%
2003%%%
2004%%%
2005%%%
2006%%%
2007%%%
2008%%%
2009%%%
2010%%%
2011%%%
"Zaloga"% Strukturni%saldo% Proračunski%saldo%
Slovenija brez zaloge, ampak z minusom
Simulator fiskalnega pravila
Fiskalno pravilo Ocene output gap OECD (2013)
49
k =Y P /Y Dej
Izdatki = Pr ihodki *k
2012 2013 2014 2015 napoved rasc (vint: 2013) -‐2.5 -‐2.7 -‐1.0 0.7 rast potencialnega BDP 4.2 3.5 3.0 2.5 proizvodna vrzel -‐6.7 -‐6.2 -‐4.0 -‐1.8 količnik k* 1.069 1.064 1.040 1.018
projekcija prihodkov 14,995 14,590 14,444 14,545 saldo -‐1,030 -‐930 -‐584 -‐260 zgornja meja izdatkov 16,025 15,520 15,028 14,805 projekcija prihodkov 42.5 42.5 42.5 42.5 dopustni saldo -‐2.9 -‐2.7 -‐1.7 -‐0.8 zgornja meja izdatkov 45.4 45.2 44.2 43.3
Fiskalno pravilo Ocene output gap EK (2013)
50
2012 2013 2014 2015 napoved rasc (vint: 2013) -‐2.5 -‐2.7 -‐1.0 0.7 rast potencialnega BDP -‐1.0 -‐1.9 -‐0.9 -‐0.5 proizvodna vrzel -‐0.9 -‐4.9 -‐3.4 -‐2.1 količnik k* 1.015 1.008 0.982 0.961
projekcija prihodkov 14,995 14,590 14,444 14,545 dopustni primanjkljaj -‐231 -‐120 260 573 zgornja meja izdatkov 15,226 14,710 14,184 13,972 projekcija prihodkov 42.5 42.5 42.5 42.5 dopustni saldo -‐0.7 -‐0.3 0.8 1.7 zgornja meja izdatkov 43.2 42.9 41.8 40.8
Drugačne ocene dopustnega deficita z ocenami EK:
-‐ Ob isc rasc BDP, nižji dovoljen saldo (-‐2.7% vs. -‐0.3%)
Zakaj ?
Zakaj prihaja do razlik ?
Razlike v ocenah ključnih parametrov: • Ocena potencialnega BDP • Napovedi gospodarske rasc
• Zelo velike razlike • med insctucijami • Med letniki napovedi
51
Razlike v ocenah output gapa
52
Letnik objave: 2013 2012 2013 2014 2015 OECD -‐6.7 -‐6.2 -‐4.0 -‐1.8 EK -‐ ocene s PF -‐2.3 -‐3.1 -‐3.2 -‐2.0 EK -‐ ocene s HP -‐0.9 -‐3.0 -‐3.4 -‐2.1
Letnik objave: 2014 2012 2013 2014 2015 OECD -‐3.7 -‐4.9 -‐5.2 -‐5.0 EK -‐ ocene s PF -‐4.0 -‐4.8 -‐2.7 -‐1.6 EK -‐ ocene s HP -‐3.3 -‐4.7 -‐2.9 -‐1.8
Objava 2013: Ocena OECD output gapa 2-‐krat večja kot ocena EK
Objava 2014: Konvergenca ocen za nazaj (2013), vendar velike razlike za naprej (2-‐ do 3-‐kratne)
Vpliv razlik v ocenah gapa na dopustni saldo
53
OECD vs. EK: -‐ Drascčne razlike v velikosc dopustnega salda -‐ Razlike celo v predznakih
-‐2.7
-‐1.7
-‐0.8
-‐0.3
0.8
1.7
-‐1.0
0.0
1.0
-‐3.0
-‐2.5
-‐2.0
-‐1.5
-‐1.0
-‐0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0 2013 2014 2015
OECD (2013)
EK (2013) -‐ ocene s PF
EK (2013) -‐ ocene s HP
Vpliv razlik v napovedi rasE in ocenah gapa
54
Ocene EK: -‐ Drascčne razlike glede na letnik napovedi rasc in ocen output gapa
-‐0.3
0.8
1.7
0.3
2.2 2.1
-‐0.4
1.0
0.4
-‐1.0
-‐0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 2013 2014 2015
Rast in Gap (2013)
Rast (2014); Gap (2013)
Rast (2014); Gap (2014)
Lekcija #2
Problem metodologije ocenjevanja output gapa: • Fed (2014): “doubts about the reliance on measures of output gaps to determine economic slack”
• Marcellino & Musso (2011): “output gap useless (and dangerous) for structural analysis or economic policy making in the euro area”
55
Kaj s fiskalnim pravilom ?
• Strukturni saldo (output gap) očitno ni dober indikator fiskalne policke
Nujnost bolj preprostega fiskalnega pravila:
• Dejanski saldo proračuna države (brez zadolževanja) mora bic izravnan čez celotni poslovni cikel
• Biblično Jožefovo pravilo iz starega Egipta • 7 debelih in 7 suhih krav
56