e r 2 0 1 1 m b s - klub gaia · kot da bi se grmovnice jeseni œutile za-postavljene, razvijejo...

Letnik 17

SEP

TEM

BER 2011

7171

www.klubgaia.si

11171

Tema mesecaAndreja PogaœarØpenko: Jeseni cvetoœelepotice v vrtu

Ekoloøko vrtnarjenjeMiøa Puøenjak: Izognimo se teæavam vvrtu s primernim gnojenjem

Ekoloøko vrtnarjenjeDavor Øpehar:Vinograd in klet jeseni

Klubski kotiœek

Reportaæa z Gainegapiknika

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

1414

1818

3434

BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Gaia september 2011.xp 9/7/11 2:08 PM

- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 16,90 EUR.Natisnjeno v 31.100 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. oktobra 2011

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Jeseni cvetoœe lepotice v vrtu

6 Trata jeseni

8 Palisandrovec diøi omamno

9 Maka ali perujski ginseng

10 Vse o jesenskih zasaditvah balkonov in teras

13 Priprava kal na zimo, oskrba sansevierie, brin in hruøka nista dobra soseda

14 Odpravimo teæave v vrtu s primernim gnojenjem 16 Samooskrbni sadovnjak ob hiøi 18 Vinograd in klet jeseni 20 Gain ekoloøki vrt poleti in jeseni

22 Zaljubljeni v zdrave in oœarljive rastline

24 Preureditev zadnjega poœivaliøœa

27 Æafrani kliœejo pomlad

28 Primeren substrat za presajanje orhidej

29 Opojna zlatica

31 Tudi v vlagi varni pred miømi

32 Piknik ob Muri 34 Gaini izleti 35 Gaini kuponi popustov 36 Gaina prijavnica in nateœaj Naj, naj 37 Strokovna predavanja in pisma Gaianov

38 Opravila, na katera v mesecu septembru in oktobru ne smemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Rastline iz daljnih krajev

Ali poznate?

Slovenski naravni biseri

Trata

Strokovnjak svetuje

Zaljubljeni v ...

Vse o ...

Oblikovanje vrta

Dom brez mrgolazni

Sobne rastline

Okrasni vrt

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Kako dobro dene pripadnost ...Vse leto smo v mislih z vami, dragi œlani, zato se tokrat lahko nadejatebogate ponudbe jesenskih predavanj in delavnic po vsej deæeli, ki jih nesmete zamuditi. Z vaøim sodelovanjem øirimo bogato strokovno znanjepo vseh slovenskih domovih, ker smo prepriœani, da bo v prihodnostivrtnarjenje odliœen vir samooskrbe z zelenjavo in sadjem za vse nas.

Kako œudovito je to pretakanje energij – mi vam dajemo nasvete in novaznanja, vi nam omogoœite da pridemo v vaø kraj s svetovanjem, preda-vanji ali predstavitvijo naøih klubskih dejavnosti.

V tej øtevilki Gaie boste dobili odliœne ideje za jesenske zasaditve v vrtu,na balkonu ali grobu. Spomnili vas bomo na prednosti jesenskega gno-jenja z organskimi gnojili, jesensko oskrbo trate, pouœili o odlikah ste-briœastega sadja in namiznih sort trte v samooskrbnem obhiønem vrtu.Ogledate pa si lahko øe œarobni vrt naøih œlanov, ki dosledno sleditanaøim smernicam in nasvetom.

Predvsem pa bi se tokrat radi pohvalili z izvedbo letoønjega klubskegapiknika. „Nekoœ bi lahko rekli, da je æivela tam ob Muri ljubezen /.../”,pravi Miøko Kranjec, a œutili smo jo tudi prvo soboto v septembru, kosmo se z zvestimi œlani, na pikniku v Iæakovcih – na Otoku ljubezni –iskreno objeli, saj se nismo videli od zadnjega sreœanja v Rabcu. Pravljicao dobrih ljudeh je spet oæivela.

A z izleti øe nismo konœali za letos, sledilo bo obiranje mandarin in oljk,pa veselo martinovanje in øe marsikje bomo z vami. S tem mesecem sezakljuœuje tudi naø najveœji klubski nateœaj Naj, naj doseæki naøih œlanovin nato bo sledila bogata obdaritev najuspeønejøih na slavnostni priredi-tvi. Veselja in energije nam ne bo zmanjkalo. Pridruæite se nam.

Ekipa Kluba Gaia

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia


Kot da bi se grmovnice jeseni œutile za-postavljene, razvijejo mnoæico cvetovæareœih barv, pridruæijo pa se jim tudispomladi in poleti cvetoœe grmovnice zbarvitimi jagodami in plodovi.

Veœina jeseni cvetoœih rastlin je zelo me-donosnih in pravi uæitek jih je opazovati,kako jih neprestano obletavajo metulji,œebele in œmrlji.

A. Znaœilnosti jesenicvetoœih grmov

Osnovna znaœilnost jeseni cvetoœih les-natih grmov je cvetenje na enoletnemlesu. Obilnost cvetenja se vzpodbudi sspomladanskim prirezovanjem stebelnihvrøiœkov, moœno obrezovanje pa se iz-vaja na odraslih grmih. S tem se vzpod-budi rast bogato cvetoœih enoletnihpoganjkov. Spomladanska rez velja pravza vse jeseni cvetoœe grme, od naj-manjøega Calluna vulgaris - jesenskaresa, pa do enega najveœjih Hibiscus sy-riacus – sirski oslez.

Hibiscus syriacus ‘Variegata’ – pisa-nolistni oslez sodi zaradi belo panaøira-nih listov med bolj zahtevne grmovnicein le v izredno toplih letih odpre cvetovedo konca.

Perovskia atriplicifolia ‘Blue Spire’ –lobodasta perovskija je listopaden pol-grm, pokonœne rasti. Poganjki so sivka-sto nadahnjeni z globoko narezanimi,diøeœimi listi, sivo zelene barve. Na vrhustebel se od konca poletja pa vse do sre-dine jeseni razvijajo klasasta socvetja zvijoliœastimi cvetovi. Kadar jo sadimo vkombinaciji z drugimi rastlinami, ji mo-ramo odmeriti dovolj prostora, da ne za-senœi drugih rastlin. Kot samostojen grmse lepo poda s kamni ali pa kot dopolnilopri vodnem motivu.

Lespedeza thunbergii ‘Gibraltar’ –lespedeza, Thunbergova grmasta deteljasodi med hitro rastoœe grmovnice. Njenaznaœilnost je, da predvsem v hladnejøempodnebju pozebe skoraj do tal. Tako

vsako pomlad praktiœno iz tal poæenesprva majhne odganjke, ki se konec ju-lija kar naenkrat podaljøajo in v avgustuoblikujejo moœan, preveøajoœ grm. Nje-gova izraznost pride do veljave pred-vsem na breæinah ali terasah. Razvijetudi moœan koreninski sistem, kar je do-brodoølo predvsem pri ozelenitvahbreæin.

Buddleja davidii ‘Pink Pearl’ – davi-dova budleja, metuljnik uæiva na soncuin v toploti. V svoji pravi luœi se pokaæeøele konec junija, saj praktiœno œez noœrazvije lokasto upognjene veje. Do dvametra visoki grmi dobijo øe posebnovpadljiv videz ognjemeta, ko se pripo-gnejo pod teæo diøeœih socvetij, stoæœasteali valjaste oblike. Nevsakdanji so tudipodolgovati listi s koniœastim koncemtemno zelene barve, na spodnji strani paso kontrastno belo polsteno dlakavi.Raznobarvne metuljnike lahko sadimoskupaj ali pa v kombinaciji s trajnicami.Posebno v oœi vpadajoœi pa so samo-stojno posajeni grmi, ki se jih spomladikrepko poreæe in tako vzpodbudi rastenoletnih, cvetnih poganjkov.

Hydrangea paniculata ‘Pinky Winky’– metliœasta hortenzija razvije konec po-letja sprva zeleno nadahnjena latastasocvetja. Cvetovi se v viøku cvetenjaobarvajo v povsem belo barvo, jeseni zodcvitanjem pa se prebarvajo v sortnoznaœilno barvo, pri opisani sorti vroænato. S to igro narave dobimo vtis, daimamo na istem mestu posajeni dve ra-zliœno cvetoœi rastlini. Rastiøœno je ne-zahtevna vrsta, pri œemer so ji v pomoœdlakasti listi. Z razliko od veœine drugihhortenzij jo lahko posadimo na sonœnolego, brez kakrønega koli posebnega za-livanja.

Fuchsia magellanica var. Gracilis –økrlatna fuksija, vitka fuksija je grm ssicer zelo drobnimi cvetovi, vendar nji-hova øtevilœnost doseæe, da postane celgrm en sam cvet. Ljubi bolj polsenœna,kisla rastiøœa, z dovolj vlage. V druæbi s

Tem

a m

ese

ca

Jeseni cvetoœe lepotice v vrtuNarava se jeseni obda v plaøœ æivo pisanih barv, kot da bise pred zasluæenim poœitkom æelela œim bolj veliœastnoposloviti. Kadar so vremenski pogoji ugodni, lahkojesenska obarvanost traja dlje. Jeseni cvetoœe rastline vtem obdobju paradiæa, æal, kar ne pridejo do praveveljave.

4

Pisanolistni oslez

Lobodasta perovskija

Lespedeza, Thunbergovagrmasta detelja

Davidova budleja, metuljnik


5

prekrovnimi trajnicami je njena izraz-nost øe bolj poudarjena.

B. Znaœilnosti jesenicvetoœih trajnic

Tudi jeseni cvetoœe trajnice imajo po -dobno zgodbo kot jeseni cvetoœe grmov-nice. Œez zimo nadzemni deli rastlin vceloti preminejo, ostanejo le øe posuøenasocvetja, ki jih lahko pustimo øe dolgov zimo in poreæemo øele, ko jih sneg po-leæe. Spomladi zelo pozno odæenejo,zgodi se, da kar pozabimo, da bo kasnejena praznem prostoru zrasla zanimivatrajnica.

Sedum spectabile ‘Pink Chablis’ – lepahermelika, okrasna homulica, kitajskaljubezenska zel je gruœasta trajnica, kikonec poletja razvije sploøœena gla-viœasta socvetja, iz katerih se jeseni od-pirajo majhni zvezdasti cvetovi, kimoœno privlaœijo metulje. Liste imajajœaste, nazobœane in soœne. Pri pred-stavljeni sorti so pisani, kar prispeva kzanimivi obarvanosti nasada skozi daljøeobdobje.

Eucomis ‘Bicolor’ – dvobarvna cofastalilija, ananas lilija je œebulnica ekso-tiœnega – ananasu podobnega videza, iz-hajajoœa iz Juæne Afrike, zato potrebujeveliko sonca in odcedna tla. Œez poletjejo je potrebno obilno zalivati, zimskazaøœita pa je skoraj neobhodno potrebna.Sadimo jo posamiœno, bolj kot zanimivo,malo drugaœno trajnico, za popestritevkakønega manjøega detajla v vrtu.

Anemone hupehensis ‘Andrea Atkin-son’ – japonska jesenska vetrnica, jesen-ska anemona je øopasta trajnica, ki navitkih cvetnih steblih razvije nevrstnatebele cvetove. V skupinskih zasaditvah strajnicami jih navadno zasadimo bolj vozadju. S tem prepreœimo oviranje rastidrugih trajnic, hkrati pa dopustimo, datudi sama pride bolj do izraza. V druæbis sebi doraslimi grmovnicami pa ni takopomembno, kakøno zaporedje izberemo.

Rudbeckia fulgida ‘Goldsturm’ – rud-bekija, hudiœeve oœi je nezahtevna traj-nica, ki razvije mnoæico zlato rumenih,kot sonce æareœih koøkov. V sredini imastoæœasto skupino œrnih kroæœevih cve-tov, ki so, œe jih ne poreæemo, dekorati-vni øe daleœ v zimski œas. Namenimo jilahko tudi kakøen manj kvaliteten pro-stor bolj ob robu vrta, saj bo v svojemœasu kljub temu priøla dovolj do veljave.

Andreja Pogaœar Øpenko

www.klubgaia.si

Tem

a m

ese

caMetliœasta hortenzija se

pribliæuje koncu obarvanja

Japonska jesenska vetrnica –jesenska anemona.

Lepa hermelika, okrasna homulica,kitajska ljubezenska zel.

Dvobarvna cofastalilija, ananas lilija

Økrlatna fuksija, vitka fuksija.

Rudbekija, hudiœeve oœi


Pomembno je, da jeseni trato ponovnoprezraœimo in po potrebi obnovimo, pra-vilno dognojimo, redno kosimo in odstra-njujemo suho listje ter rastlinske ostanke.Redna in pravilna jesenska nega nam bozagotovila, da bo naøa trata zimo preæivelazdrava in krepka ter nas bo spomladi spetrazveseljevala s svojo lepo zeleno barvo ingosto rastjo. Zgodnja jesen pa je tudi œas,ki ga lahko izkoristimo za setev ali pola-ganje nove trate.

Obnavljanje tratePoleti je navadno naøa trata bolj obreme-njena, saj se veœ zadræujemo na vrtu, ho-dimo ali tekamo po zelenici, na njejprirejamo druæabna sreœanja ali piknike injo uporabljamo tudi kot podlago za ra-zliœne øportne aktivnosti. Obremenjenatrata se poøkoduje, tla pod njo pa posta-nejo zbita in slabo prepustna. Koreninam

trav je treba omogoœiti, da po-novno laæje zadihajo, kar selahko zgodi samo takrat, kobodo tla spet bolj rahla inzraœna. Opravilo, s katerimbomo to dosegli, se imenuje pre-zraœevanje ali vertikuliranje.Trato zraœimo z rezanjem, pre-badanjem, rahljanjem ali inten-zivnim grabljenjem. Za manjøepovrøine lahko uporabimo karvile, s katerimi na gosto prebo-demo travno ruøo. Vile zabo-demo v travno ruøo pribliæno 10cm globoko in jih nato nekolikoprivzdignemo, da spustimo zrakdo vseh korenin. Veœje povrøineprezraœimo z vertikulirno na-pravo, ki je velikokrat æe delboljøih kosilnic. Pri tem odstra-nimo tudi delce odmrlih in posuøenih trav-nih bilk. Ko zaœne z dreves odpadati listje,ga pozorno in sproti grabimo, saj lahkopredebela plast odpadlega listja povzroœiodmiranje trave. Listje pograbimo in gauporabimo za kompost.

Pozorno in sproti tudi grabimo listje s tra-vne povrøine, saj lahko tudi predebelaplast listja povzroœi odmiranje trave. Listjepograbimo in ga uporabimo za kompost.

Jesensko dognojevanjeŒe smo trato spomladi pognojili z mem-branskim gnojilom plantella formulo 365za trato, potem jeseni ne uporabljajmo veœduøikovih gnojil, saj je trata z njimi dovoljpreskrbljena. Œe pa smo gnojili s kla-siœnimi oz. specialnimi mineralnimi gnojiliza trato, Lahko septembra trato øe enkratdognojimo s plantella specialnim gnoji-lom za trato. V oktobru je œas øe za zadnje jesenskognojenje trate s plantella specialnim gno-

jilom za jesensko gnojenje trave. Ta vse-buje vse potrebne snovi za prehrano vsehvrst trat, tako okrasnih kot tudi øportnih.Uravnoteæeno razmerje hranil omogoœa,da ostane trava gosta, enakomerno zelenain primerna za hojo. Gnojilo vsebuje veœfosforja, kar omogoœa, da trava razvijegoste in krepke korenine in tako tudiboljøe prezimi. Vsebuje pa tudi dodatkemagnezija in bora za lepøo zeleno barvoin zdravo rast rastlin.

Odstranjevanje mahu inplevelaZ jesensko vlago in deæjem se na trati spetvzpostavijo ugodne razmere za razvojmahu. Ta je stalen problem predvsem nateækih tleh in senœni legi. Mahu ne odstra-njujemo z grobim grabljenjem, ker takonjegove trose raznesemo po celotni travnipovrøini. Uœinkovito ga lahko odstranimos potresanjem plantelle proti mahu. Sred-stvo potresemo direktno na mesta, kjer

Vrt

na t

rata Trata jeseni

Trato zrahljamo inprezraœimo z zabadanjemvil v travno ruøo in rahlimprivzdigovanjem.

Na prekopana inpognojena tladosejemo primernoseme.

Jeseni trata spet na novo zadiha. Veœ padavin, jutranja vlaga in prijetne temperature œez danso kot nalaøœ za novo rast in lepo zeleno barvo. September in oktober sta meseca, ki ju lahkodobro izkoristimo za najrazliœnejøa opravila na naøi zelenici.


opazimo mah in poœakamo 10 dni, da tapoœrni oz. odmre. Nato ga pograbimo. Pleveli so øe posebej problem na trati, kimeji na naraven, redko koøen travnik. Ple-vel se veliko hitreje razraste na povrøini,ki je slabo vzdræevana. Œe trato zalivamopreveœ ali premalo, jo prenizko kosimo inne zraœimo, postane øibkejøa in na neka-terih mestih odmre. Prazna mesta hitronaseli plevel, ki se hitro razraøœa. Jeseniuniœujemo veœletne øirokolistne plevele,kot je slak, osat, kislica in øe nekateridrugi. Na manjøih povrøinah plevel od-stranjujemo roœno.Œe so nam med letom travo uniœevaliøkodljivci, kot so ogrci majskega hroøœa,sovke ali strune, se jih lahko øe pred zimouœinkovito znebimo tako, da povrøinopoøkropimo s sredstvom proti talnimøkodljivcem, ki ga lahko na bavimo v kme-tijski lekarni.

Zadnja koønja pred zimoTrata jeseni zelo poœasi raste, vendar jopred zimo øe vedno redno kosimo. Pripo-roœljiva viøina koønje je 3 do 4 centimetre.Ker so dnevi vedno krajøi, noœi pa daljøein je v zraku tudi vedno veœ relativnezraœne vlage pazimo, da je trava ob koønjisuha. Okoli razliœnih ovir (dreves, grmov-nic, ograj, ste brov, klopi ...) kosimo z mo-tornimi kosilni cami na nitko ali s økarjamiza travo. Zlasti v vlaænih hladnejøih dnehje zelo pomem bno, da vedno odstranimopokoøeno travo. Trava, ki ostane na po-koøeni travni povrøini, prepreœuje zraœenjein dihanje trate, zato se ustvarijo razmerebrez kisika. V takem okolju posameznetravne bilke poœasi odmirajo. Ko konœno

odstranimo tako odmrlo travo, ostanejoøtevilna mesta popolnoma gola. Tako namne preostane drugega, kot da spomladitaka mesta ponovno posejemo.

Setev nove trateV septembru so razmere za zasnovo novezelenice idealne. Vlage je dovolj, pa tuditemperatura za hiter vznik travnih bilk jeugodna. Pred setvijo je potrebno tla dobropripraviti. Najprej jih prekopljemo s pre-kopalnikom ali kar lopato za manjøe po-vrøine, pri tem uredimo naklon povrøineza odtok padavinske vode in dodamo kva-litetno organsko gnojilo plantella organikali biogreno. Zemljiøœe z grabljami najprejgrobo, nato pa fino izravnamo z gra-bljami. Pri tem odstranimo œim veœ kame-nja, ki bi kasneje, ko se zemljiøœe nekolikoposede, motilo koønjo. Tla potresemo zmembranskim gnojilom plantella formula365 za trato. Hranila se iz tega t.i. »pa-metnega gnojila« sproøœajo v odvisnostiod temperature, zato ni nevarnosti, da bise v zimskem obdobju sprostilo preveœhranil. Za setev izberemo primernomeøanico trav glede na klimatske razmerein osonœenost trate. Za sonœno lego izbe-remo meøanico plantella aurora, zasenœne plantella viva, za vroœe mediteran-ske lege plantella adria in za meøane legeplantella univerzal. Œe je zemljiøœe pro-blematiœno in priœakujemo slab vznik,uporabimo obloæeno seme meøanice plan-tella contessa. Obloga te meøanice pre-preœuje ptiœem, da bi zauæili posejanoseme, obenem pa zagotavlja hranila in do-volj vlage za hiter vznik trav. Po setvizemljiøœe povaljamo in zalijemo.

Posuøen mahz grabljamiodstranimo.

Povsem zadnja dela natrati pred zimoŒe so tla suha, nepomrznjena in ni sneæneodeje, trato pograbimo ter s tem odstra-nimo odmrle dele travne ruøe, gnijoœelistje ter deæevnikove kupœke. Ko pasneæna odeja ponovno prekrije tla, je naøedelo na vrtu za to sezono konœano. Opra-vili smo vse, kar je bilo potrebno, da selahko z olajøanjem in veseljem odpoœijemoin z veseljem œakamo na novo vrtnarskosezono.

Nevenka Breznik

Mah odpravimo s specialnisredstvom Plantella proti mahu.

Vrt

na t

rata


8

Rast

line i

z daln

jih k

raje

v

Trobentasti cvetovi, znaœilni za druæinobignonijevk, poleg barve privabljajo tudiz omamnim vonjem. Cvetovi popolnomaprekrijejo redko razvejano kroønjo, takoda je sestavljene liste, ki spominjajo napraprot, teæko opaziti. Rod Jacarandaobsega 49 razliœnih vrst grmovin dreves, ki izvirajo izjuæne Amerike. Najveœjaraznolikost rodu je vBraziliji, Argentini inPeruju, izvirajo patudi iz osrednjeMehike in Kari-bov. Najpogostejøajacaranda, ki jolahko sreœamoskoraj povsod posvetu, je modra ja-caranda (Jacarandamimosifolia) ali palisan-drovec. Ta zraste v srednjeveliko drevo, do petnajst me-trov, s precej øiroko kroønjo deænika-ste oblike. Kjer so nizke temperatureomejitveni dejavnik za gojenje palisan-drovca na prostem, ga gojijo kot poso-dovko. Tako poœasneje raste, njegovakonœna viøina je niæja, pa tudi cvetimanj.

Vzgoja in negaPalisandrovec po obilnem cvetenju bo-gato obrodi semena, ki so spravljena vstroku s krilci podobnim strukturam. Pa-

lisandrovec se na prostem rad sam za-seje. Seme dobro kali, zato je razm-noæevanje s setvijo preprosto. Semenaposejemo takoj, ko dozorijo v substrat zasejanœke. Najbolj primerne so poglo-bljene sejalne multiploøœe, saj je presa-

janje iz njih manjøi stres zarastline. Semena vzklijejo

po pribliæno treh tednih,do takrat pa skrbimo

za optimalno tempe-raturo med 25 in27 °C in da je sub-strat primernovlaæen. Slabastran je le, da takovzgojeno drevopotrebuje veœ let,

preden prviœ zac-veti. Za bolj nestrpne

je hitrejøa tehnikarazmnoæevanja s pota-

knjenci ali s cepljenjem. Rast-lina je prilagojena na suøna tla, zato

mora biti kot posodovka zasajena vdobro odcednem substratu. V zimskemœasu zalivamo zelo malo. Palisandrovecni obœutljiv na bolezni in økodljivce, za-radi tega je v toplih krajih primeren tudiza sajenje javnih nasadov in cestnih dre-voredov. Œe ga gojimo kot posodovko,ga lahko doletijo vse za rastlinjake inzimske vrtove znaœilne teæave: kaparji,prøice, rdeœi pajek … Rastlino zato rednopregledujemo. Zelo pomembno je, daima sonœno in zraœno rastiøœe. Zdrava

rastlina se laæje spopade z nadlogami,zato skrbimo, da ostane v dobri kondi-ciji. Odceden substrat z dovolj organskesnovi redno dognojujemo. Najbolj pri-merna so visokokakovostna gnojila s ta-kojønjim in dolgotrajnim delovanjem,kot je plantella formula 365 za okrasnerastline, spomladi in poleti pa dognoju-jemo øe z gnojilom v obliki tablete, ki seraztopi v vodi, plantella tabs za cvetoœerastline. Obrezujemo le minimalno. Sadiko vzaœetku oblikujemo v drevo, torej pu-stimo eno steblo. Odstranjujemo le po-suøene ali poøkodovane veje. Rezpovzroœi rast mnogih navpiœnih poganj-kov, ki moœno rastejo in kvarijo oblikokroønje.

UporabaPalisandrovec je priljubljena okrasnarastlina, zasajena kot samostojno drevo,v drevoredu ali v kombinaciji z drugimirastlinami. Poleg okrasne vrednosti jeuporaben tudi les. Je svetlo sive barve,se lepo suøi in je primeren za izdelovanjemanjøih okrasnih predmetov. Znano jetudi protimikrobno delovanje vodnegaizvleœka palisandrovca. Semena palisan-drovca lahko naroœite preko spleta priB&T World Seeds in www.tandmworld-wide.com, ali pa naroœite sadike nawww.rareflora.com

Meta Øepic

Palisandrovec diøi omamnoOd mnogih zares œudovitih in nepozabnih rastlin na svetu jih le malo naredi tak prvivtis kot palisandrovec ali jacaranda. Drevo, œigar elegantno deænikasto kroønjopopolnoma prekrijejo modri trobentasti cvetovi, v œasu cvetenja popolnoma oœaravsakega mimoidoœega. Ime ‘jacaranda’ je portugalska beseda za roæni les ali palisander.


Maka izvira iz visokogorja Peruja in Bolivije. Na obmoœjuAndov je izredno cenjena. Vœasih so jo uporabljali celokot plaœilno sredstvo. Je eno ali dvoletnica iz druæinekriænic, uæiten je njen podzemni del – koren. Rast inoblika rastline spominjata na repo ali peso, s katerimaje v sorodu. Koren je sestavljen iz repaste korenine inodebeljenega spodnjega dela stebla, ki skupaj spomi-njata na narobe obrnjeno hruøko. Barva korena je lahkokrem, rdeœa, lila, zelena ali œrna. V zadnjem œasu se se-lekcionirajo rastline s krem, rdeœimi in œrnimi koreni, kerimajo najviøjo hranilno, energijsko in zdravilno vrednost.Koreni krem barve dajejo najveœje pridelke in so sladkegaokusa. Œrni koreni so sladko-grenkega okusa, znani po visokienergijski vrednosti. Uæivanje korenov rdeœe barve pa zmanjøujepoveœano prostato.

GojenjeTradicionalen naœin pridelovanja make je na nadmorskih viøinahokoli 4.500m, kjer so tla skromna s hranili in temperature precejnizke. Kot je za korenovke znaœilno, maka zelo izœrpa tla, zato jihizboljøujejo z dodajanjem preperelega ovœjega ali alpakinega gnoja.Na viøinah, kjer se prideluje, je le malo økodljivcev in bolezni. Odsetve do pobiranja pridelka poteœe 8 do 10 mesecev. Semena make,ki raste v visokogorju Peruja, niso primerna za gojenje v niæinah.Semena, ki so edini naœin razmnoæevanja pri maki, v dobrih po-gojih kalijo po petih dneh. Naroœite jih lahko preko spletawww.tradewindsfruit store.com in na www.jungleseeds.com/SeedS-hop/RootVeg. Istoœasno kot druge korenovke mako sejemo na pro-sto zgodaj poleti. Na zelenjavnem vrtu je za setev make najboljprimerna druga poljina kolobarja, tla pa dodatno izboljøamo s ka-kovostnim dolgodelujoœim organskim gnojilom plantella organik.

Tradicionalno sadijo mako skupaj s krompirjem, saj naj bi bila na-ravni repelent za veœino økodljivcev.

Zdravilna vrednostMaka izboljøa odpornost in fiziœno moœ ter øœiti pred stresom.Njeno øpansko ime je maca - maca. Zaradi vrste zdravilnih uœin-kovin ji nekateri pravijo perujski ginseng.Hranilna vrednost posuøenega korena make je podobna vsebno-stim riæa in pøenice. Vsebuje velik deleæ hranil, ki so bistvenegapomena za æivljenje: makro in mikroelemente: kalcij, magnezij,fosfor, kalij, æelezo, cink; vitamine C, B in E; pomembne aminoki-sline in maøœobne kisline; koreni so bogati z vlakninami. V Peruju mako pripravljajo tradicionalno vedno kuhano. Posuøenoin zmleto meøajo z mlekom in drugimi vrstami moke za peko inpripravo kaøastih jedi. Fermentirana se uporablja za pripravo pivaz nizko vsebnostjo alkohola. Uporabljajo se tudi listi, sveæi za so-late ali blanøirani kot zelenjavna priloga. V zdravilne namene seuporablja predvsem suhi ekstrakt, ki vsebuje viøjo koncentracijohranilnih in zdravilnih snovi. Œeprav so zdravilne lastnosti makev juæni Ameriki cenjene æe 2000 let, so v Evropi njeno protistresnodelovanje raziskali in dokazali øele leta 1930. Njena pridelava seje iz visokogorja v Peruju razøirila po svetu øele po letu 1980.

ZanimivostMaka in njeni ekstrakti se v zadnjem œasu prodajajo kot œudeænozdravilo proti utrujenosti, za boljøo zbranost, veœjo telesno inspolno moœ, vendar to dokazano velja le za rastline, ki so pridelanena visokogorskih rastiøœih v Andih.

Meta Øepic

Maka ali perujski ginseng

9

Ker se je prilagodila æivljenju v visokogorju, rastlina maka (Lepidium meyenii) v sebiskriva neprecenljivo bogastvo hranilnih in zdravilnih snovi. Spada med adaptogene – toso rastline, katerih vsebnosti brez stranskih uœinkov pozitivno vplivajo na œloveøkiorganizem.

Podzemni zaloæni organ spominja na repo ali peso, skaterima je maka v sorodu.

Ali

pozn

ate

?

Oblika plodu je lusk, v katerem sta po dve okroglisemeni. Œe jo sejemo prezgodaj spomladi, nam dopoletja lahko uide v cvet.

www.klubgaia.si


Osnovno vodilo jesenske zasaditve je poæivitev zunanjihbivalnih povrøin v jesenskih in zimskih mesecih. Tako kotpri spomladanskih zasaditvah je tudi tukaj pomemben naœrtsajenja s pomembno razliko, da se jeseni zelo malo ra-zraøœajo, zato posadimo polne posode tako, da je æe ob saje-nju viden uœinek izbrane kombinacije. Pred zasaditvijo si vvrtnarijah in drugod z veœjo izbiro ogledamo rastline in opre-delimo, kaj nam je vøeœ, doloœimo prostor in posodo, v katerobomo sadili in øele potem izbiramo in kombiniramo rastline.Seveda je za izbor pomembna tudi lokacija, kam bomo je-senski nasad postavili. Na manj izpostavljena mesta pod nad-streøkom mirno lahko sadimo veœje koliœine cvetoœih ciklam,ki bodo cvetele vseskozi tja do decembra ali do daljøega ob-dobja temperatur okoli niœle. Za odprte, izpostavljene legeje boljøe uporabiti veœje koliœine listnatih in zimzelenih traj-nic ter resja in manj cvetoœih rastlin.Morda v vaøem koritu ali posodi na terasi æe raste katera odtrpeænih prezimnih lepotic, zato zamenjajte le sezonske, napozebo obœutljive rastline. Razliœne trave, vednozelene rast-line, nekatera zeliøœa, kot so æajbelj, timijan in roæmarinlahko ostanejo na istem mestu tudi v zimskem œasu. Ta-kojønji œar cvetoœe jeseni boste dosegli s sajenjem ciklam,resja, maœeh in krizantem. Posebno neæen pridih bodo ustva-rile lepo razraøœene trave, ki se bodo øe obarvale in bodopravo lepoto pokazale v druæbi slane in deænih kapljic.

Katere rastline izbratiZa jesenske zasaditve lahko izbiramo med rastlinami z ra-zliœno okrasno vrednostjo, vsaka pa ima svoje prednosti.Cvetoœe rastline obogatijo zasaditev z barvami cvetja, ven-dar je to bolj kratkotrajnega znaœaja. Listnate rastline intrave dajo barvo in strukturo zasaditvi, rastline s plodovi invednozelene pa nasadu dolgo œasa dajejo okrasno vrednostin trajnost.

Seveda je lahko zasaditev tudi z eno vrsto rastlin izrednoatraktivna. Okrasne paprike v skupinski zasaditvi veœ ena-kih rastlin prav gotovo pridejo do izraza.

Okrasni listi in cvetovi:✿ Cvetoœe – anemone, krizanteme, maœehe, rese, stolistnik,

ceratostigma, ciklame, salvije, jetiœniki, ajanija, homulice.✿ Listnate – hojhere, æajblji, skreœnik, mulenbekija, smilj,

kalocefalus, hoste.✿ Trave – øaøi, perjanka, imperata, bilnice, bodalica, kol-

meæ.✿ Vednozelene rastline: trdoleske, brøljani, mini iglavci,

manjøi lovorikovci, ileks, paneøpljice, puøpan.

Rastline z okrasnimi plodovi: ✿ Okrasne paprike, skimije, gaulterije, pernecije

Vse o jesenskih zasaditvahbalkonov in terasSedaj je pravi œas, da poletne zasaditve zamenjate z jesensko privlaœnimi rastlinami. Vodila zajesenske zasaditve so nekoliko drugaœna od spomladanskih zasaditev, enako velja za oskrbo.Najveœjo okrasno vrednost dajo rastlinam barve listov. Rastline se jeseni le skromno razrastejo,zato je izbira pravih za zapolnitev posode æe pri sajenju zagotovilo za uspeh.

Vse

o .

..

10

1. Øaø ‘Jenneke’

2. Ajania

3. Øaø ‘Mint curl’

4. Okrasna paprika

5. Hojhera ‘Blackbeauty’

6. Zimzelen ‘Imagine’

7. Plazeœi skreœnik ‘Burgundy Glow’

8. Jesenska resa‘Garden Girls’

1

6

2

7

6

5

34

1

1. Brøljan zeleni

2. Okrasna paprikarumena

3. Pisanolistni æaljbelj‘Goldblatt’

4. Drobnocvetnakrizantema

5. Zimzelen

6. Maœeha

34

65

2


Novosti med rastlinami za jesenskezasaditve✿ Enostavne za vzdræevanje in barvno pisane hojhere so v

zadnjih letih pridobile prav posebno mesto pri jesenskih za-saditvah. Letoønjo jesen bo tudi pri nas na voljo desetinanovih sort v razliœnih barvnih odtenkih rumene, temnordeœe, rjave, sive in celo œrne barve, ki se bolj ali manjkoøato razraøœajo. Lahko izberemo ekstravagantno hojherosorte ‘Black Beauty’ s œrnimi listi œrnimi listi valovitega robaali sorto ‘Midnight Ross’ s œrnimi listi in roza pegami terkrem cvetovi. Za uporabo v svetlejøi zasaditvi vas bo gotovonavduøila sorta kompaktno rastoœe hojhere ‘Green spice’ ssrebrno zelenimi listi in markantnimi rdeœimi æilami.

✿ Jesenske zasaditve brez homulic skorajda ni. Tudi tu bomolahko izbirali med desetino razliœnih sort, od kompaktnih invisokih z roænatimi cvetovi do rumeno cvetoœih sort ‘Sun-kissed’, sorte ‘Alborte ‘Alba’ z belimi cvetovi in temnolistnosorto ‘Chocolate ball’, ki se kompaktno blazinasto razraøœa incveti v rumeni barvi.

✿ Posebno atraktivne so nove sorte nizkih trav. Eleganco bozasaditvi dal øaø sorte ‘jeneke’ , intenzivno krem rumenebarve z ozkim progastim listjem. Vodilno vlogo med po-veøajoœimi øaøi ima sorta ‘Evergold’ z ozkimi, zlato rume-nimi progami na listju. Kompaktno rastoœa festuca sorte‘Bonfinger’ z zelo neænimi vejicami, sive barve, se bo zago-tovo odliœno uveljavila kot pokrovna trava za pokopaliøœa,zahvaljujoœ dobri odpornosti na mraz. Penisetum ‘Rubrum’ zvitkim œrno-rdeœim listjem in privlaœnimi cvetnimi klasi jeodliœna popestritev jesenski zasaditvi v roænatih tonih.

✿ In øe za piko na i kombinacija raznovrstno obarvanih ciklam,diøeœih, dvojnih (skupaj posajeni dve barvi), za gojenje na

www.klubgaia.si

Vse

o .

..

1. Hojhera ‘Marmalade’2. Perjanka ‘Rubrum’3. Jesenska resa4. Homulica

‘Herbstfreunde’5. Hojhera ‘Green spice’

1. Jesenska anemona‘Splendens’

2. Mulenbekija3. Festuca ‘Bonfinger’4. Maœeha ‘Ice babies’5. Kalocefalus6. Ciklama7. Hojhera ‘Midnight

Rose’

2

1. Mini iglavec2. Trdoleska

‘Gold Queen’3. Maœeha4. Pernecija

1

3

4

5

6

7

2

4

53

1

1

2

3

4


Vse

o .

..

12

prostem primerne sorte: ‘Miracle’, ‘Midori’ in ‘Silver’. Prav posebna je ciklama,sorte z nazobœanim robom ali ‘Umbrella’ z razprtim cvetom, ki spominja nadeænik.

Obrobe gredic, grobov ali le vogalne dele posod zasadimo s plazeœim skreœnikom,sorte ‘Burgundy Glow’ s posebno svetleœimi listi v karminasto roænati, beli in sivozeleni barvi. Œudovito cvetoœe ozadje za blazinaste rastline in resje so neæno cvetoœeanemone z roænatimi cvetovi razliœnih odtenkov ali cvetovi bele barve, sorte ‘An-drea Atkinson’.

Med resami izbirajte trpeænejøe in bogato cvetoœe sorte z oznako Garden Girls, za øeboljøi uœinek pa irsko reso Daboecia, ki je sicer odliœna rastlina tudi za skalnjake ingrobove. Za lepo razrast je nujno, da jo po cvetenju temeljito poreæete.

V zasaditev lahko kombiniramo tudi rastlino riæa, ki je zaradi viøjih temperatur inboljøe moænosti razvoja bolj atraktivna v poletnih zasaditvah, v jesenske pa vnesepestrost barv.

Nepogreøljive v jesenskih zasaditvah, tako v posodah, na gredicah in grobovih, somaœehe. V zadnjih letih so nas æe navduøile drobnocvetne, bogato cvetoœe in prezimnemaœehe tipa ‘ice babies’. Letos bodo v ospredju sorte ‘Carpet’, plazeœe maœehe zagredice in grobove ter maœehe tipa trix, s cvetovi v treh razliœnih barvah. Odliœnaizbira za viseœe koøare in obrobe na gredicah je sorta ‘Plentifall Lavender Blue’. Sred-nje velik cvet v sivkSrednje velik cvet v sivkino vijoliœasti barvi, dobro razraøœanjein dobra prezimnost dajejo tej maœehi visoko uporabno vrednost.

Kam in kako posaditiZa zagotovitev boljøih pogojev pri uspevanju rastlin za jesenske zasaditve rajøi iz-beremo bolj robustne posode iz gline in kamna, lesa, pletene koøare ali nekoliko de-belejøe plastike. Posoda naj bo odcedna, pa kljub temu na dno poloæite drenaænimaterial (glinopor, kamenœki, ipd.) Povrh raztegnite vrtni flis in øele nato dodajtezemljo za zasaditev. Globina zemlje je lahko le malo veœja od globine sajenja. Odvi-sno od mesta lociranja zasaditve posadite visoke rastline v sredino – œe bo posodanekje samostojna, ali v ozadje - œe bo ob steni. Na robove posode posadite viseœe alikoøato rastoœe rastline, da zakrijejo vogale in robove.

Ob upoøtevanju izbora kakovostnih, razraøœenih rastlin, dovolj prostorne posode inustrezne nege ter s skromnim dodajanjem gnojil se bo naøa zasaditev bohotila dolgov zimo.

Loreta Vlahoviå

Pomembni napotki za jesenskezasaditve cvetliœnih posod:

✿ Kombinirajte trave, rastline z zanimivo obarvanimi listi, cvetoœe rastline inrastline s plodovi.

✿ Pri kombiniranju uporabite rastline razliœnih viøin v sorazmerju s posodo –pokonœne, viseœe in koøate rasti.

✿ Posadite rastline tako na gosto, da æe pri sajenju zapolnijo posodo, ker sebodo le minimalno razrasle.

✿ Med rastlinami lahko v skupinah posadite œebulice za spomladansko cvete-nje.

✿ Za trajnejøo zasaditev uporabite tudi nekaj prezimno trdnih rastlin, kot sotrdoleske, brøljani in manjøi iglavci.

✿ Pred sajenjem v posodi naredite dobro drenaæo z glinoporjem ali kamenœki.✿ Za sajenje uporabite plantella zemljo za okrasne rastline ali zemljo plan-

tella balkonia, za kisloljubne rastline pa plantella specialno zemljo za rodo-dendrone

✿ Ob sajenju obilno zalijte, dodajte vitaminski kompleks bio plantella vita zaboljøo razrast korenin. Pozneje zalivajte le zmerno.

✿ Za dekoracijo na mestih, ki niso prekrita z rastlinami, uporabite plantellaborovo lubje ali plantella rdeœe ali plantella rjave lesne sekance.


Vpraøanja naøih œlanov

Gospod Denis iz Celja je novopeœeni ljubi-telj kan. Ker se z njimi v preteklosti øeni sreœal, ga zanima, kako jih pripraviti

na prezimovanje?

!Ko liste popari prva slana, nadzemne dele skoraj v celotiodstranimo in pripravimo korenike na prezimovanje. Nekajdni jih pustimo, da se presuøijo, otresemo grobe ostanke

prsti in zanje predvidimo primeren prostor. Œez zimo korenike

ohranjamo pri æivljenju v prostoru s temperaturo okoli 10 °C,lahko tudi nekaj manj. Dejansko tudi takrat popolnoma ne pre-nehajo rasti. Minimalno aktivnost jim omogoœamo tudi s tem,da jih ne presuøimo popolnoma. Vrtnarji shranjujejo korenikekan na suhem, v nekoliko vlaænem ozraœju rastlinjakov. Doma

si pomagamo tako, da razmnoæevanju namenjenevrøiœke dovolj velikih razseænosti zloæimo v zabojali celo v vreœo ter jih zasujemo z mivko ali suhoøoto. V takønem okolju bodo korenike preæivele do

dokonœnega poznozimskega œiøœenjain nakaljevanja. Nekako sredi maja pajih presadimo na vrtno gredico, obo-gateno z visokokakovostnim organ-skim gnojilom v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal, v sadilnojamo pa dodamo tudi plantella uni-verzalno vrtno zemljo.

Gospa Mateja iz Ljubljane je pri prijate-ljici opazila razliœne rastline s sablja-stimi listi in preœnimi progami, ki bi se

lepo podale k notranji opremi njenega novegastanovanja. Na listku poleg rastline je pre-brala, da je to sansevieria. Zato jo zanimajonjene osnovne zahteve in primerna oskrba.

!Sansevierije uvrøœamo med rastline, ki odliœno uspevajo vsobnih razmerah. S svojimi elagantnimi linijami in skrbnoizbranim lonœkom dobro dopolnjujejo danaønje moderno

pohiøtvo. Med vrstami, ki jih najpogosteje zasledimo med sob-nimi rastlinami, lahko omenimo Sansevieria zeylanica willd,kjer opazimo preœne proge na sabljastih listih. Sansevieria lau-rentii variegata pa ima øe zelo dekorativne rumene proge narobovih listov, zato je zadnje œase vse bolj priljubljena. Sanse-vieria cylindrica se odlikuje po zelo dolgih listih, ki doseæejo

dolæino preko enega metra. Sansevieria hahnii ima niæjo rast,cca. œetrt metra in se razraøœa bolj v øirino. Vse omenjene rast-line dobro uspevajo v suhih notra-njih pogojih, ki imajo vsaj nekajsvetlobe. Lahko reœemo, da jeedina zahteva teh skromnih rastlin,da jih po listih nekajkrat obriøemoz vlaæno krpo. Ker ne prenaøa ve-liko vlage, jo pozimi ne zalivamopreveœ, dovolj je æe enkrat nateden. Presajamo jih takrat, ko vlonœku zmanjka prostora, oziromazgodaj spomladi. Najbolje se bopoœutila v plantellaspecialni zemljo zaokrasne rastline zdobro drenaæo, za do-gnojevanje pa upora-bimo odliœno topnognojilo v obliki øumeœetablete palntella tabs zazelene rastline, ki jeidealno za pravilno inenakomerno prehranozelenih rastlin.

Gospod Milan iz okolice Postojnespraøuje, zakaj brin in hruøka nistadobra soseda. Na to ga je opozoril sosed,

ki ima v sadovnjaku manjøi nasad hruøk.

!Ta trditev bo kar dræala. Smrdljivi in kitajski brin sta gosti-telja znane bolezni hruøk, hruøeve rje. Œe omenjena brinaposadimo v bliæino hruøke, lahko na njenih listih s kar pre-

cejønjo verjetnostjo priœakujemo oranæne pegice, na brinu pase lahko pojavijo roæiœkom podobni izrastki pomaranœaste

barve. Zato sosedu svetujte, da proti hruøevi rjihruøko æe jeseni, ko odpade listje, poøkropi z bakre-nim pripravkom vivera cuprablau-z, enako pa naredite vi navaøem brinu. Isto økropljenje ponovimo øe zgodaj spomladi, kopa hruøka odcveti, jo poøkropimo s fungicidom vivera chorus.Edina alternativa økropljenju je, da se eni od rastlin odpovemo.Spomladi redno pregledujte brin. Œe na brinu opazite œrne bra-daviœaste tvorbe, ki bodo vsak œas postale rumene, jih skrbnoizreæite in seægite in poøkropite s pripravkom vivera chorus.Tako boste ohranili zdrave hruøke in dobrososedske odnose.

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

13www.klubgaia.si


N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

Gnojenje in kolobar sta dva osnovna de-javnika naravnega vrtnarjenja. Tudi prirastlinah prehrana doloœa, ali bodo rast-line zdrave ali pa bodo imele teæave.Œlovek je v æelji po veœjem in bolj okus-nem, a tudi bolj kakovostnem pridelkurastline iz narave precej spremenil, takoso nastale razliœne sorte, hibridi. Seveda,temu primerno zahtevajo in tudi pora-bijo veœ hranil kakor njihove naravnesorodnice ali predniki. Zato moramovrtu hranila tudi dodati, œe æelimozdrave rastline in kakovosten pridelek.

Katera gnojilauporabljati?Zaradi poplave øtevilnih gnojil na poli-cah trgovin, smo pogosto zmedeni kajuporabiti. Med talnimi gnojili poznamo

mineralna, lahko topna, po domaœeumetna gnojila in naravna organskagnojila. Oboja so danes lahko v tekoœem,vendar so najpogosteje v trdnem,praøkastem stanju ali briketirana. Mine-ralna, lahko topna gnojila so lahko po-samiœna (kalijeva sol, kalijev sulfat,superfosfat, KAN, UREA…) ali kombini-

rana (NPK). Z njimi je enostavno gnojiti,vendar jih je na manjøih povrøinah zeloteæko pravilno uporabljati. Nepravilnauporaba pa hitro pomeni neuravno-teæeno zaloæenost tal s hranili in teæaveso tu. Prav posebej odsvetujem uporabomineralnega, hitro topnega duøika. Znjim naredite na vrtu veœ økode kakorkoristi. Œe ga dodate preveœ, so rastlineveliko bolj obœutljive na øtevilne bolezni,lahko prihaja do neenakomernega spre-jema drugih hranil v rastlino, s œimer do-seæemo pomanjkanje nekaterih hranil(kalcij, bor, magnezij) v sami rastlini. Poveœjem nalivu pa se duøik izpere v pod-talnico, kjer predstavlja nevarnost zaokolje, rastline pa ga nimajo veœ. Samasem prepriœana in strokovnjaki dokazu-jejo, da je na vrtu najprimerneje upora-bljati organska gnojila, mineralna pa

samo takrat, ko rastlini katerega izmedhranil prav posebej manjka.

Gnojimo z organskimgnojilom in kompostomØe vedno je zelo priljubljeno organskognojilo hlevski gnoj, vendar je uporab-

niku danes teæko dostopen. Kompost paje øe boljøe gnojilo kakor sam hlevskignoj, saj je na pribliæno enaki stopnjirazkroja kakor vrtna zemlja, zato se mi-kroorganizmi prilagodijo novim razme-ram in priœnejo takoj s svojim delom.Gnoj pa se mora v zemlji øe razkrojiti dostopnje komposta. Zato ga tudi upora-bljamo jeseni, da se do takrat, ko rastlinehranila potrebujejo, to tudi res zgodi.Organska gnojila, tudi gnoj in kompost,na zelenjavnem vrtu vedno zadelamo vtla v obmoœje koreninskega sistema injih ne puøœamo na povrøini, da ne izgu-bljamo hranil in predvsem tudi da neøkodujemo okolju.

Mnogi menijo, da gnojenje s hlevskimgnojem ali kompostom ne more økodo-vati. Pa je lahko narobe, œe se ne dræimopravil oz. ne gnojimo po potrebah rast-lin. Hlevski gnoj razpada in hranivrtnine tri leta, zato z njim gnojimosamo tretjino vrta, kamor posadimopoæreøne vrtnine. To so: zelje, cvetaœa inbrokoli, ohrovti, kitajski kapus, krompir,sladka koruza, blitva, buœnice, paprikain jajœevec. Seveda jim dodamo øe nji-hove dobre prijatelje v meøanih posev-kih, œetudi ne sodijo v to skupino vrtnin.Œe je zemlja ustrezno preskrbljena s hra-nili in nima veœ kakor 5 % organskesnovi oz. humusa, potem je med temirastlinami tudi paradiænik. Tudi ko gla-vne vrtnine pospravimo in sadimo nak-nadni posevek, gnojenje ni potrebno.Srednjo, manj zahtevno skupino vrtninsadimo, sejemo na tiste grede, ki smo jihgnojili preteklo leto. Nezahtevne vrtninepa tja, kjer æe dve leti nismo gnojili. Vjeseni pa te grede ponovno pognojimo ssodobnim organskim gnojilom v oblikipelet ali granul, gnojem ali kompostom.

Nezahtevne vrtnine pa so vse œebulnicerazen pora, vse stroœnice razen visokegafiæola, redkvica, rukola, uæitni toløœak,

Odpravimo teæave v vrtus primernim gnojenjemŒeprav so vrtovi øe bujni in pridelek øele pobiramo, sehitro pribliæuje tudi œas, ko bomo razmiøljali o naslednjemletu. Pri tem se ne moremo izogniti naœrtovanju o tem,kako bomo rastline prehranili – primernemu gnojenju.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Pisan in zdrav vrt je zmerno pognojen vrt.

Kompost je zastonj domaœe organsko gnojilo.


vse solatnice – berivke (azijske listnaterastline, solata za mlade liste, solata be-rivka), øpinaœa, motovilec, zeliøœa, list-nati peterøilj. Vse ostale imajo srednjevelike zahteve po hranilih.

Organska gnojila vponudbiDodajanje organskih gnojil jeseni inspomladi je eno najpomembnejøih del navrtu. Pri tem upoøtevamo osnovno pra-vilo ekoloøkega vrtnarjenja - kolobarje-nje. Najprej razdelimo vrtnine na triskupine, glede na zahteve rastlin po hra-nilih. Med poæreøne vrtnine uvrstimordeœo peso, pa tudi pozni korenœek, sku-paj z ostalimi vrtninami, ki so naøteteæe zgoraj. Te vrtnine pognojimo s pol-nim, v navodilih za uporabo pripo-roœenim odmerkom. Srednje zahtevnevrtnine gnojimo s poloviœnim odmer-kom. Manj zahtevne pa gnojimo z majh-nimi koliœinami, v primeru da namanaliza zemlje ne kaæe ekstremne za-loæenosti tal s posameznim hranilom in

œe v tleh ni veœ kakor 5 % humusa. Or-ganska gnojila iz ponudbe so bolj pri-merna za uporabo kot hlevski gnoj, zatoso njegova dobra alternativa. Mednjepriøtevamo dolgodelujoœe organsko gno-jilo v obliki pelet plantella organik inbiogrena. Bogato zaloæeno s kalijem jedolgodelujoœe organsko gnojilo v oblikipelet plantella organik K. Kalija pa vveœini organskih gnojil primanjkuje. Namanjøih povrøinah je nadvse uporabnosodobno organsko gnojilo v obliki gra-nul bio plantella nutrivit univerzal. Vsinutriviti imajo precej prednosti predhlevskim gnojem. Imajo stabilno se-stavo, dobro je, da so toplotno obdelana,ker tako ne vsebujejo plevelov, odlikujepa jih tudi visok deleæ suhe snovi in or-ganske mase, zato je njihova poraba zelomajhna.

Ker pa se vsako leto 2-3% organskemase pretvori v mineralne snovi, nekajorganske mase pa se odnaøa s plevelmiin vrtninami, zato moramo vsako letododajati kakovostna organska gnojila.Dolgoroœna uporaba samo mineralnihgnojil osiromaøi vrtna tla, kar posrednovpliva na zdrav pridelek. Medtem ko soorganska gnojila nenadomestljiva hra-nila. Iz te organske snovi se ustvarjahumus, ki prispeva k toploti, zraœnosti,vlagi v tleh ter ohranja mikrobioloøkoaktivnost tal.

Tako tudi rabimo manj domaœega kom-posta kot œe nam predstavlja osnovnognojilo. Vsekakor uporabljamo tudi or-ganske zastirke tal, ki imajo veliko do-datnih koristi. Tla okoli rastlin zastremos pokoøeno travo, koprivami, ostankivrtnin, senom, slamo, listjem… Seveda

pa lahko vedno posejemo tudi rastline,ki jih potem zakopljemo v tla – rastlineza zeleni podor.

Pomembno je upoøtevatinavodilaPravilno, natanœno gnojenje je osnovnipogoj za zdrav pridelek na vrtu, zato najvas stara slovenska navada, eno pestzraven, da bodo rastline bolje rasle, ni-koli ne preslepi. Dodajanje duøika, da borastlina hitro potegnila, pognala, posebejœe v poletni vroœini ne raste tako kot bisi æeleli, je najveœja napaka, ki jo lahkonaredimo. Zato pustite naravi œas, ne bo-dite nestrpni in pridelajte na vrtu zdrave,vitaminov polne zelenjadnice. Zelo nampride prav, œe imamo stalne grede s ste-zami, saj nam potem ni treba meritivsako leto. Zmerimo povrøino grede insi zapiøemo, koliko m2 ima posameznagreda. Potem preberemo navodila.

Miøa Puøenjak

Œe je naøa greda øiroka 1,5 m, kar jenajprimernejøa øirina za obdelavo indolga 3 m, je povrøina grede 4,5m2.Œe za 1 m2 potrebujemo 0,2 kg sod-obnega organskega gnojila v oblikipelet plantella organik, za naøo gredopotrebujemo slab kilogram gnojila.Ko odtehtamo potrebno koliœino gno-jila prviœ, si zapomnimo, koliko je biloto v naøem vedru, potem pa ne teh-tamo veœ. Tako potem pravilno po-gnojimo, rastline ne bodo laœne,bodo pa tudi bolj odporne na bolezniin økodljivce, s tem pa bomo prizane-sli tudi naøemu okolju.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 15

Kapusnice sodijo mednajbolj zahtevne in tudi

najbolj požrešne vrtnine.

Zemlja je osnovno orodjeekoloøkega vrtnarja.

Z vrta veliko organske mases pridelkom odnesemo.


Ker je v ekoloøki pridelavi prepovedanauporaba sintetiœnih umetnih gnojil kottudi sintetiœnih fitofarmacevtskih sred-stev, ki se uporabljajo v boju proti bo-leznim in økodljivcem, priporoœamopredvsem zasaditev takih sort sadja, kiso odporne proti gliviœnim boleznim, dabo œim manj zastrupljanja zaradi økro-pljenja in da bo vaøa druæina lahko brez-skrbno uæivala zelenjavo in sadje brezostankov teh sredstev.

Stebriœasto sadje

9To so sadna drevesa, pri katerih ra-stejo rodni poganjki neposredno iz

voditeljice (stebla). Ta drevesa dajejovidez zbitosti in kompaktnosti.

9Posamezni razmak dreves v vrsti je50 - 70cm, razmak med vrstami je

2m. Globina jame od 40-50 cm, cepljenomesto naj bo 5-10 cm nad zemljo.

9Viøina dreves od 1,5 do 4m,odvisno od uporabljene pod-

lage. Podlaga M9 se obiœajnouporablja za sajenje v lonce,sorte, cepljene na podlago M26in M106 (viøina 3-4m) potrebu-jejo oporo. Najboljøe rezultate sodala cepljenja na podlago M111in M25.

9Obiœajno obrezujemo 2xletno (poletna in zimska rez).

Predolge stranske poganjkeskrajøamo na 3-5 oœes, oziroma natakøno dolæino, da se stranske veje neprepletajo z vejami sosednjega ste-briœastega drevesa. Zgornje oko stran-skega poganjka naj gleda navzven (neproti steblu). Glej sliko bujno rastoœestebriœaste jablane pred in po letni rezi!

9Pridelek: Inøtitut za sadjarstvo izGeisenheim-a navaja, da je na 1m

stebla lahko pridelek od 2,5 do 5 kg ja-bolk.

9Odpornost stebriœastih jabolk na bo-lezni: • Prva generacija z zaøœitnim

trgovskim imenom balerina (sorte Bo-lero, Polka, Walz, Charlotte, Flamenco,Maypole) imajo slabo odpornost na bo-lezni in slabo skladiøœno obstojnost. •Druga generacija stebriœastih jabolk -sorte iz serije Pom in serije Cats iz Gei-senheim-a, serija Campanilo, Starlineitd. imajo izboljøan okus, veœjo odpor-

nost na bolezni in boljøo skladiøœno ob-stojnost. • Tretja generacija - sorti Arbat,Macexel imata øe bolj poveœano odpor-nost na bolezni, mraz, boljøo kakovostin izboljøano skladiøœno obstojnost.

9Na træiøœu Evropske skupnosti/Slo-venije je trenutno v prodaji:okoli 80

razliœnih sort stebriœastih jabolk, 6 - 7sort hruøk, 6 - 7 sort œeøenj, 8 sort slivin 1 marelica.

Sorte jabolk iz serije Pom in CatsPomredrobust - zori konec septembra,rdeœe-rumeno progast, zelo soœen, urav-noteæen okus Pomfit - zori v zaœetku oktobra, majhen,rdeœ, rjavkast, meso mehko, preveœ ki-slinePomforyou - zori v zaœetku oktobra,rdeœe/rumen, srednje velik, poudarjenakislinaPompink - zori v zaœetku oktobra, sred-nje velik, sladko kiselkast

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Samooskrbnisadovnjak ob hiøiNi veœjega uæitka kot gojenje, obiranje in celoletnouæivanje lastnega sadja, vzgojenega na ekoloøki naœin vsvojem majhnem sadnem vrtu. To æeljo si lahkorealiziramo samo na ta naœin, da poleg zelenjave incvetja zasadimo øe del majhnega vrta (okoli 100m2) sstebriœastimi vrstami sadja in trtami namiznega grozdja.

Naœrt zasaditve sadovnjaka na 100m2

9Napravite 5 vrst dolgih 10 m in oddaljenih ena od druge 2 m. Œe je le mogoœe,naj bo smer vrst S – J. V prvi dve vrsti posadite 20 sort namiznega grozdja s

sukcesivnim dozorevanjem od konca julija do zmrzali (razdalja med trtami v vrstije 1m), v druge tri vrste pa posadite stebriœaste œeønje, marelice, slive, hruøke, ja-blane. Razdalja med posameznimi vrstami stebriœastega sadja je 50 – 70 cm, torejlahko v tri vrste posadite okoli 45 raznih sort. Stebriœasto sadje in tudi trta, posa-jena v vrste, bosta potrebovala oporo. Lahko uporabite razliœne lesene, kovinskekole, stebre, ali pa tudi pocinkane vinogradniøke stebre dolæine 2,70m in mladiketrte kot tudi stebriœastega sadja pritrdite na æice iz nerjaveœega jekla, ki so napetemed posameznimi vinogradniøkimi pocinkanimi stebri.


Ob hiøni sadovnjakstebriœastega sadja.

Panonski rubin


Pomgold - zori v zaœetku oktobra, zelenorumen, zelo soœenSuncats - zori konec avgusta, rdeœe ru-mena, veliki plodovi, hrustljav, soœenStarcats - zori konec avgusta, atraktivnordeœe rumen, srednje velik, podoben El-starjuRedcats - zori v zaœetku septembra, sred-nje velik, prijetno rdeœ, kiselGoldcats - zori v zaœetku oktobra,rumen, umirjeno soœenGreencats - zori v zaœetku oktobra, ze-lenkast kot Granny Smith, zelo hrustljav,soœen, œvrst

Stebriœaste œeønjeClaudia - 3. teden zorenja œeøenj, zeloveliki rdeœe rjavi plodovi, samooplodnaSara – 3./4. teden zorenja œeøenj, velikisadeæi, kostanjevo rjave barve, samoo-plodna Sylvia - 4./5. teden zorenja œeøenj, zeloveliki sadeæi temnorjave barve, rabiopraøevalce Claudio in Saro

Stebriœaste sliveFruca - zaœetek setembra, neobœutljivana bolezni, samooplodnaPruntop – zelo pozna, neobœutljiva nabolezni, samooplodna

Stebriœaste hruøkeCondora - zorenje sredina septembra, ze-leno rumeni, srednje veliki plodoviDecora- zorenje konec oktobra, srednjeveliki sadeæi, rdeœe barve, uporabnost dodecembra

Namizne sorte trt,odporne na gliviœnebolezni

LNemci, Avstrijci, Øvicarji in Madæariimajo pribliæno enake podnebne po-

goje kot pri nas. V svojih trsnicah,trgovskih centrih prodajajo izkljuœnosamo namizne sorte, odporne na gliviœnebolezni. Nemci so æe leta 2003 prepove-dali za trto, ki raste v vrtu ali ob hiøi,uporabo vseh zaøœitnih sredstev, razenævepla in olja.

LPri gojenju odpornih namiznih sortsem spoznal, da absolutno odpornih

sort na gliviœne bolezni ni, a za boljøerazumevanje jo primerjajte z odpor-nostjo izabele ali jurke. V normalnihletih teh sort ni potrebno økropiti. V iz-jemnih razmerah, ko je veliko deæja (ve-lika infekcija), pa sta potrebni 1-2økropljenji.

LVeœine novih namiznih sort, odpornihna gliviœne bolezni, niti po listju niti

po videzu grozdja, vonju, okusu, itd. ne

morete loœiti od tradicionalnih namiznihsort.

LPomembno pa je, da te nove namiznesorte zaradi svoje odpornosti na gli-

viœne bolezni in niæje temperature omo-goœajo tudi v Sloveniji polegljubiteljskega tudi komercialno ekoloøkopridelavo zdravega, kakovostnega nam-iznega grozdja.

LRazmnoæevanje trt: • Izbrano sortolahko kupimo v trsnici. V kolikor je

kupljena cepljenka z golimi koreninami,moramo korenine pred saditvijo nama-kati v vodi najmanj 24 ur. • Trte lahkorazmnoæujemo tudi sami z olesenelimipotaknjenci. Prosimo soseda / prijatelja,da nam da od zimske rezi olesenele po-taknjence od izbrane sorte v dolæiniokoli 30 cm (del rozge s 3-4 oœesi). Po-taknjenec odreæemo pod spodnjim pop-kom poøevno, nad zgornjim papravokotno ter ga damo v zemljo tako,da iz zemlje gleda samo zgornji popek.Potaknjenec po ukoreninjanju presa-dimo.

LSajenje trt: Izkopljemo jame, pre-mera/globine 30-40 cm, v sredino

jame zabodemo kol in nanj priveæemosadiko. Korenine razporedimo na vsestrani enakomerno po jami ter jih zasu-jemo z rodovitno prstjo. Po sajenjudobro zalijemo. Sadike, kupljene v lon-

cih, lahko sadimo od pomladi do jeseni,potaknjence in cepljenke z golimi kore-ninami pa sadimo pozno jeseni, ko od-pade listje ali pa zgodaj spomladi. Nesmemo saditi v zmrznjeno zemljo.

Zelene/rumene namizne sorte trtBirstaler Muscat - zori v zaœetku avgu-staHimrod - zori v zaœetku avgusta, brezpeøkKesza - zori konec avgustaRomulus - zori v zaœetku septembra,brez peøkWostorg - zori v zaœetku septembra

Rdeœe/roza namizne sorte trtCentury – zori v zaœetku septembraGanita - zori konec julijaNelly - zori konec avgustaRosetta - zori konec septembraVanessa - zori v zaœetku septembra, brezpeøk

Modre namizne sorte trtGeorg - zori konec septembraKoeniglilche Ester – zori konec julijaMuscat bleu – zori konec avgustaRegent – zori konec avgustaVenus - zori v zaœetku septembra, brezpeøk

Tugomir Najdiœ, œlan Kluba Gaia

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

17N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Georg

Brajda ob hiøi.

Muscat de St.Valie Kryzownikonys

17


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Zagotovo je spremljanje dozorevanjagrozdja v vinogradu pred trgatvijo (slad-korna stopnja, skupne kisline, zdrav-stveno stanje,…) tisto opravilo, ki jeodloœilnega pomena za naœrtovanjesame trgatve, kar se prepogosto zane-marja. V tem œasu nikar ne pozabimo nadela v kleti. To so predvsem dezinfekcijakleti, priprava in œiøœenje posode, pranje,œiøœenje orodja in strojev, ki jih upora-bljamo pri predelavi grozdja. Pravoœasnoje treba poskrbeti tudi za ustrezno za-logo enoloøkih sredstev (kvasovke, en-cimi, sredstva za pranje posode,…). Nakakovostno vino vpliva tudi œas, ki po-teœe od trgatve do predelave v moøt. Tanaj bo œim krajøi. Po trgatvi, ko se vi-nogradnik prepusti delu v kleti, pa nepozabimo na organsko gnojenje v vino-gradu.

Spremljanje dozorevanjagrozdja Sprem lja nje do zo re va nja grozd ja v vi no -gra du je po mem bno opra vi lo. Lah ko re -œe mo, da je ena ko po mem bno kotoprav lja nje red ne ga varstva med rastnodobo. Do zo re va nje grozd ja spremljajopoob laø œe ne insti tu ci je in na os no vi re -zul ta tov me ri tev iz da ja jo pri po ro œi la zatrgatev. Vendar mora zaradi razliœnihpogojev dozorevanja in razlik med sor-tami tudi vsak lastnik vinograda sprem-ljati dozorevanje v svojem nasadu.Priporoœljivo je, da ima grozdje ob trga-tvi minimalno 65 sto pinj Oe (oechel). Tonajlaæje spremljamo z roœ nim re frak to -me trom, tisti bolj natanœni boste kmaluugotovili, da se sladkorna stopnja razli-kuje tudi na isti sorti. To pa je odvisnood osonœenosti in mesta, kjer se grozdnahaja.

Nadzirajte delo vvinograduPred tr ga tvi jo tudi po ko simo ali pazmul œimo tra vo. Ohra ni tev bolj zdra ve gagrozd ja omo go œa po pol na od stra ni tevlist ja v ob moœ ju grozd ja. To opravilo paje opra viœ lji vo 10 do14 dni pred tr ga -tvi jo.

Vse prijatelje, ki nam v œasu trgatve pri-skoœijo na pomoœ opozorimo, da loœujejovse jagode in grozde, ki so okuæeni za-radi sive grozdne plesni ali botritisa.Ravno tako odstranimo zelene dele groz-dov. Bo tri ti s najveœjo økodo narediravno na dozorevajoœem grozdju. Z zo-

renjem grozdnih jagod pa se poveœa tudidovzetnost za okuæbo. Bo tri ti s je pra vi -lo ma pra va ka ta stro fa tako za vi no grad -ni ka kot za ka ko vost pri de la ne ga grozd jain vina. Zato øe pravoœasno pomislimona ustrezno zaøœito. Za prepreœevanjeøkode je zelo uporaben pripravek viveraswitch, ki ga uporabimo po cvetenju,preden se jagode strnejo ali ko sezaœnejo mehœati in zadnjiœ tri tedne predtrgatvijo. Ista gli vi ca pa je tudi koristna,saj pov zro œa ælaht no oz. plemenito gni -lo bo in ved no na sta ja na zre lem in pre -zre lem grozd ju. Iz takega grozdja, sevedana raœun zmanjøane koliœine, dobimovina posebnih trgatev. To so pozne trga-tve, jagodni izbor, suhi jagodni izbor inledena trgatev. Gni lo ba pri vseh drugihvi nih je brez izgovorov samo øe gni lo bain je posledica vinogradnikove na pa ke.Zelo pomembno opravilo med trgatvijoje tudi to, da se grozdje ne stiska v bren-tah ali kadeh v samem vinogradu. Pravibrentaœi tako radi pokaæejo svoje miøicein jim ni treba tolikokrat v hrib ali do-lino, kakovost grozdja na ta raœun pa za-gotovo trpi. Nikoli ne pozabite naodstranitev bolnega in gnilega grozdja.Za dober moøt, œe je le mogoœe, trgamov suhem vremenu, s œimer pospeøimovrenje, trgatev pa je trgaœem mnogo boljprijazna.

Dobro vino se rodi vkletiS trgatvijo smo komaj na polovici potido dobrega vina. Pri veœini ljubiteljskihvinogradnikov opaæamo, da vestnoskrbijo za zdrav vinograd in grozdje,

Vinograd in klet jeseni

Pogoj za kakovostno vino je, da so v vinogradu zastopane kakovostne sorte. V tem œasuje treba spremljati tehnoloøko zrelost grozdja. Ne pozabimo pa na pravoœasna dela vkleti in vinogradu. Za dober pridelek je pomembno tudi organsko gnojenje po trgatvi.


Nadzirajte delov vinogradu.


malo manj pa so uspeøni v kleti. To grepripisati dejstvu, da se premalo pos-veœamo sami predelavi grozdja. Ta raz-korak je øe izrazitejøi pri tistih, ki grozdjekupijo in mnogokrat niso dovolj pouœenio kakovosti grozdja in delu v kleti. Pre-delava grozdja v moøt oz. vino se priœnes trgatvijo, zato je ta œas odloœilen zazdravstveno stanje in ostale znaœilnostivina. Bolezni in hibe vina se ponavadipokaæejo zaradi napak v zaœetku prede-lave. Vzroke lahko iøœemo v nekakovost-nem grozdju, neprimernem prostorupredelave (drvarnica, garaæa, neustrezna

klet,…), neprimerna in neœista posoda,nepravilno vrenje,… Za zagotovitev os-novnih pogojev pri predelavi dobrega inzdravega vina je treba pripraviti tehno-loøko zrelo in zdravo grozdje, primerenprostor, œisto posodo, pribor in pravilnovrenje moøta. Ker grozdje pri ljubitelj-skih vinogradnikih pogosto ni tehno-loøko zrelo, mu ti velikokrat dodajajosladkor. Œe je domaœa klet premajhna setudi zgodi, da v istem prostoru hranimokrompir, repo, zelje, kis, nafto, sredstvaza varstvo rastlin,… To z vinom ne greskupaj, ker vino zelo hitro prevzame»tuje« okuse. Zato je za vino priporoœljivloœen prostor, ki naj bo zaradi laæjegavzdræevanja obdan s ploøœicami. Œe vamv kleti uspe zagotoviti temperaturo med10 °C in 12 °C in 70 % do 80 % relativnovlago, imate zagotovljene optimalne raz-mere. Med standardno opremo kleti soditudi urejena kanalizacija, ventilacija indostop do tekoœe vode, ki zagotavljaustrezno œistost prostorov. V œasu trga-tve si priskrbite tudi opremo za segreva-nje prostorov, kjer bo vino vrelo. Nepozabite na razliœne tehnologije pri pri-delavi rdeœega in belega grozdja.

Na kakovostgrozdja in vinavpliva tudi organskognojenjeZa dober pridelek jeseni po trga-tvi opravimo tudi organsko gno-jenje. Takrat obiœajno nevplivamo na vzpodbujanje rasti,saj organska gnojila med zimomirujejo. Tako nimamo izgub inne onesnaæujemo podtalnice.Sproøœanje hranil pri organskihgnojilih se priœne z rastjo tempe-rature zemljiøœa, kar je istoœasno

s œasom zaœetka rasti vinske trte. Taknaœin gnojenja je dober predvsem zaradiohranjanja in obnavljanja humusa (or-ganske snovi) v tleh. Organsko gnojenjevpliva tudi na æivljenje v tleh, mikrobio-loøko aktivnost tal in ugodno strukturo.Takøna struktura omogoœa tudi doberzraœni in vodni reæim v tleh. Najpogo-stejøa organska gnojila so hlevski gnoj,zeleno gojenje, kompost insodobna organska gnojila, kiso najveœkrat v obliki pelet.Visokokakovostno organskognojilo v obliki pelet plan-tella organik ima pred hlev-skim gnojem velikoprednost, saj vsebuje veœjostopnjo suhe snovi, organskemase in je tudi termiœno ob-delano, zato ne vsebujesemen plevelov in patogenihorganizmov, ki tudi v vino-gradu niso dobrodoøli. Medprednosti sodobnega organ-skega gnojila v obliki pelet vprimerjavi s hlevskim gno-jem uvrøœamo tudi manjøo

porabo, enostaven raztros (roœno ali strosilcem mineralnih gnojil) in stabilnosestavo, ki je pri hlevskem gnoju ni mo-goœe zagotoviti. Komposta v vinograduskoraj ne uporabljamo, nekateri pa seodloœajo za zeleno gnojenje. Z uporaboorganskih gnojil vplivamo tudi namanjøo porabo nezaæeljenih mineralnihgnojil, ki jih obiœajno dodajamo v spo-mladanskem œasu. Za uspeøno gnojenjein dober pridelek je treba opraviti tudianalizo tal. Podatki o sestavi tal so po-memben parameter, ki je vodilo za pra-vilno prehrano vinske trte, zatopriporoœamo, da analizo zemlje v vino-gradih opravite vsakih nekaj let (cca. 5let), nato gnojenje opravite na podlagipriporoœil iz analize tal. Vsa nesoraz-merja, ki se lahko pojavijo, œe gnojimosamo s sodobnim organskim gnojilom vobliki pelet plantella organik, pa urav-navamo z mineralnimi gnojili.

Davor Øpehar

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 19

Po trgatvi poskrbimo za organsko gnojenje.

Trgamo samo zdravo grozdje.

Dozorevanje spremljamoz refraktometrom.


Jagode smo sadili v vroœem poletnemmesecu, ko se veliko ljudi øe zadræuje napoœitnicah. S setvijo motovilca vzaœetku septembra pa si prizadevamo zavnos kakovostnih hranilnih snovi z ve-liko vitamini in minerali v naø zimski inspomladanski jedilnik, sadili smo øeradiœ in endivijo. V zaœetku septembranam je teæave povzroœala tudi para-diænikova oz. krompirjeva plesen. Napraznih gredicah smo poskrbeli za ze-leno gnojenje. Organski ostanki, ki soostajali ob spravilu pridelka, pa sokonœali na kompostu.

Avgusta smo presajalijagode V Gainem ekoloøkem vrtu smo uporabilimlade (letoønje), dobro ukoreninjene po-ganjke iz æivic, ki smo jih sadili obkoncu avgusta. Septembrsko presajanjeni najboljøe, saj se sadike do zaœetkazime le steæka dobro ukoreninijo. Zaradivisokih temperatur in zelo obœutljivegasadilnega materiala smo v prvih tednihopravljali redno namakanje in roøenje.Jagode v domaœem vrtu presajamovsako tretje leto. Pri sajenju smo bili po-zorni, da je bila sredina koreninskegavratu tik pod povrøino zemlje. Nismo po-zabili tudi na prikrajøanje korenin, kismo jih razporedili tako, da niso zavi-hane navzgor.

Odloœili smo se za gredo brez folije, sajbomo v œasu zorenja okoli jagod dodali

slamo, da bodo v primeru deæja plodoviœisti, hkrati pa ne bodo deleæni gnitja. Zadobro rast in tvorjenje lepih in zdravihplodov potrebujejo jagode optimalno za-logo hranil, zato smo jih æe ob sajenjudognojili s prilagojenim organskim gno-jilom visoke vrednosti bio plantella nu-trivit za jagode in jagodiœevje.

Sejali smo motovilec,sadili radiœ in endivijo V zelenjavnem vrtu smo sejali motovilecæliœar. Ta sorta motovilca ima srednjevelike rozete z ovalnimi, temno zelenimilisti, z rahlo navzgor zavihanim listnimrobom, ki daje listu obliko ælice. Listi sogladki in svetleœi, s polnim okusom. Li-stiœi so prijetnega okusa, bogati z vita-minom C in æelezom.

Sejali smo ga na gredici, kjer je pred-hodno uspeval paradiænik. Najprej smoprerahljali tla, odstranili plevele in po-vrøino rahlo pognojili z visokovrednos-tnim organskim gnojilom v

obliki granul bio plantella nutrivit za li-stno zelenjavo (2kg/10m2), ki smo gauporabili tudi pri sajenju radiœa in endi-vije. Motovilec smo sejali v vrste, ki somed seboj oddaljene 10 do 15 cm. V do-maœem vrtu se lahko odloœite tudi zaprosto setev povprek ali za meøane po-sevke z zimsko œebulo, porom ali zeljem.Po setvi smo povrøino øe rahlo prekrili zzemljo. S setvijo v vrsto laæje prepreœimorazvoj plevelov v zaœetku vegetacije,olajøamo pa si tudi ohranjanje rahlezemlje, saj je motovilec obœutljiv tudi nazbito zemljo okrog korenin. Setev v vrstije lahko nekoliko gostejøa kot so pripo-roœila na zadnji strani vreœke, dræimo pase razdalje v vrsti, ki naj bo vsaj 15 cm.Do kalitve skrbimo za enakomernovlaænost, rastline v vrsti pa redœimo narazdaljo 10 do 20 cm. Motovilec niobœutljiv na nizke temperature, økodujemu le, œe v zimah brez snega zmrznjenilisti niso zavarovani pred soncem. Zatoga v zelo mrzlih zimah brez snega pre-krijemo z vrtno tkanino ali smreœjem.

Ker je bilo v œasu presajanja endivijezelo vroœe, smo najprej zalili samo sa-

dilno jamo, posajene rastline pa senœili.Odloœili smo se za sajenje sadik s kore-ninsko grudo, zato listov nismo krajøali.Ker moramo na vsakem vrtu imeti tudikakøno sadiko radiœa, smo ga posadilikar vmes.

Paradiænika je bilo dostiParadiænikova oz. krompirjeva plesennas je v Gainem vrtu presenetila v me-secu septembru, kar je mnogo poznejekot v povpreœnem slovenskem vrtu, kjerso se teæave priœele æe sredi poletja. Pre-ventivno je delovalo redno varstvo s pri-pravkom na osnovi njivske preslice bioplantella natur-f, ki rastline krepi. Medpoletjem smo redno skrbeli tudi za zasti-ranje tal in zraœnost med rastlinami. Privisokih sortah se je obneslo redno od-stranjevanje zalistnikov, ki œrpajo hranoin rastline dodatno senœijo. Ob tem smoodstranili z rastline tudi 4 ali 5 manjzdravih listov na teden, s œimer smopriœeli, ko so prvi plodovi dosegli veli-kost velikega oreha. Da smo prepreœiliprehod bolezni v rastlino, smo liste inzalistnike odstranili s økarjicami. To je øeposebno pomembno v vroœini, ker se ta-krat radi zatrgajo in povzroœijo rane, kiso odliœno vstopno mesto za paradiæni-kovo plesen. Na plodovih nismo opaziliposledic pomanjkanja kalcija, saj smo gauspeøno dodajali preko listov s pomoœjoplantella kalcijevega listnega gnojila, insicer ob vsa kem no vem nastavku plo -

Sajenje radiœa in endivije.

Setev motovilca.


Gain ekoloøki vrt poleti in jeseniE

kolo

øko v

rtnarj

enje

Gain ekoloøki vrt je preæivel sprva mokro in kasneje vroœe poletje. V tem œasu smo sadiliradiœ in endivijo, sejali œrno redkev, sadili jagode, opravili setev za zeleno gnojenje, nakoncu parcele pa je zrasel tudi kompostni kup.


VR O Œ E I D E J E

Œe imamo

30minut

Nahranimo sobne rastlineSobne rastline so še vedno sredibujne rasti, kar z rednimzalivanjem in dognojevanjem zgnojili še pospešujemo. Zato jihenkrat tedensko dognojimo splantella tabs za zelene alicvetoœe rastline.

Poskrbimo zarododendroneSedaj æe lahko pripravimo prostor zasajenje iglavcev in rododendronov. Sajse ti æe lahko presajajo, ker so æekonœali z rastjo. Druge rastline pabomo posadili kasneje, ko bodo tudi tekonœale z rastjo. Rododendroneposadimo v plantella specialno zemljoza rododendrone, ker potrebujejorahlo in fizioloøko kislo zemljo.

Da krompir ne bo kalilKrompirja ne moremo hraniti v topli kleti, ker ta priœne z rastjo. Œe pa ga posujemos pripravkom vivera neo stop, pa prepreœimonjegovo kaljenje. Seveda pa smemo posutisamo jedilni krompir, ne pa tudi semenski. Sajbi takøen krompir ostal zelo dolgo sveæ tersploh ne bi skalil. 100 gr pripravka zadoøœa zaprepreœitev kaljivosti 100 kg krompirja.

dov. V vro œem po let ju smo vse vrtninekrepili in dognojevali tudi s pripravkomna osnovi morskih alg bio plantella vrt,ki se je tudi v letoønjem letu izvrstno iz-kazal. Z njegovo pomoœjo smo vsemvrtninam omogoœili optimalno rast,bujno cvetenje in obilen pridelek. Ek-strakti morskih alg so v neizprosnem po-

letju ugodno delovali na rastline.Poveœal se je pridelek, opazili smo tudiboljøo odpornost na suøo in ostale stre-sne pogoje.

V ekoloøki vrt sodi tudizeleno gnojenje Na gredicah, ki so po spravilu pridelkaostale prazne, smo posejali rastlino zazeleno gnojenje. V domaœem vrtu tolahko naredite na gredicah zgodnjegakrompirja, ki ponavadi zavzame neko-liko veœ prostora. Za zeleno gnojenjesmo izbrali rastlino, ki hitro kali in rasteter naredi veliko listne mase, pa øe lepaje. Privlaœi tudi œebele, ki nato oplodijotudi druge rastline na vrtu. Prav raz-miøljate, to je ajda, ki jo poznamo kotæitarico in ne kot rastlino, ki nam lahkokoristi tudi na vrtu. Ajda ima poleg æenaøtetih pozitivnih lastnosti tudi to pred-nost, da njeni koreninski izloœki uniœijokar nekaj kaleœega semena plevelov, karpa je dobrodoølo v vsakem vrtu. Tisti, kijo radi obœudujete v vazi, jo boste go-tovo prinesli tudi v svoj dom, kjer bo po-pestrila vaø æivljenjski prostor. Ajda bona vrtu ostala do zmrzali, saj jo potemlaæje zadelamo v tla.

Organski ostanki z vrtana kompostuNa zelenjavnem vrtu so ostanki od spra-vila pridelkov konœali na kompostnem

kupu. Tja smo zavrgli tudi neuporabnosadje, pokoøeno travo, zelene dele ple-velov, zdravo listje iz okoliøkegagrmiœevja, sadnega drevja, na kompostuso konœali tudi zdravi ostanki okrasnihrastlin. Za rahljanje kompostnega kupasmo dodali tudi praprot, ki jo najdemo vbliænji okolici. Trnatim rastlinam in ko-reninskim plevelom smo se izogibali, de-belejøih vejic in vej pa se nismo branili,saj smo jih ustrezno zdrobili. Za hitrejøorazgradnjo smo na kompostni kup poplasteh dodajali tudi organsko gnojilo zvelikim øtevilom mikroorganizmov bio-grena, ki izvrstno bioloøko aktivira tlain izboljøa kompostiranje, hkrati pa gauporabimo tudi za dognojevanje. Zatosmo ga uporabili æe pri osnovnem gno-jenju ob pripravi tal.

Davor Øpehar

Plesen je pustošila nekoliko kasneje.

Ajda je dobra tudi za zelenognojenje.

S pridelkom smo bili zadovoljni.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

21N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Œe imamo

20minut

Œe imamo

5minut


Le kako dovolj nazorno drugim Gaianompredstaviti to skladnost in lepoto, da bosterazumeli, zakaj se vsako leto pojavljata kotzmagovalca ob razliœnih vrtnih temah?Najboljøa reøitev je fotografija.

Gospa Mira in Edo sta œlana kluba Gaia æeøest let in ideje za ureditve in zasaditveœrpata tudi iz naøih revij. Na 5000 kvadra-tnih metrih vrta, ki sta ga ustvarila s prid-nim delom in ljubeznijo do rastlin, smoobœudovali skladne balkonske zasaditve, ek-

sotiœne posodovke, ribnik, vzorno urejenzelenjavni vrt ter pestro izbiro sadnegadrevja in jagodiœevja na lepo urejeni trati.

Dnevno potrebujeta vsaj dve uri za zaliva-nje in øe kakøno za ostalo oskrbo. V temœasu je najveœ dela s spravilom pridelka inpredelavo. Tako se je æe ob naøem obiskuznaølo na mizi veœ vrt letos posuøenih sa-deæev in po posebni recepturi pripravljenihsokov.

Zaljubljeni v zdrave in oœarljive rastlineKljub nepoznavanju okolice vrta naøih tokratnih gostiteljev nibilo mogoœe zgreøiti. Æe dobro znane in nagrajene podobeposebnih okrasnih elementov iz vrta so bile znamenje, da smona pravi lokaciji. In æe prvi pogled na balkone in vrt je ovrgelmnenje lastnikov, da njihove rastline niso veœ najlepøe.Kakøen neki bi bil øele, œe bi priøli na obisk pred toœo?

Svoj talent za oblikovanje frizur naøaœlanica Mira prenaøa na svoje iglasteljubljenœke na vrtu. Sama pripravi model,pri rezi pa ji pomaga soprog Edo. Iglavceza oblikovanje je potrebno obrezovativeœkrat letno, za natanœno rez pa jenajboljøe uporabiti kar navadne økarje zaæivo mejo.

Vse te œudovite kombinacijerastlin na balkonih po zagotovilihnaøe œlanice Mire uspevajoposajene v visokokakovostno petkomponentno zemljo plantellabalkonia, ki bujno cvetijozahvaljujoœ rednemu gnojenju zgnojilom plantella cvet. Doma izpotaknjencev vzgojijo veœino sadikbalkonskega cvetja in zelenjave:brøljanke, iberis, moljevec,dihondra, sladki krompir inokrasne trave.

Zalj

ublj

eni

v ..

.

V druæbi hruøk, jabolk, sliv, in œeøenjraste 8 dreves kakija, starih od 4 do 8let. Kaki sorte Tipo najboljøe uspeva vnotranjosti Slovenije. Na tem vrtu imajoposajene tudi sorto Vanilija. Tako kotmnogi drugi œlani letos, je tudi gospodEdo spraøeval, zakaj mnoæiœno odpadajoplodovi, vendar le z nekaterih dreves.Vzrok je lahko nenadna sprememba invelik padec temperatur v zaœetkuavgusta, ali premokra tla. Dokler sekakijevo drevo ne okrepi in je sposobnoprehranjevanja plodov nekje do øestegaleta, neodvisno od pogojev, odmetavaveœino plodov.

V peklensko vroœem poletnem dnevu nas je osveæil æe pogled naliœno urejen ribnik pred hiøo. Drevesa, posajena ob ribniku so

øe majhna, zato je tudi ribam vroœe, a se lahko skrijejo pod pravza to prirejene kotiœke v ribniku. Ko se bosta pahljaœasti javor

in rdeœelistna poveøava bukev razrasla, bo tudi voda v ribniku ves œas sveæa.

Letos posajene goji jagode so leponapeljane ob opori in imajo vsepogoje za uspeøen razvoj. Plodoveje priœakovati æe œez dve leti. Navrtu ne manjka niti ostalegajagodiœevja, kot so robide, malinein jagode.

➤➤

➤➤➤

22


Œe æelite, da se naøi strokovnjaki o vaøem vrtu in rastlinahpogovorijo tudi z vami, nas pokliœite na brezplaœno øtevilko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k œlanom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programuRTV SLO, v okviru Sobotnega popoldneva, oddaje Na vrtu.

Najbolj pouœne in zanimive primere vrtov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Z mreæo proti toœi zaøœiten vrt je vzorno urejen. Zaøœito predboleznimi paradiæniku nudi dodatna folija. Bolezni ni –

zahvaljujoœ redni uporabi sredstev za krepitev rastlin æe odsajenja naprej je ni ne na listih in ne na plodovih. Odliœno

so obrodile tako doma pridelane sadike kot tudi cepljeniparadiæniki. Najbolj slastni, ki smo si jih postregli kar z

rastline, so drobni datljevi paradiæniki.

Za zaøœito pred insekti na sadnemu drevjugospod Edo uporablja bio plantella lepljivi trakin bio plantella rumene lepljive ploøœe. Trakove

in ploøœe veœkrat v sezoni zamenja z novimi, da seœim veœ odraslih osebkov polovi na lepljivopovrøino. In teæav s økodljivci nimajo ne v

sadovnjaku in ne v zelenjavnem vrtu.

Prav posebne lepotice so øest let stare dature, ki vsako pomlad svojezimsko domovanje v bivøi kurilnici zamenjajo za vrt. Hvaleænost zaidealne pogoje na vrtu poplaœajo z mnoæico trobentastih cvetov.

Loreta Vlahoviå

Œeprav gospa Mira zatrjuje, da so ji zelo vøeœ bogato cvetoœerastline z drobnimi cvetki kot so milijonski zvonœki, je

vsepovsod opaziti pestro izbiro hibiskusov, slezov,oleandrov in datur. Na vrtu rastejo œudoviti roza in rdeœi

velikocvetni moœvirski hibiskusi in grmasti vrtni hibiskusi, vvelikih loncih ob potki pa raznobarvni sobni hibiskusi,

vzgojeni na deblu, enostavnih in polnjenih cvetov, odroænate, rumene in oranæne do rdeœe barve.

Senco za hiøotvorijo sadikebavarskegakivija,avtomobile obhiøi pa predsoncem zakrivapergola iz kivijain trte. Ker jepergola iz kivijaøe v oblikovanju,jo obrezujejoprecej kratko, daoblikuje moœnaosnovna stebla.

Zalj

ublj

eni

v ..

.

Za boljøo odpornost pred zimo bodo po nasvetu Gaine strokovnjakinjetrato pognojili s plantella jesenskim gnojilom za trato, z veliko vsebnostjofosforja in kalija, ki omogoœata, da trava razvije krepke korenine.

➤

➤➤

➤

➤

➤


Preureditev zadnjegapoœivaliøœa

Dobro premiøljenazasaditevOdstranitvi smreke, ostalih rastlin terstare zemlje je sledila obnova robnikovter dovoz sveæe zemlje. Potrebno je bilokar deset vreœ 50-litrskega substrata.Osnovno vodilo pri izbiri rastlin je bilanjihova trpeænost. Lega groba je izrazitosonœna, sorodniki pokojnih pa nisodoma v bliæini pokopaliøœa in rastlinelahko zalijejo le obœasno. Na grobu nivaze, zato je del povrøine namenjen»øopku«, ki ga simbolizirajo sezonskecvetlice.

V ozadje nagrobnih ploøœ nismo posadiliviøjih rastlin, odloœili smo se za lavan-din, nekoliko mogoœnejøo obliko sivke inkroglasto striæena puøpana. Veœinogrobne povrøine prekriva temnolistnasorta hermelike ‘Vera Jameson’. Ta traj-nica pozimi odmre, nadzemne dele paodstranimo. Ker ne æelimo, da je v œasu,preden znova odæene, povrøina prazna,smo med sadike poloæili tkanino agrotexin jo prekrili s prodniki. Tako poskrbimotudi za dinamiœno podobo groba.

V ospredju, na dosegu rok je manjøakamnita ploøœa, na kateri je steklenasveœa, napolnjena s tekoœim voskom. Nalevo stran groba smo zasadili gnezdastojelko, ploøœo pa bo z desne stranisœasoma lepo objela pomladanska resa.

Na enojnem druæinskemgrobu ni klasiœnega

nagrobnika, imena pokojnikov sonanizana na kamnitih ploøœah, ki sopoloæena na zemljo. Predpreureditvijo je bila za njimi veœjakoniœasta smreka, ki pa je zaradinapada prøice zaœela propadati.Poleg tega je rastlina postalapreøiroka, kar je vse bolj motiloskrbnike sosednjih grobov.

✉

Razlogov za preureditev poslednjega vrtiœka naøih dragihpokojnikov je veœ. Za tak poseg se pogosto odloœimo, koobnovimo nagrobnik in robnike groba. Z leti se spreminjatudi naø okus in kar naenkrat nam mnoæica sezonskegacvetja ne prinaøa veœ zadovoljstva. Pogosto pa je to v vroœihpoletjih tudi breme, saj brez redne oskrbe grob ne bo urejen.

Obli

kova

nje

vrt

a

24

1

3

5

4

zaœetno stanje

konœno stanje


1 Po obnovi robnikov smo na grobno povrøino nasuli sveæ substrat.2 Tkanina agrotex zadræuje vlago in prepreœuje rast plevela, hkrati pa

onemogoœa, da bi se prodnik ugreznil v zemljo.3 Sivki vse poletje odstranjujemo odcvetele cvetove, temeljitega

obrezovanja pa se lotimo spomladi.4 Podoba enojnega druæinskega groba tri mesece po sajenju, tokratni

sezonski okras tvorita japonska mirta in drobnocvetni mleœek.5 Med hermelikami je kopica sort, za manjøe grobne povrøine

izberemo nizke. ‘Vera Jameson’ je atraktivna tudi zaradi temnoobarvanih listov.

6 Gnezdasta jelka je poœasi rastoœi iglavec, ki bo grobu dolgo vokras.

Jesenska akcijaGrob je bil urejen v majskih dneh, zatobo zasaditvena kompozicija konœanaseptembra ali oktobra, ko bomo posadiliznanilce pomladi. Med puøpanom insivko bomo naøli prostor za viøje œebul-nice, kot so narcise in okrasni luki. Vospredje, okrog gnezdaste jelke se po-dajo polnjeni zvonœki in botaniœne tulpe,med sadike pomladanske rese pamreæaste perunike in nizki okrasni luki.

Sezonski okrasZ rastlinami, ki jih posadimo po ledenihmoæeh, spreminjamo vzduøje na grobu.To bo umirjeno, œe bodo cvetele na pri-mer roænate japonske mirte v druæbibelih drobnocvetnih mleœkov. Lahko pasi omislimo razigrano poletje s trpeænimirumenimi asteriskusi, melampodijem,pokrovnimi lantanami ali pisanimi ga-zanijami.

Na jesen poletne cvetlice nadomestijodrobnocvetne plazeœe maœehe, jesenskavresa ter øaøi. Tudi tu je na voljo kopica

barvnih odtenkov. Na povrøino, posutos prodniki, pozimi namestimo prazniœnodekoracijo.

Oskrbovanje grobaDela z rastlinami ne bo veliko, opraviliga bomo kar mimogrede. Œakata nas padve delovni akciji ob menjavi sezon-skega cvetja. Pozno jeseni poreæemo od-mrle dele hermelike. Po konœanemcvetenju temeljito pomladimo pomla-dansko reso. Odstranimo vse cvetoœedele. Ne smemo zamuditi pravega tre-nutka za nego sivke. To storimo, ko vokolici cveti forsitija. Rastlino moœnoobreæemo, pustimo le 5 do 10 cm olese-nelega dela. Puøpana in gnezdasto jelkooblikujemo po potrebi, pravi œas je odpomladi do avgusta. Med obiskom po-kopaliøœa odstranimo tudi odmrle deleœebulnic. Rastline dognojujemo po po-trebi, uporabljamo poœasi topna gnojila.Zalivamo le ob nastopu dolgotrajne po-letne vroœine in suøe.

Ruth Podgornik Reø

Obli

kova

nje

vrt

a

26


G3i32september2 0119xp22: /P/11224: 12aM22a3ge2 5

V zemlji imajo gomoljœke, ki jih posadimo6 do 10 centimetrov globoko. Barvna paletacvetov se vije preko bele in krem do ru-mene, pa vse do neæno in temno vijoliœastihodtenkov. Nekateri cvetovi so celo veœbar-vni. Zanimivi so tudi progasti venœni listi(svetlo vijoliœasti s temnejøimi progami; ru-meni s temno vijoliœastimi progami itd.).Odvisno od sorte, cvetijo od januarja dopozne pomladi, nekatere tudi v jeseni.

Pod drevje, med reso, obzvonœke, v trato…Œe jih posadimo pod drevesa, gole veje pre-puøœajo dovolj svetlobe, povrh vsega paneæne cvetlice drevju ne poberejo velikohrane. Ker se dobro poœutijo v nekoliko ki-slih tleh, jih posadimo med pozimi in zgodajspomladi cvetoœo reso. Nizki iglavci solahko odliœno ozadje za æivahno cvetjeæafranov. Zgodaj cvetoœe sorte lahko posa-dimo v vrtno trato. Po cvetenju poœakamo,da listi ovenijo in se priœnejo suøiti. Øele ta-krat travo pokosimo. Za omenjene naravnezasaditve izberemo sorte, ki pripadajovrstam Crocus tommasinianus (Tommasini-jev æafran), Crocus vernus (pomladanskiæafran) in Crocus aureus (zlatocvetni ali ru-meni æafran). Rastline so krepke in trpeæne,

hitro se privadijo na novo rastiøœe in sedobro obnesejo tudi tam, kjer jih obœasnoprekrivajo sosednje rastline. Seveda tudiostali æafrani dobro rastejo in cvetijo, ven-dar lepøe uspevajo na gredicah, kjer jih so-sednje rastline ne senœijo ali zakrivajo.

V korita in druge posodeLepo bodo izgledali v veœjih koritih, ki jihsicer krasijo pritlikavi iglavci oziroma zim-zeleni in listopadni nizki grmiœki. Z okras-nimi œebulnicami pa lahko oblikujemopovsem samostojne zasaditve. Za meøanozasaditev lahko izberemo cvetoœe æafrane,hijacinte in narcise. Odloœimo pa se lahkotudi le za eno sorto. Œe posadimo razliœneæafrane, se kaj rado zgodi, da ne zacvetijoistoœasno. Na gredici so takøne razlike do-brodoøle, v posodi pa ne. Tu æelimo, da jevsak kotiœek natrpan s cvetjem. Najprej po-sadimo veœje œebulice oziroma gomolje, kijih posadimo najgloblje. Zasajena mestaoznaœimo z lesenimi paliœicami, sicer selahko zgodi, da bi drobnejøe œebule posadiliravno nad spodaj leæeœe. Æafrane posadimonazadnje. Posodo pred mrazom umaknemov zavetje ali pa jo na sonœni gredici vko-pljemo v zemljo, saj prst v loncu ne smezmrzniti. Proti koncu zime posodo dvi-gnemo iz prsti, jo oœistimo in pred nizkimi

temperaturami zavarujemo z vlaknato fo-lijo.Cvetoœe æafrane sreœamo tudi v stanovanjih.Posadimo jih v primerno posodo, pribliæno2 do 3 centimetre globoko. Tudi razdaljamed gomoljœki naj bo tolikøna. Zasaditevpustimo na prostem vse dokler se ne po-kaæejo obarvani cvetni popki (vkopljemo jolahko kar v tla). Potem prinesemo posodo vstanovanje, kjer se zaradi toplega zraka cve-tovi kmalu odprejo.Gomolji gredo v slast vevericam, zajcem inmiøim. Tudi ptice utegnejo iz zemlje iz-brskati kakøen gomolj. Œe je tako tudi navaøem vrtu, zavarujte zasaditev z vlaknatofolijo. Po cvetenju, ko so listi øe sveæi inlepo zeleni, æafrane pognojimo. Izberemokar dolgodelujoœe membransko gnojiloplantella formula 365 za okrasne rastline, kiga tudi sicer uporabljamo za cvetliœne gre-dice. Obrok hrane »poæivi« liste, da pride-lajo zalogo, ki se nakopiœi vgomoljih. Z æafrani, ki ra-stejo v posodah posto-pamo enako. Gomljeshranimo ali pa posa-dimo na prosto.

Magda Aæbe

Tako neæni, majhni, vendar je njihova majhnost dovolj velika, da jo z nestrpnostjopriœakujemo æe ob koncu zime. Zgodaj cvetoœi æafrani se na gredici, skalnjaku, poddrevesi ali v posodi lahko prikljuœijo zvonœkom, telohom, trobenticam, maœeham,okrasnemu zelju ali narcisam. O

kra

sni

vrtÆafrani kliœejo pomlad

27www.klubgaia.si

G3i32september2 0119xp22: /P/11224: 2aM22a3ge2 P

Pri presajanju orhidej je kljuœnega pomena pravilna izbirasubstrata. Za bujno cvetenje, zdravo rast in razvojpriporoœamo presajanje rastlin vsaki dve leti oziromavselej, œe je lonœek postal premajhen ali œe se je substratzgostil.

jemo, nato pa jo previdno vzamemo izlonœka. Orhidejo presadimo v 2 do 3centimetre veœji lonœek, ki naj bo pomoænosti plastiœen. Na dno lonœka naj-prej natresemo drenaæni material, naprimer drobne kamenœke, da omo-goœimo laæje odtekanje vode in s temprepreœimo gnitje korenin. Rastlino po-stavimo v lonœek in pazimo, da nobenakorenina ne gleda ven. Vmes nasujemosubstrat za presajanje in ga rahlo pot-laœimo, da zapolnimo vse prazne pro-store. Po presajanju substrat okrograstline rahlo potlaœimo in dobro zali-jemo, tako da bo v celoti prepojen zvlago.

Z dognojevanjem poskrbimo za zdravorast in bujno cvetenje. V zimskih me-secih gnojenje obœutno zmanjøamo.Zato takrat dognojujemo najveœ en-krat meseœno, v œasu vegetacije pa obvsakem namakanju v 3 litre vode raz-topimo øumeœo tableto plantella tabsza orhideje.

Davor Øpehar

Opozorilni znak za presajanje je tudi, koopazimo, da veœina korenin raste mimolonœka. Najboljøi œas presajanja je takojpo konœanem cvetenju ali pred novimobdobjem rasti.

Kdaj in kako presaditiorhidejoKer veœina orhidej pozimi poœiva, ravnota œas lahko izkoristimo za presajanje.Uporabimo visokokakovostni substratplantella specialna zemlja za orhideje,ki ima posebej prilagojeno sestavo: bo-rovo lubje, kokosova vlakna, øotni mahin perlit.

Njegova znaœilnost je: • dobro sprejema vodo in hranila• ohranja stabilno strukturo• ne razpada oz. ne gnije• nudi zadostno oporo rastlinam in

omogoœa dobro rast korenin• v lonœku tvori zraœne æepke, ki omo-

goœajo dobro izmenjavo plinov

Orhideje ne sadite v nekakovosten sub-strat, ki je vlaæen, preperel in vsebujeveœje kose lubja. Takega je bolje zavreœi,saj bi drugaœe rastline posadili v raz-mere, iz katerih ste jih hoteli presaditi.Presajanje za rastlino predstavlja velikøok, zato pazimo, da koreninsko grudonajprej razbijemo in v celoti odstranimostar izœrpan substrat, s økarjami odstra-nimo tudi poøkodovane korenine. Po-

zorni smo, da ne poøkodujemo øeaktivnih korenin. Pred sajenjem

ne pozabimo namoœiti no-vega substrata za orhi-

deje. To obiœajnonaredimo tik

pred uporabo.Tudi rast-

lino te-meljito

zali-

Dragi naši člani! Vemo, da imate prave domače zbirke osupljivo lepih in posebnih orhidej, a če imate kako izjemno, drugačno (po barvi cvetov, številu, obliki, velikosti,…), nam fotografijo čim prej pošljite, da z njo navdušimo še ostale ljubitelje.

Fotografije nam pošljete na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na e-naslov: [email protected]. Vaše posnetke zbiramo do 30.9.2011,najlepših 5 pa bomo nagradili z najsodobnejšim gnojilom v šumečih tabletah Plantella tabs za orhideje in Specialno zemljo za orhideje ter fotografije objavili na spletni strani Kluba Gaia www.klubgaia.com in v reviji Gaia.

Œude�na cvetoœa orhideja

Primeren substrat zapresajanje orhidej

Sobne r

ast

line

Presajena orhideja.

Izreæemo poøkodovane korenine.

Po cvetenju prikrajøamo cvetno steblo.

Orhidejo vzamemo iz lonœka.

Orhideja œlanice Kristine Smilevski

Orhideja œlanice Martine Ule


Opojna zlatica

Resda to zanimivo predstavnico naøecvetane najpogosteje povezujemo sKumom oziroma njegovimi severnimipoboœji, vendar pa je letoønjega 20.maja tam æe odcvetela, tako da smo sezapeljali skozi Loko pri ZidanemMostu do Brega in tu zavili levo proti722 metrov visokemu travnatemu

vrhu Sv. Lovrencu, kjer jepod cerkvijo iz 17. sto-

letja eno njenih naj-veœjih strnjenih

rastiøœ. Na pri-sojnih legah jeopojna zlaticasicer tudi tuæe sklenilasvoje spo-m l adan s korazkazovanje

in smo lahkoopazovali le

njeno veliko po-gostejøo sestro ripeœo

zlatico, vendar nas je nazgornjih senœnih predelih øe

poœakala.

»Letos je opojna zlatica zacvetela karøtirinajst dni do tri tedne prej kot predleti,« je ugotavljal dober poznavaleczasavskega rastlinstva radeøki revirnigozdar v Obmoœni enoti Breæice Za-voda za gozdove Slovenije Joæe Prahter pojasnil, da je to nahajaliøœe se-vniøka obœina leta 1994 zavarovala sposebnim odlokom kot botaniœni na-ravni spomenik, nakar so ga planinciPD Lisca - Sevnica, gozdarji krajevnihenot Radeœe in Sevnica ter naravovar-stveniki Kozjanskega regijskega parkaogradili. Ti skupaj s krajani, œlani ne-katerih druøtev in lastniki teh zemljiøœvsako leto v œasu cvetenja opojne zla-tice in Clusijevega sviøœa (aprila inmaja) poskrbijo tudi za naravovar-stveno sluæbo in fiziœno varujejo ra-stiøœe. Obenem pa so se s øtirimi kmeti,lastniki travnikov, na katerih rastejo teredke rastline, v okviru obœine dogo-

vorili, da v zameno za ustreznoodøkodnino teh povrøin ne gnojijo, po-kosijo pa jih øele po zakljuœenem cve-tenju.

Strupeni listi vojakomzagotovili »bolniøko«Opojna zlatica (Ranunculus thora f.pseudoscutatus), ki jo razen na Kumuin Sv. Lovrencu najdemo øe v okoliciLaøkega, Rimskih Toplic, Dola pri Litiji,Æupe, Œimernega in Jelovega ter naMrzlici, Kopitniku, Matici in Lisci, seod drugih zlatic loœi po velikem spod-njem stebelnem listu s srœastim izre-zom listne ploskve, pri œemer se krpine prekrivata in ne zastirata listnegapeclja. Raste na baziœnih tleh, bogatihz apnencem, je 5 do 30 centimetrovvisoka in ima skoraj vedno po veœ cve-tov. V Sloveniji jo je leta 1826 odkrilv Radeœah rojeni zdravnik in botanikJurij Dolinar (Georg Dolliner), medtemko je dolgoletni uœitelj za sistematskobotaniko na biotehniøki fakulteti lju-bljanske univerze Ernest Mayer vdrugi polovici preteklega stoletja ugo-tovil, da se zasavska opojna zlatica pooblikovnih znaœilnostih nahaja vmesmed »pravo« in øœitasto opojno zlaticoter jo je poimenoval R. thora f. pseu-doscutatus.

Vrstni pridevek opojne zlatice izvira izgrøke besede fthora, kar pomeniuniœenje in napeljuje na njeno strupe-nost. Tako na Jelovem pripovedujejo,kako so domaœim fantom, vpoklicanimv nemøko vojsko, poøiljali liste opojnezlatice, ki so jih ti dajali v œevlje. Nanogah so se jim pojavili vnetni me-hurji in za nekaj œasa jim je bila »bol-niøka« zagotovljena.

Boris Dolniœar

Opojna zlaticaNa zasavskih gorskih travnikih in grmovnih jasah, kileæijo na stiku predalpskega sveta s preddinarskimsvetom, lahko v maju poleg øtevilnih drugih rastlinskihvrst obœudujemo tudi rumeno cvetoœo opojno zlatico, kizaradi svoje omejenosti na oæje zemljepisno obmoœjesodi med slovenske endemite.

29www.klubgaia.si

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

Eno najveœjih strnjenihrastiøœ opojne zlaticepod vrhom Sv. Lovrenca.

Znaœilen velik spodnjistebelni list s srœastimizrezom listne ploskve.

Gpip2se: tember213 8x: 22P/4/ 22a51a20 : 220pge21P

Medicina jo priznava malo veœ kot 15 let, vendar pa zdravnikiveœinoma z njo niso seznanjeni. Boleœine, ki jih œutijo bolnikis fibromialgijo, so »fantomske«, se pravi, da ni videti vzrokazanje. Prav to pa je tisto, kar begazdravnike in zaradi œesar obtoæujejobolnike, da si izmiøljajo. Slovenskibolniki pri tem niso izjeme. Pravza-prav bolnice, saj je med njimi daleœnajveœ æensk. Bolezen se najrajezaœne pred menopavzo ali po njej,vendar to ni pravilo. Pri nekaterihse zaœne æe v rani mladosti.

Pri fibromialgiji je precejøen pro-blem zakisanost organizma. Topomeni kislo okolje v celicah in vvseh telesnih tekoœinah, zato nemorejo delovati, kakor bi bilotreba. Ne gre torej za preveœ ki-sline v æelodcu. Vendar pa je za-kisanost moœno povezana shrano. Nekatere vrste hrane jopoveœujejo, druge pazmanjøujejo. Tako, denimo, za-kisanost poveœujejo mleko invsi mleœni izdelki. Na lestvici,ki so jo pokazali nemøki zdrav-niki, najbolj kislo deluje sir,zlasti parmezan, najmanj parozine, ki delujejo najbolj ba-ziœno ali alkalno. Tudi mesodeluje kislo, medtem ko sveæa zelenjava in sadje(vendar ne vse vrste sadja) delujejo baziœno. Zanimivo je, dabaziœno deluje limona, ki bi ji vsi pripisali, da je med najboljkislimi. Saj tudi je, toda njena kislina na ravni celice deluje ba-ziœno. Zato sodijo limone med najbolj zdrava æivila za tiste, ki

jih brez teæav prenaøajo. Raziskovalci so ugotovili, da imajobolniki pogosto teæave s presnovo jedi, ki vsebujejo gluten.

Veœ preberite v septembrski øtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost jenamenjena upokojencem inizhaja vsak prvi œetrtek vmesecu.

V sedemintridesetih letih jepostala za nesljiva spremljevalkasta rejøih ljudi, saj verodostoj nopiø e o pokojninskih temah in raz -no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naroœnikom brez plaœno,pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava,socialne varnosti, zdravstvenegavarstva, skrbi za starejøe in osebnestike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemurmoramo v zrelih letih posvetiti øeposebno pozornost. Prav tako patudi druæenju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakøen prijeten ter

cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Nemanjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnihdel in nagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Bolezen, ki jo œutiø, a »je ni«Boleœine v kosteh in miøicah, utrujenost æe zjutraj, glavobol, slabo spanje, vse to soznaki, ki lahko marsikaj pomenijo. A kaj, œe preiskave pokaæejo, da ni niœ narobe? Da navidez vse deluje, kot bi moralo? Potem so zdravniki v zagati, bolnik pa øe v veœji, saj semu lahko zgodi, da ga oznaœijo kot »hipohondra« ali duøevno bolnega. Toda bolezen jeresniœna, œeprav je diagnostiœni postopki ne potrjujejo. Imenuje se fibromialgija.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁

Gpip2se: tember213 8x: 22P/4/ 22a51a20 : 220pge2a3

Tudi v vlagi varni pred miømiMiøi se zaradi svoje prilagodljivosti uvrøœajo med najuspeønejøe sesalce, zato smo ljudjepogostokrat nemoœni v boju z njimi. Zaradi svoje velikosti lahko laæje vstopajo v stavbekot podgane. Moderne metode zatiranja pa nam ponujajo uspeøne reøitve pri zatiranjumiøi tudi v vlaænih razmerah.

Ljudje so se æe od nekdaj posluæevaliraznih metod, s katerimi so bolj ali manjuspeøno omejili øtevilo miøi. Med sta-rejøimi metodami so najbolj poznaneklasiœne miøolovke. Z leti pa so se me-tode vedno bolj izpopolnjevale. Novejøemetode zatiranja glodavcev temeljijo nauporabi strupov, ki prepreœujejo strjeva-nje krvi økodljivca in so manj toksiœni zaneciljne organizme. Za namene zatiranjateh glodavcev pa se uporablja tudi ra-zliœna privabilna sredstva in pasti.

Za okolja, kjer so prisotni otroci in do-maœe æivali, je najbolj uporaben izdelekeffect rodent box. Je zelo enostaven invaren za uporabo, saj ga je potrebno lepreluknjati na oznaœenih perforacijah inga postaviti ob rob stene oz. na mesta,kjer se gibljejo miøi. Rodenticidna vabaje spravljena v plastiœnem ogrodju pro-zorne barve, zato œlovek z njo nimastika, miø pa do nastavljene pasti prilezeskozi odprtini na stranicah økatle ozi-

roma boxa. Notranjost boxa je razde-ljena s pregradami, ki vodijo do mesta,kjer se nahaja æe vloæena vaba. V takoimenovanem labirintu se miøi poœutijovarneje in se zato tudi veœ œasa za-dræujejo pri vabi. Trdo plastiœno ogrodjezagotavlja boljøo odpornost na mehan-ske poøkodbe, poleg tega pa omogoœatudi manjøo vlaænost v notranjosti. Po-membna prednost boxa je tudi, da do-maœim æivalim onemogoœa dostop doaktivnih uœinkovin, zato se nam ni trebabati, da bi se pomotoma zastrupile. Kose odloœimo za nakup effect rodentboxa, bodimo pozorni na njegovo vse-bino. Izbiramo namreœ lahko med dvemavrstama priloæenih vab – med mehkovabo in parafinskimi bloki. Parafinskebloke izberemo predvsem za izrednovlaæne prostore, najveœkrat za zunanjepovrøine na odprtem in odtoœne jaøke. Vvisoki vlaænosti so namreœ parafinskibloki obstojnejøi, saj so aktivna snov inatraktanti obdani s plastjo visokokako-

vostnega voska. Œe pa se v prostoru neborimo s pretirano vlago, je boljøa izbiraeffect rodent box z mehko vabo. Gre na-mreœ za najsodobnejøo vabo, ki s svojimisestavinami in samo strukturo zagota-vlja najviøjo »jeøœnost« pri miøih. Doka-zano je, da se miøi za vabo odloœijo tudi,œe imajo v okolici na razpolago pestroizbiro druge hrane.

Miøje in tudi podganje nadloge danda-nes ne predstavljajo veœ nereøljivihteæav. Sodobne metode odpravljanjaøkodljivcev so veliko bolj uœinkovite intudi bolj humane kot nekdanje pasti. Navoljo so v veœ oblikah, z razliœnimi se-stavinami, da kar najbolje ustrezajo po-samezni situaciji. Uœinkovite so priøtevilnih økodljivcih v velikih skladiøœih,varne za uporabo v domu ali odporne vvlaænih prostorih. Sofisticirane vabe za-gotavljajo torej reøitev za vse »gloda-joœe« teæave.

Marko Devetak

Dom

bre

z m

rgola

zni


Ne le samo sreœanje s œlani, ki jebilo prisrœno kot vedno, ampaktudi posebno okolje, ki jepriœaralo vzduøje prvinskega instarodavnega, k œemur soprispevali tudi organizirani izleti.A tudi prostor med tokovi rekeMure, obdan s polsenco visokihdreves in bogato favno, bodo lepspomin. Naslednje leto sesnidemo zopet na novi lokaciji,do takrat pa obujajmo nepozabnadoæivetja iz Prekmurja.

Kdo bi si mislil, da se nas bo zbralo veœ kot 350 na Otoku ljubezni vIæakovcih? Prekmurska ravnina in øirokogrudnost ljudi ter preøerensmeh, ki ga je bilo sliøati vsepovsod. Pa izdatna, a okusna hrana terseveda rajanje do zadnje minute, so nas navdali s sproøœenostjo inveseljem, ki ju narekujeta tudi sentimentalnost Mure in odloœna energija.

Piknik ob Muri –nepozabno doæivetje

Pisana mnoæica veselih in radoæivih Gaianov.

Ekipa Klub Gaia jeœlane prisrœnopozdravila, tudi spoæirkom zdravilnega…

Bratonski krapci so nampoteøili lakoto predbograœem in gibanico.

Obdaritev dolgoletnihin najzvestejøih œlanov

Izærebli smo 35 nagrad. Enood œlanic smo razveselili znovo bio plantella startzemljo za potaknjence.

Takole se jezabavazaœela

Obdaritev novih œlanov splantella tabsi za orhideje

Davor in Mipriroœne Ga3 ducate za

Gain

pik

nik


Plesali so vsevprekmladi in mladi po srcu,saj je gibanje polzdravja.

V Beltincih smo doæivelitudi zametke lekarniøtvana Slovenskem

Gain

pik

nik

n Mira sta s pomoœjoe Gaianke izærebala skorajte zadovoljnih nagrajencev.

33

Pred vstopom v vinskoklet v Maœkovcih

Na plesiøœu smo uæivalitudi kot posamezniki

Daril ob slovesu sobili Gaiani veseli.

Davor si je kotsvetovalec vzel œasza pogovor.

Na pikniku so nam izsvojih izkuøenj svetovalitudi œlani Kluba Gaia.

Ogled magiœno lepihorhidej v tropskemvrtu s svetovanjemza vzgojo.


2Vrena Obiz uno

VinK

2Vrein samgot

VKKKKKEIKKA V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e kA V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e k

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

Silvestrski paketBanja Vruœica (Bosna in

Hercegovina)30. 12. 2011 – 2. 1. 2012.

cena 249 E po osebiVkljuœeno: 3x polpenzion, hotel ****,

silvestrska veœerja z glasbo, repriza 1. 1. 2012, avtobusni prevoz,

zdravniøki pregled, kopanje, savna, fitnes

MartinovanjePohod po poteh Soseske

zidanice Draøiœi v Beli krajinisobota, 12. novembercena 43 E po osebi

Vkljuœeno: avtobusni prevoz, øtartnino (4postojanke s pokuønjo in eno malico

napoti, spominskikozarec), ogledi

vinskih kleti,animacijski in

kulturni programter vodstvo inorganizacija.

Odhodi avtobusovtudi iz KR, KP,

NG, PO, Zasavja,CE, MB ob

zadostnem øteviluprijav.

Klu

bsk

i k

oti

œek

Vhodna vrata na Peljeøac so Mali in Veliki Ston z utrdbo, dolgo 5,5km, ki je drugo najdaljøe obzidje za kitajskim zidom. Polotok, na

katerem so najdeni ostanki kultur øe iz kamene dobe, je danes bogatoprekrit z nasadi stoletnih oljk in nepreglednimi vinogradi tja do

morja. Na otoku je preko 30 sort avtohtonih sort oljk, v vinogradih paprevladuje trta plavac, ki je osnova za pridelavo odliœnih vin postupin dingaœ. Delta Neretve na 12000 m2 skriva pravi rajski vrt, imenovanzeleni biser juæne Dalmacije. Jeseni poœasno hlajenje morja podaljøaproletje, spomladi ohlajeno morje prepreœi prehitro segrevanje zraka,poletje je toplo in dolgo, zima blaga in deæevna, kar ustvarja idealnomikroklimo za gojenje citrusov. V tem moœvirnatem vrtu, polnem

gojenih rastlin, je moæno obœudovati øtevilne ptice in rastline, znaœilneza moœvirja. Z voænjo po kanalih delte Neretve boste odkrili œarobnostin divjino moœvirnega sveta na robu morja in seveda ob tem nabrali

sveæe in soœne mandarine kar z drevesa.

3 dni – 21. oktobercena 149 E po osebi

Vkljuœeno: avtobusni prevoz po programu, 2x polpenzion, obiranjeoljk in ogled nasadov in polotoka Peljeøac, ogled mesta Ston in solinDoplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po delti Neretve, bogato kosilo s

pijaœo ob glasbi

Obiranje oljk in mandarinV spremstvu Gainega strokovnjaka

Obiranjemandarin

Medjugorje, Mostar,mandarine v delti Neretve

2 dni – 15. oktobercena 99 E po osebi

Vkljuœeno: avtobusni prevoz (po Hrvaøkiavtocesti), polpenzion, 5 kg mandarin(naberete jih sami) - œe jih æelite veœ,

razliko doplaœate na plantaæi, ogledi poprogramu

Doplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po deltiNeretve, bogato kosilo s pijaœo ob glasbi


20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba Gaia

Biogrena • 10 kgOrgansko gnojilo

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie.Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezaniz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 9. 2011 do 15. 10. 2011.

V vseh vrtnih centrihin prodajalnahKalia

20 % popusta


Plantella Organik • 20 kgOrgansko gnojilo



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Sekanci • 60 L

Leønikovo rjava barva

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2011.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka,KGZ Cerknica,KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj.

20 % popusta


Plantella Kalcivit • 10 kgSredstvo za izboljøanje tal



20 % popusta 20 % popusta


Plantella Tabs za orhideje • 90 gGnojilo v tableti

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkihTuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini inje unovœljiv od 15. 9. 2011 do 15. 10. 2011.

V vseh zelenih kotiœkih Tuø


Bio plantella Nutrivit Univerzal • 3 kg100% organsko gnojilo viøje vrednosti

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkihTuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini inje unovœljiv od 15. 9. 2011 do 15. 10. 2011.

V vseh zelenih kotiœkih Tuø

20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Sekanci • 60 L

Rdeœa barva



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Sadjarsko gnojilo • 3 kg

Mineralno gnojilo v granulah



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaBiogrena • 25 kgOrgansko gnojilo



Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovEkskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovUgodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, skupaj s œlansko izka z nico. Posamezenkuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografiji kuponœka in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.


OBDARITEV ZA ROJSTNI DAN:• Rozalija Vogrinec, Ptuj • Ivanka Hrovat, Zreče • Marija Kovačič, Zreče • Breda Mušič, Borovnica • Majda Črnčec, Maribor • Breda Kavka, Domžale • Marija Kenda, Slap ob Idrijci • Mira Kosirnik, Kamnik

Srečne nagrajenke, ki so razširile članstvo v Klubu Gaia prejmejo EFFECT VABO ZA MRAVLJE:

• Marija Keršmanc, Ig • Ivan Denžič, Pišece • Irena Strožič, Petrovče

ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA• Barbka Tomc, Šmartno pri Litiji • Iva Zalar, Begunje pri Cerknici• Ihmeta Hatić, Trbovlje • Irma Krof, Prevalje • Ivica Bogdan,Ljubljana-Šentvid • Branko Hrast, Turjak • Valentina Praprotnik,Cerkno • Vida Zver, Murska Sobota • Marjan Pohlin, Radomlje• Nadja Alič, Idrija

GAINA POLETNA KRIŽANKA1. nagrada Gain enodnevni izlet - Gain piknik 2011:• Tilčka Mikša, Ptuj2. nagrada Paket Effect izdelkov: • Karolina Hobič, Kranj;• Radoš Premk, Litija; • Irma Petrej, Limbuš; • Peter Rutar, Izola3. nagrada Majica Kluba Gaia • Slavi Derganc, Mirna peč;• Ivanka Bernik, Škofj Loka; • Pavla Razpet, Cerkno; • Metka Bukovec, Mavčiče; • Matilda Gantar, Logatec

GAINA VELIKA POLETNA KRIŽANKA1. nagrada Paket Plantella izdelkov: • Anica Božič, Smlednik2. nagrada Plantella tabs in majica Kluba Gaia:

• Janez Novak, Ljubljana-Šmartno; • Marjana Baznik, NovoMesto; • Ivanka Slabe, Dobrova; • Ana Grenko, Prebold

3. nagrada Plantella tabs: • Rado Bizjak, Sava; • Anton Hrovat,Turjak; • Metka Roblek, Preddvor; • Vitko Kolenc, Rečica ob Savinji;

• Bernard Bajec, Litija

Sodelujte v nateœaju Naj, naj doseæki naøih œlanovÆe kar krepko smo zakorakali v jesen, zato nikar ne nehajtefotografirati svojih rastlinskih doseækov. Veselimo se prihajajoœepoøte in slik in æe delamo izbor za Naj, naj doseæke Gaianov v letu2011. Sodelujte v tradicionalnem nateœaju in zagotovo vam ne boæal, ker vas œakajo œudovite vrtnarske nagrade.

V velikem nagradnem nateœaju za Naj, naj doseæki … lahko sodelujetetako, da nam poøljete fotografijo in pripiøete, v kateri izmed spodnjihkategorij æelite sodelovati:

1. Naj balkonske kombinacije, 2. Naj nenavaden plod, 3. Naj skalnjak, 4. Naj zelenjavni kotiœek, 5. Naj okrasni kotiœek6. Naj obeøanka, 7. Naj okenska polica, 8. Naj grmovnica 9. Naj otroøka pomoœ v vrtu, 10. Naj domiselna kompozicija 11. Naj vrtna trata, 12. Naj posebno drevo, 13. Naj kaktus

Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2011 poøljite na naslov Klub Gaia,Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poøti [email protected] (pri tem pazite naprimerno kvaliteto fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in mobiøtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili,zmagovalce pa predstavili v decembrski øtevilki revije Gaia in jih obdarili s Plantella inBio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.

RUBRIKA: NAJ BALKONSKA KOMBINACIJAHelena Delost, Kneæak

36RUBRIKA: NAJ NENAVADEN PLOD

Druæina Baøa, Kmetija Rikot, Zaloøœe


LJUBLJANA

RADOMERJE

BRESTERNICA

MARIBOR

DOBOVEC PRI ROGATCUBITNJE PRI KRANJU

ØKOFJA LOKA

MIRNA PEŒ

STIŒNA

SREDIØŒE OB DRAVI

VRSNIK-LEDINE

KRANJ

NOVA VAS

Gaina jesenska izobraæevanja 2011V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja, namenjena ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja.Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresiraneprosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-poøti: [email protected] vsaj3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev).

Klu

bsk

i k

oti

œek

Klub Gaia svetuje v Tuø centrih ➽ 17. 9. 2011 od 10. do 11. ure, CELJE

Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve

➽ 23. 9. 2011 od 17. do 18. ure, LJUBLJANANevenka Breznik: Jesenske zasaditve

➽ 24. 9. 2011 od 10. do 11. ure, MARIBORKarin Bejo: Jesenske zasaditve

➽ 24. 9. 2011 od 10. do 11. ure, KRANJDavor Øpehar: Jesenske zasaditve

➽ 15. 10. 2011 od 10. do 11. ure, CELJEDavor Øpehar: Naœrtovanje ekoloøkega vrta

➽ 15. 10. 2011 od 10. do 11. ure, KRANJNevenka Breznik: Naœrtovanje ekoloøkega vrta

5. 10. ob 17. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve zabalkone in terase tergroboveDom krajanov,Bresternica

24. 9. ob 18. uriNevenka Breznik: Zdravoekoloøko vrtnarjenjeVaøko gasilski dom,Dobovec pri Rogatcu

26. 9. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditveKulturni dom, Mirna Peœ

6. 10. ob 16. uriLoreta Vlahoviå: Jesenskezasaditve za balkone in teraseSamostanska vrtnarija Stiœna(na Marofu)

28. 9. ob 13. uriMarjan Radetiœ: Antioksidantiin fitonutrienti iz vrta za zdravoæivljenjeFestival za 3. æivljenjskoobdobje, Ljubljana

19. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve zabalkone in teraseSokolski dom, Mestni trg, Økofja Loka

28. 9. ob 10. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve nagredah in v loncihFestival za 3. æivljenjskoobdobje, Ljubljana

28. 9. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve zabalkone in terase tergroboveKrajevna skupnostMaleœnik – Ruperœe,Maribor

5. 10. ob 19.30 uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve zabalkone in terase tergroboveØolska zgradba, Gaj na Mariborom

3. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve vposodah in na grobovihVeœnamenska dvorananad knjiæico v Novi vasi(Bloke)

19. 9. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Urejanje grobovSokolana, Srediøœe obDravi

14. 10 ob 18. uriDavor Øpehar:Obrezovanje okrasnihrastlinGasilski dom,Radomerje pri Ljutomeru

14. 9 ob 18. uri:Naœrtovanje vrta injesenske zasaditveGasilski dom,Vrsnik- Ledine

Pozdravljeni, poøiljam vam ZA KLUBSKI

KOTIŒEK- RECEPT ZA POLETNE DNI. To

leto se lahko pohvalimo, da se je pored

mnoge doma pridelane zelenjave pridruæil

BELI JAJŒEVEC. Zelo je okusen in ga

pripravljamo na razliœne naœine.Poleti si privoøœimo laæjo hrano,

predlagam da poskusitr ta recet øe vi!

S SKUTO NADETI BELI JAJŒEVCI

Potrebujete: • 4 manjøe ali 2 velika jajœevca

• 100 g skute • 50 g suhih, namoœenih gobic

• 1 jajce • 6 ælic olja • sesekljan peterøilj

• 25 g drobtinic • sol, poper.

Jajœevce prereæemo œez pol in izdolbemo

malo sredice. Pol izdolbene sredice in

namoœene gobice sesekljamo in zmeøamo s

skuto, jajcem, drobtinicami in peterøiljem.

Solimo in popramo. Z nadevom napolnimo

jajœevcein zloæimo v pekaœ, v katerega smo

dali 3 ælice olja in nekaj ælic vode. Nadete

jajœevce pokapljamo z oljem in damo za

40 minut v peœico, razgreto na 200 stopinj.

œlanica Silvija Pikuliå-Fister

iz Murske Sobote

Klub Gaia svetuje v centrih Merkur➽ 30. 9. 2011 od 17. do 19. ure; MARIBOR

Karin Bejo: Urejanje grobov

➽ 7. 10. 2011 od 17. do 19. ure; BTC LJUBLJANADavor Øpehar: Urejanje grobov

Foto

: œla

nica

Lid

ija K

ozic

Pozdravljeni, v prilogi vampoøiljam sliko avokada, ki miga je uspelo vzgojiti iz koøœice.Naproøam vas, da mi svetu-jete, kako naprej. Kdaj gamoram presaditi?

Marta izKostanjevicena Krasu

SpoøtovaniAvokado se presaja vsako

pomlad, dokler ne doseæe

viøine slabega metra. Po tem

ga presajate vsakih 3 do 5 let.

Spomladi in poleti ga redno

zalivajte,pozimi zalivanja

zmanjøajte, prezimite ga na

temperaturi okrog 10 stopinj

C. Dognojujte ga na vsakih 14

dni z gnojilom na osnovi

morskih alg bio plantella vrt, ki

ga lahko uporabite tudi drugod

v vrtu.

Lep pozdravDavor Øpehar, svetovalec

Kluba Gaia

18. 10. ob 9. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditve za balkone in teraseKmetijska gozdarskazadruga Sloga,(predavalnica), Øucevaul. 27, Kranj

3. 10. ob 18. uriDavor Øpehar: Jesenskaopravila na vrtuGasilski dom, Bitnje pri Kranju


SEPTEMBERSEPTEMBERČ

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

OKTOBEROKTOBERS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

1, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

do 12.00 od 13.00

do 18.00

do 18.00

zelo ugodno

do 10.00 od 11.00

od 15.00

do 14.00

od 18.00

do 13.00 od 14.00

od 12.00 do 17.00 od 18.00

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*, *

*, *

**ze

lo u

godn

o

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

011

38

Konec poletja sadovnjak ob zakljuœevanju rasti in za pospeøevanjedozorevanja poøkropimo z ekoloøkim pripravkom bio plantella vita.

Po obiranju oljk ukrepamo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, kideluje zoper bolezen pavje oko. Bakreni pripravek uporabljamo protiboleznim oljk, ker pa ima pri nizki populaciji oljœne muhe tudi odvraœalniin razkuæevalni uœinek, je poleg namestitev bio plantella rumenihlepljivih ploøœ v nasadu oljk zelo koristen. Prag økodljivosti je doseæen, kose na rumeno lepljivo ploøœo ulovijo tri oljœne muhe na teden oz. se pri 5-ih % plodov pojavi fertilni vbod oljœne muhe. Bakreni pripravekuporabimo tudi proti koncu oktobra oz. v novembru, ko odpade listje nadrugih sadnih vrstah. V sadovnjaku pobiramo sadove svojega celoletnegadela in naœrtujemo, kam bomo posadili novo drevo. Pomembno je, dasproti odstranjujemo vse gnile plodove, da ne povzroœijo okuæb. Glavnoopravilo v sadovnjaku v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobrase nanaøa na obiranje sadja. Sproti odstranjujemo vse gnile in œrviveplodove, ki lahko okuæbo prenesejo na sadeæe v shrambi in celo naplodove naslednje sezone. V tem œasu æe pripravljamo sadilna mesta zanova sadna drevesa. Na æelenem mestu izkopljemojamo in si za zaloæno gnojenje priskrbimo specialnoplantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej prilagojenokoliœino duøika za potrebe sadnega drevja (NPK sestava:5-7-16). Ne pozabimo na dolgodelujoœe organskognojilo v obliki pelet plantella organik, ki ga bomododali nad koreninami. Okoli debel dreves nalepimo bioplantella lepljivi trak, na katerega se bodo ulovili vsitisti økodljivci, ki iz tal potujejo v kroønjo, da bi tamprezimili. Travo pod drevesi pokosimo.

Sadovnjak

Na radiœu se v tem œasu pogosto pojavi pepelasta plesen, zato ga jepotrebno øe vedno krepiti s pripravkom na osnovi njivske preslice bio

plantela natur-f. A tudi druge vrste solate so dovzetne za bolezni. Œe seje na endivji pojavila œrna listna pegavost, jo bomo prepoznali po gnilihlistih. Prepreœimo jo tako, da solato poøkropimo s pripravkom viveraquadris. Pri tem pazimo na karenco. Polæi nam v deæevni jeseni naredijoveliko økode, saj so meseca avgusta mnoæiœno odlagali jajœeca. Zato jeprav, da si æe sedaj priskrbite pripravek bio plantella arion +. Fiæolobiramo do pojava prve slane. Na vrtu œim dlje pustimo pozne vrtnine,kot so zelena, pozno zelje, pozno korenje, por, listni in brstiœni ohrovt.Proti koncu meseca se pripravimo na sajenje zimskega œesna. Presajamotudi sadike œebule majskega srebrnjaka, z debelinosvinœnika, saj se le-tak lahko pred mrazom primerno razvije.Økodo porove zavrtalke omejimo s prekrivanjem pridelka innamestitvijo bio plantella rumenih lepljivih ploøœ. Takoprepreœimo zavrtalki dostop do rastlin in odlaganje jajœec. Voktobru je najbolj primeren œas za zemeljska opravila napraznih delih vrta. Gredice, ki so po pobiranju pridelkovostale prazne, je poœasi prevzel plevel, zato jih je trebaprekopati in pognojiti z dolgodelujoœim organskim gnojilomplantella organik, ki ga plitvo podkopljemo. Veœ o izboruprimernega organskega gnojila si preberite na str. 14.

Proti pojavu magnezijeve kloroze in suøenja pecljevine trto øe mesec dni predtrgatvijo okrepimo s plantella tekoœim magnezijem. Tako prepreœujemo tofizioloøko motnjo in izboljøamo fotosintezo, tvorbo suhe snovi oz. sladkorjev.Za zakljuœna varstva vinske trte proti peronospori ukrepamo z bakrenim pri-pravkom vivera cuprablau-z. Proti sivi grozdni plesni pa uporabimo pripra-vek vivera switch, økropimo le v predel grozdja.

Vinska trta

15161718�

20212223242526�

282930

123�

567891011�

1314

Zelenjavni vrt

*

*

***


Sedaj je najbolj primeren œas za sajenje listopadnihgrmovnic in okrasnih dreves. Tisti, ki bi radi imeli

naslednje leto iglavce, je sedaj primerno,da jih posadite. V sadilno jamo dodajteplantella specialno zemljo za okrasnerastline in ji primeøajte malo øote. Takose bodo njihove korenine »uleæale« in œezzimo dovolj utrdile. V okrasnem vrtuporeæemo odcvetele cvetove, zrahljamozemljo in jo øe enkrat pognojimo zvisokovrednostnim organskim gnojilombio plantella nutrivit univerzal. Na vrtusmo vse poletje imeli œebulnice, ki so sinabirale novih moœi za cvetenje vnaslednjem letu. Sedaj pa jih moramo

pobrati iz zemlje. Œe ste se letoønje leto sreœevali z bujnorastjo plevela, se tega spomnite tudi v zgodnji jeseni.Prazno gredico, ki je v kratkem œasu zopet zapleveljena,lahko oœistimo, œe rastline poøkropimo s pripravkomplantella total-r. Slednji uniœi tudi koreninske plevele skoreninami, iz katerih ne bodo veœ odgnali. Na hostah inostroænikih se v deæevnem vremenu mnoæiœno pojavijopolæi, ki jih ustavimo s pripravkom bio plantella arion +.Okrog rastline pa naredimo øe neprehodno ogrado spomoœjo æeleja bio plantella gel proti polæem. V okrasnemvrtu øe vedno redno odstranjujemo odcvetele cvetove vrtnic,da rastline ne delajo semen. Saj s tem pospeøujemonadaljnjo tvorbo cvetnih popkov.

Okrasni vrt

Vrtno trato je suøno poletje zeloprizadelo, zato je septembra ustrezen

œas, da jo obnovimo. Vseo jesenskih opravilih navrtni zelenici si lahkopreberete na str. 6 vœlanku Nevenke Breznik.

Vrtna trata

Kole

dar

del

Poletnim balkonskim rastlinam se bliæa konec obdobjarasti, zato potrebujejo vse manj nege. Zato jim odtrgamo

odcvetele cvetove in jih poœasi pripravimo na zimo. Ker sednevi krajøajo in noœi daljøajo, bodo najprej nehale cvetetitiste okrasne rastline, ki so dolgodnevnice, npr. fuksije.Enkrat tedensko jih øe vedno dognojujemo svisokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella cvet, ki jeobogaten z 11 vitamini. Œe jih imamo namen prezimiti, jesedaj pravi œas, da rastline pravilno oskrbimo. Najprejpregledamo korita, œe so kje poøkodovana ali zlomljena.Nato pa øe rastline, kajti za prezimovanje so primerne samotiste, ki so zdrave. Preden jih pospravimo, jih zalijemo zvivera proplant, da prepreœimo nastanek koreninske gnilobein jih nato sredi oktobra prenesemo v notranjost hiøe. Œesmo imeli œez poletje teæave s prøicami, rastline øe enkratpoøkropimo s pripravkom vivera vertimec, da ne bomoimeli teæav z njimi øe v prezimovaliøœu. Sedaj je tudi zadnjiœas za potaknjence, œe jih øe nismo naredili. Za boljøe inhitrejøe ukoreninjenje pomoœimopotaknjence v plantela rhizopon I. Posajenju potaknjencev v za to primernozemljo bio plantella start, pa te zalijemoøe s pripravkom vivera proplant, daprepreœimo koreninsko gnilobo. Rastline vvlaæni jeseni redno vsak dan pregledamo,da sproti odstranimo odmrle liste, ki soostali na rastlini. Œe pa se je æe pojavilasiva plesen, rastline najprej oœistimopropadajoœih cvetov in listov, nato pa jihpoøkropimo s pripravkom vivera switch.

Okenske in balkonske rastline >>>

Sobne rastline pregledamo, œe so zdrave in tiste, ki jih jeresniœno potrebno presaditi oz. jih nismo presadili

spomladi, presadimo v visokokakovostno pet komponentnozemljo plantella balkonia. Pri zalivanju pazimo, da smozmerni, da ne pride do koreninske gnilobe. Ker je biloavgusta suøno obdobje, so se zagotovo pojavile prøice, ki jihlahko uspeøno zatiramo s pripravkom bioplantella aktiv, ob hujøem napadu palahko uporabimo tudi pripravek viveravertimec. Prøice prelke povzroœajoøkodo s sesanjem listov. Izdaja pa jihtudi tanka pajœevinasta prevleka, ki sepojavi na spodnji strani listov. Œe pa sorastline napadene od resokrilca, pa sedogaja, da listi postanejo srebrnosivkasti. V tem primeru jih je potrebnopoøkropiti s pripravkom bio plantellaflora verde, uporaben pa je tudi viveravertimec, ki smo ga omenili pri prøicah.

Sobne rastline


e r 2 0 1 1 m b s - klub gaia · kot da bi se grmovnice jeseni œutile za-postavljene, razvijejo...

Documents