4.2.2.5 preobremenitev vozišne konstrukcije · 2019. 12. 23. · zatesnitev reg je treba izvajati...

TSC 08.311/1 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 20

4.2.2.5 Preobremenitev voziš�nekonstrukcije

Voziš�na konstrukcija je lahko preobremenjena

- zaradi prekomerno pove�anegaprometa in/ali

- zaradi prekomernih obremenitev osivozil ter

- zaradi poddimenzioniranja.

Navedene pove�ane obremenitve pogojujejoustrezno pospešeno utrujanje v voziš�nokonstrukcijo vgrajenih materialov.

Ko napetosti, ki so jim materiali v voziš�nikonstrukciji izpostavljeni, presežejo trdnosti, kiso še preostale po prevzetih številnihobremenitvah, se material poruši. V asfaltnizmesi je to v trenutku, ko se film bitumenskegaveziva na zrnih oziroma v asfaltni zmesipretrga. Nastane razpoka.

4.2.2.6 Vplivi okolja

Zna�ilen vpliv okolja na asfaltne zmesi navoznih površinah so u�inki korenin bližnjihdreves.

Razraš�anje korenin pod vozno površinopogojuje napetosti, ki presegajo odpornostasfaltnih zmesi. Pri tem nastala preoblikovanjapovzro�ajo na vozni površini razpoke.

4.2.3 Popravilo poškodb

4.2.3.1 Postopki

V sklopu del rednega vzdrževanja asfaltnihvoznih površin je treba izvajati ukrepe –popravilo razpok oziroma prepustnih površin, kiprepre�ujejo nastanek drugotnih poškodb. To je

- tesnitev asfaltne vozne površine in- izvedba mehkega, vendar tesnega

�lenka za prevzem premikov.

Namen popravila razpok ter poškodovanihstikov in reg pa je tudi utrditev oziromastabiliziranje robov ob poškodbi. S tem mora bitizagotovljeno, da voda z vozne površine ne bove� prodirala v voziš�no konstrukcijo, prepre-�eno pa pove�evanje razpok in odlomi robov.

Pogoj za uspešno popravilo poškodb jepodrobna seznanitev z zna�ilnostmi asfaltnezmesi oziroma krovne plasti, ki vklju�uje

- potek sprememb na vgrajeni plastioziroma razpok, vklju�no njihovo oblikoter

- uporabljene materiale.

Na�in popravila razpok je odvisen tudi odpogostosti in splošnega stanja:

- posamezne razpoke, ki ne kažejovidnejših poškodb robov, je mogo�epopraviti predvsem z zalivanjem inmorebitno predhodno zapolnitvijo tersegrevanjem,

- pogostejše razpoke pa je pravilomatreba popraviti s postopki v sklopugradbene ohranitve, opredeljenimi vtehni�ni regulativi, navedeni v t�.4.1.3.1.1.

Praviloma je gospodarno popraviti posameznerazpoke z zalivanjem samo, �e jih v povpre�juna dolo�eni vozni površini ni ve� kot 1 m1/m2.

Zalivanje razpok pa je v osnovi treba upoštevatipredvsem kot preventivni ukrep vzdrževanja,primeren za izvedbo od spomladi do jeseni.

Splošne osnove za pripravo podlage zapopravilo razpok so podrobno navedene v t�.4.1.3.1.2. Trajnejši uspeh popravila posameznerazpoke je zagotovljen samo, �e je razpokaprimerno oblikovana in zalita.

Priprava posameznih razpok je mogo�a spostopkom

- rezkanja in- s stisnjenim vro�im zrakom.

Zelo ozke razpoke (široke do 3 mm) je trebapopraviti samo v izjemnih primerih in toizklju�no s postopkom rezkanja.

Razpoke, široke nad 3 do 25 mm ter zevajo�ein zelo široke razpoke (izjemoma do 40 mm), jetreba praviloma popraviti z rezkanjem.Popravilo s stisnjenim vro�im zrakom je – kotkratkotrajno – uporabno samo v izjemnihprimerih, ki jih dolo�i naro�nik.

Globina žleba - izrezkane razpoke mora znašatipri širokih razpokah 1,5-kratno širino, vendar ledo 30 mm, pri zevajo�ih in zelo širokihrazpokah pa mora biti enaka širini žleba.

Postopek z rezkanjem je zaenkrat najboljprimeren za popravilo posameznih razpok navseh vrstah cest.

TSC 08.311/1 : 2005


S primernimi orodji za rezkanje, togo ali gibljivopritrjenimi na hitro se vrte�i gredi, ki lahkosledijo razpoki, je treba razpoko razširiti nanajmanj 15 mm in najve� 40 mm in po potrebipoglobiti na najmanj 30 mm in najve� 40 mm,�e ni razpoka že globlja. Na zelo zvitihrazpokah ali porušenih robovih ob razpokah ješirina rezkanja lahko tudi ustrezno ve�ja.

Z rezkanjem je v pretežni meri odstranjenooksidirano (krhko) bitumensko vezivo innesnaga, ki se je nabrala v razpoki, dodatno paohrapavljene površine v razpoki, tako da jepoleg zlepljenja omogo�eno tudi zaklinjenjebitumenske zalivne zmesi oziroma pri zeloširokih izrezkanih razpokah uporabljeneprimerne asfaltne zmesi.

Priprava razpoke z rezanjem z rezalko niprimerna, ker nastane gladka sti�na površina inonesnaženje z muljem (od rezanja).

Izrezkano razpoko je praviloma treba o�istiti zmotorno jekleno krta�o in izpihati s stisnjenimzrakom. Celotno površino razpoke je trebapobrizgati s primernim sredstvom za predhodnipremaz. Ko se ta posuši, mora biti razpokapraviloma strojno zalita z ustrezno vro�obitumensko zmesjo za zalivanje. To bitumenskozmes se sme segrevati samo v kotlu z oljnimplaš�em in mešalom. Temperatura bitumenskezmesi za zalivanje v kotlu in v �asu zalivanjamora ustrezati predpisani od proizvajalca(praviloma 160 do 180 °C); praviloma sme biti vkotlu najve� 30 °C višja kot pri zalivanjubitumenske zmesi. Temperaturo pri zalivanju jetreba prilagoditi tudi zunanji temperaturi, ki pamora biti višja od 5 °C. Pri zunanji temperaturido 20 °C je treba razpoko zaliti malo pod zgornjirob, pri višji temperaturi pa do vrha. Plitverazpoke (globoke do 30 mm) je mogo�e zalitinaenkrat, globlje pa ve�krat zaporedoma in popotrebi še enkrat po nekaj dneh. – V hladnemvremenu je koristno obmo�je razpoke predzalivanjem segreti.

�e je treba pripustiti promet na zalito razpokoprej kot 10 minut po zalivanju, je treba površinozalite razpoke takoj posuti s kameno moko,sicer pa samo z drobljenim grobim peskom(približno 1,5 kg/m2).

Postopek s stisnjenim vro�im zrakom jeprimeren za kratkotrajno popravilo širokihrazpok na manj obremenjenih voznih površinah,za popravilo zelo širokih in zevajo�ih razpok pana vseh vrstah cest, vendar samo, �e to odobrinaro�nik.

Razpoko je treba delno razširiti in o�istiti sstisnjenim vro�im zrakom, vendar pa ne zizžiganjem. Segreto razpoko, široko najve� 40mm, je treba strojno zaliti z ustreznobitumensko zmesjo za zalivanje. Vsi pogoji prinadaljnjem delu so enaki kot pri postopku zrezkanjem.

Popravilo lasastih razpok je v izjemnihprimerih mogo�e tudi s penetracijo ustreznoviskoznega bitumenskega veziva, ki z zalitjemrazpok poveže kamnita zrna. Zatesnitev razpokz ustrezno bitumensko emulzijo lahko pogojujeve�kratno zalivanje in posip površine zdrobljenim peskom.

Lasaste razpoke, ki so posledica neprimernegavaljanja, je treba zaš�ititi pred onesnaženjem inzatesniti s primernim sredstvom zaregeneriranje, ki ponikne v razpoke. Premazanopovršino je treba po dolo�enem �asu(praviloma po 15 do 30 minutah) posuti zdrobljenim peskom ali z z bitumnom obvitimdrobnim drobirjem (zrnavosti 2/4 mm). Podobenpostopek je primeren tudi za popravilo lokalnogostejših ozkih razpok, katere pa je trebapredhodno o�istiti.

V široke in zevajo�e posamezne razpoke je popotrebi nasuti drobljeni pesek in ga prepojiti ssredstvom za regeneriranje. Med vgrajevanjemposameznih slojev je treba po�akati (približno20 minut), da sredstvo za regeneriranje poniknev zmes zrn, del topil pa že izhlapi. Vrhnji delrazpoke je treba zaliti z ustrezno bitumenskozalivno zmesjo, po potrebi pa še dodatnozatesniti z 1 do 2 mm debelo in do 100 mmširoko plastjo podobne bitumenske zalivnezmesi, vgrajeno s t.i. vle�enim �evljem(koritom). Površino tako vgrajene dodatnetesnilne plasti je treba takoj posuti z drobljenimgrobim peskom oziroma drobnim drobirjem.

Tehnološko pogojeno šibkejše obmo�je na stikudveh trakov vgrajevane asfaltne zmesi(obi�ajno na sredini voziš�a) je treba popraviti,�im nastane razpoka. Ker je to obmo�jeizpostavljeno samo manjšim prometnimobremenitvam, se ne regenerira, zato serazpoka pove�uje.

Pravo�asno popravilo razpoke – odprtegastika na sredini voziš�a – je mogo�e spostopkom z rezkanjem. Ker mora biti stikizveden kot mehak tesnilni �lenek, mora biti napo možnosti predhodno segrete odrezkanepovršine na stiku kot predhodni premaz strojnonanešena razmeroma debela plast polimernegabitumenskega veziva, nato pa razpoka strojno

TSC 08.311/1 : 2005


zalita z ustrezno bitumensko zmesjo zazalivanje. Priporo�ljivo je zalivanje s prebitkomzmesi, ki ga je treba z lopatico ali druga�nimustreznim orodjem razprostreti v traku, širokempribližno 5 cm na obe strani nad razpoko in stem dodatno zaš�ititi še robove in neposrednoobmo�je ob razpoki. Tako urejeno površino jetreba takoj posuti z drobljenim grobim peskomali drobnim drobirjem.

V primeru, da je poleg (neravne) razpoke –odprtega stika na sredini voziš�a – žerazpoznavno poškodovana tudi asfaltna zmesob razpoki (segregirana, porozna), je treba zustreznim rezkalnikom

- odrezkati obrabno plast v 20 do 30 cmširokem traku nad razpoko in vgraditinovo asfaltno zmes ali pa

- s postopkom »remix« izboljšati sestavoobstoje�e asfaltne zmesi v podobnemtraku na obmo�ju razpoke.

Rezkanje obrabne plasti je mogo�e izvršiti pohladnem ali vro�em postopku (s predhodnimsegrevanjem površine z grelniki z infrarde�imižarki). Celotno odrezkano površino je treba poodstranitvi rezkanca pobrizgati z ustreznimbitumenskim vezivom za predhodni pobrizg,dodatno še oba roba, na katera je treba prilepitipredhodno segreti bitumenski lepilni trak.Odrezkano asfaltno zmes je treba nadomestiti zustrezno novo asfaltno zmesjo. Za vgrajevanjete asfaltne zmesi veljajo dolo�ila v t�. 4.1.3.1.1navedene tehni�ne regulative.

Pri postopku »remix« je treba trak obstoje�eobrabne plasti z ustrezno strojno opremoobdelati vzdolž stika na sredini voziš�a vnaslednjih fazah:

- z grelniki z infrarde�imi žarki pazljivosegreti in replastificirati obrabno plast vtraku, obojestransko približno 10 cmširšem od dejanskega popravila,

- replastificirano asfaltno zmes zrezkalnikom zrahljati in v mešalniku/rezkalnem košu premešati s primernodopolnilno vro�o asfaltno zmesjo,

- rezultirajo�o asfaltno zmes primernonadvišano razgrniti in predzgostiti,ponovno segreti in z valjarjem zgostiti.

Ker so bili robovi obstoje�e asfaltne zmesi obobdelovanem stiku/razpoki segreti, je vgraje-vanje prakti�no vro�e na vro�e, kar zagotavljazatalitev spoja popravljene in obstoje�e asfaltnezmesi.

Vmešana dopolnilna asfaltna zmes ne dopolnisamo morebitnega manjka na obmo�ju stika,ampak lahko tudi bistveno spremeni lastnostinove asfaltne zmesi: z bitumensko maltobogatejša asfaltna zmes lahko dopolnisegregirano, ve�ja koli�ina mehkejšegabitumenskega veziva lahko ustvari bolj gibljivoobmo�je stikovanja, kar zmanjšuje nastanekpoškodb, npr. zaradi dvigov zaradi zmrzovanja.

Pri izvajanju postopka »remix« je trebaupoštevati,

- da mora biti obrabna plast obdelovanav vsej debelini, tako da je izboljšanatudi morebiti že poškodovanazlepljenost s podlago, ki je tudi lahkobila vzrok za nastalo poškodbo nastiku,

- da mora biti nadvišanje plasti noveasfaltne zmesi zadostno, da jo bomogo�e ustrezno zgostiti.

Zagotoviti je treba podobne zna�ilnostidopolnjene asfaltne zmesi, kot jih ima obstoje�aob popravljeni površini, ker bosta sicer pri sspremembami temperature pogojenih kr�enjihna ustvarjenih robovih nastali dve novi razpoki.

Opisani postopek za popravilo poškodovanegastika na sredini voziš�a je primeren tudi zapopravilo zelo širokih razpok in ob njihprizadetih površin.

Razpoke in poškodbe, ki nastanejo naregah, so praviloma posledica pomanjkljivegazalitja: bitumenska zalivna zmes ni zlepljena zmejno površino rege ali pa ve� ne ustreza.Vrsta poškodbe pa opredeljuje postopek zapopravilo oziroma zatesnitev rege na asfaltnivozni površini in sicer:

- odstranitev vseh materialov v regi,vklju�no zmes za zalivanje, do globine30 do 40 mm z rotirajo�o jekleno ži�nokrta�o in izpihanjem s komprimiranimzrakom ali izsesanjem,

- osušitev prostora za rego in predgretje,npr. s sulico in komprimiranim vro�imzrakom,

- predhodni premaz bokov rege, usklajenz na�rtovano bitumensko zmesjo zazalivanje,

- zalitje posušene rege z ustrezno vro�obitumensko zmesjo za zalivanje zzalivno ro�ko z žlebi�em.

Pri zalivanju reg je treba upoštevati, da morabiti zgornji rob ohlajene bitumenske zalivnezmesi v regi

TSC 08.311/1 : 2005


- v toplem vremenu na višini bližnjevozne površine,

- v hladnem vremenu pa 2 do 3 mmnižje, da je v toplem vremenuprepre�eno iztiskanje.

Najve�ja še primerna globina zalivanjaoblikovanih reg je 30 mm oziroma 40 mm; �e jerega globlja, je treba vanjo vstaviti primerno tes-nilno vrvico, tako da ostane nad njo še najmanj20 mm prostora za zalivanje z zalivno zmesjo.

Vro�e bitumenske zalivne zmesi pogojujejonajmanj 15 mm široko rego v asfaltnih obrabnihplasteh in najmanj 10 mm široko rego vcementnobetonskih obrabnih plasteh.

Zatesnitev reg je treba izvajati v suhemvremenu in pri temperaturi najmanj 8 °C,najboljše spomladi, da promet poleti pregnetezalivno zmes in vtisne v rego. Zaš�ito robov obregi je treba zagotoviti z nanosom približno 10do 20 cm širokega traku podobne bitumenskezmesi z vle�enim koritom, ki ga je treba vodititako, da je rega na njegovi sredini. Nanešenobitumensko zmes je treba takoj posuti zdrobljenim peskom ali drobnim drobirjem(frakcija 2/4 mm).

4.2.3.2 Materiali

Izbira materiala za popravilo razpok na asfaltnihvoznih površinah je pogojena

- z vzrokom za nastanek poškodbe,- z izgledom poškodbe (vrsto, širino),- s prometno in klimatsko obremenitvijo,- z obsegom (glede gospodarnosti),- z željeno trajnostjo.

Osnovne zna�ilnosti bitumenskih veziv zapredhodni premaz so navedene v t�. 4.1.3.2.1,podrobnosti pa v navodilih proizvajalcev zauporabo oziroma v opredeljeni tehni�niregulativi.

Vrsta uporabljenega bitumenskega veziva imanajve�ji vpliv na njegovo obnašanje pri nizkihtemperaturah. Najbolj primerna so veziva naosnovi polimernih bitumnov (vro�a in hladna).

Najpomembnejše lastnosti bitumenskih zmesiza zalivanje razpok so:

- dobra zalivnost, da se zmes razlije vrazpoki in na površine v razpoki dobroprilepi,

- dobra lepljivost, da se tudi pri ve�jihnihanjih temperature ne odtrga odpovršin v razpoki,

- dobra raztegljivost, da lahko pri ve�jihnihanjih temperature izravnava premikeobrabne plasti in brez razpok prevzamenapetosti, ki jih pogojuje kr�enje priohlajevanju,

- stabilnost pri visokih temperaturah,- odpornost proti staranju in

preperevanju.

Bitumenski lepilni trakovi za stike plasti asfaltnihzmesi morajo biti proizvedeni s polimernimbitumenskim vezivom in primerno oja�itvijo.

Podrobne lastnosti bitumenskih zmesi zazalivanje razpok in lepilnih trakov morajo bitiopredeljene v navodilih proizvajalcev zauporabo.

Vsi materiali, na�rtovani za uporabo v sklopupopravila/tesnitve razpok, morajo bitipredhodno preskušeni in ob dobavi na mestouporabe za njih predloženi certifikati.

4.2.3.3 Oprema

Za popravilo razpok na asfaltnih voznihpovršinah je poleg ustrezne opreme, ki jenavedena v t�. 4.1.3.3, potrebna še naslednja:

- vertikalni rezkalnik,- oprema za stisnjen vro� zrak, vklju�no

sulica s šobo,- kotel za taljenje/segrevanje bitumenske

zmesi za zalivanje,- oprema za recikliranje/postopek

»remix«, vklju�no za predhodnosegrevanje,

- tovorno vozilo z izoliranim zabojnikomza prevoz vro�e asfaltne zmesi,

- oprema za vgrajevanje bitumenskegalepilnega traku.

Z vertikalnim rezkalnikom mora biti omogo�enosledenje razpokam v vseh smereh, ne da bi bilepri tem prekomerno razširjene.

Kotel za taljenje in segrevanje bitumenskezalivne zmesi mora

- biti ogrevan s termalnim oljem v oljnemplaš�u,

- imeti vgrajen mešalnik,- biti pokrit,- imeti vgrajena termometra za kontrolo

temperature termalnega olja v oljnemplaš�u in temperature bitumenskezmesi za zalivanje v kotlu oziromaustrezna termostata za krmiljenje.

TSC 08.311/1 : 2005


Odvisno od obsega zalivanja razpok, stikovin/ali reg je treba uporabiti tudi

- posode za ro�no zalivanje razpok(ro�ke s kovinskim lijakom z okrogloodprtino in pomi�nim ro�nimzapiralom), �e je obseg dela majhen alikjer strojno zalivanje ni mogo�e in/ali

- strojno opremo za zalivanje z agregatiza �rpanje, ogrevano s termalnim oljemin krmiljeno s termostati, �e je obsegdela ve�ji.

4.3 Razgraditve

4.3.1 Vrste razgraditev

Razgraditve asfaltnih voznih površin, ki so sicerzelo razli�ne, je v osnovi mogo�e razvrstiti

- na razmeroma pogoste poškodbemanjšega obsega, ki so razvrš�ene vsklop del za redno vzdrževanje/ohranitev uporabnosti (udarne jame,krušenje robov, poškodbe zaradimehanskih ali kemi�nih u�inkov) inpomenijo izgubo substance; tepoškodbe nastanejo pretežno naasfaltni obrabni plasti, le v manjši merina celotni asfaltni krovni plasti in

- na poškodbe, ki v pretežni meripogojujejo za popravilo ukrepe, ki sorazvrš�eni v sklop del za investicijskovzdrževanje/gradbeno ohranitev (obra-ba – slika 7, pretežno krušenje inluš�enje).

Slika 7: Razgraditev asfaltne zmesi - obraba

Udarne jame (slika 8) vplivajo

- na udobnost in varnost vožnje,- na stanje vozil (poškodbe pnevmatik in

amortizerjev),- na stanje voziš�ne konstrukcije

(zadrževanje in pronicanje vode).

Slika 8: Razgraditev asfaltne zmesi – udarnajama

Krušenje in odlomi robov krovne plasti (slika 9)vplivajo

- na varnost vožnje (zoženo voziš�e,poškodovane talne ozna�be),

- na nosilnost vozne površine(zamakanje).

Slika 9: Razgraditev asfaltne zmesi – krušenjeroba

TSC 08.311/1 : 2005


Poškodbe zaradi mehanskih ali kemi�nihu�inkov vplivajo prakti�no samo na lokalnooslabitev obrabnozaporne plasti in ve�joizpostavljenost škodljivim vplivom.

4.3.2 Vzroki za nastanek poškodb

Vzrok za razgraditve asfaltnih zmesi na voznihpovršinah je praviloma prekora�itev sil vezanja,ki jih sicer lahko zagotovijo bitumenska veziva.Prekora�itev natezne trdnosti asfaltne zmesipogojuje njeno postopno razgraditev, vklju�nolo�itev obrabne plasti od podlage.

Osnovni vzroki za nastanek prekomernihnateznih trdnosti v asfaltnih zmeseh inposledi�nih poškodb – razgraditev na voznihpovršinah so opredeljeni v t�. 4.1.2.

Za nastanek udarnih jam so vzroki predvsem vpomanjkljivem vgrajevanju asfaltnih zmesi, tj.pretanki plasti ter neenakomerni sestavi inzgostitvi.

Zna�ilne pa so tudi poškodbe v �asu uporabeasfaltnih voznih površin, npr. zaradi razlitjaderivatov nafte (slika 10).

Slika 10: Razgraditev asfaltne zmesi – lokalniu�inki derivatov nafte

Zmanjšana odpornost plasti asfaltnih zmesi natakšnih voznih površinah proti mehanskim intermi�nim obremenitvam praviloma pogojujenajprej nastanek razpok, ob njih izletavanjekamnitih zrn in grudic asfaltnih zmesi, kar imaza posledico nastanek udarnih jam.

Zaradi padavin je lahko nosilnost voziš�nekonstrukcije ob robovih zmanjšana v tolikšnimeri, da se pod obremenitvami osi težkihtovornih vozil vozna površina podaja v tolikšnimeri, da ji asfaltna zmes ni sposobna elasti�noslediti. Zato v dolo�enem odmiku od roba plastipo�i. Nadaljnji u�inki vode in prometapovzro�ijo ustrezne dodatne poškodbe robovvoziš�a.


4.3.3.1 Postopki

Popravilo udarnih jam na asfaltnih voznihpovršinah je mogo�e izvršiti glede nana�rtovano trajanje kot

- za�asno ali- trajnejše.

Navedena na�ina popravil udarnih jam staodvisna predvsem od

- klimatskih pogojev (temperaturevoziš�a in zraka, vremena, letnega�asa) in

- prometnih pogojev (nujnost, gostota).

Medtem ko je za za�asno popravilo, tj. hitrovzpostavitev stanja za varen promet, pretežnoprimerna tudi hladna asfaltna zmes, je zatrajnejše popravilo praviloma treba uporabitivro�o asfaltno zmes.

Odvisno od obsega na�rtovanega popravilapoškodb je mogo�e delo izvajati

- ro�no in/ali- strojno.

Za ohranitev substance obstoje�e voziš�nekonstrukcije in zagotovitev pogojev za varnovožnjo je treba izvajati popravilo udarnih jamvse leto, tj. v vseh vremenskih pogojih, kar vveliki meri pogojuje odlo�itev za za�asni alitrajnejši na�in.

Mejna temperatura za opredelitev na�inapopravila z vro�o asfaltno zmesjo, primernegaza za�asno in trajno popravilo udarnih jam, je

- temperatura podlage, ki mora znašatinajmanj 10 °C oziroma 5 °C, �e jevro�a asfaltna zmes shranjena natovornem vozilu v izoliranem zabojniku(termo – kesonu),

- temperatura zraka najmanj 5 °C in- temperatura vro�e asfaltne zmesi pred

vgrajevanjem- najmanj 110 °C, �e je uporabljeno

bitumensko vezivo BIT 200 in- najmanj 130 °C, �e je uporabljeno

bitumensko vezivo BIT 90.

Pri nižjih temperaturah podlage in/ali zraka jeza – praviloma za�asno – popravilo udarnih jammogo�e uporabiti samo hladne asfaltne zmesi,proizvedene z ustreznim bitumenskim vezivom(pretežno z rezanim bitumnom).

TSC 08.311/1 : 2005


Razlika v postopkih za�asnega in trajnejšegapopravila udarnih jam je predvsem v na�inuobdelave robov.

4.3.3.1.1 Za�asna popravila

Za za�asno popravilo udarnih jam na asfaltnihvoznih površinah so uveljavljeni razli�nipostopki.

V neugodnih vremenskih razmerah (padavine,nizke temperature) je primeren postopek, prikaterem je treba iz udarne jame odstranitinevezan material in jo zapolniti s hladnoasfaltno zmesjo, proizvedeno z rezanimbitumnom in drobnozrnato zmesjo kamnitih zrn,ter �imbolj zgostiti. Takšen na�in popravilapraviloma traja najmanj �asa, vendar pa je kothiter ukrep lahko zelo u�inkovit. Ko nastopijoprimerni vremenski pogoji, je treba takopopravljeno poškodbo urediti po postopku zatrajnejše popravilo.

Postopek »vrzi in uvaljaj« (throw-and-roll) jetudi v ugodnejših razmerah praviloma podobnoomejeno trajen. Za zapolnitev udarne jame jemogo�e uporabiti hladno ali vro�o asfaltnozmes, za njeno zgostitev pa kolesa tovornegavozila.

V nekoliko ugodnejših vremenskih razmerah(npr. po dežju, na mokri podlagi) je primerenpostopek, pri katerem je treba obmo�je plitveudarne jame (globoke do 4 cm) temeljito o�istiti(odstraniti tudi morebitno stoje�o vodo), ševlažno (ali suho) podlago premazati sprimernim bitumenskim vezivom in udarno jamozapolniti z vro�o ali hladno asfaltno zmesjo.Višina zapolnjene udarne jame/plasti vgrajeneasfaltne zmesi mora biti nekaj mm nad bližnjopovršino, ker bo promet vgrajeno asfaltno zmesše zgostil. Zna�ilnosti za krpanje uporabljeneasfaltne zmesi morajo biti �imbolj podobnebližnji obstoje�i asfaltni zmesi.

Globoke udarne jame, ki segajo v ali celo podasfaltno nosilno plast, je treba v spodnjem deluzapolniti z drobljencem (npr. zrnavosti 8/16mm) in pobrizgati s kationsko bitumenskoemulzijo (npr. BE 70), v vrhnjo plast (debelonajmanj 4 cm) pa vgraditi asfaltno zmes.Globoko udarno jamo je mogo�e tudi v celotizapolniti z asfaltno zmesjo, vendar v – globiniustrezno – ve� plasteh. – V primeru uporabebitumenske emulzije za predhodni premaz alipobrizg drobljenca jo je v hladnem vremenupriporo�ljivo nekoliko segreti (do 50 °C).

Za za�asno popravilo manjših in plitvejšihudarnih jam na asfaltnih voznih površinah jemogo�e uporabiti tudi razli�ne bitumenskemulje in posebne drobnozrnate asfaltne zmesi.Za zalivanje prirejena asfaltna zmes frakcijepeska in posebne bitumenske emulzije imapraviloma zelo omejen �as obdelovanja.

Za za�asno krpanje udarnih jam na manjobremenjenih voznih površinah je primerna tudimešanica cementnega betona ali s cementnimmlekom obviti drobljenec, zalit s cementnomalto. Pogoj za ta postopek je razmeromadobra nosilnost podlage, ki mora biti predvgrajevanjem navlažena. Trajnost tegapostopka popravila poškodovane asfaltnevozne površine je opredeljena s predhodnopripravo udarne jame.

4.3.3.1.2 Trajnejša popravila

Pogoj za trajnejše popravilo udarnih jam naasfaltnih voznih površinah je celovitaodstranitev poškodovane asfaltne zmesi invgraditev bližnji obstoje�i �imbolj podobne noveasfaltne zmesi ter obdelava robov. Pri tem morabiti zagotovljena tudi dobra zlepljenost vgrajeneasfaltne zmesi s podlago in dobra zgostitev.

Udarno jamo je treba praviloma oblikovati vpravokotnik s stranicami vzporedno inpravokotno na os voziš�a. Odmik teh stranic(robov krpe) mora znašati približno 20 cm odrobov poškodbe/udarne jame, tako da jezagotovo odkopana vsa poškodovana asfaltnazmes. Oblikovanje dovolj visokih in ostrih robovudarne jame je potrebno za zagotovitevprimerne opore vgrajeni asfaltni zmesi medzgoš�evanjem. Robove udarne jame je trebaro�no ali strojno zasekati ali oblikovati zrezkalnikom. Oblikovanje robov z rezilko jeprimerno samo, �e bo stik udarne jame zobstoje�o vozno površino zatesnjen z lepilnimtrakom ali kot rega z bitumensko zalivnozmesjo.

Celotno površino udarne jame in približno 10cm širokih robov ob njej je treba po odstranitvivseh nevezanih ali slabo vezanih zrn (vklju�nomorebitno vodo) pobrizgati/premazati zustreznim bitumenskim vezivom (rezanimbitumnom, bitumensko emulzijo).

Vsi pobrizgi in premazi podlag z bitumenskimivezivi morajo biti s tolikšno koli�ino veziva, daje na podlagi zagotovljen neprekinjen film. Prednadgrajevanjem pobrizga oziroma premazamora v vezivu vsebovana voda oziroma topiloizhlapeti.

TSC 08.311/1 : 2005


Robove ob udarni jami je koristno predvgrajevanjem asfaltne zmesi segreti, pravilomasamo z grelniki z infrarde�imi žarki.

Zrnavost zmesi kamnitih zrn v vro�i asfaltnizmesi za popravilo udarnih jam mora ustrezatidebelini plasti; slednja naj znaša 2 do 4 kratnipremer nominalnega zrna, vendar ne manj kot3 cm.

Za trajnejše popravilo udarnih jam na asfaltnihvoznih površinah so uveljavljeni razli�nipostopki. Postopek trajnejšega popravilaudarnih jam na obrabnozapornih plasteh zvro�o asfaltno zmesjo pogojuje tesnitev robovudarne jame

- z bitumenskim lepilnim trakom ali- z zalivanjem ustrezno oblikovanega

stika/rege z bitumensko zalivno zmesjo.

Bitumenski lepilni trak mora biti prilepljen narobove o�iš�ene in praviloma s kationskopolimerno bitumensko emulzijo pobrizganeudarne jame pred vgrajevanjem asfaltne zmesi.

Vro�a asfaltna zmes mora biti v udarni jamiro�no tako razprostrta, da bo višina krpe pozgostitvi enaka kot na bližnji vozni površini. Zato jo je treba primerno nadvišati in s primernimistroji najprej zgostiti na robovih krpe.

Naknadna tesnitev stika krpe in bližnje voznepovršine pogojuje izdelavo rege. Samo premazobmo�ja stika (obi�ajno v širini do 10 cmobojestransko od stika) z bitumenskim vezivomali zalivno zmesjo še ne zagotavlja potrebnetesnitve. V primeru takšne izvedbe je trebapremazano površino posuti z grobim drobljenimpeskom (frakcija 1/2 mm) ali drobnim drobirjem(frakcija 2/4 mm).

�e je poškodovana tudi vezana nosilna plast,je treba v o�iš�eno in pobrizgano udarno jamoro�no razprostreti in zgostiti do višine obstoje�evezane nosilne plasti asfaltno zmes podobnesestave, po potrebi v ve� plasteh. �e pozgostitvi vezane nosilne plasti ni neposrednovgrajena asfaltna zmes za obrabno plast, jetreba površino vezane nosilne plasti pobrizgatis kationsko bitumensko emulzijo. Za vgraditevasfaltne zmesi za nadgrajeno obrabnozapornoplast veljajo že navedeni pogoji. – Robovi nad-grajene obrabnozaporne plasti asfaltne zmesimorajo biti – s stopnjo – najmanj 10 cm izvenrobov asfaltne zmesi v vezani nosilni plasti.

�e sega poškodba/udarna jama tudi vnevezano nosilno plast, je treba neustreznozmes kamnitih zrn izkopati in nadomestiti z

ustrezno. V sklopu takšnega popravilapoškodbe/udarne jame je treba zagotovitiodvodnjavanje/dreniranje prizadetega obmo�ja.Na utrjeno podlago je treba razprostreti inzgostiti zmes kamnitih zrn ali stabilizacijskomešanico do višine bližnje nevezane nosilneplasti. Nadaljnji postopek popravila poškodbepo pobrizgu vgrajene spodnje nosilne plasti skationsko bitumensko emulzijo je enak ženavedenemu za primer, ko je poškodovana tudivezana nosilna plast.

Pri ve�jem številu manjših poškodb/udarnihjam, ki so blizu in bi jih bilo treba sicer popravitiro�no, je primerna združitev oziroma strojnopopravilo po postopkih za gradbeno ohranitev(preplastitev, oja�itev). Poškodbe na nevezaniin/ali vezani nosilni plasti je treba popraviti predstrojno nadgraditvijo. – S posebno strojnoopremo je po hladnem postopku mogo�evnaprej popraviti tudi manjše poškodbe nanosilnih plasteh.

4.3.3.1.3 Popravila odlomljenih robov

Odlom robov voziš�a je pretežno posledicaprekomernih obremenitev obmo�ja z zmanjša-no nosilnostjo/pove�ano podajnostjo. Zato jetreba predvsem urediti odvodnjavanje naobmo�ju bankine najmanj do kote planumaposteljice, vklju�no morebiti potrebnozamenjavo vseh prizadetih plasti materialov.

Stik z neprizadeto asfaltno zmesjo v krovniplasti je treba ustvariti najmanj 10 cm ododlomljenega roba. Za tesnitev stika mora bitiuporabljen bitumenski lepilni trak ali bitumenskazalivna zmes. Na predhodno z bitumenskimvezivom pobrizgano podlago je treba ro�novgraditi ustrezno vro�o asfaltno zmes, popotrebi v ve� plasteh. Širina vgrajevanega trakuasfaltne zmesi mora omogo�iti zgostitev zustreznimi sredstvi. Bo�no oporo pri tem morazagotoviti vnaprej utrjena bankina.

4.3.3.2 Materiali

Izbira materiala za popravilo udarnih jam inodlomljenih robov na asfaltnih voznih površinahje pogojena predvsem

- z obsegom poškodbe,- z vremenskimi pogoji in- z željeno trajnostjo.

Potrebni materiali za popravilo udarnih jam naasfaltnih voznih površinah so

TSC 08.311/1 : 2005


- asfaltne zmesi za obrabnozaporne invezane nosilne plasti,

- bitumenski lepilni trakovi,- bitumenske zalivne zmesi in- ustrezne zmesi kamnitih zrn za

nevezane nosilne plasti.

Za za�asna popravila udarnih jam so primernehladne in vro�e asfaltne zmesi, za trajnejšapopravila pa praviloma samo vro�e asfaltnezmesi.

Hladne asfaltne zmesi morajo biti proizvedeneiz zmesi zrn grobega peska in drobirja zrnavosti2/4 mm in 4/8 mm, skeletne sestave, inustreznega bitumenskega veziva

- za takojšnjo vgraditev, tj. kationskebitumenske emulzije BE 65 ali BE 70,uporabne pri temperaturah nad 3 °C in

- za za�asno uskladiš�enje, tj. rezanegabitumna, z morebitnimi dodatki,uporabnega tudi pri temperaturah pod0 °C.

Hladne asfaltne zmesi je mogo�e uskladiš�iti vsipkem ali v teko�em stanju. Pri tem je trebaupoštevati navodila proizvajalca.

Pri uporabi hladnih asfaltnih zmesi je trebaupoštevati kompatibilnost uporabljenih bitumen-skih veziv.

Vro�e asfaltne zmesi za krpanje udarnih jamin popravilo odlomljenih robov morajo bitiproizvedene po postopkih, opredeljenih vustrezni tehni�ni regulativi (t�. 4.1.3.1.1).

Za popravilo poškodb na obrabnozapornihplasteh so predvsem primerne asfaltne zmesibitumenski betoni, za vezane zgornje nosilneplasti pa bitumenizirani drobljenci, vsi v �imboljpodobni sestavi, kot jo imajo asfaltne zmesi vmejnih obstoje�ih plasteh.

Za vezane spodnje nosilne plasti (stabilizacijskemešanice) je poleg veziva treba uporabiti tudidodatke za pospešitev strjevanja. Tehni�nekarakteristike za te mešanice so opredeljene vTSC 06.330.

Za popravilo nevezanih nosilnih plastiuporabljene zmesi kamnitih zrn morajo ustrezatizahtevam, opredeljenim v TSC 06.200.

Zmesi drobljenega peska in drobirja za posip nesmejo vsebovati vezljivih zrn niti biti prašne.

Podrobne lastnosti bitumenskih lepilnih trakovin bitumenskih zalivnih zmesi morajo biti opre-deljene v navodilih proizvajalcev za uporabo.

Vsi materiali, na�rtovani za uporabo v sklopupopravila udarnih jam in odlomljenih robov,morajo biti predhodno preskušeni in ob dobavina mesto uporabe za njih predloženi certifikati.

4.3.3.3 Oprema

Za popravilo udarnih jam in odlomljenih robovna asfaltnih voznih površinah je poleg ustrezneopreme, ki je navedena v t�. 4.1.3.3. in 4.2.3.3,potrebna še naslednja:

- za obdelavo robov plasti motorni alihidravli�ni seka� ali kompresor zustrezno opremo za sekanje in odkopplasti asfaltne zmesi,

- za odkop in nakladanje materialarovokopa� in/ali nakladalnik,

- za pobrizg z bitumensko emulzijo ro�nabrizgalna,

- za krpanje udarnih jam s hladnoasfaltno zmesjo posebna strojnaoprema.

4.4 Preoblikovanja

4.4.1 Vrste preoblikovanj

Za z bitumnom vezane zmesi kamnitih zrn jezna�ilno plasti�no preoblikovanje.

Preoblikovanja (deformacije) na asfaltnih voznihpovršinah je mogo�e razvrstiti na osnovizna�ilne oblike v

- pre�na: kolesnice (slika 11), grebeni,povesi,

- vzdolžna: valovi, perilnik (slika 12),- nepravilno oblikovana: grbine (slika 13),

grebeni, kadunje, posedki, dvigi.

Takšna preoblikovanja, tj. odstopanja odna�rtovane oblike, so lahko posami�na,periodi�na ali slu�ajna. Vplivajo predvsem naudobnost in varnost vožnje, v dolo�eni meri patudi na trajnost in odvodnjavanje voznepovršine.

Kot kolesnice so opredeljeni vzdolžni žlebovi vobmo�ju kolesnih sledi, kot pre�ni grebeni nariviob njih. Vzdolžni kratki valovi v obliki perilnikaso zna�ilni za obmo�ja zaustavljanja vozil predkrižiš�i. Za nepravilno oblikovana preobliko-vanja je zna�ilnost zelo razli�en obseg.

TSC 08.311/1 : 2005


Slika 11: Pre�no preoblikovanje vgrajeneasfaltne zmesi – kolesnici

Slika 12: Vzdolžno preoblikovanje vgrajeneasfaltne zmesi - perilnik

Slika 13: Preoblikovanje vgrajene asfaltnezmesi – grbina ob kadunji

Številna navedena preoblikovanja nastanejoisto�asno, npr. ob kolesnici vzdolžni greben,povzro�ijo pa lahko tudi nastanek druga�nihpoškodb, npr. razpok na grebenih.

4.4.2 Vzroki za nastanek preoblikovanj

Osnovni vzroki za preoblikovanja asfaltnihvoznih površin so podrobno opredeljeni v t�.4.1.2.

Poškodbe na asfaltnih voznih površinah v oblikipreoblikovanj nastanejo praviloma zaradiprekora�itev strižnih in tla�nih trdnosti vgrajenihmaterialov v danih prometnih, klimatskih interenskih pogojih. Ob�asno je vzrok zapreoblikovanje tudi nestabilna podlaga, samoizjemoma pa prekomerna obraba vgrajenihmaterialov.

Pretežna preoblikovanja asfaltnih voznihpovršin so posledica usmerjenega izrivanja –plasti�nega preoblikovanja asfaltnih zmesi, ki jepredvsem zaznavno na zna�ilnih mestih, npr.pred svetlobnimi znaki na križiš�ih, na obmo�jihavtobusnih postajališ�, na zunanjih robovihvoznih pasov v krivinah in na daljših vzponih najužnih pobo�jih.

Vzroki za plasti�no preoblikovanje vgrajenihasfaltnih zmesi so številni in razli�ni.

Pomanjkljive lastnosti osnovnih gradbenihmaterialov so – za dane klimatske razmere –predvsem premehko bitumensko vezivo, nepri-merno bitumensko vezivo (npr. za predhodnipobrizg) in premalo odporna kamnita zrna.

Proti plasti�nemu preoblikovanju premaloodporna proizvedena asfaltna zmes je posle-dica pomanjkljive sestave: premajhnega deležadrobljenih in/ali grobih zrn, preve� bitumen-skega veziva, premajhne vsebnosti votlin.

Premajhna zgoš�enost v krovno plast vgrajenihasfaltnih zmesi, preslaba odpornost plastiasfaltnih zmesi proti drsenju (ki je lahko tudiposledica prekomernega pobrizga) inpomanjkljiva povezanost plasti so osnovnepomanjkljivosti pri vgrajevanju asfaltnih zmesi vobrabne plasti.

Vpliv podlage na nastanek preoblikovanj jelahko v naknadni zgostitvi vgrajenih nevezanihzmesi kamnitih zrn pod prometno obremenitvijoali zemljin pod težo nasipov (konsolidacija).Tudi u�inki zmrzovanja in pomanjkljivegaodvodnjavanja podlage na preoblikovanje solahko pomembni.

TSC 08.311/1 : 2005


Kot morebitni vzrok za nastanek preoblikovanjasfaltnih zmesi na voznih površinah je trebaupoštevati tudi prekomerno prometnoobremenitev (npr. poddimenzionirana voziš�nakonstrukcija, kanaliziran promet) in/aliprezgodnjo pripustitev prometa na vgrajeno (šeneohlajeno) plast asfaltne zmesi.

Kolesnice nastanejo na asfaltnih voznihpovršinah zaradi plasti�nega preoblikovanja, kiga pogojuje predvsem daljša obremenitev skanaliziranim težkim prometom. Izreden vplivna nastanek kolesnic ima promet po šeneohlajeni plasti asfaltne zmesi. Pravilomaizrinjena asfaltna zmes ustvari ob kolesnicigreben. – Kolesnica otežuje smerno vodenjevozil in v njej zastajajo�a voda zmanjšujevarnost vožnje, pozimi pa je oteženovzdrževanje voziš�a (pluženje snega in posippoledice).

Povesi robov voziš� so predvsem posledicapomanjkljivosti podlage ter odvodnjavanja inizvedbe bankine. Vplivajo na smerno vodenjevozil in vzdrževanje voziš� pozimi.

Valovi, ki so lahko posledica ve�jega številanavedenih vzrokov, nastanejo na asfaltni voznipovršini tudi zaradi neustreznega vgrajevanja(pogosto ustavljanje finišerja, nepravilnoustavljanje valjarja, hitro hlajenje asfaltne zme-si, neprimerno nadaljevanje na delovnih stikih).

Valovi vplivajo na varnost in udobnost vožnje, vdolo�eni meri pa pogojena nihanja vozilpove�ujejo obremenitve voziš�nih konstrukcij.

Nepravilno oblikovana preoblikovanja asfaltnihvoznih površin so praviloma posledica lokalnoomejenih vzrokov v voziš�ni konstrukciji ali vpodlagi, vklju�no temeljna tla. Predvsemvplivajo na udobnost vožnje, otežujejo pavzdrževanje voziš� pozimi.

Zaradi homogenega zmrzovanja in nastankaledenih le� v za to ob�utljivem materialu seasfaltne vozne površine lahko za�asno lokalnopreoblikujejo/dvignejo. Takšne spremembepraviloma samo v manjši meri vplivajo nauporabnost vozne površine.

Pogostejša popravila asfaltnih voznih površin vsklopu ohranitve substance ali gradbeneohranitve tudi lahko imajo za posledico neravnoasfaltno vozno površino, ki pa praviloma le vmanjši meri vpliva na njeno uporabnost.


4.4.3.1 Postopki

Popravilo preoblikovanj/neravnin na asfaltnihvoznih površinah je mogo�e izvršiti kot

- za�asno/kratkotrajno ali- trajnejše/dolgotrajno.

Za�asna popravila preoblikovanj, ki sopraviloma v omejenem obsegu, sodijo v sklopdel za ohranitev uporabnosti. Trajnejšapopravila, praviloma v ve�jem obsegu, pa seizvajajo v sklopu del za gradbeno ohranitev.

Osnovna postopka za za�asno popravilo sta

- izravnava grebenov, grbin, valov in/alidvigov z odrezkanjem in/ali odkopomter

- izravnava kolesnic, povesov, valov,kadunj in/ali posedkov z zapolnitvijo.

V izjemnih primerih je za izravnavo mogo�euporabiti tudi postopek za preoblikovanjeasfaltne zmesi.

4.4.3.1.1 Rezkanje

Rezkanje je postopek, ki je v sklopu opravilrednega vzdrževanja cest primeren predvsemza delno odstranitev krovne plasti asfaltnevozne površine.

Osnovne zna�ilnosti in pogoji za rezkanje vsklopu del za za�asno popravilo preoblikovanjasfaltnih voznih površin so:

- struktura asfaltne zmesi je predvsempri hladnem postopku rezkanjaprizadeta, odvisno od uporabljenegarezkalnika, namestitve in oblike nožev,hitrosti premikanja/vožnje rezkalnika tervrste odstranjevane asfaltne zmesi,

- podlaga pod rezkano plastjo mora bititrdna in nosilna,

- ravnost z rezkanjem ustvarjene površi-ne pa je odvisna predvsem od- ravnosti obdelovane površine,- medsebojne povezanosti (zleplje-

nosti) plasti asfaltnih zmesi,- oblike, razvrstitve, premera in

obrabljenosti nožev.

Za popravila manjšega obsega je primernopredvsem hladno rezkanje, ki je – odvisno odrazpoložljive strojne opreme – izvedljivo vrazli�ni širini in do razli�ne globine. Pri hladnemrezkanju se zrna v rezkancu delno zdrobijo, nabitumensko vezivo v rezkani asfaltni zmesi pane vpliva.

TSC 08.311/1 : 2005


Toplo rezkanje pogojuje predhodno segre-vanje asfaltne zmesi z grelniki z infrarde�imižarki, ki je praviloma omejeno na globino do 4cm. Zrnavost odrezkane asfaltne zmesi se pritem postopku ne spremeni, lahko pa sespremenijo lastnosti bitumenskega veziva vrezkancu.

Globina rezkanja mora biti prilagojena pogojenidebelini vgrajenih novih plasti asfaltnih zmesi.

�etudi je z rezkanjem zagotovljena primernaravnost površine in dobra torna sposobnost, jeodrezkana vozna površina praviloma uporabnale za�asno, sicer pa primerna za nadgraditev.

4.4.3.1.2 Odkop

Odkop asfaltnih zmesi na neravni vozni površinije mogo�e izvršiti z obi�ajnimi stroji za izkopa-vanje (bagri, buldozerji, nakladalniki). Koristnoje lahko predhodno drobljenje asfaltnih zmesi spadajo�imi bremeni ali odkopnimi kladivi.

Odkop praviloma obsega celotno asfaltnokrovno plast in lo�evanje plasti/asfaltnih zmesini mogo�e.

4.4.3.1.3 Zapolnitev

Zapolnitev poglobitev na asfaltni vozni površinilahko pogojuje predvsem varnost prometa.

Izbira postopka za zapolnitev je odvisna odstanja podlage in željenega stanja voznepovršine. Zaradi razli�nih lastnosti voznepovršine na zapolnitvah in bližnji obstoje�iasfaltni vozni površini je postopek zapolnitevpoglobitev treba upoštevati kot za�asenoziroma kratkotrajen ukrep.

Uporaba postopka zapolnitev poglobitev jesmiselna samo na nosilni in proti preoblikovanjuodporni podlagi, sicer bo imel ukrep lekratkotrajen u�inek.

Za vklju�itev obmo�ja zapolnitve na bližnjovozno površino je treba rob in podlagopripraviti, kot je podrobno opredeljeno v t�.4.3.3.1 za popravilo udarnih jam: odrezkati aliodrezati in odkopati na robu, o�istiti inenakomerno pobrizgati s kationsko bitumenskoemulzijo. Segrevanje podlage zadostuje samo vizjemnih primerih in sicer le do približno 80 °C,da se obstoje�e bitumensko vezivo ne prežge.

V ve�jih poglobitvah je treba izvršiti zapolnitev zve� sloji asfaltne zmesi, ki jih je treba razgrniti sprimernim nadvišanjem in zgostiti s primernimsredstvom.

Praviloma samo pri ve�jih posegih zapreoblikovanje vgrajenih asfaltnih zmesi navoznih površinah (v sklopu del za gradbenoohranitev) je mogo�e uporabiti posebnepostopke

- za ponovno oblikovanje vozne površinebrez dodatka asfaltne zmesi (reshape),

- za ponovno oblikovanje vozne površinez dodatkom asfaltne zmesi brezmešanja z obstoje�o (repave) in

- za ponovno oblikovanje vozne površinez dodatkom asfaltne zmesi inmešanjem z obstoje�o (remix).

Pri vseh navedenih postopkih je treba obstoje�oasfaltno zmes z grelniki z infrarde�imi žarkipazljivo segreti do na�rtovane/potrebne globine.

Navedeni postopki so primerni za popravilopredvsem, �e je višina vozne površine omejenazaradi zgrajenih naprav oziroma objektov.

Osnovne zna�ilnosti in pogoji za uporabonavedenih postopkov so:

- primerna, tj. trdna in nosilna podlagaoziroma obstoje�a asfaltna zmes,

- �ista površina obrabne plasti;morebitne krpe s prekomernim deležembitumenskega veziva je po potrebipredhodno izkopati,

- obstoje�a asfaltna zmes primerna zareplastificiranje,

- primerni klimatski pogoji: toplo in suhovreme, brez vetra.

4.4.3.2 Materiali

Izbira materialov oziroma asfaltnih zmesi zapopravila nekaterih zna�ilnih posledicpreoblikovanja asfaltnih voznih površin mora bitiprilagojena specifi�nim prometnim obreme-nitvam in klimatskim pogojem.

V pretežnih primerih so za popravilo primernevro�e asfaltne zmesi bitumenskih betonov.Sestava zmesi zrn in najve�ja zrna v asfaltnizmesi morajo biti prilagojena globini neravnin, kijih je treba zapolniti, oziroma debelini vgrajeneplasti. Praviloma je treba uporabiti grobejšezrnavosti, da je sestava asfaltne zmesi boljodporna proti preoblikovanju.

Vro�e asfaltne zmesi bitumenskega betona zapopravilo preoblikovanj morajo biti proizvedenepo postopkih, opredeljenih v ustrezni tehni�niregulativi (TSC 06.411).

TSC 08.311/1 : 2005


Za predhodni pobrizg so primerne kationskebitumenske emulzije BE 65 in BE 70, v izjemnihprimerih tudi rezani ali cestogradbeni bitumen.

V primeru uporabe morajo lastnosti bitumenskihlepilnih trakov in bitumenskih zalivnih zmesiustrezati opredeljenim v navodilih proizvajalcevza uporabo.

4.4.3.3 Oprema

Za popravilo preoblikovanj asfaltnih voznihpovršin z rezkanjem so potrebni primerni stroji –rezkalniki. Boljšo ravnost odrezkane površineomogo�ajo rezkalniki z ve�jo delovno širino.

Potrebno predhodno segretje preoblikovaneplasti asfaltne zmesi je treba zagotoviti sprimernimi grelniki z infrarde�imi žarki.

V posebnih primerih je mestoma potrebna zapopravilo preoblikovanj tudi dolo�ena oprema,ki je navedena v t�. 4.1.3.3, t�. 4.2.3.3 in t�.4.3.3.3.

Za posebne postopke pri ve�jih popravilih/investicijskem vzdrževanju preoblikovanihasfaltnih voznih površin je treba uporabiti za tenamene proizvedeno posebno strojno opremo.

4.5 Poškodbe površine

4.5.1 Vrste poškodb površine

Kot poškodbe asfaltnih voznih površin soopredeljene dolo�ene spremembe na njih, kivplivajo

- na zmanjšanje torne sposobnosti,- na zmanjšanje odpornosti proti

plasti�nemu preoblikovanju in- na trajnost asfaltne krovne plasti.

Torna sposobnost je za varnost vožnjenajpomembnejša lastnost vozne površine.Opredeljuje prispevek hrapavosti voznepovršine k oprijemljivosti med kolesom vozila invozno površino, kar je pomembno predvsem namokri vozni površini.

Zmanjšanje odpornosti proti plasti�nemupreoblikovanju je zaznavno v pretežnih primerihsamo na obrabnozaporni plasti asfaltne zmesi.Lahko vpliva na njeno trajnost, le v manjši meritudi na varnost in udobnost vožnje.

Vrste poškodb površine asfaltnega voziš�a, kivplivajo predvsem na trajnost asfaltne krovneplasti, omogo�ajo prodiranje vode v in podvoziš�no konstrukcijo.

Medtem ko so vplivi na trajnost asfaltne krovneplasti zaradi poškodb površine voziš�nekonstrukcije praviloma manjšega obsega inzato v sklopu del za ohranitev uporabnostiasfaltnih površin, zavzema zmanjšanje tornesposobnosti in odpornosti proti preoblikovanju vve�ini primerov ve�ji obseg in so zatouveljavljeni ukrepi za popravilo v sklopu del zagradbeno ohranitev. Vendar pa so podobniukrepi potrebni tudi za manjša popravilaasfaltnih voznih površin v primeru zmanjšanjatorne sposobnosti ali odpornosti protipreoblikovanju.

4.5.2 Vzroki za nastanek poškodbpovršine

Vzroki za nastanek zna�ilnih poškodb asfaltnevozne površine so lahko popolnoma razli�ni.Osnovni vzroki za poškodbe površine asfaltnihvoziš� pa so podrobno opredeljeni v t�. 4.1.2.

Vplivi na zmanjšanje torne sposobnosti voznepovršine so naslednji:

- izstopanje prekomernega bitumenske-ga veziva ali bitumenske malte vvgrajeni asfaltni zmesi na voznopovršino jo zaglajuje (slika 14); kamnitazrna v asfaltni zmesi so potopljena vvezivu ali malti,

- enakomerna obraba zrn peska indrobirja na vozni površini prav takopovzro�i zaglajenost njihove površine(slika 15),

- izcejanje vode iz podlage skozi krovnoplast na vozno površino pogojujezmanjšano oprijemljivost,

- podoben u�inek ima tudi iztiskanježidke zemljine skozi voziš�nokonstrukcijo na vozno površino.

Slika 14: Zmanjšanje torne sposobnosti zaradiiztisnjene bitumenske malte

TSC 08.311/1 : 2005


Slika 15: Zmanjšanje torne sposobnosti zaradizaglajenosti kamnitih zrn

Prekomerna koli�ina bitumenskega veziva navozni površini je praviloma posledica napak privgrajevanju, npr. prekomeren pobrizg vezivain/ali prepozen posip drobirja pri postopkupovršinske prevleke.

Prekomerna koli�ina bitumenske malte je vpretežnih primerih posledica neustreznesestave asfaltne zmesi, lahko pa tudi posledicaprekomerne obrabe kamnitih zrn na površiniasfaltne zmesi.

Pove�anje deleža malte na vozni površini jetudi lahko posledica napak pri vgrajevanjuasfaltne zmesi, npr. intenzivnega valjanja privisoki temperaturi z valjarji s pnevmatikami,prezgodnje pripustitve prometa na šeneohlajeno plast asfaltne zmesi in/alikanaliziranega gostega težkega prometa privisokih temperaturah poleti. – Obogatitev voznepovršine z bitumensko malto v ve�ini primerovni enakomerna.

Hrapavost vozne površine je odvisna ododpornosti mineralov v zrnih peska in drobirjaproti obrabi. Podobni minerali se v enakihpogojih podobno obrabljajo, zato se površinakamnitih zrn postopno zaglajuje; izgublja sepredvsem fina hrapavost/ostrina zrn,postopoma pa tudi groba hrapavost/drenažnasposobnost vozne površine.

Obe navedeni spremembi pogojujetaposlabšanje torne sposobnosti vozne površine,predvsem na obmo�jih, kjer u�inkujejo velikezavorne in stranske sile (na ve�jih vzdolžnihnagibih, v krivinah).

Pogoj za izcejanje vode skozi krovno plast in/aliiztiskanje židke zemljine skozi voziš�no kon-strukcijo je razpokanost krovne plasti, pravilomana omejenem obmo�ju, vzrok pa v neustrezniizvedbi odvodnjavanja in voziš�ne konstrukcije.

Na zmanjšanje odpornosti v obrabno plastvgrajene asfaltne zmesi proti plasti�nemupreoblikovanju vplivajo predvsem derivati nafte(olja, goriva), ki s slabo tesnjenih delov vozilkapljajo ali se prelivajo na vozno površino inmeh�ajo bitumensko vezivo v asfaltni zmesi,predvsem na obmo�ju med kolesnicama (slika16).

Slika 16: Meh�anje vgrajene asfaltne zmesizaradi derivatov nafte medkolesnicama

Vrste poškodb vozne površine, ki vplivajopredvsem na trajnost asfaltnih krovnih plasti, soposledica nekakovostne izvedbe del v dolo�enifazi gradnje, npr. humoznih primesi s semeni,ali pa neustrezno zaklju�enih opravil v sklopukontrole izvršenih del, npr. pomanjkljivozapolnjene vrtine v krovni plasti.


4.5.3.1 Postopki

Postopki za popravilo/zagotovitev tornesposobnosti zglajene asfaltne vozne površineso kratkotrajni in dolgotrajni. Uporaba vsakokratnajprimernejšega postopka je opredeljena zvrsto poškodbe, razpoložljivo opremo zapopravilo in gospodarnostjo.

Kratkotrajni postopki, primerni predvsem zaohranitev uporabnosti vozne površine,zaglajene z bitumensko malto, so predvsem

TSC 08.311/1 : 2005


- strojna obdelava vozne površine zrezkanjem,

- mehanska odstranitev bitumenskemalte z vodnim curkom,

- posip in uvaljanje drobirja.

Prekomerno koli�ino bitumenske malte se tedajbodisi odstrani ali pa ohrapavi.

4.5.3.1.1 Strojna obdelava z rezkanjem

Strojna obdelava hladne asfaltne voznepovršine, prekomerno obogatene zbitumenskim vezivom, bitumensko malto ali zzglajenimi kamnitimi zrni, je najprimernejša zrezkanjem (po hladnem postopku).

Orodja/noži, nameš�eni na rotirajo�i valj, skombiniranim tol�enjem in grebenjem pri velikihitrosti odstranjujejo vrhnji del krhke (hladne)obrabne plasti, tj. predvsem bitumenske malte.S tol�enjem po zrnih drobirja in nastalimimajhnimi vzdolžnimi žlebi�i, globokimi do 1 mm,pa se izboljša fina in groba hrapavost obdelo-vane vozne površine. Pri tem je treba paziti, dase ne zrahlja skelet vgrajene plasti asfaltnezmesi ali iz njega iztrgajo posamezna zrna.

Širina rezkanja za ohrapavljenje je do 2 m.

4.5.3.1.2 Mehanska obdelava z vodnimcurkom

Mehanska obdelava z vodnim curkom pogojujeustrezno opremo, ki brizga vodo pod visokimpritiskom (do 1000 barov) skozi posebne hitrorotirajo�e šobe na z bitumensko maltoprekomerno obogateno vozno površino. Zauspešnost postopka je potrebno hladno vreme,ko je bitumenska malta bolj krhka, da seposamezne delce lažje iztrga/izluš�i iz plasti.

Potrebna oprema je lahko gibljivo pritrjena nasprednji strani tovornega vozila, ki polegvisokotla�ne vodne �rpalke lahko pelje tudiprimerno koli�ino vode.

Odstranjevanje bitumenske malte je mogo�ekrmiliti s pritiskom vode in številom obratovsistema šob ter hitrostjo premikanja vozila.

Širina hidromehanskega ohrapavljenja je do1,25 m.

4.5.3.1.3 Posip in uvaljanje drobirja

Med številnimi postopki za izboljšanje tornesposobnosti vozne površine, prekomernoobogatene z bitumenskim vezivom ali bitumen-

sko malto, se je uveljavil predvsem naslednji:

- strojno ali ro�no posuta kamnita zrnadrobnega drobirja zrnavosti 2/4 mm(samo izjemoma tudi grobega peskazrnavosti 0,71/2 mm) v primerni koli�ini(0,5 do 1 kg/m2) se skupaj z voznopovršino segreje s samohodnimgrelnikom z infrarde�imi žarki nanajmanj 80 °C, tako da se površinaasfaltne zmesi replastificira,

- takoj nato pa z valjarjem spnevmatikami z ve� prehodi zrna vtisnev bitumensko vezivo oziroma vbitumensko malto do dolo�ene globine(najve� 2/3 velikosti zrna).

Postopek mora biti zaklju�en, predno sepovršina ohladi na 60 °C.

Za vtisnjenje kamnitih zrn na manjših površinahje mogo�e uporabiti tudi druga�na kompri-macijska sredstva, npr. vibracijske ploš�e,pomembno je, da so kamnita zrna in posutavozna površina primerno segreta.

4.5.3.1.4 Druga�ni postopki

V manjši meri in v posebnih primerih so seuveljavili za izboljšanje torne sposobnostivoznih površin, prekomerno obogatenih zbitumenskim vezivom ali bitumensko malto,posebni postopki.

Rezanje vzdolžnih žlebi�ev z ve� diamantnimižagami, nameš�enimi v dolo�enih razmikih naosi, je kot kratkotrajen ukrep primerno samo, �eje sicer asfaltna zmes odporna protipreoblikovanju. Postopek pogojuje mo�enje.

Rezkanje vzdolžnih žlebi�ev z dleti/noži,nameš�enimi v dolo�enih razmikih narotacijskem valju, je ukrep, ki lahko dalj �asaizboljša stanje vozne površine. Postopek je suh.

Izvedba žlebi�ev pogojuje, da je vozna površinasicer fino hrapava. zato pri zglajenih kamnitihzrnih na vozni površini postopka nista primerna.

Prekomerno koli�ino bitumenskega veziva alibitumenske malte na manjši površini je mogo�eodstraniti tudi z raztapljanjem in posipom. Spolitim topilom (npr. petrolejem) zmeh�anobitumensko vezivo na vozni površini je trebaposuti s suhim peskom. S pometanjem sepesek obvije z zmeh�anim vezivom in ga jetreba odstraniti. Posipanje in pometanje je trebave�krat ponoviti. Morebiti še preostalo topilo jetreba z ustreznim postopkom v celoti odstranitiz vozne površine.

TSC 08.311/1 : 2005


Torno sposobnost voznih površin je mogo�epopraviti tudi s številnimi postopki preplastitev,uveljavljenimi za gradbeno ohranitev, ki sopodrobno opredeljeni v ustrezni tehni�niregulativi (t�. 4.1.3.1.1).

Postopek za popravilo voznih površin zaradizmanjšanja odpornosti asfaltnih zmesi protiplasti�nemu preoblikovanju mora vklju�evatipopolno odstranitev prizadetih asfaltnih zmesi.Popravilo takšne poškodbe obsega dela, zajetav sklopu za gradbeno ohranitev.

Poškodbe vozne površine, ki v tem sklopuvplivajo na trajnost asfaltne krovne plasti, jetreba popraviti na na�in, kot je v osnovinaveden v t�. 4.3.3.1 za popravilo udarnih jam.

4.5.3.2 Materiali

Zna�ilnosti popravil z bitumenskim vezivom alibitumensko malto prekomerno obogatenihvoznih površin pogojujejo samo uporabo zmesikamnitih zrn drobirja za posip. Kakovost tehzmesi zrn mora v celoti ustrezati zahtevam,uveljavljenim v pogojih za obrabnozaporneplasti na cestah s podobno prometnoobremenitvijo. Glede na specifi�ne obremenitvemorajo biti kamnita zrna trdna in odporna protizglajevanju.

Za popravilo druga�nih poškodb vozne površineje pogojena uporaba materialov, navedenih vt�. 4.3.3.2 oziroma za dela v sklopu zagradbeno ohranitev v ustrezni tehni�ni regulativi(t�. 4.1.3.1.1).

4.5.3.3 Oprema

Za popravila torne sposobnosti voznih površinso pri ve�ini postopkov potrebni specialni stroji:

- samohodni rezkalniki z grelniki zinfrarde�imi žarki,

- samohodni ali vle�eni stroji zrotirajo�imi orodji (šobami, diamantnimižagami, dleti/noži),

- visokotla�ne �rpalke s cisternami zavodo.

5 Preverjanje kakovosti

Stalen nadzor stanja in sistemati�ni preglediasfaltih voznih površin ter odvodnjavanja sopogoj za u�inkovito in gospodarno vzdrževanje.Samo s pravo�asnimi ukrepi se je mogo�eizogniti ve�jim poškodbam, ki zahtevajoobsežna in draga popravila.

5.1 Prevzemanje gradbenih proizvodov

Osnove za prevzemanje gradbenih materialov,ki bodo uporabljeni v sklopu rednegavzdrževanja (ohranitve uporabnosti) asfaltnihvoznih površin, so podrobno opredeljene v TSC04.100/2000 »Prevzemanje gradbenih proizvo-dov pri gradnji javnih cest v RS«.

Prevzemanje je treba opraviti

- ob dostavi na gradbiš�e za materiale, kiso že primerni za nameravano rabo,npr. zmesi kamnitih zrn, bitumenskezmesi za zalivanje, ali

- ob vgraditvi v voziš�no konstrukcijo zaproizvode, ki so šele takrat primerni zanameravano rabo, npr. asfaltne zmesi.

Ob dostavi na gradbiš�e je treba – predvgraditvijo –

- preveriti veljavnost izjave oziromacertifikata o skladnosti ali potrdila oskladnosti,

- preveriti dokazila o izvajanju stalneganadzora notranjega preverjanja in

- po potrebi opraviti ustrezne preskuseskladnosti osnovnih materialov.

Med dostavljanjem na gradbiš�e morapooblaš�ena inštitucija ustrezno pogosto

- preveriti veljavnost predloženih dokazilo izvajanju stalnega nadzora (notranjekontrole) in

- napraviti preskuse skladnostiproizvodov.

Prevzemanje proizvodov ob vgraditvi v objekttemelji na

- preverjanju veljavnosti razpoložljivihdokazil o skladnosti dostavljenegaproizvoda,

- opravljeni notranji in zunanji kontrolivgrajevanja in

- oceni skladnosti proizvoda.

V primeru odstopanj je treba vgrajeni proizvodzavrniti in odstraniti z gradbiš�a ter zamenjati znovim.

5.2 Ugotavljanje skladnosti gradbenihproizvodov

Ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodovsestoji iz notranje in zunanje kontroleproizvodnje oziroma izvajanja del.

TSC 08.311/1 : 2005


Proizvajalec oziroma izvajalec del morazagotoviti sistem notranje kontrole za vodenjeproizvodnje oziroma del. S postopkipreverjanja, tj.

- za�etnim preskusom,- kontrolo proizvodnje in izvajanja del in- notranjimi preskusi

mora biti zagotovljeno, da lastnosti osnovnihmaterialov/proizvodov in izvedenih del ustrezajoceritificiranim ali druga�e dolo�enim lastnostim.

Notranje kontrolne preskuse mora izvajati za tousposobljen laboratorij proizvajalca oziromaizvajalca del ali drug usposobljen laboratorij.

Usposobljenost laboratorija za notranjekontrolno preskušanje mora biti potrjena zakreditacijo. �e ni, mora organ, ki jepooblaš�en za potrjevanje skladnosti, preveritiusposobljenost laboratorija za notranjekontrolno preskušanje na osnovi uveljavljenihstrokovnih podlag za sistem kontrole in potrje-vanje skladnosti pri gradnji in vzdrževanju cestv Republiki Sloveniji.

Sistem vodenja kakovosti mora z opredeljenimipostopki zadostiti vsem zahtevam, na osnovikaterih je mogo�e nadzorovati skladnostosnovnih materialov/proizvodov in sledljivost dovklju�no vgraditve.

Naloge v sklopu sistema zunanje kontrole, kijih mora opraviti inštitucija, obsegajo

- za�etni preskus,- za�etni pregled sistema kontrole

proizvodnje,- stalni nadzor notranje kontrole in

presojo ovrednotenja skladnosti,- zunanje kontrolne preskuse ter- oceno skladnosti.

V sklopu del rednega vzdrževanja asfaltnihvoznih površin s podobnimi postopki je možnonekatere naloge zunanje kontrole porazdeliti nave� objektov.

Preskusi osnovnih materialov in proizvodov(proizvedenih asfaltnih zmesi) morajo bitiizvršeni v obsegu, ki je za vsako vzdrževalnodelo dolo�en ob razpisu s programom oziromaga dolo�i nadzor na podlagi rezultatovpredhodnih tehnoloških preskusov in na predlogizvajalca, ki mora pri tem upoštevati pogostostminimalnih notranjih kontrolnih preskušanj.

Rezultate notranjih kontrolnih preskušanj moraproizvajalec oziroma izvajalec del rednosporo�ati nadzoru in/ali organu, ki jepooblaš�en za izvajanje zunanje kontrole.

V primeru, da proizvajalec oziroma izvajalec delugotovi odstopanje kakovosti od zahtevane,mora takoj ustrezno ukrepati.

V primeru, da nadzorni organ ugotoviodstopanja rezultatov od predhodnihtehnoloških preskusov, lahko obseg notranjihkontrolnih preskušanj spremeni. – Osnovniobseg in vrste preskusov so opredeljene vdolo�ilih uveljavljene tehni�ne regulative.

5.3 Ocena skladnosti gradbenihproizvodov

Oceno skladnosti je treba izdelati za vsakmaterial oziroma proizvedeno in vgrajenoasfaltno zmes.

Ocena skladnosti je podlaga za izdajo potrdilaali izjave o skladnosti in za prevzem vgrajenegaosnovnega materiala oziroma asfaltne zmesi.

Poro�ilo o oceni skladnosti, ki je osnova zapotrdilo oziroma izjavo o skladnosti, moraizdelati inštitucija na osnovi opravljenihpreveritev, ali so dokazane zahtevane lastnostiosnovnih materialov in asfaltnih zmesi.

Kon�no oceno o primernosti osnovnegamateriala oziroma asfaltne zmesi zanameravano rabo v sklopu rednegavzdrževanja asfaltnih voznih površin moraizdelati inštitucija na osnovi izjav, certifikatov aliporo�il o skladnosti. Kon�na ocena lahko veljaza ve� objektov, �e je tako predvideno vskupnem na�rtu preverjanja kakovosti.

5.4 Tehni�ne zahteve za kakovost

Osnovne zahteve za kakovost materialov inasfaltnih zmesi za dela rednega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin so opredeljene vustrezni tehni�ni regulativi.

Poleg navedenih zahtev pa je pri delih rednegavzdrževanja (za ohranitev uporabnosti voziš�)treba upoštevati predvsem naslednje:

- površina popravljene poškodbe moraimeti enakomerno strukturo in bitivodotesna,

- neravnine na obmo�ju popravljenepovršine ne smejo biti ve�je od 10 mmna dolžini 4 m, robovi pa ne smejo bitive� kot 6 mm nad obstoje�o voznopovršino,

TSC 08.311/1 : 2005


- zagotovljeno mora biti odvodnjavanjepovršinske vode.

Kakovost osnovnih materialov mora bitizagotovljena.

6 Prevzem in obra�un del

6.1 Prevzem del

Vsa dela v sklopu rednega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin je treba izvršiti skladnoz zahtevami v projektni in/ali pogodbenidokumentaciji.

Prevzem izvršenih del je treba izvršiti

- na osnovi izmere, �e je obsegizvršenega dela tolikšen, da toomogo�a ali

- na osnovi porabe koli�in materialov in�asa.

6.1.1 Izmere del

Osnova za izmero zalitih posameznih razpok,stikov in/ali reg je m1. Obseg dela mora bitipodrobno opredeljen z navedbo povpre�neširine in globine.

Osnova za izmero popravljenih mrežastihrazpok je m2. Obseg popravljene poškodbemora biti opredeljen z globino/debelino plasti.

Osnova za izmero udarnih jam in odkrušenihrobov voziš�a je m2. Obseg popravljenepoškodbe mora biti opredeljen z globino/debelino plasti.

Osnova za izmero preoblikovanj vozne površineje m2. Obseg popravljene poškodbe mora bitiopredeljen s povpre�no globino ali višino inobliko.

Osnova za izmero poškodb površine je m2.Obseg opravljenih del mora biti vpisan vgradbeni dnevnik.

6.1.2 Poraba materialov in �asa

Poraba koli�in osnovnih materialov in asfaltnihzmesi ter poraba �asa strojev in delovne sile soosnove za režijski obra�un izvršenih popravil.

Obseg opravljenih popravil mora biti vpisan vdnevnik vzdrževalnih del, z ustreznimi prilogamipa dokumentirana poraba

- osnovnih materialov: zmesi kamnitihzrn, bitumenskih veziv, bitumenskihzalivnih zmesi idr.,

- asfaltnih zmesi,- �asa vozil (potni nalog) in strojev

(strojna poro�ila) in- �asa delovne sile.

6.2 Obra�un del

Koli�ine izvršenih del, dolo�ene po pogojih v t�.6.1, je treba obra�unati po pogodbeni enotniceni, v kateri morajo biti upoštevane vsestoritve, potrebne za popolno izvedbo popravila,kot je opredeljeno v teh tehni�nih smernicah.Izvajalec nima pravice naknadno zahtevatidopla�ila, �e s pogodbo ni druga�edogovorjeno.

Vse ugotovljene pomanjkljivosti mora izvajalecdel popraviti po zahtevah nadzora na svojestroške. �e izvajalec del pomanjkljivosti neodpravi, ni upravi�en do nikakršnega pla�ila zatakšno storitev.

Ljubljana, 4.4.2005

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 1

Ohranitev voznih površin

Razvrstitev postopkov

Dela v zvezi z voznimi površinami so v osnovirazvrš�ena v dve skupini:

- gradnja in- ohranitev.

V praksi so vsi postopki, uveljavljeni pri gradnjivoznih površin, t.j.

- novogradnja,- nadomestna gradnja in- dograditev,

v ve�ji ali manjši meri uveljavljeni tudi prinekaterih postopkih za ohranitev voznihpovršin. Ta vklju�uje postopke (slika 1)

- za ohranitev njihove uporabnosti, t.i.redno vzdrževanje, in

- za gradbeno ohranitev, t.i. investicijskovzdrževanje.

Slika 1: Razvrstitev postopkov za ohranitev voznih površin

Dela za ohranitev uporabnosti voznih površin inza gradbeno ohranitev se razlikujejo predvsemv obsegu, vendar pa v manjši meri tudi vgradbenotehni�nem posegu.

Postopki za ohranitev uporabnosti v sklopuvzdrževalnih del oziroma letnega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin pomenijo hitre ukrepemanjšega obsega, potrebne in primerne zazagotovitev varne, udobne in gospodarnevožnje ter ohranitev osnov (substance)voziš�nih konstrukcij.

Ohranitev uporabnosti- redno vzdrževanje -

OHRANITEV VOZNIH POVRŠIN Varstvo

Gradbena ohranitev- investicijsko vzdrževanje -

-

Vzdrževalnadela

Nadzorstanja

Preplastitev Oja�itev

vzdrževanjepozimi

vzdrževanjegradbenihobjektov

letnovzdrževanje

vzdrževanjeopreme

redni pregledi

ob�asni pregledi

izredni pregledi

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 2

Utrditev asfaltnih voziš�

1 Prerez voziš�a

Zna�ilno utrditev asfaltnega voziš�a sestavljajonaslednje osnovne plasti (slika 2):

- obrabnozaporna plast,- vezana nosilna plast,- nevezana nosilna plast in- posteljica.

obrabnozaporna plast

zgornja vezana nosilnaplast

krovnaplast

spodnja vezana nosilnaplast voziš�na

nevezana nosilna plastkonstrukcija utrditev

posteljica

Slika 2: Prerez utrditve asfaltnega voziš�a

2 Obrabnozaporne asfaltne plasti

Vrhnje asfaltne plasti se razlikujejo glede naosnovni namen na voziš�u. V osnovi so lahko

- obrabnozaporne,- obrabne ali- zaporne (tesnilne).

Za obrabnozaporne plasti so primerne asfaltnezmesi

- bitumenski beton,- drobir z bitumenskim mastiksom,- diskontinuirani bitumenski beton,- hrapavi liti asfalt ter- tankoplastne in površinske prevleke.

Za obrabne plasti je primerna asfaltna zmesdrenažni asfalt, za zaporne plasti pa liti asfalt.

3 Vezane nosilne plasti

V voziš�no konstrukcijo so lahko vgrajenevezane

- zgornje in- spodnje nosilne plasti.

Za vezane zgornje nosilne plasti so primerneasfaltne zmesi

- bitumenizirani drobljenec,- bitumenizirani prodec,- bitumenizirani prodec z dodatkom

drobljenca ali drobirja in- bitumenizirani makadam,

proizvedene praviloma po vro�em postopku.

Za vezane spodnje nosilne plasti so primernemešanice zmesi kamnitih zrn in hidravli�negaveziva – praviloma cementa ali bitumna,proizvedene v ustreznem obratu ali na mestuvgrajevanja.

4 Nevezane nosilne plasti

Zmesi kamnitih zrn za nevezane nosilne plastiso lahko

- naravne: prodec,- proizvedene: drobljenec ter- mešane naravne in proizvedene.

TSC 08.311/1 : 2005


5 Posteljica

Pogojene lastnosti posteljice je mogo�ezagotoviti z uporabo

- primernih zmesi kamnitih zrn ali- zemljin, obdelanih s primernimi

gradbeno tehni�nimi ukrepi:- izboljšanjem,- utrditvijo ali- stabiliziranjem.

6 Postopki za izvedbo

Postopki za izvedbo posameznih plasti v sklopuutrditev asfaltnih voziš� so podrobnoopredeljeni v ustrezni tehni�ni regulativi (TSC).

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 3POPIS DEL

1 Redno vzdrževanje cest1.1 Vzdrževanje prometnih površin1.1.1 Asfaltna voziš�a1.1.1.1 Razpoke

Šifra Enotamere

Opis

111 111 m1 Popravilo zelo ozke razpoke, široke do 3 mm, z rezkanjem in zalitje zviskoznim polimernim bitumenskim vezivom (bitumensko emulzijo)

111 121 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, z rezkanjemin strojno zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 122 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, s stisnjenimvro�im zrakom in strojno zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 126 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, z rezkanjemin ro�no zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 127 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, s stisnjenimvro�im zrakom in ro�no zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 131 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, z rezkanjem in strojno zalitje s polimernobitumensko zalivno zmesjo

111 132 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, s stisnjenim vro�im zrakom in strojnozalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 136 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, z rezkanjem in ro�no zalitje s polimernobitumensko zalivno zmesjo

111 137 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, s stisnjenim vro�im zrakom in ro�nozalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 141 m1 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini do 5 cm in zalitje spolimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 146 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po hladnem postopku

111 147 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po vro�em postopku

111 148 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po postopku »remix«

111 151 m1 Popravilo rege in zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 161 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi s peskom

111 162 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi s kameno moko

111 166 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi z drobirjem 2/4 mm

111 167 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi z drobirjem 2/4 mm, obvitim z bitumenskimvezivom

111 171 m1 Vgraditev polimernega bitumenskega tesnilnega traku na stiku

TSC 08.311/1 : 2005


1.1.1.2 Razgraditve

Šifra Enotamere

Opis

111 211 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke do 4 cm,- s hladno asfaltno zmesjo

111 212 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke do 4 cm,- z vro�o asfaltno zmesjo

111 216 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke nad 4 cm,- s hladno asfaltno zmesjo

111 217 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke nad 4 cm,- z vro�o asfaltno zmesjo

111 221 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke do 4 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 222 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke 5 do 10 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 223 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke nad 10 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 231 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini do 4 cm

111 232 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini 5 do 10 cm

111 233 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini nad 10 cm

111 241 m2 Obdelava stika udarne jame/odlomljenega robu voziš�a- z bitumensko zalivno zmesjo

111 242 m1 Obdelava stika udarne jame/odlomljenega robu voziš�a- z bitumenskim tesnilnim trakom

TSC 08.311/1 : 2005


1.1.1.3 Preoblikovanja

Šifra Enotamere

Opis

111 311 m2 Izravnava neravnin do 4 cm z rezkanjem- po hladnem postopku

111 312 m2 Izravnava neravnin do 4 cm z rezkanjem- po vro�em postopku

111 316 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z rezkanjem- po hladnem postopku

111 317 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z rezkanjem- po vro�em postopku

111 321 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z odkopom

111 331 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini do 4 cm

111 332 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini 5 do 8 cm

111 333 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini nad 8 cm

111 341 m2 Izravnava neravnin s preoblikovanjem segrete obstoje�e asfaltne zmesi

1.1.1.4 Poškodbe površine

Šifra Enotamere

Opis

111 411 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezkanjem po hladnem postopku

111 412 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z mehansko odstranitvijo bitumenske malte z vodnim curkom

111 413 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- s posipom in uvaljanjem drobirja v segreto obrabno plast

111 414 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezanjem vzdolžnih žlebi�ev z žagami

111 415 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezkanjem vzdolžnih žlebi�ev z dleti/noži

111 421 m2 Zamenjava obrabne plasti z zmanjšano odpornostjo proti plasti�nemupreoblikovanju

4.2.2.5 preobremenitev vozišne konstrukcije · 2019. 12. 23. · zatesnitev reg je treba izvajati...

Documents