test znanja iz politiČne in socialne psihologije · test znanja iz politiČne in socialne...
TRANSCRIPT
TEST ZNANJA IZ POLITIČNE IN SOCIALNE PSIHOLOGIJE
1. Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja. DA - RAzvijejo se občutki manjvrednosti in neadekvatnosti. Pogosto se začne obnašati v skladu s predsodki drugih o njej, torej kazati znake, ki drugim dajejo opravičilo, da nadaljujejo diskriminacijo do nje. 185
2. Stigmatizacija je formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb o narodih in nacionalnih skupinah. NE (tistih skupin, ki s svojim obnašanjem ali s svojimi fizičnimi posebnostmi ne zadostujejo »standardu normalnost«) 186
3. Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje. DA 185
4. Glavni motivi za altruistično obnašanje so: moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti. DA 239
5. Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v enakopravnem odnosu. NE (komplementarnem odnosu) 242
6. Nujni predpogoji za altruistično vedenje so: pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov. DA 241
7. Glavni zavorni dejavniki altruizma so: difuzija odgovornosti, pluralistična ignoranca in strah pred ocenjevanjem. NE (ni pl. ignoranca ampak večznačnost oz. nejasnost okoliščin) 241, 234
8. Glavna značilnost primarnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino. NEreferenčnih/DA177,368
9. Za male skupine je značilna neposrednost, preglednost in emocionalnost odnosov. DA 369
10. Za sekundarne skupine je značilna velika stopnja neformalnosti v odnosih. NE 368
11. Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od možnosti sporazumevanja&komuniciranja v skupini. DA 206
12. Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipričnost. NE, koopera.
13. Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja.
14. Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah. da
15. Značilni odnosi v destruktivni skupini so: ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje. da
16. Legitimna moč temelji na identifikaciji podrejene osebe z nosilcem moči. NE (referenčna moč) 307,273
17. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejena oseba sprejema norme in vrednote, na kateri ta moč sloni. Da/ne (legitimna moč) 308,274
18. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč neprivlačna za nosilce moči. NE (moč postane zelo privlačna) DA 324,325
19. Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske. NE/DA
20. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij. NE (niso vse lastnosti prisotne pri vseh vodjih in v vseh situacijah enako močno) 386,384 je ena od lastnosti dobrih vodij
21. Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm. DA 262,294
22. Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje socialna okužba. DA 302,269
23. Zaznavanje je odvisno predvsem od naših izkušenj, trenutnih potreb in interesov. DA?
24. Proces spreminjanja, predelave in primarne interpretacije informacij imenujemo zaznavanje. DA
25. Zaznavanje poleg čistega sprejemanja čutnih dražljajev vključuje še interpretacije teh dražljajev. D/N 72
26. Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim. DA 75
27. Pri zaznavanju drugih oseb nas vodijo predvsem domneve o intencionalnosti in radialnosti v delovanju
drugega. DA? 77, 66
28. Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji se je ukvarjal predvsem Moscovici. NE (Ash in Kelley)21,70
29. Moreno je s sociometričnimi metodami preučeval vpliv prisotnosti drugih oseb na učinkovitost posameznika. NE (meril strukture socialno-emocionalnih odnosov v skupini) 372
30. Učinkovitost skupinskega reševanja problemov je odvisna tudi od komunikacijske strukture. DA
31. Eden osrednjih interesov ljudi pri zaznavanju drugih, je zaznati stopnjo odgovornosti za vedenja in delovanja, ki jih opažajo pri drugih ljudeh. DA
32. Z izrazom petrificiranost stališč ponazarjamo sposobnost posameznikov, da stališča menjajo. Ne
33. Z izrazim petrifikacija označujemo spreminjanje stališč pod vplivom socialnega pritiska. NE (sposobnost, da stališč ne menjajo)
34. Adorno je s svojo F-skalo meril odnos manjšin do večinskih narodov. NE (preučuje tipične značilnosti avtoritarne strukture osebnosti) 140, 180
35. Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom negativna. NE (visoka korelacija) 141, 180
36. Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti. NE (osebe z višjo avtoritarnostjo) 140, 180
37. Iz rezultatov študije Avtoritarna osebnost (Adorno in sodelavci) sledi, da je antisemitizem predvsem del sindroma predsodkov, ki se povezujejo v antidemokratsko orientacijo. DA
38. Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje suubjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu.
39. Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas. DA 212
40. Privlačnost je emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge. DA 214
41. Pri altruizmu gre, zaradi recipročnosti, za nudenje pomoči osebam, ki so odvisne od nas. NE (to je pri altruizmu zaradi soc. odgovornosti) 229
42. Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu. DA/N? 231, 241
43. Z lestvico socialne distance merimo stopnjo konformnosti med ljudmi. NE (stopnjo privlačnosti) 226
44. Prve zametke socialnega učenja opazimo že ob vstopu otroka v šolo. NE, ob rojstvu
45. Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus«. NE(Dahrendorf) 369
46. Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Protestantska etika in duh kapitalizma«. NE (Socialstruktur und Persönlichkeit)
47. Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipoteze, Tard s pojmom socialne sugestije in Freud s pojmom pogojnega refleksa. NE (za Freuda je to identifikacija z vodjem) 440,369
48. Eno najboljših analiz fenomena fašizma je podal G. Le Bon v svoji knjigi Psihologija množic. NE
49. Prvi opis t.i. socialne okužbe izhaja iz Le Bona. DA
50. Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo konformizmu. NE ( govorimo o socialnem vplivu; konformizem- zavestno sprejemanje večinskih ali vladajočih norm obnašanja, čeprav nasprotujejo osebnim stališčem in željam posameznika) 8,292,338
51. Raziskave so pokazale, da avtoritarni način vodenja v bistvu ni nič kaj bolj direktiven kot demokratski. NE (je bolj direktiven kot demokratski) 390
52. Metodološki relativizem v psihologiji sloni na predpostavki, da naj bi vso družbeno vedenje obravnavali kot rezultat individualnih obnašanj in medosebnih interakcij ljudi. NE (individualizem) 9
53. Durkheimova kategorija »kolektivna zavest« je rezultat metodološkega principa imenovanega sociološki holizem. N 9
54. W.Wundt je introspekcijo označeval za subjektivno metodo, ki je neznanstvena. DA ?
55. Nomotetične znanosti temeljijo na metodološkem principu razumevanja, idiografske znanosti pa temeljijo na
metodološkem principu znanstvene razlage. NE (obratno) ? 14
56. Teleološka razlaga, skuša pojasniti človeška verovanja, kavzalna pa njegova stališča. NE (teleološka-sloni na razlogih, kavzalna-pa na vzrokih) 17, 22
57. K.Holzkamp vpelje v psihologijo pojma emancipatorni in tehnični spoznavni interes. NE, raziskovalni, Hebermas
58. Moscovici opozarja, da naj se psihologija izogiba »odkrivanju globljih vidikov socialne realnosti«. NE (jih mora odkriti) ? 103,25
59. Psihologija ljudstev je pomemben zgodovinski izvor socialne psihologije. DA 45
60. Zagovornika ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta bila Humbolt in Herder. DA 45
61. A.Comte je v duhu svojega pozitivizma zahteval, da se psihologija loči od naravoslovja. NE, psi. podredi naravoslovju 45
62. A. Comte je koncipiral socialno psihologija v duhu svojega pozitivizma in jo tako zoperstavil predvsem behaviorizmu. NE
63. G. Allport pripisuje velik pomen za nastanek socialne psihologije tudi A. Comtu. DA
64. Med začetnike nemške soc. psi. štejejo G. Allporta. NE (Wundta)
65. G.Cooper je v psihologijo uvedel pojem primarnih skupin. NE (Cooley)
66. K.Lewin je med drugim uvedel v socialno psihologijo tudi metodološki pristop: akcijski eksperiment. DA 47
67. K.Lewin je svoj pomen socialnega polja razumel kot nekakšen »skupinski psihološki lik«. DA
68.S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment. NE- uvedel ga je Lewin
69. Interpersonalni nivo razlage v psihologiji zajema posameznika in njegovo psihološko reagiranje na vsakovrstne socialne vplive. NE (to je intrapersonalni nivo; interpersonalni-razlaga psiholoških procesov med osebami, ki nastopajo v dani situaciji) 33
70. Predelava informacij je centralna regulativna in adaptivna sposobnost vseh živih bitij. DA 71,60
71. Utemeljiteljica teorije simboličnega interakcionizma je antropolginja in psihologinja M.Mead. NE (G.H.Mead = moški) 48, 44
72. Domneve o intencionalnosti, racionalnosti in sinhronem delovanju drugega so pomembni izvor napak v ocenah drugih ljudi. NE (implicitne osebnostne teorije) ?77
73. »Halo učinek« je prenašanje govoric od ust do ust. NE (če je nekomu znan kakšen negativen podatek o določeni osebi, bo ta tej osebi voljan pripisati še druge neg. lastnosti in to brez utemeljitve) 83,69
74. B.F.Skinner je bil med prvimi psihologi, ki so opozarjali, da iz spoznanj o vedenju živali (etologije) ne moremo sklepati na vedenje človeka. NE (lahko sklepamo) 54
75. Psihoanaliza je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka. DA 52
76. Ono predstavlja pri Freudu ponotranjene družbene norme. NE (to je nadjaz; ono- gonska energija) 52
77. K.Lorenz je v svojih raziskavah ugotovil, da agresivnost bolj podlega ustaljenim ritmom kot zadovoljevanje drugih primarnih potreb. NE (primerja ljudi in živali) ? 258,239
78. K.Lorenzje nasprotoval prenašanju spoznanj o vedenju živali na človeka. NE
79. K.Lorenz je nastop agresivnega vedenja razlagal s t.i. hidravljičnim modelom. DA
80. Po Eriksonu uspela identiteta jaza omogoča posamezniku, da poveže dotlej nepovezane življenjske segmente v smiselno biografijo. DA ?
81. Socialni konstruktivisti tudi duševna stanja posameznika razlagajo kot socialne konstrukte. DA
82. Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije. DA ?
83. Uspešna identiteta jeza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete. DA ? 477
84. Čim bolj nekonsistentno je delovanje manjšine, tem večje možnosti vpliva na večino ima. NE (manjše
možnosti) 358,359
85. V nejasnih situacijah je stopnja konformizma večja. DA 341
86. Po Fiedlerjevi kontingenčni teoriji lahko uspeh vodenja napovemo le tedaj, če upoštevamo tako stil vodenja kot tudi stopnjo kontrole situacije, ki jo vodja obvladuje. DA
87. Preveč prilagojeni govor uporabljajo sigmatizirane osebe, da pokažejo svojo nemoč. NE
88. Socialna kontrola med osebama je dvostranska, kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti. DA 295,332
89. Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči. DA- izvajamo nadzor nad uresničevanjem moči v konkretnih razmerah. Z njo ugotavljamo ali podrejeni socialni subjekti delujejo v okviru pričakovanj oziroma domnevnih vzorcev socialnega delovanja, ki jih defini5ra ali reprezentira nosilec socialne moče.
90. Socialna kontrola pomeni način in stopnjo uresničevanja socialne moči v konkretnih razmerah. DA (sredstvo za izvajanje soc. moči)
91. socialna kontrola je vedno formalna. N/D
92. Raziskave kažejo, da dostop do sredstev moči zmanjša potrebo po moči. NE (poveča potrebo po moči) 325
93. »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu tedaj, kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne. DA 312
94. Neka oseba je toliko močnejša glede na drugo osebo, kolikor več je na razpolago alternativnih sredstev za rešitev problema. NE (kolikor bolj so redka alternativna sredstva za rešitev problema) 305
95. Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena. DA/NE večji
96. Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samokategorizacija subjekta. DA
97. Identifikacija s skupino skozi termine, ki označujejo določeno skupinsko pripadnost (socialno identiteto) pomeni neke vrste depersonalizacijo. DA 432
98. Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije. DA 160, 432
99. Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike v bistvu umetno višanje vrednosti lastne skupine in tudi samopodobe. DA
100. Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog. DA ?369
101. Po Gergenu je ogledalni jaz nekak odgovor drugih ljudi v socialni interakciji, na vprašanje kaj smo. NE (Cooley) 48
102. Po teoriji socialnega kostruktivizma osebe oz. osebnosti ne obstajajo po sebi, temveč le kot jezikovno posredovana forma nanašanja na posameznika. NE ? 54, 56, 33
103. »Liget« je elementarno čustvo, ki pri alpskih narodih združuje čustvo jeze, občutek napora pri trdem delu, občutka, da je nekdo boljši od tebe ali begajoče čustvo zmede. Ne? Filipin.
104. Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo. DA 444
105. Po Freudu je primarna množica določeno število posameznikov, ki postavljajo isti objekt na mesti ideala jaza. DA
106. Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil H.Marcuse. NE (T.W.Adorno) Marcuse- Reasons and Revolution 178
107. Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil E. Fomm s sodelavci. NE, Adorno
108. Tipičen primer delovanja socialnih stališč sta procesa vsidranja in opredmetenja novih predstav in pojmov v že utrjenem izkustvu. NE (to je tipičen primer soc. reprezentacij) 106
109. Festinger je ugotovil, da tendenca po primerjanju z drugimi upada premosorazmerno z upadom razlike med lastnimi stališči in stališči drugih. NE (kolikor bolj narašča razlika med lastnimi stališči in sposobnostmi ter
ocenami drugih) 86, 91
110. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne disonance je Festinger. DA
111. Prvi psiholog, ki je razvil problem socialne primerjave v teorijo, je bil Leon Festinger. DA
112. Konsonanca je po Festingerju postopek odpravljanja nekonsistentnosti stališč.
113. Po Festingerju vplivata na kohezivnost dve vrsti dejavnikov: privlačnost skupine in identifikacija članov s cilji skupine. DA
114. Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine. DA 92
115. Po implicitni teoriji osebnosti se ljudje ravnamo pri sprejemanju in predelavi informacij bolj po logiki motivov in afektov in manj po vnaprejšnjih osebnostnih konceptih. NE ?
116. V sodobnih konceptih socialne psihologije velja, da so stališča prirojene dispozicije za določen način obnašanja. NE ? 121
117. Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja. DA 121
118. Ključna razlika med stališči in prepričanji je v tem, da so prepričanja zasnovana predvsem na intelektualni komponenti. DA
119. Na splošno velja, da so mnenja stabilnejša od stališč. NE
120. Fishbein in Ajzen sta razvila model spreminjanja vedenja in stališč. DA 140
121. Pojma stališče in mnenje se v socialni psi. uporabljata sinonimno. NE
122. Številne raziskave so potrdile, da so predsodki najpogosteje že prirojena negativna stališča. NE
123. Stališča služijo tudi kot obrambni mehanizmi, ki nas branijo pred negativnimi spoznanji o nas samih. DA 119, 97
124. Mnenja vsebujejo kognitivno, emocionalno in konjuktivno komponento. NE (sestavljenost o.z kompleksnost stališča) 118
125. Heider je ugotovil,da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati&ohranjati stanje ravnotežja med stališči. Da 101
126. Fritz Heider je postavil tezo, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči. DA
127. W.Wundt je leta 1946 ugotovil, da je ena od najpomembnejših centralnih lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno. NE (že mrtev) 71
128. Kognitivna shema je kognitivna organizacija znanja o določeni osebi, objektu, dražljaju. NE (ni dražljaju, ampak soc. situaciji ali tudi fizičnih objektih.
129. Implicitna teorija osebnosti je neka kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije o drugih in si ustvarjamo predstave. DA
130. Raziskave kažejo, da so avtostereotipi praviloma negativni. NE (pozitivni)
131. Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah. DA 120
132. Na mikrosocialnem nivoju pogojev nastanka predsodkov ločimo dva glavna izvora predsodkov
133. Z izrazom referenčna skupina označujemo socialne skupine, ki se jih izogibamo in z njimi nočemo imeti nobenega stika. NE (skupina katerih vrednotni sistem posameznik najbolj sprejema in se z njimi najbolj identificira)
134. Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov, je socialna kategorizacija oz. tipizacija. DA
135. Stigma (po Goffmanu) označuje posameznikovo lastnost, ki jo ima večina in tudi on sam za odklonsko oz. deviantno. DA 132
136. Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja. DA
137. Za avtoritarno osebnost je, po ugotovitvah Adorna, značilna visoka stopnja nekonvencionalnosti, fleksibilnosti mišljenja in nizkega spoštovanja oblasti. NE (značilnosti: konvencionalizem, avtoritarna
submisivnost, agresivnost, antiintraceptivnost, spoštovanje oblasti, destruktivnost in cinizem, pogosta uporaba mehanizma projekcije, rigidnost mišljenja in nagnjenost k praznoverju, močan interes za »seksualne deviacije«)
138. Antiintracepcija je po Adorno značilnost senzibilnih in socialno odzivnih ljudi. NE
139. Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov. DA (str. 191)
140. Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. dortmuntske šole. NE
141. Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. frankfurtske šole. DA
142. Za najuspešnejšo razlago fenomena agresivnosti velja Heiderjeva teorija ravnotežja. NE ( ? Lorenz- model energije ? )
143. Jones in Davis sta izpopolnila klasično Heiderjevo teorijo z natančnejšimi hipotezami o pripisovanju namer za dejanje drugim osebam.
145. Težnja po doseganju uspeha je odvisna od precepcije možnosti uspeha.
146. McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo. DA
147. Konformizem pomeni popustljivost pred socialnim pritiskom. DA (pomeni odpoved lastnemu mnenju pod vplivom različnih soc. pritiskov)
147. Konformizem pomeni nepopustljivost pred socialnim pritiskom. Ne
148. Pri bolj ustvarjalnih ljudeh opažamo višjo stopnjo konformnosti. NE, nižjo (višjo st. prilagodljivosti)
149. Pojav socialnega vpliva je komplementaren pojavu socialne uniformnosti, ki obvladuje socialno delovanje posameznikov. NE VEM ( str. 292)
150. Avtorica menjalne teorije socialne moči je I.Marcos. NE (avtorji: French, Raven in Thibaut, Kelley)
151. Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je prisotnost drugih oseb. DA
152. Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji socialna distanca. NE (soc. zavora)
153. Socialna popustljivost je pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve, da individualni prispevki niso strogo določljivi. DA
154. Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih. NE (posameznik se v negotovih situacijah raje zanaša na druge ljudi kot pa svojim lastnim nameram, mnenjem…)
155. Avtor znanega eksperimenta o avtokinetičnem učinku ko je psiholog K.Lewin. NE ( Sherif alpa Moscovici str. 341) 263, 95
156. Moč referenčnih oseb temelji na identifikaciji posameznika z nosilcem moči. DA 308
157. Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: med kontrolo usode in kontrolo obnašanja. DA 278, 312
158. H. Kelley je preučeval spremenljivko toplo- hladno v prvem vtisu o osebah. DA
159. Po Mulderju je socialna moč večdimenzoinalni pojav, ki se razlikuje predvsem glede na karakter moči. Ne (enodimenzionalen) 322
160. Socialna moč je sposobnost komunikatorja, da nagradi ali kaznuje poslušalce. DA 362
161. Avtor t.i. Milgramovih eksperimentov o poslušnosti avtoritetam je J.P.Poitou. NE (Milgram) 322
162. Zimbardov eksperiment simuliranja zaporniške situacije je pokazala, kako so inteligentnejši ljudje v bistvu manj odporni na manipulacije. NE 324
163. Maksimiranje socialne kontrole pomeni, da je en partner pripravljen nad drugim izvajati več kontrole, kot je bil sprva voljan, ker opaža, da ima drugi potrebo po podrejanju.
164. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega: NE- optimiranje 296
165. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja vsakodnevne dejavnosti.
166. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo NE- (vertikalna)
167. Splošni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije (stopnja privlačnosti odnosa).
168. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa: DA 202
169. Alternativni nivo primerjave pa predstavlja primerjanje najboljših izmed dostopnih interakcijskih alternativ (odvisnost partnerjev od odnosa).
170. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije: NE(splošni nivo), alternativni nivo primerjave je merilo odvisnosti partnerjev od odnosa.
171. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija DA 203
172. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija: NE- izbira, pogajanje, sporazum, zadolžitev, institucionalizacija
173. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo.
174. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente: NE(Newcome) 205
175. Etični stereotipi so poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih in nacionalni skupini.
176. Značilnost za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da se ljudje, ki so pripravljeni pomagati, počutijo odgovorne za trpljenje žrtve.
177. Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta.
178. Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento.
179. Stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah, imenujemo predsodki.
180. Stališča se lahko spreminjajo v intenziteti (od bolj k manj ekstremnim in obratno), ne pa tudi v smeri (od poz. k negativnim in obratno). NE, tudi v smeri
181. Stališča po klasični klasifikaciji vsebujejo poleg kognitivne in emocionalne tudi korporativno komponento. NE (+aktivnostno komp)
182. Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari.
183. Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi.
184. Kellu je ugotovil, da je ena najpomembnejše lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.
185. Kognitivne sheme objektov so temeljne oblike generalizacije izkustev v objektih.
186. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage. DA- Festinger- pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi kogniciji
187. Teorija kognitivne disonance nastopa pretežno na interpersonalnem nivoju razlage. NE
188. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.). DA- včasih ga poimenujemo tudi pigmalionski efekt, je posebna oblika učinka dejavnosti tistega, ki preizkus vodi in usmerja, ki se manifestira v težko kontroliranih in zaznanih vplivih pričakovanj, želja, usmerjeno oblikovanih hipotez izvajalca eksperimenta na eksperimentalne izide. Izvajalec nezavedno tako dizajnira in prilagaja raziskovalni postopek, da dobi tisti rezultat ki ga pričakuje.
189. Simbolno interakc. teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje . NE- poudarja tudi pomen drugega za posameznikovo samoidentifikacijo.
190. Simbolno interakc. teorija socialnih vlog poudarja neavtonomnost posameznika in posledično tudi neodgovornosti za svoja dejanja. NE, avtonomnost, odgovornost
191. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj. DA- Sklop kompleksnih izmenjav različnih medsebojnih dejanj in vplivov posameznikov.
192. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih. NE- Humboldtova in Herderjeva ideja o jezikovnem relativizmu kultur, poudarja da razlike v jezikih bistveno določajo razlike v kulturi in zato v ljudeh samih.
193. Avtorja ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta Humboldt in Herder. ?DA
194. W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede. NE- Začetnik znanstvene psihologije. Strogo je ločeval občo psihologijo od psihologije ljudstev. Obča psihologija je zanj empirična veda. Psihologija ljudstev pa se ukvarja s človekom kot članom neke kulture in naroda, a ima povsem druge, recimo hermenevtske metode.
195. Empirična psihologija dosledno zavrača izkustvo kot spoznavni postopek. NE
196. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi. DA
197. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda. DA
198. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija ahistorična veda. NE
199. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu PRAVILNO
200. Po Gergenu psihološko spoznanje ni le nevtralni opis, temveč tudi implicitni predpis, pričakovanje ali kritika nezaželenega. DA
201. K. J. Gergen zagovarja tezo, da je socialna psi. zaradi tega, ker se ukvarja z dejstvi, ki so v največji meri neponovljiva, v bistvu zgodovinska veda. DA
202. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave. NE- na osnovi raziskav Kurta Lewina o skupinski dinamiki
203. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa. NE- označuje, takšmo posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti, tako da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno.
204. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti tako, da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno.
205. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu. DA
206. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt DA
207. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti. NE
208. Behavor. koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev. NE
209. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj. DA- kavzalna ali vzročna
210. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele. NE
211. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti. NE
212. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Theodor Adorno zagovarjal pozitivistični koncept družboslovne znanosti. NE, ni zagovarjal
213. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko DA
214. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.
215. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.
216. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah. NE- H. Kelly
217. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva. NE
218. Po Aschu se učinek primarnosti oz. prvega vtisa ohranja tudi še, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva. DA
219. S. Asch in M. Sherif sta raziskovala vpliv eksplicitnega ali implicitnega soc. pritiska na posameznika. NE (vpeljeta soc. interakcijo v psi. eksperiment)
220. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder NE
221. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa. DA
222. Fenomen prvega vtisa pojasnjuje dominacijo prvotne sodbe ali vtisa v kasnejših presojah. DA
223. Asch je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe. DA
224. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja. DA
225. Milgram je domneval, da je visoka stopnja poslušnosti avtoritetam v njegovem eksperimentu izhajal iz občutka legitimnosti zapovedi. DA
226. Pojem intimni tujec je razvil S. Milgram, da bi pojasni obnašanje ljudi v velikih mestih oz. sod. Pojave urbanega življenja.
227. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije. DA
228. Ena od značilnosti socialne percepcije je domneva o racionalnosti drugega.
229. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam. DA350
230. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino. DA (Ne, legitimna moč) 123,177,368,370,410
231. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja. DA- pojem referenčnih ali primarnih skupin razvil Cooley. So skupine ki so bile ali so najpomembnejše za razvoj posameznika, na primer družina. So hranilna sila človeške narave. V njih nastajajo osebna vodila, vrednote posameznika, tu se oblikuje zavest in nezavedno.
232.Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini. NE- LEWIN- namesto laboratorijskega eksperimenta v umetnih pogojih je uvedel raziskovanje ki naj bi obenem sprožilo tudi spreminjanje socialnih odnosov v raziskovalnih skupinah.
233. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov. NE- Gestaltpsihološka šola:predmet njihovega raziskovalnega interesa je celota; Metodološki pristop pa bi lahko označili kot eksperimentalno fenomenološki. Gestalt psihološka orientacija izhaja iz teze, da je celota vsota plus dodatno naddeterminirano svojstvo celote.
234. Wertheimer, Köhler in Koffka so oporekali Wundtovi tezi, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira (sestavne) dele. NE- niso oporekali
235. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična dejanja DA- Čeprav je klicala na pomoč ko jo je napadel morilec ji ljudje niso pomagali. Številni so opazovali to početje izza svojih zastrtih oken. Ker je bilo veliko prisotnih, se je vsak skril za ž odgovornost drugih.
236. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja. DA
237. Represija je strategija izpostavljanja prijetnim dražljajem. NE, neprijetnim
238. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori) NE- Zapornikova dilema: dve osebi sta obtoženi da sta zgrešili neko kriminalno dejanje. Sodnik je prepričan o njuni krivdi, a zanjo nima dovolj dokazov. Zato da vsaki od njiju dve možnosti- da dejanje prizna
ali da ga ne prizna.
239. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego. NE- ON JE RAZLIKOVAL: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mind)
240. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mind) DA
241. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini, NE
242. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji. NE- On je začenik empirične psihologije. Oprl se je na teorijo o prirojenih instinktih človeka. Menil je da instinkti v celoti določajo tudi potek socialnega življenja ljudi, le da so pri vsakem posamezniku na poseben način povezani med seboj.
243. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu. NE/DA
244. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi,objektu,socialni situaciji.DA83
245. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči. DA- odpor ljudi do oženja njihove svobode. Večji ko je pritisk na svobodo posameznikov, večji je njihov odpor pritisku.327
246. Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči: NE- odpor ljudi do oženja njihove svobode.
247. Pasivno sprejemanje oženja in omejevanja svobode pri posameznikih imenujemo reaktanca. DA
248. V majhnih in neformalnih skupinah je relativno majhna razlika med osebno in socialno privlačnostjo. DA
249. Socialna privlačnost sloni na depersonalizirani simpatiji med člani. DA 406
250. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega. DA
251. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk. DA
252. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk: NE- je zavestno sprejemanje večinskih ali vladajočih norm obnašanja čeprav nasprotujejo osebnim stališčem in željam pos. 260, 303
253. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane. DA 308
254. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo pritisk, s katerim vežejo skupine nase nove člane. Ne
255. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost. DA bližje kot je žrtev poskusa, manjša je poslušnost 248
256. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa. DA- Ko govorimo o socialnem vplivu, mislimo vedno na obojestranski proces. Od spodaj navzdol in od spodaj navzgor. Začetnik teorije socialnih reprezentacij. Meni da so posamezniki in skupine aktivni sprejemniki, kreatorji socialnih interakcij in jih tudi sporočajo drug drugemu.
257. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin. DA
258. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport. NE Lewin- oče moderne psi.
259. Socialno učenje je nenamerno. DA
260. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor NE(nenamerno)
261. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog. DA
262. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini. NE(Tajpel)- socialna identiteta (mene) je opredeljena podobno kot Cooleyev ogledalni jaz in Jamesovo sebstvo. Sebstvo zajema vse kar osebno pripada posamezniku, vse čemur lahko reče to je moje. Deli ga glede na vidike, ki pripadajo različnim skupinam, v katere spada posameznik. Meadovo teorijo imenujemo tudi SIMBOLIČNI INTERAKCIONIZEM.
263. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne
NE-(samo na prva dva, dedne ne spadajo sem) 207
264. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave: NE- Aschev eksperiment
265. Psihoanalitično usmerjena socialna psih. gradi predvsem na Freudovi teoriji o nekonfliktni, harmonični naravi, nezavednih in zavestnih duševnih struktur. NE, konfliktni dinamiki
266. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine DA 320
267. Moscovici se je pri oblikovanju svoj teorije o socialnih reprezentacijah naslonil na Durkheimov koncept »individualnih predstav«. NE (na njegov koncept kolektivnih predstav)
268. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete: DA
269. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci: Da
270. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost: DA
271. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja: NE, nizka
272. Kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči NE- festingerjeva teorija.ljudje težimo h kognitivnemu ravnotežju pa tudi k ravnotežju med emotivnimi in kognitivnimi komponentami stališč. Kar je opisano je neskladje. 103, 147
273. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju DA
274. Behavioristični koncept pojasnjuje socialno dejavnost kot posledico človekovih vrojenih svojstev. NE
275. Behaviorističnoteoretska usmeritev razlaga človeško socialno dejavnost kot sklop fizičnih in verbalnih reakcij na soc. dražljaje. DA
276. Kognitivno-teorijska usmeritev predpostavlja avtonomnega, razumnega posameznika, ki se v svojih dejanjih naslanja na svoje zaznave, modele situacij, preference in razloge. DA 166
277. Proces pripisovanja odgovornosti za dogodke in dejanja drugim ljudem in samemu sebi imenujemo atribucijsko oz. samoatribucijsko.
278. Festinger je v raziskavah o imigraciji medsebojnih odnosov dognal, da ljudje težimo k temu, da v percepciji medosebnih odnosov vzpostavimo ravnotežje.
279. Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov. DA
280. W. Dilthey je utemeljil idjo o dveh vrstah znanosti- o nomotetični in ideološki znanosti. NE, ideografskih
281. Pojem internalizacija pomeni prenos lastnih oz. osebnostnih duševnih stanj v socialni kontekst. NE (proces sprejemanja soc. vpliva, ki seže najgloblje in traja najdlje)
282. Konceptualizacija objektov je razvrščanje objektov v enote in razrede, ki so zgrajene na podlagi čim bolj prepoznavnih razlik med zaznavami. NE (podobnosti)
283. Socialna percepcija zajema zaznavanje socialnih situacij, drugih oseb in samega sebe.
284. Kognitivna disonanca pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi koaliciji,
285. Leibniz je v raziskavah o imigraciji medosebnih odnosov ugotovil, da ljudje težijo k ravnotežju medosebnih odnosov. Ne
286. Komunikator je oseba, ki izvaja komunikacijski učinek na prejemnike informacij. DA
287. Pojem stereotipa je uvedel v soc. psihologijo W. Lijphart.
288. Antidemokratska orientacija je po Adornu značilnost družb na prehodu iz sužjelastništva v tlačanstvo. NE
289. T.i. sociobiologi dokazujejo, da je prosocialno obnašanje determinirano z genetskimi faktorji. DA
290. Po Frommu je benigna oblika agresivnosti značilna samo za človeško vrsto. NE
291. Konformnost ima dve obliki: popustljivost in konverzijo. DA
292. Vpliv manjšine na večino je v njenem konsistentnem stilu obnašanja. DA
293. Psihologi ugotavljajo, da so vodje pogosteje introvertne osebnosti. NE, ekstravertne
294. Relativna deprivacija pomeni občuteni razkol med tem, kar nekdo ima in tem, za kar se čuti upravičenega. DA
295. Po Brownu šteje drhal (mobs) med pasivne množic. NE, aktivne
296. Podobnost z žrtvijo znižuje verjetnost altruističnega vedenja. NE, zvišuje
297. Evaluativna komponenta stališč so pozitivna ali negativna občutja in ocenjevanja objektov stališč. NE, emotivna