družinska miza naj postane središče našega sveta

V avli A. Fašinga na Občini Sveta Ana si lahko v času uradnih ur občinske upraveponovno lahko ogledate tematsko likovno razstavo Moja krajina. Posvečamo jo likovniustvarjalki mag. Alenki Sovinc Brglez, ki je letos v januarju preminila. Na razstavi silahko ogledate tudi njeno likovno delo.Razstava je bila na ogled že lansko leto v Galerĳi Konrada Krajnca v Lenartu, sedaj pase seli po sosednjih občinah.

LETO XIII│26. MAREC 2021│ŠTEVILKA 3 (125)│CENA: 1,70€

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

Družinska miza naj postanesredišče našega sveta

Nova cepilna strategija,a prednostni seznamostaja enak

Glazarjeva nagrada občanu občineLenart Ediju Dežmanu

Glavni cilj strategĳe jezmanjšati število težkihpotekov bolezni covid-19 in število smrti terposledično sprostitizdravstvene zmogljivostiin omogočiti čim boljnormalno delovanjegospodarstva indružbenega življenja. Poocenah stroke je zaučinkovito obvladovanjeepidemĳe potrebna

najmanj 60-odstotna precepljenost prebivalstva. DirektorZdravstvenega doma Lenart in zdravnik Jožef Krambergermeni, da so pričakovanja dosegljiva, seveda pa je vse odvisnood dobave cepiv. Po njegovih ocenah je na območjuSlovenskih goric precepljenost prebivalstva okoli 10–11-odstotna.Več na strani 4

Nagrado za življenjsko delo na področjubaletne umetnosti je prejel baletni solist,pedagog in koreograf Edi Dežman, ki je »vrazličnih vlogah baletnega solista,baletnega pedagoga, koreografa terumetniškega vodje mariborskega inljubljanskega baleta dal ključni prispevek kdvigu profesionalne ravni slovenskebaletne umetnosti, ki je tako postalamednarodno primerljiva«!.Rojeni Mariborčan, ki ga je divja življenjskapot vodila iz Maribora v Ljubljano, SanktPeterburg in Maastricht, se je pred nekajleti ustalil v Lenartu, v prelepih Slovenskihgoricah.»Kot solist je odplesal kar 45 najvidnejšihvlog klasičnega baleta: Franz (Coppélia),James (La sylphide) – gre za prvojugoslovansko produkcijo omenjenegabaleta, Princ Albrecht (Giselle), Mercutio(Romeo in Julija), Toreador (Don Kihot),Nurali (Bahčisarajska fontana), Hrestač(Hrestač), Peter Klepec (Peter Klepec),Adam (Stvarjenje sveta), Fokinova

koreografija Le Spectre de la rose, idr. Ssvojo osebnostjo in zakladnico baletnegaznanja pa je postavil mejnike inpoustvarjalne standarde, ki nisoneposredno vplivali zgolj na repertoarnirazvoj mariborskega baleta, ampak tudi narazvoj slovenske plesne umetnostinasploh,« piše v utemeljitvi nagrade.Poleg nagrade za življenjsko delo vMariboru vsako leto podelijo do triGlazerjeve listine za dosežke na področjukulture v zadnjih dveh letih ali za posebejuspešno večletno delo pri posredovanjusplošnih kulturnih vrednot občanomMaribora. »Nagrado in listine bododobitnikom podelili na prireditvi, ki jenačrtovana na začetku junija v Minoritskicerkvi,« je na novinarski konferencipovedal predsednik občinskega odbora zapodelitev Glazerjevih nagrad Miran Štuhec.

Cepljenje na območju Slovenskih goric

Glavni intervju

Nagrada za življenjsko delo Ministrstvo za kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano

Kulturni kotiček - Vabilo na razstavo

Novi sekretar mag. Aleš IrgoličMag. Aleš Irgolič je odraščal v kmečkidružini v Slovenskih goricah. Kmetijstvo indelo z živalmi sta ga privlačila že kot otroka.Končal je Srednjo kmetijsko šolo v Mariboruin jo nadgradil s študijem na Fakulteti zakmetijstvo in biosistemske vede Maribor,smer Zootehnika. Po končanem študiju je naisti fakulteti diplomiral še iz kmetijstva inmagistriral s področja agrarne ekonomike.Poklicno pot je začel v Kmetijsko-svetovalnislužbi na Ptuju. Nato se je zaposlil naAgenciji za kmetijske trge in razvojpodeželja. V času službovanja je deloval tudiv okviru ekspertnih skupin na področjukmetijstva na nivoju Evropske unije.Maja 2019 je bil imenovan za vodjo sektorjaza neposredna plačila na Agenciji zakmetijske trge in razvoj podeželja, kjer jebila glavna naloga izvajanje skupnekmetijske politike. V celotnem obdobju delana agenciji se je dodobra seznanil tudi zdelovanjem javnega sektorja.Marca 2021 je bil imenovan na mestodržavnega sekretarja na Ministrstvu zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državnisekretar bo v času trajanja te funkcije šenadalje bival v Slovenskih goricah, želi se tudi

dnevno vračati v domače kraje, ki so mu zeloblizu.V času opravljanja funkcije bodo njegoveglavne naloge priprava strateškega načrta zanovo programsko obdobje skupne kmetijskepolitike ter priprava in izvedba izjemnozahtevnega projekta – predsedovanjaSlovenije Svetu EU. Aktivno se bo ukvarjaltudi s poenotenjem definicije kmeta inkmetije v zakonodaji (kmetijski, socialni,davčni) ter z aktualno spremembozakonodaje, kot je na primer Zakon okmetijstvu.

Zmago Šalamun

Foto:Tad

ejReg

ent

Foto:Tam

inoPetelinšek

Foto:osebniarhiv

‟Edi Dežman: »Glazerjeva nagrada zaživljenjsko delo mi pomeni velikopriznanje za moje dolgoletno delo vmariborskem in ljubljanskem baletu,predvsem pa sta mojo poklicno inumetniško pot zaznamovala obdobje vmariborski operni hiši in pedagoškodelo na Srednji baletni šoli v Mariboru(sedaj Konservatorij za glasbo inbalet), kjer sem poučeval skorajtrideset let.«

Foto:arhivministrstva

2│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Lenart bo dobil prvi hostelBeseda urednika

K navedenim cenam se prišteva DDV.

Cenik oglasnega prostora

1/16 strani 124x40 mm 80,00€1/8 strani 124x84 mm 100,00€1/4 strani 124x173 mm 180,00€1/2 strani 253x173 mm 280,00€Cela stran 253x350 mm 480,00€

Navodila in pravilaZa točnost podatkov odgovarjajo njihoviavtorji oziroma naročniki. Nenaročenihprispevkov in fotografij ne vračamo, nehonoriramo in ne odgovarjamo zaavtorsko delo posredovanih vsebin infotografij. Pridržujemo si pravico dokrajšanja prispevkov, spremembenaslovov in neobjave prejetihprispevkov. Izbor prejetih fotografijopravi uredništvo. Stališča, izražena vkolumnah in drugih prispevkih zunanjihavtorjev, ne izražajo nujno stališčauredništva. Imetnik materialnihavtorskih pravic avtorskih del vOvtarjevih novicah je Razvojna agencijaSlovenske gorice ali avtorji, ki imajo zizdajateljem sklenjene avtorskepogodbe, zato teh del ni dovoljenoreproducirati, distribuirati ali drugačeuporabljati v tržne namene brezustreznega pisnega dovoljenja oziroma

pogodbe. Prispevkov z elementisovražnega govora, nestrpnosti,političnega obračunavanja innepodpisanih člankov ne objavljamo.Varovanje osebnih podatkov: Vseosebne podatke, s katerimi razpolagamona uredništvu, skrbno varujemo v skladuz zakonodajo in uporabljamo le zanamene, za katere so bili podani.Naslednja številka (4/2021) bo izšla vpetek, 30. aprila 2021. Rok zarezervacijo oglasnega prostora inoddajo člankov je 16. april 2021.

OVTARJEVE NOVICE (ISSN C506-614X) – časopis osrednjih Slovenskih goric izhaja od 23. decembra 2009 v Lenartu. Izdaja ga Razvojna agencija Slovenske gorice. Direktorica: dr. Milojka Domajnko.Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501.Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun. E-naslov: [email protected]. Telefon: 070 670 740. · Uredniški odbor: Zmagoslav Šalamun, Darja Ornik, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger, Tanja Arih Korošec,Damjan Veršič, Nina Zorman in dr. Milojka Domajnko. · Naslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slov. goricah. E-naslov: [email protected] · Lektoriranje: Jasmina VajdaVrhunec, s. p. · Oblikovanje časopisa: Kreativna Pika, d. o. o., Jurovska cesta 21, Lenart v Slov. goricah. · Grafična priprava za tisk in tisk: Evrografis, d. o. o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. · Naklada:6.070 izvodov. · Ovtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletni strani: www.rasg.si.

Začeli bodo s tremi sobami,kuhinjo in jedilnico

Prepletanje tradicije s sodobnimitehnologijami

Objekt na Kraigherjevi ulici v Lenartu, ob glavni cesti v središču mesta, kjer so bili nekdajprostori Mariborskih lekarn, ima novega lastnika. Stavba, na kateri je sicer od leta 2017urejena fasada, je bila od leta 2015 naprej predmet več javnih dražb. Na zadnji dražbi joje kupil lokalni podjetnik Gregor Breznik, ki se ukvarja z računalniškim programiranjem.Kot nam je povedal, je za prostore odštel 60 tisoč evrov, še okoli 80 tisočakov pa bopotrebnih za celovito obnovo objekta.

V objektu bo uredil hostelObjekt obsega 160 kvadratnih metrov notranjih površin, kletni prostori pa predstavljajo šedodatnih 30 kvadratnih metrov. »Notranjost stavbe, ki se je ogrevala na plinsko peč, je bilasicer urejena, vendar so bile pomanjkljivosti pri izolaciji, estrih je bil na različnih višinah,kar zdaj saniramo,« je še dodal.

Začeli bomo s tremi sobami, kuhinjo in jedilnicoNa vprašanje, kakšno namembnost bo dobil objekt, Breznik odgovarja: »Storili bomo vse,da uredimo hostel, v katerem bomo oddajali sobe. Začeli bomo s tremi sobami, kuhinjo injedilnico. Tam bo na voljo še en večji prostor, za katerega pa še nisem prepričan, ali ga bomuporabil za svojo dejavnost ali bomo tudi tam uredili sobe. Prenočišč v Lenartu manjka,tako da bodo takšne sobe še kako dobrodošle.« Če bo vse teklo po načrtih, bi lahko prvilenarški hostel zaživel maja prihodnje leto.

Damjan Veršič

Čeprav poznamo ljudski rek »Pustipreteklost za sabo, tudi ona je že pustilatebe!«, se kaj hitro zapletemo v pogovoro preteklosti in tako je bilo tudi nauredniškem sestanku, ko smo govorili otem, da naš časopis izhaja že dvanajstoleto.Priznam, ob tem je tudi mene odnesloin sem se v mislih vrnil v prvo desetletjetega tisočletja, ko sem vsakodnevno znovinarsko torbo, v kateri sem imelfotoaparat, snemalnik in blok ter pisalo,hodil iz dogodka na dogodek po vsehSlovenskih goricah. Kljub trudu, da čim

bolj celovito predstavim utrip Slovenskih goric, sem imel vedno občutek, da osrednjihSlovenskih goric celovito ne doseže noben medij. Zato se mi je porodila ideja osamostojnem časopisu tega območja.Idejo sem zaupal lenarškemu županu mag. Janezu Krambergerju in ta me je povabilna kolegij županov, kjer sem dobil priložnost, da sem predstavil idejo o skupnemčasopisu za območje osrednjih Slovenskih goric. Ti so se načeloma strinjali in mezadolžili, da pripravim vsebinsko, grafično in finančno zasnovo. Bilo je kar nekajusklajevanj, vprašanj, pomislekov, da smo projekt, ki ga je podprlo vseh šest županovna območju Upravne enote Lenart, pripeljali do realizacije, in tako smo v Pikidecembra 2009 izdali prvo in nekaj naslednjih številk Ovtarjevih novic, kasneje pa jeizdajanje prevzela Razvojna agencija Slovenske gorice. Najbolj sem vesel, da se jeprojekt, v katerega sem verjel, v Slovenskih goricah »prijel« in časopis izhaja še danes.

Nekateri ste s časopisom zadovoljni, drugi ste do njega kritični, kar je prav. Pišite nam,pošljite vprašanje, mnenje, predlog, le tako ga bomo lahko izboljšali. Na zastavljenavprašanja bomo z veseljem poiskali odgovor. Medijska krajina se tudi v Sloveniji zelohitro spreminja, kar pomeni, da je treba časopis vsebinsko, oblikovno in tehničnonadgraditi. S prihodom novih medijev tradicionalni mediji ne propadejo, za preživetjese morajo prilagoditi novim razmeram na medijskem trgu, zato je treba tiskani medijnadgraditi s spletnim portalom in družbenimi mediji. Ta pristop zahteva precejspretnosti in znanja, prav tako je vse skupaj povezano s finančnimi stroški, vendar smose kljub temu v Kreativni Piki, d. o. o., odločili, da bo to ob pripravi časopisa ena odprioritetnih nalog. Zato smo registrirali elektronski medij Ovtar24.si, ki je vpisan vrazvid medijev pod zaporedno številko 2412, s pomočjo katerega bomo aktualnevsebine osrednjih Slovenskih goric na domeni www.ovtar24.si prenesli v širši medijskiprostor in aktualno dogajanje povezovali v družbena omrežja.

Zavihali smo rokave in skupaj z novim, razširjenim uredniškim odborom želimonarediti korak naprej. Verjamemo v povezovanje, zato bomo nadaljevali ssodelovanjem z Radiem Maribor ter se povezali še z Radiem Slovenske gorice inmedijskim portalom Maribor24.si, vse zato, da vam bomo v tiskani obliki prinesli čimveč aktualnih in kakovostnih vsebin.Epidemija je spodbudila internetizacijo in tako se je iskanje informacij preselilo nasplet. Glede na podatek, da vedno več ljudi dostopa do informacij prek mobilnihnaprav, bomo izdelali mobilno aplikacijo, tako da bo možno vsebine prebirati prekmobilnega telefona ali tablice.Vsekakor tudi sam spadam k starejši generaciji, ki še vedno meni, da noben telefon alitablica ne more nadomestiti občutkov, ki jih človek doživi ob jutranji kavi in listanjusveže tiskanega časopisa, ko se med seboj pomešata vonj kave in vonj tiskarske barve.V časopisu tudi v prihodnje ne bo prostora za spodbujanje nestrpnosti, političnaobračunavanja. Želimo, da Ovtarjeve novice postanejo kronika časa in kraja zadomačine, za ostale kot vabilo, da se ustavijo v naših krajih, ali kot je v pesmi Popotnikpostoj zapisal Danilo Muršec: »Ti, čeprav v razkoraku, postoj, počij oko in duha, oglejsi te kraje, lepi so in pridni ljudje živijo tod.«

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, ob koncu vam samo še zaželim velikoužitkov ob prebiranju naših in vaših Ovtarjevih novic. Prebuja se pomlad, prihajavelikonočni čas, praznik pomladi, ki ga zadihajmo s polnimi pljuči in nikoli nepozabimo besed Johana Wolfganga Von Goetheja: »Nič ni več vredno kot današnjidan.«

Odgovorni urednik:Zmagoslav Šalamun, dipl. inž. med. kom (UN)

Foto:Tad

ejReg

ent

Foto:D

amjanVe

ršič

│3ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Nova cepilna strategija, a prednostni seznam ostaja enak

Lenart

Precepljenost v Slovenskih goricah je okoli 10-odstotna

Lenart bo dobil še en trgovski center

Konec leta 2020 smo začeli s cepljenjem starostnikov vdomovih za starejše, po dobrih treh mesecih pa smobolj ali manj že pocepili starostnike nad 80 let. Medtem časom smo tudi v Sloveniji dobili dopolnjenonacionalno strategijo cepljenja proti covid-19, ki slonina evropski strategiji. Glavni cilj je zmanjšati številotežkih potekov bolezni covid-19 in število smrti terposledično sprostiti zdravstvene zmogljivosti inomogočiti čim bolj normalno delovanje gospodarstvain družbenega življenja. Po ocenah stroke je zaučinkovito obvladovanje epidemije potrebna najmanj60-odstotna precepljenost prebivalstva. DirektorZdravstvenega doma Lenart in zdravnik JožefKramberger meni, da so pričakovanja dosegljiva,seveda pa je vse odvisno od dobave cepiv. Po njegovihocenah je na območju Slovenskih goric precepljenostprebivalstva okoli 10–11-odstotna.

»Strategija je v bistvu zelo enostavna. Prednostne skupineza cepljenje ostajajo enake kot doslej. Na vrhu seznamatako ostajajo tisti še necepljeni starejši od 80 let, sledijostarejši od 75 let, nato starejši od 70 let. Sledi skupinaposebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost –osebni zdravnik ima v tem primeru odločilno vlogo priuvrstitvi pacienta v prednostno skupino. Samo na ta načinbomo zmanjšali tveganje za prenos med prebivalci do temere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obvladovali,«je o nacionalni cepilni strategiji povedal Kramberger.Z 9. marcem 2021 so v zdravstvenem domu, kjer je tudilociran cepilni center, začeli s cepljenjem kritičneinfrastrukture, in sicer so to bili zaposleni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Za Upravno enoto Lenart soimeli pripravljenih 400 cepiv, toliko oziroma nekaj manj jebilo tudi prijavljenih. »Če na primer pogledamo, smo vlenarški občini uspešno pocepili starostnike in zaposlene vdomu starejših občanov, zdravstvene delavce, zaposlene inuporabnike v varstveno-delovnem centru, potem zaposlene

v vzgoji in izobražovanju, zaposlene in stanovalce v SVZHrastovec, pocepili smo tudi starejše od 80 let. Ocenjujem,da je na našem območju 10–11-odstotna precepljenost,« jepovedal vodja cepilnega centra v Zdravstvenem domuLenart Jožef Kramberger.

Veliko se pojavlja dvomov o varnosti cepiv in pa tudi onjihovih stranskih učinkih, na to pa Kramberger odgovarja:»Po Pfeizerjem cepivu so bili stranski učinki v blagihoblikah: od povišanih telesnih temperatur, bolečine namestu vboda, tudi oteklin, nekaj mrzlice in slabega počutja,nekateri so tožili o bolečinah v mišicah. To je trajalo endan, do dan in pol. Po cepivu Astra Zeneca je nekatere tudiobhajala slabost, prisotno je bilo siljenje na bruhanje,nekateri so tudi bruhali in se slabo počutili. Poročil o težjihnezaželenih stranskih učinkih pa na našem območju vSlovenskih goricah nismo imeli.«V cepilnem centru v Lenartu imamo dve cepilni ekipi, kiskrbita, da delo poteka nemoteno in usklajeno. Kramberger

pove, da jim načeloma ob torkih dopoldne dostavijo cepivo, vpopoldanskem času pa že začnejo s cepljenjem ljudi poseznamu, saj delajo vse, kar je v njihovi moči, da do poletjadosežemo več kot 60-odstotno precepljenost prebivalstva.»Naj omenim, da je najlažje ljudi pocepiti, veliko težje jeslediti in urejati cepilne sezname in uskladiti termine z ljudmi.Glede na to, da smo sedaj cepili starostnike v starosti 80+, jebilo te težje dobiti po telefonu, saj velika večina ne uporabljamobilnih telefonov, nimajo lastnih prevoznih sredstev itd.Hvaležen in ponosen sem na našo neutrudno ekipo mladihsodelavcev, ki so z veseljem in veliko mero empatije to nalogoveč kot odlično opravili. Moram pa priznati, da je bilo nekajtudi zelo nesramnih odzivov, vendar so se kljub napetimsituacijam odlično odzvali,« je ponosen Kramberger.

Na vprašanje, kako je s cepljenjem tistih, ki so covid-19preboleli, je zdravnik Kramberger povedal, da je vnacionalni strategiji trenutno predvideno, da bomo cepilitudi tiste, ki so preboleli covid-19, vendar po preteku šestihmesecev od prebolevanja bolezni. Predvidevajo, da imajotisti, ki so preboleli covid-19, dovolj protiteles, da se lahkoobranijo, da ne zbolijo za covid-19 oziroma da bodo zboleliv blagi obliki. »Covid-19 je bolezen tisočerih obrazov, sajena klinična slika ni enaka drugi! S cepljenjem bomozmanjšali težke poteke koronavirusne bolezni,razbremenili zdravstveni sistem in ponovno zagnaligospodarstvo ter družbeno življenje. Še naprej je trebaskrbeti, da v čim večji meri precepimo prebivalstvo. Zdaj,ko smo pocepili celo vrsto ljudi po domovih za starejše inostalih kritičnih infrastrukturah, vidimo, da se počasi, zelopočasi epidemija umirja. Upajmo le, da se novi sevi nebodo razširili, kar pa je najprej odvisno od nas samih – dase bomo dosledno držali priporočil in jih tudi doslednoupoštevali ter se vedli odgovorno do drugih,« zaključivodja cepilnega centra v Zdravstvenem domu Lenart JožefKramberger.

Nina Zorman

„Covid-19 je bolezentisočerih obrazov.“

Trgovski center s štirimi lokali na 2.070 m2

V Lenartu, v neposredni bližini Športno-rekreacijskega centra Polena, je veliko gradbišče.Kot nam je uspelo izvedeti, družba PTC RENT CENTER, d. o. o., iz Ljubljane tam graditrgovski center. Andreja Trafela, predstavnica investitorja, nam je pojasnila, da nazemljišču ob omenjenem športnem centru njihova družba načrtuje izgradnjo trgovskegacentra v izmeri približno 2.070 m2, v katerem bodo štirje lokali z ločenimi vhodineposredno s parkirišča. Največji del bo zavzela živilska trgovina družbe Engrotuš, d. o. o.V trgovskem centru bodo tudi znana tuja neživilska trgovina, manjši lokal in gostinski lokals teraso in otroškimi igrali. Tam bo tudi približno 100 parkirnih mest, med njimi tudi nekajmest s polnilnicami za električna vozila.

»Zemljišče v izmeri približno 7.800 m2 je bilo kupljeno z namenom gradnje trgovskegaobjekta. Dela so se na osnovi projekta, ki ga je izdelala družba IDEA gradbeni biro, začelapred tremi tedni z izvajalcem FM PROJEKT, d. o. o. Trenutno se izvajajo zemeljska dela zizgradnjo komunalne infrastrukture, ostala dela bodo potekala po terminskem planu inbodo zaključena predvidoma v roku šestih mesecev,« je še pojasnila Andreja Trafela.

Otvoritev trgovskega centra načrtujejo oktobra 2021Otvoritev centra je ob časovno predvidenem poteku del in potrebnih upravnih postopkihpo zaključku gradnje načrtovana najkasneje v mesecu oktobru 2021.

V Engrotušu potrjujejo podpis najemne pogodbeObrnili smo se tudi na podjetje Engrotuš, d. o. o., od koder so nam odgovorili: »Zinvestitorjem tega nakupovalnega centra smo lani podpisali najemno pogodbo za uporaboprostora supermarketa, saj želimo tudi v Lenart pripeljati sodoben supermarket,popolnoma po meri kupcev.«

Kaj bo novi center prinesel Slovenskim goricam?Andreja Trafela: »V skupini naših podjetij se odločamo za razvoj in gradnjo trgovskihobjektov na različnih lokacijah po Sloveniji, predvsem tam, kjer se pojavlja interestrgovskih podjetij, s katerimi že dlje časa sodelujemo, in tam, kjer je temu naklonjena tudilokalna skupnost.«

Status mesta potrjuje dober razvoj Lenarta»Lenart v Slovenskih goricah je konec lanskega leta pridobil tudi status mesta, kar potrjuje,da se dobro razvija, da je glede na lokacijo in poseljenost z okoliškimi kraji zanimiv tudiza nove investicije. Vsaka ureditev nezasedenega stavbnega zemljišča daje mestu novopodobo, hkrati pa ustvarja tudi nova delovna mesta z možnostjo zaposlovanja lokalnedelovne sile,« je še pojasnila naša sogovornica.

Damjan Veršič

Informativni izgled novega trgovskega centra.

Vir:Maribor24

.si

Foto:Tad

ejReg

ent

4│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Družinska miza naj postane središče našega svetaObičaji in navade so se skozi zgodovino obhajali ravnozato, da so se ljudje povezovali, družili in gradiliodnose. Prazniki oziroma svetki, če uporabimo domačoslovensko besedo, so nekoč poskrbeli, da se je družinazbrala in skupaj ustvarjala neprecenljivo domačnost intoplino, bili so sveti dnevi. Ob prihajajočihvelikonočnih praznikih smo se o pomenu praznovanjapraznika ter vplivu epidemije in digitalizacije nadružbo pogovarjali z lenarškim župnikom MarjanomPučkom, ki izpostavlja pomen medsebojnih odnosov.»Epidemija je osvetlila naše odnose, nas skušala inpreizkušala, menim pa, da gre za bolezenenaindvajsetega stoletja, gre za bolezen našihmedsebojnih odnosov in verjetno bo še več bolezni, kibodo posegale v to,« pove Marjan Pučko.

Velikonočni prazniki so pred vrati, gre za največjikrščanski praznik. Kako se skozi otroške očispominjate praznovanja tega praznika vi? Se je kajspremenilo?Opažam, da so hiter življenjski tempo ter tudi družba innačin razmišljanja spremenili pogled in praznovanjevelikonočnih praznikov. Spremembo občutim tudi v tehčasih korone – na nek način sem hvaležen za korono, saj sezdi, da je opozorila ravno na to, kar smo v teh letih izgubili.Tako božični kot velikonočni prazniki so bili praznikipraznovanja, družine, dogajanja v družini. Iz otroških dnise spominjam, da je bil čas od cvetne nedelje do velike nočizelo poseben. Pred cvetno nedeljo smo otroci hodili v gozdin iskali tistih sedem vrst lesa, ki so potrebne za izdelavopresmeca. Babici sta nas preverjali in spraševali: »Imate ževse? Ste našli vse?« Opazovanje narave in povezanost z njo

sta na nas vplivali zdravilno. V sodobnem času je najlažjevzeti presmec iz trgovinske police, vendar to ni to. Izgubise, to, kar v naravi vidiš, hitro, kako narava zeleni, rastenovo življenje. Ves postni čas smo shranjevali olupke odčebule, da smo lahko jajca pobarvali na meni osebnonajlepši možni način. V velikem tednu je ženski del družineposkrbel za peko, da so ob prazniku bile na mizi potica,šunka in ostale dobrote. Na veliki petek se ni nič velikokuhalo, saj je bilo vse usmerjeno na veliko soboto. Ni bilopomembno, kaj je bilo na mizi, ampak kaj si slišal v cerkvi

o zadnji večerji, o pomenu večerje, o pogovoru učencev zamizo, o darovanju, in si jo po mašnem obredu drugačedoživel. V mojem otroštvu ni šlo brez karbida – streljanja zmlekarcami – in fantje smo se med seboj merili, iz katerega»brega« bo bolj počilo. Tega se danes z otroki ne bi lotil, sajbi me bilo neizmerno strah. Nas takrat ni bilo, saj smo bilibolj povezani z naravo, vajeni pasti z drevesa, vajeni smobili kopati, uporabljati srpe, kose itd. Danes smo otrokepred uporabo tega popolnoma zaščitili, češ da so ta orodjazanje prenevarna. Menim, da so prav zaradi tega dandanesnekatere ročne spretnosti in refleksi drugačni. Praznovanjeje bilo drugačno, žegenj se je pojedel po vigilijski oziromavečerni maši in ne takoj po blagoslovu. Dobrine v košari sobile nekaj posebnega, ker tudi mesa nismo jedli vsak dan,ampak ob nedeljah, posebnih dnevih, mogoče 2–3-krat nateden ali še to ne. Nekdanje sporočilo praznika smo zaradineučakanosti razvrednotili. Čarobnost božiča smo uničili zlučkami, ki že gorijo od začetka novembra, veliko noč stem, da je edini najpomembnejši žegenj – takoj poblagoslovu pojemo meso itd.

Dejali ste, da je velika noč zdravo krščansko življenje.Zakaj menite tako?Praznik velike noči ni samo vidik vstajenja, umiranja,odmiranja in novega rojstva ter ni samo velikonočno jutro,mora voditi v vsakdanje življenje. Post se zaključi na velikičetrtek in praznik velike noči v cerkvenem koledarju je časod velikega četrtka do velike noči. Na duhovnih vajah vLjubljani sem se srečal s slovenskim zamejskimduhovnikom Marinom Qualizzom, ki je služboval vitalijanskem Vidmu in nam je prvi dan povedal: »Fantje,

duhovne vaje so normalnokrščansko življenje. To niopij za ljudstvo.« Ta njegovstavek mi služi zaizpraševanje vesti, sajveliko stvari vzamemo za»opij«, ki nas drži nekaj ur,potem pa mine.Enako je z novoletnimizaobljubami, ko nas tehitro popustijo. Nekaj, kardoživljaš na pravi način,ostaja in ti daje zagon.Jezus nas je učil s temdarovanjem: jaz sem tisti,ki se dajem. Tudi mi smopovabljeni kot kristjani, dase dajemo v družbo. Vsak,ki je samo prejemal in ničdajal, je kaj hitro ostal samin hkrati tista civilizacija nišla naprej. Zato je vsakamolitev, vsaka mašnadaritev, ki je v prvi vrsti

zahvala. Maša ni zato, da moram poslušati župnika, ampakda me Bog nagovori prek božje besede in da jaz na oltarnomizo prinesem to, kar sem tisti teden doživel, in to Bogblagoslovi. Ta blagoslov mi daje potem večjo kakovostživljenja. Tako je z vsako daritvijo, darovanjsko mizo, tudiz družinsko!

Praznovanje velikonočnih praznikov je bilo lani precejdrugačno. Kako ste vi to doživljali in kakšen je vašpogled na trenutne razmere?Epidemija in posledično tudi ukrepi so naša življenjaobrnili na glavo, vendar tega ne jemljem kot neko zlo.Cerkvi je bilo onemogočeno osnovno poslanstvo – to jeodnos. Dosledno smo upoštevali ukrepe, zato smo bilikritizirani, da smo bolj papeški od papeža. Kljub temu semsi rekel, da če bo kdo zbolel zaradi mojega neupoštevanjanavodil, je to najbolj neodgovorno z moje strani, saj sempoklican, da ščitim življenja, ne da jih izpostavljam aliranim. Moja naloga je, da poiščem poti v določenihsituacijah. Če nam Bog ena vrata zapre, sem prepričan, daje druga odprl, samo moramo jih najti. Takoj ob začetkuepidemije smo poskusili s prenosom maše, stopili smoskupaj in iskali poti, rešitve ... Neizmerno sem hvaleženmoji »covid« ekipi, ki mi je pri odločitvah pomagala.

Čas korone omogoča več domačega stika in v tej luči mi jevšeč. Kar nekaj družin mi je reklo, da tako lepe velike nočiin tako lepega božiča še ni bilo. In kaj je bilo lani drugače?Župnijska cerkev je bila zaprta, pa gostilne tudi (smeh).Obiskov je bilo bistveno manj in sporočilo praznika prihajaod družine, družinske mize – praznik je odvisen od tega,kako ga doma praznujemo. Družinska miza naj ostanesredišče in postane prostor, kjer so pomembni varnost,povezanost, vzdušje. Hiša je kot cerkev, stavba z zidovi.Dom, družino delajo člani.Opažam, da si vzamemo premalo časa zase, za domače, zadružino. Koronavirus je bolezen enaindvajsetega stoletja inprepričan sem, da če bi znali spoštovati medsebojneodnose, ne bi bilo ne drugega ne tretjega vala, ker bi vedeliiz prvega vala, kakšni so pogoji, da lahko kot družbanormalno funkcioniramo. Preprosto gre za skrb za drugegain odgovornost do sočloveka, do družbe in moralnedolžnosti kot državljana, da za to poskrbim. Menim, da vzadnjih letih v vseh družbenih strukturah znamoizpostavljati samo naše pravice, kot so pravice do gibanja,do tega in onega. Ob poudarjanju pravic pozabljamo nadolžnosti. Postali smo apatični, češ država nam je toomejila, in se na tisto omejitev izgovarjamo, namesto da biiskali rešitve, kako bomo s to omejitvijo živeli in hkratidvignili kakovost življenja. Če ne drugače, tudi zaradi tega,da z njo zaživimo, da bo čim prej odpravljena.

Poudarjate pomen odnosov, še posebej znotrajdružine.Velikokrat spodbujam družine, da vsaj en dan v tednusedejo skupaj za mizo, saj se tu začne povezava. Vdanašnjem času ravno družinsko mizo izgubljamo. Istovelja za evharistijo in župnijsko cerkev – brez evharistije,brez Jezusovega kruha, je cerkev prazna stavba. In pravevharistična miza nas povezuje. Potem še lomljenje kruhapri zadnji večerji – ta vidik lomljenja je zelo pomembentudi v vsakdanjem življenju, saj pomeni razdajanje. Vsak sev svojem življenju razdaja, lomi, vsak ima svoje slabosti,ima križeve pote in se počuti kdaj, kot da je v ječi. Tudi sampri sebi vidim tisoče stvari, ki bi jih lahko izboljšal, ampakFo

to:Tad

ejReg

ent

„Pomembno je, da vsočloveku najprej vidimoluč – dobro in ne tisoč

napak. Bodimo luč drugdrugemu in naš vsakdanbo imel več veselja, upanja

in smisla življenja.“

„Menim, da gre za bolezenenaindvajsetega stoletja,gre za bolezen naših

medsebojnih odnosov inverjetno bo še več bolezni,ki bodo posegale v to.“

Pogovor z duhovnikom lenarške župnije Marjanom Pučkom

Foto:Tad

ejReg

ent

│5ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

ne zberem dovolj energije, moči, poguma, da bi lahko toodpravil v tem trenutku. Z božjo previdnostjo in božjimsodelovanjem pa upam, da mi bo enkrat uspelo. Tudi to jebistvo velikega petka – nekoč so bili križevi poti po cerkvahob treh popoldne. Zdaj vsak petek ob tej uri zvoni vžupnijski cerkvi, kot spomin na Jezusovo umiranje nakrižu, ki je lahko tudi kot opomin na umiranje mene vmojih slabostih. Je poziv ali opomnik meni, kaj sem v temtednu slabega opustil in kaj sem dobrega vzgojil.Velikonočna vigilija in priprava dobrin imata simbolnipomen, da nas opominjata. Tudi zame, ko umiram v svojihslabostih, je več možnosti, da vstajam v dobrem. Invelikonočna vigilija nas spominja ali osvežuje našo zavestkrsta – obnovitev krstnih obljub in velikonočno svečo –simbol luči. Velika noč so veliki četrtek, petek, sobota invelikonočno jutro – to je en praznik. Najlepše te praznikepovzame škofovsko geslo našega nadškofa in metropolitaAlojzija Cvikla: »Iz teme bo zasvetila luč!« Kristjan je človekluči, prinašalec veselja in upanja v ta svet.

Ob izbruhu epidemije ste maševali prek Facebooka.Nekateri menijo, da gre za nemoralen medij, kaj o temmenite vi?Kar se tiče Facebooka, Twitterja in podobnih socialnihmedijev, se strinjam s papežem Frančiškom, ki meni, da jemedij toliko negativen in nemoralen, koliko so člani, ki gaupravljajo, nemoralni in negativni, saj socialna omrežjaustvarjamo ljudje, ki jih uporabljamo. Če bom naFacebooku pisal dobro in pozitivno, bom Facebooku dal

nekaj dobrega in ne bo več samo negativen medij. Dejstvoje, da sta vera in maša stvar odnosa in ta ni enak prekdružbenih omrežij, prinaša nam informacije, ne gradi paodnosa. Bog nam daje vsa orodja, od nas pa je odvisno,zakaj bomo to orodje uporabili – ali bo to ljudem prinašaloblagoslov ali prekletstvo?

Kakšen je vaš pogled v prihodnost, kaj nas čaka?Ob praznovanju velikonočnih praznikov vas vabim, da seposvetite svojim najbližjim. V tem je čar velikonočnihpraznikov, v skromnosti, pričakovanju in skupnemustvarjanju. Osebna doživetja, ki so prežeta s čustvi intoplino, ne poniknejo. Ne glede na nepredvidljivoprihodnost je v vsaki situaciji pomembno najti pozitivnelastnosti in dialog, ki ni bil nikoli slab in prinaša močdružini, zakoncema, otroci pa iz takšnih družin odnesejovečje vrednote za življenje. Če si dialog speljal pošteno innisi poslušal le tistih, ki ti polnijo ego samo s hvalami,ampak tudi tiste, ki te postavljajo na realna tla, je lahkoodločitev zelo zrela in dobra.

»Sam sledim svojemu novomašnemu geslu: »Vi ste luč!« Vživljenju je pomembno, da drug na drugega gledamo zbesedami mojega novomašnega gesla – pomembno je, da vsočloveku najprej vidimo luč – dobro in ne tisoč napak.Bodimo luč drug drugemu in naš vsakdan bo imel večveselja, upanja in smisla življenja,« še zaključi župnikMarjan Pučko.

Zmago Šalamun

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Optično omrežje kmalu dostopnovsem občanom občine Sv. Jurij v Slov. goricahV času pandemije, ko je medosebna oddaljenost ključna zaomejevanje okužb, so tehnologije, ki omogočajo dostop doinformacij, izvajanje različnih aktivnosti in ohranjanjestikov z najbližjimi, pomembnejše kot kadar koliprej. Digitalizacija nam je omogočila nove načinekomuniciranja, izobraževanja, nakupovanja, zabave inizvajanja različnih aktivnosti prek interneta. Po podatkihStatističnega urada Republike Slovenije je v prvemčetrtletju 2020 internet redno uporabljalo 87 % oseb,starih 16–74 let; tri četrtine večkrat na dan. 67 % jih je biloaktivnih na spletnih omrežjih, 58 % jih je na internetupridobivalo informacije o zdravju, 14 % jih je uporabljalopametne gospodinjske aparate in digitalne asistente.

Urejeno optično omrežje je bistvenoza razvoj pametnega podeželjaV občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah so na tempodročju naredili že veliko, delajo pa tudi na tem, da pravvsakemu občanu zagotovijo možnost priklopa na internet.»Telekom je na območju naše občine, v strnjenem naseljuJurovski Dol oziroma v delu, ki meji na občino Lenart,zgradil že dobro polovico optičnega omrežja. Območje, kimeji na pesniško in šentiljsko občino, pa bomo pokrili še vtem letu, saj bomo v okviru projekta Rune zgradili hitroširokopasovno optično infrastrukturo in tako pokrili takoimenovane bele lise. Konec leta 2021 oziroma na začetkuleta 2022 bodo imeli po zagotovilih izvajalca vsi občani, kisi to želijo, možnost priključitve na optično omrežje,« jerazložil župan Škrlec in dodal, da je v fazi izgradnjeprimarna trasa omrežja, kar pomeni, da se kopljejo jarki inpolagajo mikrocevi, v katere bodo kasneje vpihnjenioptični kabli. Trasa omrežja bo dejansko potekala po vsehnaseljih občine. Dela so se začela izvajati v Zg. Partinju izsmeri občine Pesnica in se nadaljujejo proti Malni.

Ko bodo zaključena dela na primarnem delu omrežja, se bozačelo priključevanje gospodinjstev in pravnih oseb, kibodo predhodno naročile optični priključek. Uporabnikiomrežja Rune, ki omogoča hitrosti prenosa do 10 gigabitovna sekundo, bodo imeli možnost proste izbire ponudnikovstoritev. Gospodinjstva so že v letu 2020 na hišne nasloveprejela pošto z obrazcem, s katerim lahko naročijo optičnipriključek Rune. Ta obrazec je na voljo na spletni strani inv prostorih Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah ter pričlanih Občinskega sveta Občine Sv. Jurij v Slovenskihgoricah. Več informacij o projektu Rune dobite na spletnistrani www.ruralnetwork.eu. Ena ključnih razlik optikeRune v primerjavi z optičnimi priključki ostalih operaterjevje, da ima stranka povsem prosto izbiro operaterja. Takolahko izbere Telekom Slovenije, T-2, A1 Slovenija ali paTelemach. Drug pomemben podatek je, da je prekinfrastrukture Rune možno naročiti storitve z zmogljivostjodo 10 Gbps, seveda pa je od ponudnika storitev odvisno,ali bo tovrstno hitrost tržil ali ne.

Nina Zorman, Damjan Veršič

Benedikt

V občini Benedikt opravili več vzdrževalnih delV zadnjih dneh so uredili več bankin, odtočnih jarkov,gramozirali nekaj cestnih odsekov, popravili igrala obigrišču, uredili vodohran in očistili prostor, ki je bil zadnjaleta namenjen za prvomajski kres.

Potem ko je Benedikt prejel Zlati kamen za najcelovitejerazvojno naravnano občino v vzhodni regiji, v tejslovenjegoriški občini tudi v teh zgodnjepomladanskihdneh nadaljujejo z aktivnostmi. Zadnji dnevi so omogočilinadaljevanje del. Tako je bila dokončana fasada navodohranu v Štajngrovi, popravili so igrala ob igrišču,uredili bankine, odtočne jarke in gramozirali ceste. Zgramozom so vzdrževalci cest utrdili tudi potko do stopnick Svetim Trem Kraljem.

Počistili so odlagališče odpadkovDokončno so odstranili tudi kup odpadkov in navlake sparcele, kjer je bil običajno kres. »Ta kup odpadkov je bilna zemljišču, ki je v lasti naše župnije. Res je, da je bilzadnja leta to tudi prostor za prvomajski kres, vendar se je

dogajalo, da občani tja niso vozili samo vejevja, ampak smotam našli tudi dve vreči rabljenih plenic, sedežne garniture,stole, odpadno ostrešje, pnevmatike s platišči itd. Dejanskose je ta prostor spremenil v odlagališče odpadkov, zato smozdaj tam prepovedali odlaganje kakršnihkoli zadev,« namje povedal župan Repič.

Če bo vreme dopuščalo, se bodokmalu lotili sanacije plazu v SpodnjiRočiciŽupan je še pojasnil, da so v marcu gramozirali nekatereodseke cest, nadaljujejo pa s sanacijami udarnih jam in znekaterimi večjimi projekti: »Če ne bo pritožb na odločitevo izbiri izvajalca za sanacijo plazu v Spodnji Ročici, bomokmalu začeli s tem projektom. Gre za plaz, ki je v zadnjemobdobju povzročal velike težave v prometu, hkrati pa je žezačel ogrožati stanovanjske hiše, ki stojijo nad tem plazom.V pripravi je tudi razpis za ureditev ceste na Drvanji, vnaselju Ženjak pa smo izvedli raziskovalne vrtine, ki bodoslužile za pripravo projektne dokumentacije za sanacijoplazu Ženjak. Do poletja bomo skušali izdelati projekte,medtem ko bo sama sanacija najverjetneje opravljenaprihodnje leto.«

Ob tem v občinski upravi razmišljajo o organizaciji čistineakcije, v katero bi lahko, v skladu z veljavnimi ukrepi zazajezitev epidemije, vključili skupine po deset ljudi:»Morda bi lahko tovrstno akcijo izvedli že konec marcaoziroma na začetku aprila, seveda v primeru, če bo vremeto dopuščalo,« je še povedal benediški župan mag. MilanRepič.

Damjan Veršič

Foto:Tad

ejReg

ent

Foto:D

amjanVe

ršič

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

Bralcem Ovtarjevih novic voščimovesele, blagoslovljene in notranjega miru

polne velikonočne praznike.Preživite jih v krogu najdražjih.

Uredništvo Ovtarjevih novic inRazvojna agencĳa Slovenske gorice

6│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Sveta Trojica v Slovenskih goricah


Soglasje k strateškemu načrtu Javnega zavoda za turizem Sv. Trojica

Ob Trojiškem jezerudiši po kavi

Na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Sveta Trojica jeobčinski svet podal soglasje k strateškemu načrtu Javnegazavoda za turizem Sveta Trojica za obdobje 2021–2025.Sveta Trojica kot turistična destinacija želi postatiprepoznavna kot urbano podeželje, kjer se bodo naravna inkulturna dediščina ter tradicija prepletali z utripomdanašnjih prebivalcev in ki bodo temeljila na pristnih,avtentičnih zgodbah in okusih lokalnega prebivalstva.Skupno poslanstvo je ohranitev kulturnega izročila našihprednikov, ki ga bomo vtkali v razvoj turistične ponudbeobčine. Edinstvenost oziroma razlikovalno prednost predostalimi destinacijami bomo udejanjali z razvojemvisokokakovostnih doživetij v okolju urbanega podeželja.Odsevala bo utrip in okus urbanega podeželja, ki ga bomodelili z obiskovalci od blizu daleč, hkrati pa bomo prenašalizapuščino na prihodnje rodove. Z razvojem inpovezovanjem turistične ponudbe bomo dvigovalikakovost bivanja in preživljanja prostega časa v občini terustvarjali nove poslovne priložnosti.

Vizija zavoda je razvoj kakovostne, trajnostne ter povezaneturistične ponudbe v občini Sveta Trojica, ki bo omogočiladvig kakovosti bivanja in preživljanja prostega časa svojimobčanom, ustvarila nova delovna mesta. V očeh turista pabo postala idilična in privlačna destinacija za krajši alidaljši oddih na urbanem podeželju, ki ohranja svojotradicijo in običaje; prostor vrhunskih kulturnih dogodkovin prizorišče koncertnih dogajanj; prostor za poslovnasrečanja na visokem nivoju, ki se odvijajo v objemu narave;ponudba bo usmerjena v razvoj izobraževalnega,izkustvenega in kreativnega turizma v povezavi znadaljnjim razvojem romarskega, kulturnega in športnegaturizma. Destinacija bo odražala visoko kakovost doživetijza obiskovalce in občutek butičnosti v času počitnikovanja.Zadovoljevala bo potrebe in pričakovanja zahtevnegaobiskovalca, ki išče raznolike in zadovoljujoče izkušnje, terturistov z izbranim okusom, ki iščejo edinstvena, zelena,aktivna in zdrava doživetja.

Glavni cilji prvega petletnegastrateškega obdobja razvoja turizma· ponovna revitalizacĳa in vzpostavitev gostinske ponudbeter pridobitev namestitvenih kapacitet v občini,· dvigniti oziroma povrniti prepoznavnost in obiskanostromarskega središča,· postati prepoznavna destinacĳa med domačimi in tujimigosti za različne kulturne dogodke,· revitalizirati trško jedro in s trojiškimi trškimi zgodbami»vrniti« življenje s kakovostno gostinsko in storitvenoponudbo,· digitalizacĳa kulturne dediščine,· dvig konkurenčnosti samostanske kleti za različnenamembnosti in dogodke,· vzpostavitev privlačnih povezanih turističnih produktovin znamke »Trojiško«, ki vključujejo lokalne ponudnikehrane, pĳače in ostale turistične ponudbe,· razvoj doživetĳ povezanih z naravo, kulturno dediščino,vinom in kulinariko,· vzpostavitev turistične in gostinske ponudbe ob jezeru,· vzpostavitev modela za povezovanje ponudnikov innjihovo trženje ter promocĳo,

· zaposlovati za polni čas vsaj 3 osebe s kompetencami zadelo v turizmu oziroma na specifičnih področjih,· vzpostaviti vodniško službo: lokalni vodnik, planinskivodnik, kolesarski vodnik itd.,· vključitev destinacĳe v trženje in promocĳo pod slovenskoturistično destinacĳo,· slediti smernicam trajnostnega razvoja turizma inposlovanja.

Podcilji· povezovanje z okoliškimi občinami in širšim območjemSlovenskih goric,· določitev ključnih turističnih produktov in vsebin, ki sebodo identificirali v destinacĳi Slovenske gorice,· vzpostavitev povezovalnih tematskih poti (kolesarjenje,pohodništvo, vinsko-kulinarične poti itd.) ter pripadajočeprometne in neprometne infrastrukture,· vzpostavitev povezovalnih turističnih produktov meddestinacĳami v regĳah in širše.

S strateškim razvojem turizma vobčini bodo lokalne skupnostipridobile številne koristi· dvig kakovosti bivanja in preživljanja prostega časa,· aktivno vključevanje in povezovanje društev, aktivov inostalih interesnih skupin pri oblikovanju turističnihproduktov,· ustvarjena nova delovna mesta,· nove poslovne priložnosti,· povečanje števila prihodov turistov,· z vzpostavitvĳo nočitvenih kapacitet podaljšan čas obiskaturistov,· večja prepoznavnost občine in širšega območja terpromocĳa doma in v tujini,· razvoj novih turističnih produktov na destinacĳi,· izboljšanje infrastrukture.

Zavod za turizem Sveta Trojica vabi ksodelovanjuZ namenom razvoja in oblikovanja turistične ponudbe, kibo sledila trendom, kot so preživljanje časa v naravi,trajnostno in butično naravnana ponudba, skrb za zdravjein dobro počutje, in bo vključevala lokalne ponudnike zrazličnih področij (hrana, pijača, namestitve, domača obrt,kulturna dediščina, umetnost, šport itd.), Zavod za turizemSveta Trojica vabi k sodelovanju na naslednjih projektih:· Nedelje ob jezeru: ponudba hrane in pĳače na premičnihstojnicah (»food truck«), ki se bo tako kot prejšnja letaodvĳala predvidoma ob nedeljah od maja do oktobra.Število mest je omejeno, obstaja možnost dnevnega,polletnega ali letnega najema. Zaželena je ponudba, kivključuje ponudbo zdrave prehrane, ki je primerna tudi zavegetarĳance, vegane.· Piknik košarica: iščemo ponudnike lokalno pridelanehrane (kruh, pecivo, sir, mesni izdelki, med, sveže sadje inzelenjava, vložena zelenjava itd.), katerih izdelke bivključili v piknik košarice, ki se bodo tržile v okviru zavoda,predvidoma ob Trojiškem jezeru.· Trojicafest: 28. 5.–6. 6., postavitev stojnice z lokalnopridelano hrano in pĳačo, možnost dnevnega alivečdnevnega najema.· Vinska galerĳa in Kiblflajšfest: 4. 6., samostanska kletin zelenica; zbiramo prĳave vinarjev za sodelovanje vokviru vinske galerĳe in tudi ponudnikov »kiblflajša«, zakaterega bo potekalo ocenjevanje. Dogodka se bosta

odvĳala istočasno.· Lokalni vodniki: zbiramo prĳave zainteresiranihposameznikov, ki že imajo licenco za lokalnega vodnika,kot tudi tistih, ki bi se v vodenju želeli preizkusiti. Načrtujese izobraževanje lokalnih in tematskih vodnikov (kulturnadediščina, kolesarstvo, zgodovina itd.).· Catering: za potrebe različnih dogodkov iščemoponudnike catering hrane in pĳače.· Občasna pomoč, delo hostes, strežba: za potrebedogodkov in projektov v letu 2021 iščemo zanesljivo mladoosebo, ki je pripravljena delati ob vikendih, večerihoziroma po potrebi. Pogoj sta urejenost in časovnarazpoložljivost v letu 2021.

Tanja Arih Korošec,v. d. direktorice Zavoda za turizem Sveta Trojica

„Odsevala bo utrip in okusurbanega podeželja, ki gabomo delili z obiskovalciod blizu daleč, hkrati pabomo prenašali zapuščino

na prihodnje rodove“

Z lepim in toplejšim vremenom je Trojiško jezero privabiloštevilne sprehajalce, pohodnike, športnike. Da bo sprehodokoli jezera še bolj prĳeten, je poskrbela najemnicaBrunarce, ki za vas ob vikendih med 10. in 17. uro, obupoštevanju vseh varnostnih ukrepov po priporočilih NĲZza preprečevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2,pripravlja tako imenovani »coffee to go« oziroma »kavo zazraven« ali kakšno osvežilno brezalkoholno pĳačo. Vabljenitudi vi!

Tanja Arih Korošec

Želite sodelovati?

Če imate ponudbo, za katero menite, da bi bila zanimivaza nas, vas vabimo, da nas pokličete in nam to pridetepredstavit.Če ste na začetku poti in imate samo idejo, smo tukaj zavas, da vam pomagamo z usmeritvami, nadaljnjimrazvojem in oblikovanjem ponudbe.

Veseli bomo vaše aktivne vključitve v razvojturistične ponudbe na našem območju.Za prijave in dodatne informacije pišite [email protected] ali pokličite na 031 702 904.

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

│7ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Lenart

Mirko Kojc, dobitnik srebrnegaznaka Civilne zaščiteLeta 1992 je Vlada Republike Slovenije določila 1. marec za dan Civilne zaščite v RepublikiSloveniji. Namenjen je krepitvi zavesti javnosti o izpostavljenosti naravnim in drugimnesrečam ter o učinkoviti samozaščiti, pri čemer ima Civilna zaščita pomembno vlogo. VSloveniji je v sile za zaščito, reševanje in pomoč aktivno vključena več kot desetinaprebivalstva. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije najzaslužnejšim na tempodročju – po izboru Komisije za priznanja in nagrade na področju varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami – podeli priznanja.Med letošnjimi dobitniki priznanj je tudi Mirko Kojc, namestnik poveljnika Civilne zaščiteObčine Lenart. V četrtek, 4. 3. 2021, mu je bil s strani predstavnikov Civilne zaščite inžupana Občine Lenart mag. Janeza Krambergerja podeljen srebrni znak Civilne zaščite, kise podeljuje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnostipred naravnimi in drugimi nesrečami.Čestitke!

Darja Ornik

Vabilo velja za vse osnovnošolske otroke, ki jih veseli risanje, slikanje in vsesplošnoustvarjanje. Prvi obisk je brezplačen, ostali obiski (ob sobotah od 9.30 do 11.30) so10 EUR + DDV. V ceno sta vključena ves likovni material in strokovno vodstvo.Kontakt: [email protected] ali prek telefona: 040 574 578 in 041 767 012.

Lenart

V Lenartu korak bliže k prizidku šoleObčinski svetniki so na dopisni seji s 15glasovi »za« potrdili investicijskodokumentacijo za dozidavo Osnovne šoleLenart, ki jo prijavljajo na razpis šolskegaministrstva za pridobitev sofinancerskihsredstev. Z dozidavo matične osnovne šolebodo pouk za vse učence lahko izvajali naeni lokaciji – na Ptujski cesti.Na 6. dopisni seji Občinskega sveta ObčineLenart so se svetniki seznanili zdokumentom identifikacije investicijskegaprojekta (DIIP) za projekt »DozidavaOsnovne šole Lenart«, ki ga je v

sodelovanju z Osnovno šolo Lenart inobčinsko upravo izdelala Razvojna agencijaSlovenske gorice, ter ocenili, da jeinvesticija primerno prikazana inizvedljiva. Župan Občine Lenart mag.Janez Kramberger je pojasnil, da je bilapotrditev identifikacije investicijskegaprojekta potrebna, ker projekt dozidavešole prijavljajo na razpis šolskegaministrstva za pridobitev sofinancerskihsredstev. Vrednost projekta znaša3.192.147,83 EUR (z vključenim DDV) inse bo izvajal skladno s časovnim načrtom v

letih 2021–2024. Idejno zasnovo projektaje zasnovalo podjetje Čuček arhitekti -Črtomir Čuček s.p.

Lenarška OŠ pouk izvajana dveh lokacijahIz gradiva za sejo je razvidno, da projekcijekažejo, da se bo vzgojno-izobraževalniprogram v lenarški osnovni šoli najkasnejev šolskem letu 2025/26 izvajal v 26oddelkih. Pouk Osnovne šole Lenart setrenutno izvaja na dveh ločenih lokacijah vrazdalji približno 500 metrov. Pouk prvegain drugega razreda izvajajo na dislokacijiTrg osvoboditve 12.

Problematika takšneorganizacije pouka jevečplastnaObe lokaciji ločuje zelo prometna inponekod nevarna regionalna cesta Lenart–Ptuj. Najmlajši otroci ob tej prometnicivsakodnevno prehajajo iz dislokacije namatično šolo k uram športne vzgoje, nakosilo in na druge skupne aktivnosti šole.Organizacija dela na dislokaciji prinašatudi številne dodatne stroške in vpliva naslabšo ekonomiko poslovanja šole.

Osnovna šola Lenart in njenaustanoviteljica si že vrsto let prizadevatazagotoviti potrebne vire za dograditevmatične lokacije, ki bi omogočila ukinitevorganizacije pouka na dislokaciji. Povečanprirast prebivalstva v zadnjih letih je taprizadevanja še pospešil, saj na obstoječih

kapacitetah ni mogoče organizirati pouka vveč kot 25 oddelkih. Zato je nujnopotrebno načrtovano dozidavo realiziratipred začetkom šolskega leta 2025/26.

Z dozidavo bodo pridobiliveč kot dva tisočkvadratnih metrov površinInvesticija zajema dozidavo matičnegaobjekta osnovne šole na Ptujski cesti 25, vskupni površini 2.091 m2. Z dozidavo bošolski objekt pridobil devet učilnic prvetriade, štiri specializirane učilnice, prostorza druženje, jedilnico, knjižnico s čitalnico,garderobe, prostore za učitelje inkomunikacije, servisne prostore tersanitarije.

V objektu spodnje šoleželijo vzpostaviti programgerontologijeŽupan Kramberger dodaja, da bodo potem,ko bodo zagotovili pouk vseh učencev naeni lokaciji – na Ptujski cesti, takoimenovani spodnji šoli dali nove vsebine:»V tem objektu želimo vzpostaviti programgerontologije, za kar obstajajo potrebe vobčini. Imamo dva domova za starejše, vneposredni bližini je tudi dom Idila, zagradnjo doma si prizadevajo na Sveti Ani, vCerkvenjaku in še kje. Tega kadra zagotovoprimanjkuje, in če bi pri nas lahkozagotovili izobraževanje v tej smeri, bi bilikadri zagotovo zaposljivi.«

Damjan Veršič

Vir:Čuče

karhite

kti,ID

Z

Foto:arhivObčineLe

nart

Umetniška galerija ArtRoba je ponovnoodprla vrata in vabi na likovne delavnice

“Likovnost je kul”

V duhovni pripravi na praznovanjevelikonočnih praznikov si lahko v cerkvi Sv.Trojice ogledate prizore velikonočnihdogodkov na stranskih oltarjih cerkve. Obredivelikega tedna bodo potekali kot običajno obnavzočnosti vernikov v cerkvi in obupoštevanju priporočil NIJZ. Obredi v svetemtridnevju bodo ob 18. uri. Blagoslovvelikonočnih jedil bo potekal v cerkvi.

Tradicionalne razstave pirhov in likovnih del v samostanski kleti pri Sveti Trojici letoszaradi podaljšane epidemije, ne bo.

Tanja Arih Korošec


Velika noč v Sveti Trojici

Foto:Tan

jaArih

Korošec

8│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Sveta Ana

Čedalje boljša skrb za zdravjeObčino Sveta Ana, ki je še pred dobrimadvema desetletjema sodila med najmanjrazvita območja v Sloveniji, so letosneodvisni strokovnjaki iz akademske sferetreh slovenskih univerz ter iz prakse vokviru ocenjevanja za nagrado »Zlatikamen« razglasili za drugo razvojno najboljprodorno občino v severovzhodni Slovenijioziroma v podravski in pomurski regiji.Hiter razvoj, ki ga je občina doživela vzadnjem obdobju, vpliva tudi na kakovost

življenja občank in občanov občine SvetaAna. Eden od pokazateljev kakovostiživljenja je tudi zdravstveno stanjeprebivalstva, ki ga na območju celotneSlovenije redno spremlja Inštitut za javnozdravje (NIJZ). V življenju je pač tako, daje splošno zdravstveno stanje prebivalstvana določenem območju praviloma tesnopovezano z razvitostjo območja – čim boljšiin lažji so pogoji za življenje in delo ljuditer čim bolj so ljudje izobraženi inzdravstveno ozaveščeni, tem boljše jenjihovo splošno zdravstveno stanje.

Kot pravi župan Občine Sveta Ana SilvoSlaček, na občini redno spremljajoinformacije NIJZ o zdravju prebivalcev vslovenskih občinah. Na osnovi tehinformacij nato tudi ukrepajo, pri čemersodelujejo s Centrom za krepitev zdravja vZdravstvenem domu Lenart. Tako jedenimo Občina Sveta Ana na osnoviinformacije o prekomerni prehranjenostiotrok že pred časom v sodelovanju zomenjenim centrom za krepitev zdravjasklicala sestanek z vodstvom osnovne šolein njene kuhinje ter s starši otrok. Skupaj sose dogovorili, da bodo temu spoznanjuprilagodili jedilnike za malice v osnovnišoli ter da bodo učenke in učence ternjihove starše ozaveščali o prednostihzdrave prehrane. »Menim, da moramo vsi vjavnem sektorju s skupnimi močmi mladimponuditi zdrav način prehrane in ga tudipromovirati, od njih in od ozaveščenostinjihovih staršev pa je odvisno, koliko bodopriporočila strokovnjakov upoštevali,«

pravi Slaček. Ta primer dobre prakse jenaletel na ugoden odmev tudi v širši regiji.Podobno je občina ravnala tudi v zvezi znekaterimi drugimi informacijami ozdravju prebivalstva v občini. Tako je predkratkim denimo občinski svet sprejelodločitev, da bodo uredili doživljajsko učnopot »S štrkom Jožkom na pustolovščino«. Znjeno ureditvijo bodo na »en mah zadeliveč muh«. Vrtcu in osnovni šoli namreč nebodo omogočili le uvedbe novih vsebin in

metod osnovnošolskega izobraževanja inotroškega varstva, temveč bodo hkrativsem v kraju, pa tudi turistom, ponudilimožnost za kakovostno rekreacijo v naraviin razvijanje zdravega življenjskega sloga.

Župan opozarja, da imajo pri Sveti Ani tudizasebno zdravstveno ambulanto družinskemedicine, ki pomembno prispeva k boljšizdravstveni oskrbi prebivalcev. Brez nje bibila dostopnost prebivalcev, zlasti starejših,do zdravstvenih storitev mnogo slabša.Ambulanta v Sveti Ani izvaja polovicoprograma, drugo polovico pa izvaja vobčini Benedikt. »Naš zdravnik je specialistdružinske medicine, Ivan Mitrović, dr. med.spec., s katerim smo zelo zadovoljni, inupam, da je tudi on z nami,« pravi županSlaček. »V prihodnje si bomo prizadevali,če bodo seveda to omogočale materialneoziroma finančne možnosti, da bi v SvetiAni pridobili še kakšen del programa.«

Želijo zgraditi dom zastarejšeKot pravi Slaček, si Občina Sveta Anaprizadeva tudi, da bi v kraju zgradili enotokakšnega od že obstoječih javnih domov zastarejše. V preteklosti so z Domom DaniceVogrinec iz Maribora o tem že podpisalipismo o nameri, vendar do njegoverealizacije kasneje ni prišlo, morda tudizaradi epidemije bolezni covid-19. »Vobčini imamo zadnja leta od 13 do 16občank in občanov v domovih za starejšeod Radgone do Maribora in Ptuja. Zanjeobčina plačuje ali doplačuje oskrbnine, ki

so v zasebnih domovih za okoli 20–30odstotkov višje kot v javnih domovih.Kakovost življenja naših starejših občank inobčanov, ki potrebujejo domsko oskrbo, bibila mnogo večja, če bi bili v domačemkraju, kjer vse poznajo. Občina bi bilapripravljena za izgradnjo doma za starejšeprispevati sredstva iz svojega proračuna innameniti tudi zemljo, če bi država lezagotovila sofinanciranje iz državneoziroma bruseljske blagajne,« pravi Slaček.Po njegovih besedah bi bilo koristno, če bigradnjo javnih domov za starejše na takšennačin uvrstili tudi v nacionalni načrt zaokrevanje in odpornost po epidemijibolezni covid-19, za uresničitev kateregabo sredstva zagotovila Evropska unija.

Tudi v Avstriji imajo, kot opozarja Slaček, vobčinah manjše domove za starejše.Njihove izkušnje kažejo, da so ljudjezadovoljni, da lahko preživljajo jesenživljenja v domačem kraju, v naravnem in

socialnem okolju, ki ga dobro poznajo inkjer so preživeli aktivni del življenja.»Občina je tu, da uresničuje intereseobčanov. Zato bi tudi naša občinaprispevala sredstva in še marsikaj drugegaza sofinanciranje izgradnje enote javnegadoma za starejše. Če nam to ne bo uspelo,pa bomo verjetno morali začeti iskatipartnerja za postavitev doma za starejšemed zasebnimi koncesionarji,« dodajažupan.

Zahvaljujoč prizadevanjem zdravstveneambulante v Sveti Ani, Zdravstvenegadoma Lenart, vrtca in osnovne šole vobčini, Občine Sveta Ana, športnih društevter drugih dejavnikov, se slika o zdravjuprebivalstva v občini Sveta Ana izboljšuje,k čemur zagotovo prispevata tudi splošenrazvoj v občini in dvigovanje izobrazbenestrukture in ozaveščenosti prebivalstva.

Tomaž Kšela

„Ambulanta pomembno prispeva k boljšizdravstveni oskrbi.“

Ali Anovčanke bolj skrbijo zasvoje zdravje od Anovčanov?

Foto:Tom

ažKšela

Kaj vse dela Študentski klub Slovenskih goric (ŠKSG)?

Hej, Študentski klub Slovenskihgoric čaka na tvojo pridružitev!Leto smo začeli z izobraževalnimi webinarji, online jogo, Fifa turnirjem in deljenjem rožicob dnevu žena – vidite, tudi ob spoštovanju ukrepov se najde nekaj aktivnosti, s katerimisi lahko zapolnimo čas. Leto bomo nadaljevali s še več izobraževanji, še več telovadbe, ševeč druženji in še več dobrodelnosti. Za zdaj seveda vse poteka »online«.Komaj pa čakamo, da se vidimo v živo in lahko nadaljujemo z našimi tradicionalnimiprojekti, da bo tudi leto 2021 nepozabno. Tedenska odbojka na mivki, jesenski izlet vneznano, razni tečaji, zaključek, športna druženja, HIP HOP bruc party, izobraževanja inseveda Pütafest!

Torej, da odgovorimo na začetno vprašanje – ŠKSG dela vse! Dela vse, kar naši člani želijo/potrebujejo. Zato se nam pridružite in se tudi vi udeležite vsega, kar želite/potrebujete.Na voljo smo vam v času uradnih ur vsako sredo (17.00–20.00) in vsako soboto (10.00–13.00). Lahko pa nas kontaktirate tudi prek socialnih omrežij (FB, IG), nam pišete [email protected] ali obiščete našo spletno stran (sksg.org). Ekipa aktivistov že dela na idejahin bo vesela tudi vsakega vašega predloga.

Veselimo se sodelovanja!Teja Vogrinec

Foto:arhivŠK

SG

│9ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Pogrebno podjetje Almaja

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Zaradi epidemije veliko več smrti tudi na lenarškem območju

Prioriteta so stanovanja za mlade družine in zazidalne parcele

Začetki lenarškega družinskega podjetja Almaja segajo v leto 1991, ko sta na praguslovenske samostojnosti svojo podjetniško pot začela tudi Alojz (Slavko) in Marĳa Jančič,doma iz bližnje Voličine. Zaradi prostorske stiske in neustreznih skladiščnih prostorovpodjetja v Nikovi ulici je v nekaj letih na Jurovski cesti v Lenartu zrasel nov poslovniobjekt, kjer je sedež podjetja še danes. Iz pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki so joopravljali pod nazivom Slavko Jančič, s. p., so se preoblikovali v družbo z omejenoodgovornostjo, poimenovano ALMAJA. Zadnje leto je bilo zanje še posebej naporno, saj jebilo zaradi bolezni covid-19 bistveno več smrti in pogrebov kot pretekla leta, kar je od njihterjalo dodatne skrbi in napore. Šele zadnje dni se zadeve nekoliko umirjajo in se vračajov normalne tirnice. Podjetje Almaja zgledno skrbi tudi za lenarško pokopališče, mrliškovežico in njeno okolico, sodeluje pa tudi pri urejanju nekaterih drugih pokopališč vosrednjih Slovenskih goricah, za katera sicer vzorno skrbĳo tudi vse občine.

Slavko Jančič: »Včasih od žalostinisemmogel zadrževati solz ...«Tridesetletnega jubileja ne želĳo posebej izpostavljati,saj imajo vsak dan polne roke dela in skrbi. Opravljajonamreč pogrebno in pokopališko dejavnost na področjuobčin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, JurovskiDol, Sv. Ana, Sv. Trojica, Trnovska vas in Sv. Andraž, patudi v bolj oddaljenih občinah Duplek in Maribor, če sestranke obrnejo nanje. Izvajajo tudi prevoze iz tujine inurejajo potrebno dokumentacĳo za prevoz. Del njihovedejavnosti je prav tako cvetličarna Maj, ki se letosponaša z dvajsetletno tradicĳo. Slavko Jančič, ki se jelotil te dejavnosti tudi ob veliki podpori vodstva takratneObčine Lenart in vseh njenih krajevnih skupnosti,

današnjih samostojnih občin, se rad spominja začetkov: »Naj povem, da res ni biloenostavno, saj je bilo že krste težko dobiti. Včasih smo nanje čakali, ni bilo telefonov, cesteso bile slabe, blatni kolovozi in klanci v nekaterih predelih Slovenskih goric pa so namonemogočali, da bi pokojnika iz bolnice z vozilom pripeljali na domače dvorišče in ga odtam položili na mrtvaški oder v hiši. Treba ga je bilo nositi peš. V tistih časih so pokojnikina podeželju v glavnem vsi ležali doma, ne v mrliških vežicah. Samo na lenarškempokopališču je bila takrat že urejena mrliška vežica z vso infrastrukturo. V veliko pomočmi je bila soproga Marĳa, ki je znala prĳeti za vsako delo. Na začetku smo imeli le enegadelavca in tedensko je moral izkopati tudi po pet in več grobov. To delo je včasih veljalo za

nečastno, pogosto so bili ti ljudje zaznamovani kot »totngrobarji« in so jih uvrščali nadružbeno dno. Ljudje jih niso cenili in še manj spoštovali. Počasi smo se kadrovsko krepiliin poskrbeli tudi za funkcionalne nove prostore blizu lenarškega pokopališča. Od samegazačetka sva s soprogo Marĳo skrbela za brezhibnost naših storitev in za pietetni odnos dovseh pokojnikov in seveda njihovih svojcev. Z njimi smo znali sočustvovati in jih potolažiti.Doživel sem veliko tragičnih zgodb. Spominjam se primera eksplozĳe dveh granat vBačkovi leta 1991. Ena je dobesedno razcefrala ženo, druga pa moža. Nikoli pa ne bompozabil prizora z Destrnika, kjer je umrla mlada mamica petih otrok. Mož je bil povsem natleh, izgubljen, a še večji reveži so bili otročiči. Pet drobcenih bitĳ se je jokajoče stiskalo,in ko smo pripeljali njihovo mamico v hišo na mrtvaški oder, so planili v še večji jok in seoklenili mrtve matere v krsti ter jokali in jokali. Nisem mogel zadrževati solz, pa tudi napogrebu so morali cerkveni pevci zaradi žalosti prekiniti petje in celo vsega vajeni gospodžupnik si je obrisal solzne oči, ko je opazoval zapuščene otroke ob odprtem grobu,« namje povedal Slavko Jančič. Oba s soprogo Marĳo sta leta 2006 predala podjetje hčerki Matejiin zetu Zlatku, ki izjemno tankočutno, odgovorno in z izjemno obzirnostjo nadaljujetanjuno delo.

Zlatko Glinšek, direktor: »Res ni enostavno, saj tudi mičutimo bolečino in žalost ob sleherni smrti.«Zlatko Glinšek, direktor lenarške Almaje, ki ga je izŠaleške doline v Slovenske gorice pripeljala ljubezen dobrhke Mateje, nam je povedal, da so zdaj kadrovskopovsem zasedeni in skupaj s cvetličarno Maj zaposlujejodvanajst delavcev. »Dobre delavce je za pogrebnodejavnost težko dobiti, to namreč ni poklic, je načinživljenja. Delo je psihično in fizično naporno in k sreči jele konec stereotipov, da je to manj vredno delo, ki gaopravljajo ljudje iz družbenega dna. Ko sta Slavko inMarĳa začela s pogrebno dejavnostjo, je bilo več kot 80% pokopov klasičnih s krsto in slabih 20 % žarnihpokopov. Zdaj je že lep čas ravno obratno, dobrih 80 %je žarnih pokopov in samo še slabih 20 % klasičnih. Vsese spreminja, tudi na našem področju,« je sklenil ZlatkoGlinšek.

Dr. Marjan Toš

Na občinski upravi Občine Sv. Jurĳ v Slovenskih goricah so si v zadnjih mesecih prizadevalinajti investitorje za gradnjo večstanovanjske stavbe v Jurovskem Dolu. Preden bopotencialni investitor začel z gradnjo, bo treba porušiti obstoječe objekte, ki se nahajanekoliko višje od občinske stavbe. Kot je povedal župan Peter Škrlec, si na občini želĳo, dabi se z gradnjo začelo že letos. Z objektom je želja pridobiti do dvanajst stanovanj, zakatere verjame, da bo velik interes, saj imajo vedno veliko povpraševanja po novihnastanitvah. »To pa ni edini tovrstni projekt. Na naslednji seji občinskega sveta v drugembranju sprejemamo občinski podrobni prostorski načrt za novo stanovanjsko naselje vbližini novega pokopališča, kjer obstaja možnost gradnje enaindvajsetih stanovanjskih hiš,zazidalno območje pa je nato tam mogoče še razširiti,« pove župan in poudari, da velja

izpostaviti ugodno ceno zazidalnega zemljišča, ki je v Jurovskem Dolu bistveno nižja kot vvečjih središčih.

Tudi trendi selitev so se skozi leta spreminjali, saj je nekoč veljalo, da so se s podeželja seliliv velika mesta, zdaj pa se dogaja nasprotno. »Ne samo, da naši mladi ostajajo v občini, knam se tudi priseljujejo. V zadnjih letih je avtocesta podeželje še bolj približala velikimmestom, tako je tudi v našem primeru, z gradnjo lenarške severne obvoznice pa bomo šehitreje prišli do ubranih središč. Vedno pravim, da tik ob avtocesti ni prĳetno živeti, občinaSveti Jurĳ pa je ravno na pravem mestu; imamo podeželski mir, neokrnjeno naravo, patudi do avtoceste ni daleč,« ponosno zaključi župan Škrlec.

Nina Zorman, Damjan Veršič„Cena zazidalnega zemljišča vJurovskem Dolu je ugodna.“

Foto:M

arjanTo

š

Foto:M

arjanTo

š

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

10│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Lenart

Novo v Lenartu za ljubitelje videoiger

Kaj je bila razlita snov?

Igranje videoiger ima tudi pozitivne učinke!

Razlita snov na cesti vLenartu je bila sol zdodatki, ki so jo obarvalizelenoRegijski center za obveščanje je 23.februarja 2021 aktiviral Mobilno enotoekološkega laboratorija zaradi obarvanjaMariborske ceste skozi Lenart. Ekipaomenjenega laboratorija je ob prihoduskupaj z gasilsko enoto naredila pregledsituacije. Ob voznem pasu je bilo skozicelotno dolžino Mariborske ceste skoziLenart vidno modro-zeleno obarvanjecestišča. Glede na intenzivnost obarvanjain možnosti varnega odvzema so članikemijsko biološke ekipe določili mestoodvzema vzorca.

Snov, ki je obarvalaMariborsko cesto, ni bilastrupenaVzorec barvila so z izluževanjem instrganjem odvzeli na cestišču. Odvzeli sotudi vzorec vode iz potoka. V laboratorijuNacionalnega laboratorija za zdravje,okolje in hrano so vzorce testirali nastrupenost. Analizo so izvedli s testomstrupenosti na vodne bolhe, ki poteka 48ur. Tako na vzorcu iz cestišča kot na vzorcuvode iz potoka je bil test strupenosti navodne bolhe negativen.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili naNacionalni laboratorij za zdravje, okolje inhrano, od koder so nam odgovorili: »Vvzorcu izpirka z asfalta in v vzorcu vode izpotoka nismo zaznali izražanja strupenostina vodne bolhe. To je bil glavni razlog, danismo pod nujno iskali sestave vzorcaizpirka z asfalta. Od drugih analiz smopreverili vsebnost kovinskih ionov inzaznali v vzorcu Na+ in v stokrat nižjikoncentraciji Cu++. Zaradi prisotnostinatrijevih ionov smo sklepali še na verjetnoprisotnost kloridov in jo z analizo potrdili.Tako zaključujemo, da vzorec sestavlja sol(NaCl) s primešanimi bakrovimi ioni, kidajejo vzorcu odtenek zelene barve. Kervzorec ni izražal strupenosti, tudi nismopredlagali posebnih ukrepov.«

Aktivnosti Mobilne enoteekološkega laboratorijaPo pogodbi med Ministrstvom za obramboin Nacionalnim laboratorijem za zdravje,okolje in hrano deluje pri omenjenemlaboratoriju Mobilna enota ekološkega

laboratorija (MEEL). Ta enota opravljaterenske kemijske in biološke preiskave inmeritve ob nesrečah z nevarnimi snovmi indrugih večjih onesnaženjih življenjskegaokolja, izvaja detekcijo in identifikacijokemijskih, bioloških ali drugih virovogrožanja ob nesrečah z nevarnimi snovmioziroma ob drugih nesrečah ter opravljalaboratorijske kemijske in biološkepreiskave in meritve ob naravnih ali drugihnesrečah.Mobilno enoto sestavlja osem dvočlanskihkemijsko-bioloških ekip (KE-BI) in vodjaMEEL. Ekipa KE-BI prejme poziv na dvapozivnika in s tem dejanjem je aktivirana.Ekipa se javi na številko 112 in se pridežurnem seznani z nesrečo (vrsta nesreče,lokacija nesreče, vodja intervencije).

Sledijo pot v Nacionalni laboratorij zazdravje, okolje in hrano, priprava vozila spotrebno opremo za vzorčenje in analizo vodvisnosti od vrste nesreče ter odhod nalokacijo nesreče. Na lokaciji nesreče se privodji intervencije seznani s situacijo, nakarzačne z meritvami in vzorčenjem znamenom identifikacije nevarnih snovi terugotavljanjem obsega širjenja teh snovi velemente okolja. Po meritvah in vzorčenjuseznani vodjo intervencije z ugotovitvamiin predlaga, ko je to primerno, tudi ukrepeza omilitev posledic nesreče. Nadaljnjeanalize vzorcev, če je to potrebno,izvedemo v laboratoriju, in če je topotrebno, obvestimo vodjo intervencije.

Damjan Veršič

Če smo nekoč otroke »vlekli« stran od računalnikov, se je to popolnoma spremenilo vzadnjem letu. Ves svet se je za normalno funkcioniranje obrnil v digitalni svet. Medpandemijo novega koronavirusa se je prodaja videoiger precej povečala. Kljub prepričanjunekaterih, da je igranje videoiger za človeka škodljivo, pa številne raziskave iz uglednihuniverz dokazujejo ravno nasprotno: na ljudi imajo lahko tudi pozitiven učinek!

Videoigre igra 54 odstotkov Evropejcev, starih od 6 do 64 let. Kljub množičnosti se igranjevideoiger še ni povsem otreslo negativnih stereotipov, saj so ga mediji v preteklosti pogostozavajajoče povezovali predvsem s povečanim nasiljem in zasvojenostjo. Igranje videoiger

dokazano krepi kognitivno, motivacijsko, zdravstveno in čustveno dobrobit otrok terspodbuja prosocialno vedenje. Med te lastnosti spadajo na primer logično razmišljanje inreševanje problemov, zmanjševanje stresa in širjenje socialnega kroga, saj se igralcipogovarjajo z vrstniki in skupinsko rešujejo izzive. Učinkovitost finomotoričnih gibovpomembno vpliva na kakovost, natančnost in hitrost izvajanja različnih opravil, saj se priigranju uporabljajo konzole, volani itd. V videoigrah razne prepreke igralca prisilijo kopravljanju več različnih nalog hkrati, kar med drugim povečuje osredotočenost. Številneraziskave so prav tako potrdile eno izmed bolj očitnih prednosti, in sicer da igranjevideoiger krepi pomnjenje, spodbujanje ustvarjalnosti in vztrajnost. Učenje novih besed je

pogosto nujno za razumevanje vsebine in uspešno igranje, zato je učenje tujihjezikov še ena izmed pozitivnih lastnosti.

Ko je govora o igranju videoiger, je sicer treba razumeti tudi širši vidik.Priložnosti, ki jih odpira igranje videoigre, namreč lahko ob pomanjkanjuustreznih usmeritev vodijo v čezmerno igranje in zasvojenost. Mladi lahko naspletu – v virtualnih skupnostih, videoigrah – iščejo veliko stvari: informacije,vzornike, sprejemanje, razumevanje, odnose, partnerje. Igranje videoiger je vočeh širše javnosti pogosto zmotno videno le kot sprostitev ali celo»zapravljanje časa«.

Čas je, da poskusiš tudi ti, zato obišči Zombi.si!

Zagotavljajo hiter, kakovosten in ugoden servis zabavne elektronike, vključno strgovino, kjer nudijo širok nabor igralnih konzol (PlayStation, Xbox, Nintendo),video iger in igralnih dodatkov.

Zombi.si se nahaja v trgovinskem centru Mercator v Industrijski ulici 7 vLenartu.

Oglasno sporočiloFoto:Tad

ejReg

ent

Foto:N

LZOH

041 444 261 | 041 444 260 | www.zombi.si

│11ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Benedikt

Voličina

Voličina

Inovativni način prodaje pri Merčnikovih – na zaupanje

Tudi Kocbekovi iz Spodnje Voličine prodajajo na zaupanje

Lokalni namakalni sistem Selce

Na družinski kmetiji Merčnik vBenediktu domača jajca in ostale domapripravljene dobrote prodajajo nazaupanje, v tako imenovani »prodajanihüti«, ki so jo izdelali sami.

V času, ko epidemiologi svetujejo čim manjstikov, so se na družinski kmetiji Merčnik vBenediktu odločili za inovativen načinprodaje domačih jajc in drugih domanarejenih proizvodov. Kmetija imaregistrirano dopolnilno dejavnost pekekruha, potic in peciva. Vesna Merčnik jepojasnila, da so o takšnem načinu prodajerazmišljali že dlje časa: »Tudi sami smo ževeliko vložili v ureditev te sprehajalne poti.Čez potok smo postavili brv, prav tako smouredili klopi za sprehajalce. Opazili smo, daso pot ljudje vzeli za svojo in da jo velikouporabljajo za sprehode. In tako se nam jeporodila ideja, da bi lahko med sprehodomkupili še kak domači proizvod.«

Prodaja poteka izključnona zaupanjeProdaja v »hüti« poteka brezstično,izključno na zaupanje. To pomeni, dakupci, potem ko izberejo jajca ali kakšnodrugo dobroto, denar sami pustijo vpriročni blagajni. Cenik je pritrjen navratih. Merčnikova pravi, da so ljudjepošteni in pustijo toliko denarja, kot jepotrebno, zgodilo se je celo, da je bil vblagajni kakšen evro več. Opaža, da je zatovrstno prodajo veliko zanimanja, zgodilo

se je celo, da so kakšni proizvodi pošli.Pravi, da je odziv ljudi zelo dober: »Številniobčani, pa tudi kupci od drugod, sohvaležni, da smo jim omogočili tovrstninačin prodaje. Nekateri nam v »prodajnihüti« puščajo celo pisma zahvale.« Hiška jeodprta 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365dni v letu.

In kaj ponujajo?V prvi vrsti domača jajca, domače rezance,suho sadje, krompir, kruh, vložnine,gibanice, potico, v času velikonočnihpraznikov pa bodo na voljo tudi beli kruh,mesne dobrote in še marsikaj drugega.Ponudbo bodo kmalu dodatno razširili, sajje v hiški dovolj prostora tudi za manjšihladilnik.Poskrbeli so za dezinfekcijo, tako da jenakup povsem varen. Ob prodajni hiškistoji še otroška, ki je namenjena za igrootrok.

Iz stare nakladalke soizdelali priročen kokošnjakVesna Merčnik poudarja, da je vse, kar jemogoče kupiti, domače, tudi jajca: »Imamopriročni mobilni kokošnjak, ki je bil celonekaj časa postavljen v neposredni bližiniprodajne hiške, vendar smo ga zaradipojava ptičje gripe morali umakniti. V tehdneh ga bomo znova postavili na prosto obprodajno hiško.« Kokošnjak, ki je nekočslužil kot nakladalka za spravilo krme, soizdelali sami, v njem pa je več kot 100kokoši, ki jih vsak dan spustijo na prosto.Prodajna hiška bo kmalu dočakalanadgradnjo, saj bodo v bližnjemsadovnjaku postavili gugalnice za otroke,namestili pa bodo tudi »zipline« in dodatneklopi. Poskrbeli pa bodo še za kakšnododatno presenečenje: »Če bodo otrociželeli, bodo lahko celo sami iz gnezdpobrali čisto sveža kokošja jajca.«

Damjan Veršič

„Ljudje so pošteni.“

Potem ko se je brezstična prodaja vMerčnikovi »prodajni hüti« v Benediktudobro prijela, so zdaj podobno hiškopostavili tudi v Spodnji Voličini v občiniLenart. Jožica Kocbek pravi, da jetrenutno na voljo največ domačih jajčk,poleg tega pa tudi krompir, fižol, orehi,regrat itd.

Kot kaže, se tudi pri nas na podeželju vsebolj razvija brezstična prodaja domačihpridelkov in izdelkov v tako imenovanihprodajnih hiškah. Potem ko je družinskakmetija Merčnik ob svojem domu vBenediktu postavila takšno hiško, ki jo samiimenujejo »prodajna hüta«, so se podobnezgodbe lotili v sosednji občini Lenart,natančneje v Spodnji Voličini 3, in sicer nakmetiji Kocbek. Na voljo so domača jajčka,krompir, orehi, tudi regrat itd.

Jožica Kocbek nam je povedala, da se nakmetiji, ki jo je zdaj prevzel njen sin Matej,v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom inprašičerejo, imajo pa tudi prosto rejokokoši nesnic. »Poleg domačih jajčk v našiprodajni hiški ponujamo tudi domačikrompir (v tem trenutku je to lanski, takoj,ko bo mogoče, bo tudi mladi), korenček,orehova jedrca, suhi luščen fižol, skratkavse, kar na kmetiji pridelamo. S kupci selahko dogovorimo tudi za prodajo domačezelenjave. V tem trenutku je aktualenregrat, ki pa ga, da ostane svež, nabiramole na osnovi predhodnega naročila. Kasnejebomo dodali še solato, česen, čebulo itd.«

Lična prodajna hiška, ki je nekoč služila zaprodajo kostanja, je odprta vse dni v tednu,24 ur dan. »V hiški je posebna škatlica, kisluži za blagajno, jajca so v hladilniku,

ostalo pa je na policah. Na voljo so tudiinformacije o količini, ceni, prodaja papoteka brezstično, kar pomeni, da nihče oddomačih ni fizično prisoten ob prodaji.«

Kocbekova pravi, da so prvi odzivi krajanovdobri, gre pa za novost, saj so prodajnohiško, ki stoji ob domačiji v SpodnjiVoličini, nasproti pokopališča, postavili šelev tem mesecu. Na vprašanje, od kod ideja otovrstnem načinu prodaje, Jožicaodgovarja: »Takšen način ponujanjadomačih pridelkov in izdelkov se nam jezdel vedno zanimiv. Prebrali pa smo tudičlanek o Merčnikovih, ki svoje domačedobrote prodajajo na zaupanje, kar nas ješe dodatno spodbudilo, da se tega lotimo.«

Damjan Veršič

Gradnja lokalnega namakalnega sistema Selce za namakanje 80 hektarjev kmetijskihpovršin se bliža h koncu. Izvedena sta bila poskusni zagon sistema in tlačni preizkus inizkazalo se je, da sistem v redu deluje.

Darja Ornik

Foto utrinek

Kako preganjati dolgčas v koroni?Gospa Antica Pavalec iz Lenartasi krajša čas z izdelovanjemnajrazličnejših ročnih del. Prinjenih umetninah domišljijanima meja. Najraje izdelujecvetje in šopke, ki krasijo njenostanovanje. Z veseljem pa kakcvet tudi podari. Sprašuje se, kajnaj še dela v času korone.Verjamemo, da ji idej ne bozmanjkalo, prostora zashranjevanje pa mogoče …

Milena Grabušnik

Foto:osebniarhiv

Foto:FranciOrnik

Foto:D

amjanVe

ršič

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

12│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE


Prostovoljci Feliksu in Ivanu uredili nov, topel dom

V naselju Osek, dober streljaj od sedežaObčine Sveta Trojica, je bil v soboto, 13. 3.2021, pravi mali praznik. Brata, 66-letniFeliks in 70-letni Ivan Letnik iz Oseka 7, kista doslej živela človeka nedostojnoživljenje, sta dobila primerno domovanje. Vorganizacĳi lokalnega združenja Rdečegakriža je namreč 18 prostovoljcev iz KMNSveta Trojica v celoti prenovilo domovanjedveh skromnih bratov. Feliks je doslej živelv dvesto let stari cimprači, Ivan pa vbližnjem gospodarskem poslopju. Zato sose v Oseku 7, z upoštevanjem ukrepov NĲZglede širjenja epidemĳe, v soboto zbrali vsi,ki so kakorkoli pomagali pri tem projektu.Po krajšem nagovoru Jožefa Časarja,predsednika organizacĳskega odboraprojekta in predsednika Občinskeorganizacĳe Rdečega križa (OO RK) SvetaTrojica, so zavrteli krajši film, v katerem soprikazali delo prostovoljcev na objektu, kiso se jim, skupaj s Klavdĳo Drašak,sekretarko Območnega združenja RKLenart, tudi zahvalili s posebnimi priznanji,zbrane pa sta med drugim nagovorila tudiSilva Duh, podpredsednica Rdečega križaSlovenĳe, in David Klobasa, župan ObčineSveta Trojica. Krajšim nagovorom in

podelitvi priznanj je sledil slovesen prereztraku, nato pa so bratoma Feliksu in Ivanupredali ključe njunega novega bivališča, kise ga več ne bosta sramovala.

Kot nam je povedal Jožef Časar, je prenovadoma bratoma Letnik bila nujna, kajtimlajši izmed bratov Feliks je doslej živel vdvesto let stari dotrajani cimprači, ki se ježe podirala sama vase. V črni kuhinji tecimprane hiše se je strop že sesul, spalnica,kuhinja in dnevna so bile združene v enemprostoru. Za obnovo tega objekta se nisoodločili, saj so stene in nosilni tramovi žeizven svojih nosilnosti, tako da se jih nisoupali dotikati. »Ko sem v mesecu decembrulanskega leta prvič stopil na to domačĳo,sem bi presenečen in si postavil vprašanje,ali res morajo ljudje v enaindvajsetem

stoletju še živeti v takšnih razmerah. Feliksje živel v dvesto let stari cimprani hiši, ki sesama podira (črna kuhinja se je že sesula,nosilni tramovi najedajo stabilnost hiše,zunanji zidovi so že krepko nagnjeninavzven). Toda Feliks je skrben in delavenmožak. Zelo skrbno, bolj kot zase, skrbi zasvoje živali. Svojo skromno pokojninonamenja v obdelavo svoje zemlje, iz katerepridobiva hrano za živali. Janez je živel vgospodarskem poslopju v prostoru, kjer sopred tem bile živali – ovce in koze, vprostoru, v katerem je bila velika vlaga,brez vode, brez stranišča. Zaradizdravstvenih razlogov je gibalno omejen inzaradi tega ni delovno zmožen. Ob temsem v očeh Feliksa in Janeza začutil nemoč,obup, negotovost in strah predprihodnostjo, vendar tudi veliko željo poobnovi bivalnih prostorov. Ob spoznanjuenotnega stališča vseh sogovornikov, da staFeliks in Janez Letnik pomoči potrebna, sostekle aktivnosti in nastal je nov dom, ki gabomo danes predali v namembnost. Postrokovni oceni je vreden 25.000 evrov,« jepovedal Časar.Starejši brat Ivan, ki je iz zdravstvenihrazlogov gibalno omejen, pa je še prednedavnim živel v skromnem gospodarskemposlopju, ki so ga prostovoljci s svojimpožrtvovalnim delom sedaj popolnomapreuredili. Vsakemu izmed bratov souredili prostor z ležiščem, shramba,kopalnica in kuhinja pa so skupne. »Lahkobi dejali, da smo polovico prejšnjegagospodarskega poslopja preuredili v bivalniprostor,« pravi Časar, ki dodaja, da so zakcĳo uradno začeli 20. januarja letos,potekala pa je vse do 13. marca, ko soobjekt dokončno predali v uporabo. »V todobrodelno akcĳo smo vložili veliko urprostovoljstva in energĳe. Vendar smo vsiudeleženci ponosni in veseli, da smo lahkobili del tega. Predvsem se je razvilo nekonovo sodelovanje med OO RK Sveta Trojicain KMN Sveta Trojica.

Kot je povedal predsednik nogometnegakluba Rok Kukovec, so se v klubu odločili,da bodo v času, ko zaradi epidemĳe nemorejo brcati žoge v dvoranah, malo boljdobrodelni. Potem ko so že v decembru in

na začetku leta uspešno izvedli več manjšihdobrodelnih akcĳ, med njimi odvoz večjekoličine plastičnih zamaškov za potrebeterapĳ fanta iz Poljčan, so v tem mesecuzaključili z velikim humanitarnimprojektom. Kukovec je vesel, da jim jeskupaj z domačim Rdečim križem uspelorealizirati pomembno akcĳo. »Po strokovnioceni RK in CSD Lenart smo se odločiligospodoma iz Oseka 7 pomagati z vsemisvojimi močmi. Hitro smo ocenili, da jedelovna akcĳa nujna, saj sta naša občanaživela v nevarnih in nemogočih razmerah.Kar 18 prostovoljcev iz KMN Sveta Trojicaje v ta projekt vložilo 1277 urprostovoljnega dela,« pravi Kukovec.Priključili so se namreč različni donatorji izdomače občine in drugod ter pomagaliakcĳo pripeljati do konca. »Seveda se nesme pozabiti na nosilce te akcĳe, kot soKrajevne organizacĳe RK Sveta Trojica,Rdeči križ Slovenĳe, OZ RK Lenart, CSDLenart in Občina Sv. Trojica, ki so pomagalitudi finančno, ter seveda na člane KMN Sv.Trojica, ki so pod vodstvom koordinatorjevkot prostovoljci bili izvajalci del.« Celotnaprenova novega doma za brata Letnik jeocenjena na 18.000 evrov, 5.000 evrov jeorganizatorjem uspelo zbrati prekdonatorjev, ostalo pa so financirali iznaslova KORK Sveta Trojica, RK Slovenĳe,OZ RK Lenart in Občine Sveta Trojica.»Skupaj smo dokazali, da kjer je volja, je

tudi pot, ter omogočili dvema občanomaboljši jutri. Med samo akcĳo so se spletlanova prĳateljstva in združile različnegeneracĳe prostovoljcev, zaradi česar jebilo delo občasno tudi polno dobre volje inhumorja. Hkrati pa smo dokazali, da se das skupnimi močmi premikati meje, sploh vteh časih, v katerih prevladujejo strah,negotovost in slaba volja. Znova se je vobčini Sveta Trojica odvĳala dobrodelnaakcĳa, kar je spet nov dokaz, kakšni ljudježivimo tu. Vse to dokazuje, kakopomembna je povezanost med ljudmi, in vOO RK Sveta Trojica ocenjujemo, da smoob tem znali povezati predvsem različnegeneracĳe, in kako pomembno jemedsebojno društveno sodelovanje,« je šedodal Časar, ki nam je zaupal tudi imenatiskih, ki so prejeli zahvalnice: AleksanderŠkrlec, Uroš Škrlec, Stanislav Šilak, SimonKos, Gregor Rojs, David Šilec, Bojan Toš,Janez Klobasa, Rok Kukovec, TadejHrastnik, Beno Lorger, Dejan Zorman,Danĳel Ploj, Rene Škrlec, Žan Šilak, MirkoRožman, Angela Šilak, Splošnogradbeništvo Ivan Merzel, s. p., PGD Osek,KMN Sveta Trojica in Mercator M TehnikaLjubljana.

Oste Bakal

Foto:LudvikKramberger

Foto:M

atej

Emeršič

„Vložili so 1277 urprostovoljnega

dela.“

“Dokazali smo, dase da s skupnimimočmi premikatimeje, sploh v teh

časih.”

│13ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Lenart

Z rebalansom zagotovili sredstva za sanacijo plazu v SelcahSvetniki potrdili rebalans proračunaObčinski svetniki so na seji med drugim potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna.Ta se v največji meri navezuje na sanacijo plazu Selce, ki jo bodo izvedli v letošnjem letuin bo sofinancirana iz državnega proračuna. Mojca Guzej, računovodkinja v lenarškiobčinski upravi, je pojasnila, da je občina za ta projekt imela sredstva za lastni delež vvišini 44 tisoč evrov na postavki proračunske rezerve za naravne nesreče, v rebalansu paso povečali prihodke za sredstva iz državnega proračuna v višini 175 tisoč evrov in v istivišini tudi odhodke. Sanacijo plazu izvaja podjetje H. S. Nizke gradnje.

Po Zakonu o finančni razbremenitvi občin občini 297tisoč evrov»Druga predlagana sprememba pa je bila zaradi sprejetja Zakona o finančni razbremenitviobčin. Občine namreč v letošnjem letu namesto 23. člena Zakona o financiranju občinprejemamo 6 odstotkov skupne primerne porabe, torej se ta sredstva več ne delijo napovratna in nepovratna, ampak je celotni znesek v višini 297 tisoč evrov nepovraten in seizplačuje po dvanajstinah,« je še povedala Mojca Guzej.

Župan o čistilnih napravahŽupan je svetnike v uvodu seje seznanil z aktualnimi zadevami v občini. Med drugim jeomenil, da v Domu sv. Lenarta in v SVZ Hrastovec trenutno ni nobenega okuženega scovid-19, da čistilna naprava v Voličini do konca meseca poskusno obratuje, sledil boprevzem, glede gradnje osrednje čistilne naprave v Lenartu pa še vedno čakajo nakohezijska sredstva.

Občina si še naprej prizadeva za soustanoviteljstvoMariborskih lekarnGlede slednjega župan Kramberger pojasnjuje: »Imamo usklajen odlok, ki gre na sejeenajstih občin v mesecu aprilu.«

Pripravljajo tudi projekt, s katerim se želijo prijaviti na razpis Ministrstva za infrastrukturoza energetsko sanacijo šole in telovadnice v Voličini: »V šoli želimo zamenjati svetila,ostalo je urejeno, pri telovadnici pa je treba urediti fasado in zamenjati svetila. Računamo,da bi sredstva, ki jih sedaj namenjamo za kurilno olje in elektriko, petnajst let namenjaliza poplačilo te investicije v okviru javno-zasebnega partnerstva. Po petnajstih letih pa nambo pogodbeni partner celotni sistem dal v našo last. Gre za geotermalne sonde.«

Povedal je še, da se bo SVZ Hrastovec ogreval na biomaso, občina pa bo dala služnost zaumestitev toplovoda od lokacije kurilnice do gradu: »Toplovod poteka po občinski cesti, kijo tako od mostu čez Pesnico do Viničke vasi želimo rekonstruirati.«

Plaz v Selcih saniran do konca meseca

V nadaljevanju je župan predstavil dela na plazu v Selcah, ki naj bi bila zaključena dokonca meseca junija, prav tako na dopisni seji potrjen DIIP za prizidek k Osnovni šoliLenart in vloženo vlogo za sofinanciranje tega projekta. Podal je informacijo, da v Lenartuizvajajo obrezovanje dreves, ki se bo nadaljevalo na drugih lokacijah, tudi v Voličini, in daje Civilna iniciativa narava Slovenskih goric na območju občine namestila dvajsetgnezdilnic za ptice pevke. Režijski obrat pa je od lanskega leta bogatejši za novo pridobitev– stroj za pometanje, s katerim lahko čistijo ulice, prepuste in jaške.

Potrdili so tudi odloka za odmero komunalnega prispevka in o minimalnem številuparkirnih mest. Na dnevnem redu seje pa sta bila tudi Odlok o podlagah za odmerokomunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Lenart inOdlok o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primerugradnje na območju občine Lenart. Tudi ta odloka so svetniki potrdili.

Damjan Veršič

Foto:FranciOrnik

Lenart Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Nameščajo gnezdilnice za ptice Ureditev območja za avtodome,prireditvene stojnice in parkirnamesta

Prostovoljci, vključeni v Civilno iniciativonarava Slovenskih goric, so konec februarjav Lenartu v dogovoru z občinskimvodstvom nameščali gnezdilnice za ptice.

Robert Šiško, član Civilne iniciative naravaSlovenskih goric, sicer pa ljubiteljskiornitolog ter med drugim tudi član Društvaza opazovanje in proučevanje pticSlovenĳe, nam je povedal, da je bilapobuda o postavitvi gnezdilnic s straniCivilne iniciative narava Slovenskih goricdana na eni izmed sej Komisĳe za naravo inokolje Občine Lenart.

Pobuda je bila dana, ker se v zadnjihštiridesetih letih število ptic zmanjšuje, into zaradi pomanjkanja gnezdilnih mest.Večina ptic pevk, zlasti sinic, gnezdi vdrevesnih duplih in ne, kot marsikdo misli,

v krošnjah dreves. Nekatere ptice gnezdĳotudi ob robu jarkov, v visoki travi, grmovju.Ker je teh gnezdišč vedno manj, je trebaposkrbeti za ptice s postavitvĳo gnezdilnic.Takšne akcĳe pa tudi veliko pripomorejo kozaveščanju mladih.

Šiško dodaja, da bodo v lenarškem parku inše na nekaterih drugih lokacĳah namestilipet vrst gnezdilnic, skupaj za petnajst vrstptic pevk. Po velikosti so te gnezdilniceenake, imajo pa različne tipe odprtin. Takobomo nameščali gnezdilnice za vse vrstesinic, za brgleza, pogorelčka in šmarnicoter za najmanjšo vrsto žolne. Skupaj zapetnajst vrst ptic pevk.

Finančna sredstvazagotovila občinaPotrebna finančna sredstva za gnezdilniceje zagotovila Občina Lenart, je še povedalŠiško in dodal, da je v lenarškem mestnemparku veliko primernih dreves zapostavitev gnezdilnic: »Načrtujemo, dabomo polovico gnezdilnic – na voljo jih jedvajset – namestili v parku, ostale meddrugim ob stari strugi Globovnice naPoleni, kakšno tudi ob osnovni šoli, pa priribiškem domu, morda tudi ob jezeruRadehova.«

Damjan Veršič

V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah vprihodnjih letih, zlasti po ureditvikolesarskih poti v okviru medobčinskegaprojekta Kolesarske povezave, pričakujejotudi več tujih gostov, predvsem kolesarjevin avtodomarjev iz sosednje Avstrije. Vdolgoročnem načrtu imajo namen ureditituristično-prireditveni prostor, kibi bil nasproti starega pokopališčav smeri proti kmetijski zadrugi.Župan Peter Škrlec je povedal, daje na tistem območju na voljo2000 m2 zemljišča, ki ga imaObčina Sv. Jurij v Slovenskihgoricah namen odkupiti. Na temzemljišču nameravajo ureditipostajališče za avtodome inprostor za prodajo na stojnicah,kamor bi lahko preselili tudi deldogajanja v času občinskegapraznika. Načrtuje se tudi ureditev

električnih polnilnic za avtomobile inkolesa. Da bi se rešile tudi težave sparkiranjem avtomobilov v času raznihprireditev, bi se del območja lahko uredilkot parkirišče.

Nina Zorman, Damjan Veršič

Foto:C

InaravaSlov.g

oric

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

14│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Benedikt


Vse več občanov, posledično intenzivno gradijo nova stanovanja

Hiše rastejo kot gobe po dežju

Iz vzhodnega dela Slovenije sta se v finale izbora Zlategakamna za razvojno najprodornejšo občino leta uvrstili dvemajhni občini iz Slovenskih goric: Benedikt in Sveta Ana.Na koncu je postala regijska zmagovalka občina Benedikt,njen župan mag. Milan Repič pa je ob prejemu nagradepovedal: »To je dokaz, da smo znali pogledati širše innadgraditi delo, ki je bilo opravljeno v preteklosti.«!

Občina ima eno najboljšihdemografskih situacij v državiKot so v utemeljitvi zapisali pri Zlatem kamnu, je Benediktzaradi svojskega razvojnega modela postal kraj z enonajboljših demografskih situacij v Sloveniji. Po podatkihStatističnega urada Republike Slovenije se je številoprebivalcev v Občini Benedikt od leta 2008 do leta 2020povečalo za 312 ljudi, in to zlasti na račun priseljevanja. Pritem je zanimiv podatek, da se je leta 2019 v občinopriselilo 131 oseb iz drugih slovenskih občin in 24 iz tujine,medtem ko so se 104 osebe preselile v druge občine, 11 pav tujino. Trenutno sicer v občini živi 2590 prebivalcev(podatek iz decembra 2020). Povprečna starostprebivalcev je leta 2019 znašala 39,1 leta, v Sloveniji 43,3leta.

Na razvoj je vplivala gradnjadostopnih in kakovostnih stanovanjBenedikt je tak razvoj dosegel zaradi gradnje dostopnih inkakovostnih stanovanj (tipskih enodružinskih hiš inmanjših večstanovanjskih hiš). Ob tem pa občina omogočavečjo kakovost bivanja na vseh ravneh – od vrtca,zdravstvene oskrbe in skrbi za okolje, krepi pa tudikrajevno identiteto in pripadnost ter s tem socialnokohezijo v kraju.

V zadnjih letih je največ stanovanj in stanovanjskih hišzgradilo podjetje Juven, d. o. o., ki ga vodi Jožica Bratuša:»Podjetje Juven je med letoma 2005–2015 v Benediktuzgradilo okoli 150 novih stanovanj, gradi pa tudistanovanjske hiše v novi soseski B-15 pod Svetimi TremiKralji. Do tega trenutka smo zgradili 36 stanovanjskih hišna ključ, v gradnji pa jih je še 12. Zgradili smo tudistanovanjski stolpič z 12 stanovanji, v katere so se prvistanovalci vselili že konec lanskega leta, zdaj pa gradimoše en stanovanjski blok, v katerem bo prav tako 12sodobnih stanovanj. Z gradnjo tega bomo zaključilinovembra oziroma decembra letos, jeseni pa se bomonajverjetneje lotili gradnje tretjega stanovanjskegastolpiča.«

Enodružinske hiše na ključ prodajajoza okoli 160 tisočakovBratuševa je še pojasnila, da je cena enodružinske hiše naključ okoli 160 tisoč evrov, za štirisobno stanovanje,

velikosti od 65 do 75 kvadratnih metrov, pa je treba odšteti1.290 evrov za kvadratni meter. In kdo so njihovi kupci?»Največ je mladih družin, nekateri so tudi starejši, prihajajopa iz cele Slovenije. Pogoji za bivanje v benediški občini sodobri. Poleg naravnega okolja imamo vso ostalo potrebnoinfrastrukturo.«V 20 letih samostojnosti se lahko občina pohvali zintenzivno investicijsko dejavnostjo in, kot so zapisali priZlatem kamnu, energičnim vključevanjem v evropskeprojekte. »V tem času so v kraju postavili novo šolo in vrtec,športno dvorano, imajo zdravstveno ambulanto in pošto.Da investicije niso naključne, ampak del zavestne strateškeusmerjenosti, lahko razberemo iz izjav občinskihpredstavnikov, ki pravijo, da sta dobra šola in vrtec magnetza priseljevanje.«Včasih zaspan in odročen kraj tako postaja živahnosredišče, kjer deluje sedem gostinskih lokalov, vrsta trgovinin dve bencinski črpalki. V zadnjih dveh letih ima Benediktmed vsemi občinami najboljšo vrednost sestavljenegademografskega indeksa. Med letoma 2009 in 2019 se je naračun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za330.

Seveda pa občina dobro sodeluje tudi s sosedi in drugimikraji v Sloveniji. Je med soustanoviteljicami Skupneobčinske uprave Maribor, sodeluje pa tudi v Konzorciju 17(gradnja omrežja za integrirano dolgotrajno oskrbostarejših v lokalnih skupnostih) in v omrežju za razvojpametnih vasi. Pomen sodelovanja ves čas poudarja tudižupan mag. Milan Repič: »Naše občanke in občani vedo, daobčina ni občinska stavba ali uprava. Občina smo mi vsiskupaj.«

Damjan Veršič

Na Občini Sveta Trojica, kjer na področju razvoja stavijomed drugim tudi na turizem, bodo v letošnjem innaslednjih letih izvedli več pomembnih projektov, ki nebodo prispevali samo k višji kakovosti življenja domačinov,temveč bodo Sveto Trojico naredili bolj vabljivo za turistein druge obiskovalce. Kot pravi župan Občine Sveta TrojicaDavid Klobasa, je občinski svet že sprejel strategijoturističnega razvoja, v kateri so na enem mestu zbralizamisli in projekte o prihodnjem turističnem razvoju.Občina Sveta Trojica je tudi edina v osrednjih Slovenskihgoricah, ki je ustanovila svoj javni zavod za turizem.Klobasa pričakuje, da bo Sveta Trojica s svojimikulturnozgodovinskimi in naravnimi danostmi postalastičišče turističnih tokov in dogajanj v osrednjih Slovenskihgoricah. Za to pa je potreba tudi ustrezna materialna baza.

V letošnjem letu bo tako Občina Sveta Trojica prenovilajužno vpadnico v kraj, saj bo uredila pločnik na cesti vTrojiški breg (LC 203-111). Domačini pravijo, da bo SvetaTrojica dobila svojo promenado, ki bo povezala južno obaloTrojiškega jezera in novo naselje Trojica jug s starim trškimjedrom ter s cerkvijo Svete Trojice s frančiškanskimsamostanom na griču. Ob pločniku oziroma promenadi botudi javna razsvetljava, zato se bo v večernih urah in vnočnem času spremenila tudi veduta tega romarskegakraja, skozi katerega poteka romarska pot Svetega Martinaod Szombathelya na Madžarskem do Toursa v Franciji.Ravno v središču Svete Trojice je znamenita kletfrančiškanskega samostana, ki so jo pred leti spremenili vprotokolarno-razstavni center Svetega Martina. Zaureditev trojiške promenade bo občina Sveta Trojicanamenila 320 tisoč evrov.

Tako za domačine kot za turiste bodo zanimive tudikolesarske poti po Slovenskih goricah. Letos bodo v občiniSveta Trojica nadaljevali z njihovo izgradnjo. Za pripravovse potrebne dokumentacije bodo namenili 90 tisoč evrov.

V letu 2022, ko bodo stekla dela na trasah kolesarskih stez,pa bodo za njihovo izgradnjo in ureditev namenili okolimilijon evrov, leto kasneje pa še pol milijona evrov.Investicijo bo izdatno sofinancirala Evropska unija, ki bo zaizgradnjo kolesarskih povezav v Slovenskih goricahzagotovila 80 odstotkov sredstev.

Občina Sveta Trojica bo letos in v naslednjem letu uredilatudi dokumentacijo za izgradnjo novega energetskovarčnega vrtca Sveta Trojica. Izgradnjo vrtca načrtujejo vletu 2023. Tega leta bo občina iz svojega proračuna zanjegovo izgradnjo predvidoma namenila 1,5 milijonaevrov, leta 2024 pa še dodatnih 500 tisoč evrov.Letos poleti bo Občina Sveta Trojica prenovila tudi avloKulturnega doma Sveta Trojica. Dela bodo potekala od

konca junija do konca avgusta, zanje pa je občina zrebalansom proračuna že zagotovila nekaj več kot 87 tisočevrov. V prenovljeni avli bodo uredili razstavišče oziromaprostor za druženje in različna srečanja.V dogovoru z Direkcijo Republike Slovenije zainfrastrukturo bodo v Sveti Trojici na začetku leta 2023začeli urejati krožišči pri Kmetcu in na Griču.

Največje gradbišče v Sveti Trojici pa je trenutno na lokacijinove soseske Trojica jug, v kateri nove hiše rastejo kot gobepo dežju. Med največjimi investitorji je podjetje Roškaričgradnje, d. o. o., iz Boračeve pri Radencih.

»Med kupci hiš je daleč največ mladih družin, v glavnem izMaribora in drugih mestnih središč. V Sveto Trojico jihpoleg čudovite lokacije, ki je tik ob Trojiškem jezeru in lestreljaj od avtocestnega odcepa, vabijo tudi lepo urejenkraj, dobra osnovna šola in vrtec ter dobra komunalnaopremljenost soseske,« pravi Roškarič.

Sicer pa bo na koncu v soseski Trojica jug okoli 65stanovanjskih hiš. Nova soseska je, kot navaja Roškarič,zelo dobro komunalno opremljena. »Občina se je prikomunalnem opremljanju zelo potrudila,« pravi. Pobesedah direktorice občinske uprave Občine Sveta TrojicaDarje Slivnjak bo občina od septembra letos do koncaletošnjega leta v novi soseski asfaltirala še ulice in ob njihuredila javno razsvetljavo. Za to bo občina iz proračunanamenila 210 tisoč evrov. Ob gradnji novih sosesk jepraviloma tako, da ulice asfaltirajo šele, ko je večinaobjektov že zgrajenih, saj bi lahko sicer težki tovornjaki, kidovažajo gradbeni material, novi asfalt kaj hitro uničili.

Tomaž Kšela

„Sveta Trojica bo postalastičišče turističnih tokov.“

Foto:R

ebek

aŠk

rlec

Foto:D

amjanVe

ršič

│15ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Natečaj Knjižnice Lenart

Vritualna razstava

O Andreju PerlahuV Knjižnici Lenart smo se ob svetovnem dnevu boja proti raku in kulturnem praznikuodločili pripraviti virtualno razstavo o pomembnem možu, slovenskem rojaku, AndrejuPerlahu (ponekod Perlach, Perlacher). Ta naj bi se leta 1490 rodil na skrajno zahodnemrobu Slovenskih goric, v Svečini, in umrl leta 1551 na Dunaju. Ker je izviral iz premožnejšedružine, mu je bila pot v šolske klopi odprta. Na Dunaju je najprej študiral matematiko inastronomijo, kasneje tudi medicino, ter že v času študija začel predavati. Na dunajskiuniverzi naj bi predaval kar trideset let. Astronomi ga imenujejo »oče slovenskeastronomije«, saj velja za prvega slovenskega znanstvenika, ki je zanamcem zapustilznanstvena tiskana dela s področja astronomije. Izdajal je namreč almanahe, prvega leta1517 za leto 1518, ki so vsebovali podatke o legah in gibanju nebesnih teles ter praktičnenasvete. Sestavil in izumil je tudi več naprav, s katerimi so si astronomi olajšali opazovanjein merjenje nebesnih teles, ter bil eden redkih, ki so tedaj opazovali Merkur. Velja pa tudiza prvega slovenskega zdravnika, ki se ga je omenjalo v svetovni literaturi. Leta 1540 najbi dunajska univerza izdala njegovo knjižico Kako se obvarovati pred kugo, ki pa se žal niohranila, čeprav viri pišejo celo o več izdajah. Na podlagi te knjižnice naj bi Perlah sestaviltudi posebno uredbo »Infekcions Ordnung«, ki naj bi služila za zajezitev širjenja kuge, kije pustošila na Dunaju v njegovem času. V njej je poudarjal pomen preproste dezinfekcijein deratizacije. V svojem času je veljal za uglednega dunajskega zdravnika, razni viri pa gaprimerjajo celo s Hipokratom. Viri navajajo, da naj bi leta 1540 deloval na mestu »magistrasanitatis«, katerega delo bi danes lahko primerjali z delom epidemiologov. Na Perlahaopominja spominska plošča na cerkvi sv. Andreje v Svečini. Univerza v Mariboru pa šedanes podeljuje nagrado in priznanje Andreja Perlacha. Razstava se ob opisovanjuPerlahovega življenja in dela dotakne tudi Svečine v sodobnem času ter je nastala v želji,da bi bolje spoznali rojaka, pomembnega znanstvenika, astronoma in zdravnika, ki jeizviral iz Slovenskih goric in v svojem času premikal meje tedaj veljavnih prepričanj. Videoprojekcijo in celotno besedilo najdete na spletni strani Knjižnice Lenart, pod zavihkomDomoznanstvo.

Knjižnica Lenart

Več o natečaju na:

Oblikovala:Rosan

aLo

rbek

16│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Projekt PONIIzobraževalni center Slovenskih goric

V štirih mesecih do lastnegapodjetja

Kljub ukrepom izobraževanjepoteka

V mesecu marcu 2021 smo na Razvojni agenciji Slovenske gorice v sodelovanju zRegionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor in Znanstveno-raziskovalnimsrediščem Bistra Ptuj začeli z izvajanjem novega regijskega projekta PODJETNO NADIZZIVE – PONI Podravje.V prostorih Razvojne agencije Slovenske gorice se usposabljajo štirje izbrani udeleženci, kiso se že seznanili s priložnostmi in nevarnostmi podjetništva, postopki za ustanovitevpodjetja ter uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Svoje poslovne ideje sopodrobno razdelali in si določili kratkoročne cilje za prve mesece poslovanja. Zelozanimivo je bilo tudi srečanje z zunanjo mentorico Polono Lakota Kukovec iz MPI Ormož,d. o. o.Obveščamo vas, da bo drugi javni poziv za vključitev v program objavljen predvidomameseca maja 2021 na spletni strani www.rasg.si in pri Zavodu RS za zaposlovanje, Uraduza delo Lenart.K sodelovanju vabimo vse, ki imajo podjetniško idejo in željo po njeni realizaciji, ne gledena starost, stopnjo in smer izobrazbe. Izbrani kandidati se bodo pri izvajalcu programazaposlili za obdobje štirih mesecev. V tem času bodo pridobili vsa potrebna podjetniškaznanja, oblikovali ustrezen poslovni model in pripravili poslovni načrt, na podlagi kateregabodo po zaključku programa ustanovili lastno podjetje.

Damjana Vizjak

Lahkih nog naokrogVeseli smo, da lahko v mesecu aprilu ponovno povabimo na pohod po čudoviti pomladnipokrajini Slovenskih goric vse ljubitelje rekreacije v naravi in tudi tiste, ki boste to mordašele postali. Zberemo se 2. aprila 2021 ob 9.00 pred stavbo Izobraževalnega centra,Nikova 9, Lenart.

Univerza za tretje življenjsko obdobjeV mesecu marcu so se člani Univerze za tretje življenjsko obdobje vrnili v učilnice. Ročnadela se izvajajo v dveh skupinah, pri tujem jeziku pa se učijo italijanščino in nemščino. Vsiudeleženci so bili neizmerno veseli, da se lahko ob upoštevanju navodil NIJZ srečujejo vučilnici in si s tem popestrijo njihov vsak dan ter se izvijejo iz osamljenosti.V mesecu aprilu začne z učenjem nemščine še druga skupina, in ker je še nekaj prostihmest, vas vabimo k vpisu. Za več informacij nas pokličite ali se oglasite v informacijski pisarni.

TPK – tečaj nemščineV sklopu projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc (TPK), ki jihsofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, smov mesecu marcu začeli z izobraževanjem nemščine, ki je za udeležence brezplačno. Vabimopa vas k prijavi za vključitev v Računalniško digitalno opismenjevanje. Izobraževanje jenamenjeno delovno aktivnemu prebivalstvu, staremu 45 let in več in z največsrednješolsko izobrazbo. Vaše prijave z veseljem pričakujemo.Lepo vabljeni!

Alenka Špes

Futsal - 2. SFL

Odbojka (ženske), 2. DOL - vzhod

Benedikt – Slovenske gorice dopomembne zmage na derbiju zMiklavžem

Pomlajena zasedba Benedikta vboj za obstanek v 2. DOL

Futsalerji ekipe KMN Benedikt – Slovenske gorice so prišli v 8. krogu 2. SFL do drugezaporedne zmage, s čimer so še vedno v lovu za drugo mesto, ki vodi v dodatnekvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL. Tokrat so bili na domačem igrišču v Benediktu zrezultatom 6 : 2 boljši od Miklavža. Tri zadetke za domače je dosegel Žiga Harl, dva MitjaKoder in enega kapetan Dejan Hager. Gostom so zaradi poraza ob koncu popustili živci,tako da so 17 sekund pred koncem srečanja kar trije njihovi igralci prejeli rdeče kartone.Pravi izziv pred benediškimi futsalerji pa bo ta konec tedna, v petek, 26. 3. 2021, ko sebodo ob 20.00 na domačem igrišču pomerili s prvoligaškim Bronxom v osmini finalapokalnega futsal tekmovanja. Žal pa bo tekma ponovno potekala pred praznimi tribunami.

Dejan Kramberger

S prvenstvom so po jesenski prekinitvi začeli tudi v 2. DOL za ženske. Benediškeodbojkarice, ki tekmujejo v 2. DOL – vzhod, so na prvih dveh tekmah s pomlajeno zasedbozabeležile dva poraza z rezultatom 3 : 0. Uvodoma so klonile na gostovanju v Šoštanju,minuli konec tedna pa prav tako na gostovanju v Slovenj Gradcu. To soboto, 27. 3. 2021,se bodo v skrajšanem (enokrožnem) prvenstvu varovanke trenerke Mojce Kodre prvičpomerile na domačem parketu v Benediktu proti odbojkaricam Mežice, ki so v uvodnihdveh krogih prav tako zabeležile dva poraza. V času po jesenski prekinitvi prvenstva jeklub zapustilo nekaj izkušenih igralk in nosilk igre, tako da je glavni cilj te mlade ekipeobstanek v ligi. V vsakem primeru pa so te tekme dobra priložnost za dokazovanje innapredek mlade ekipe.

Dejan Kramberger

IZOBRAŽEVALNI CENTER LENARTT: 02 720 78 88 ali 051 368 118

E: [email protected]

Vpis novih članov

Karate klub SHO-KAN Apače vpisuje nove člane v tečaj karateja in samoobrambev ŠD Sveta Ana vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 19.30. Trenerji: JožeMaruško, Jože Rožec, Klemen Knedl in Tom Nino Kastelic.Vljudno vabljeni!

Karate klub SHO-KAN Apače

Foto:D

amjanaVizjak

Foto:A

lenka

Špes

│17ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Evropski projekt “S teboj lahko”

Socialno vključevanje invalidovV letu 2019 je v Sloveniji na področjuinvalidskega varstva začel veljati Zakon osocialnem vključevanju invalidov (ZSVI), kije nadomestil Zakon o družbenem varstvuduševno in telesno prizadetih oseb(ZDVDTP), ki je urejal status invalidov žeod leta 1984 in je bil posledično vdoločenih pogledih že zastarel. Zakon osocialnem vključevanju invalidov, katereganamen je ustvarjati pogoje za čimenakopravnejše in enakovrednejše življenjeinvalidnih oseb v skupnosti, ureja področjapridobitve statusa invalida, pravice dodenarnih prejemkov invalidov in pravice dostoritev socialnega vključevanja invalidov.

Pravico do storitev socialnega vključevanjaimajo:· invalidne osebe z zmernimi, težjimi alitežkimi motnjami v duševnem razvoju,· invalidne osebe z avtističnimi motnjami,ki imajo tako hudo obliko neprilagojenegavedenja, da jim onemogoča samostojnoživljenje in pridobivanje sredstev zapreživljanje,· gluhoslepi z najmanj 50-odstotno izgubosluha po Fowlerju in prvo do vključno petokategorĳo slepote in slabovidnosti,· invalidne osebe z zmerno do hudomožgansko poškodbo ali okvaro,· najtežje gibalno ovirane osebe, ki sezaradi invalidnosti ne morejo samevključevati v družbo in zagotavljatisocialne varnosti.V delu, ki določa pravice do socialnega

vključevanja invalidov, se bo omenjenizakon začel uporabljati 1. 1. 2022. Dotakrat se storitve socialnega vključevanjapo tem zakonu izvajajo v okviru pilotnegaprojekta 'S teboj lahko'. Nosilec projekta vkohezijski regiji Vzhodna Slovenija je VDCPolž Maribor, izvajamo pa ga vdvaindvajsetih občinah podravske regije inZasavju, kjer nam pri tem pomaga VDCZagorje. Projekt sofinancirata RepublikaSlovenija (Ministrstvo za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti) inEvropska unija (Evropski socialni sklad) tertraja do konca marca 2022.

V VDC Polž Maribor, ki je regijskisocialnovarstveni zavod, v katerega sovključene odrasle osebe z motnjami vduševnem razvoju, v okviru projekta 'Steboj lahko' razvijamo in preizkušamostoritve socialnega vključevanja invalidov.Razvoj storitev socialnega vključevanja boomogočil, da bodo lahko invalidne osebeob ustrezni pomoči in podpori čim dljebivale doma, v svojih lokalnih skupnostih,kjer si to najbolj želijo, in da bodo pri temčim bolj samostojne.

Storitve socialnega vključevanja zajemajo:· usposabljanje za samostojno življenje, kjerse ima oseba možnost naučiti in razviti tistespretnosti, ki so pomembne za samostojnoživljenje (npr. ravnanje z denarjem,vodenje samostojnega gospodinjstva,nakupovanje, naročanje pri zdravniku itd.),

· vseživljenjsko učenje, v katerem oseba obpodpori razvĳa svoje spretnosti, interese,hobĳe, ali se vključuje v obstoječo mrežoteh dejavnosti v svojem okolju, pri čemer jipo potrebi pomaga spremljevalec,· prebivanje s podporo, kjer izvajalecstoritev socialnega vključevanja invalidnoosebo podpira, ji pomaga in jo usmerja priopravljanju vseh vsakodnevnih aktivnosti,katerih oseba ne zmore opravitisamostojno (npr. jo spremlja k zdravniku,plačat položnico ali dvignit denar nabankomatu, jo usmerja pri kuhanju, peki,pospravljanju stanovanja, ji pomaga ureditipretečeno osebno izkaznico, ji je v oporopri reševanju vsakdanjih težav in stisk alipa je samo nekdo, s katerim lahko osebapoklepeta, gre na sprehod ali na kakoprireditev),· ohranjanje socialne vključenosti starejšihinvalidov.

V projekt ' S teboj lahko' se lahko vključijoosebe, ki imajo status invalida po ZSVI (alipo ZDVTDP), ne koristijo storitev osebneasistence in bivajo v domačem okolju (ne vinstitucionalnem varstvu). Lahko sovključene v VDC, saj se socialnovključevanje izvaja popoldan ali čezvikend, ko je oseba doma. Z vključitvijolahko invalidna oseba dobi podpornoosebo, ki ji bo pomagala pri izvajanju tistihaktivnosti, pri katerih potrebuje pomoč inpodporo ter zaradi tega morda ne bopotrebovala vključitve v institucionalnovarstvo. Storitve so za vključeneuporabnike financirane iz projekta.

Cilj projekta je razviti mrežo izvajalcevstoritev socialnega vključevanja v lokalnemokolju, ki temelji na laičnih izvajalcih, ki sosočloveku pripravljeni ponuditi pomoč,usmerjanje in podporo pri preprostihdnevnih opravilih. Ti izvajalci so za svojedelo tudi nagrajeni. Hkrati je naš cilj v tomrežo vključiti izvajalce obstoječihprogramov in aktivnosti v lokalnihskupnostih ter tako zagotoviti osebam zinvalidnostmi spekter kakovostnih indostopnih storitev, ki bi jim omogočalekakovostno preživljanje prostega časa,učenje spretnosti in veščin, ki so zanjepomembne, ter izboljšale njihove možnostiza večjo samostojnost in socialnovključenost, s tem pa prispevale k dvigukakovosti njihovega življenja.

Vabimo vse, ki si želite novih delovnihizkušenj in imate razvit čut za delo zljudmi, da se nam pridružite in skupajustvarimo zgodbo pilotnega projekta 'Steboj lahko'. Prav tako pozivamo vas, ki bistoritve socialnega vključevanja želelikoristiti in imate za to pogoje, da naspokličete na telefon 070 424 811 ali nampišete na [email protected]č informacij o projektu tukaj:

VDC POLŽ MARIBORProjektni team »S teboj lahko«

Jurovski nogometaši bodo dobili prenovljeno igrišče z naravno travo

FutsalRobert Črnčec: “To si zaslužimo.”Državno prvenstvo za ženskeV Jurovskem Dolu se je začela težko

pričakovana sanacĳa glavnega igrišča zvgraditvĳo sodobnega namakalnegasistema. Navdušenja niso skrivali vŠportnem društvu Sveti Jurĳ, saj so nadružbenem omrežju zapisali, da je končnoprišel dan, ki so ga v društvu nestrpnočakali. Župan Peter Škrlec je vesel, da so sedela začela izvajati, saj želĳo na tak načindvigniti kakovost življenja. Ob tem je šedodal: »V družbi se vedno bolj zavedamo,da nas šport združuje, omogoča inspodbuja prĳateljstvo ter presega mnoganasprotja. Če na tak način pomagamo kdružbenemu optimizmu, če nam športpomaga k lažjemu premagovanju raznihovir, bo to zelo dobro in bo še en korak večk boljši družbi. « Predsednik društva RobertČrnčec je povedal, da so zadnjo tekmoodigrali oktobra lani: »Treninge sedaj želahko izvajamo, in sicer mlajše selekcĳe naigriščih v Jurovskem Dolu in na Sveti Ani,članska ekipa pa nadomačem terenu. Odtorka naprej samo napomožnem nogometnemigrišču, saj je glavnozaradi začetka delzaprto. Prosimo, da toupoštevajo tudi ostaliobiskovalci športnegaparka.« NK Jurovski Doligra tudi v 1. ligi MNZMaribor, predsednikČrnčec pa je med drugim

izpostavil, da so zelo veseli, da jim je poletih prizadevanja uspelo in da bodo jeseniimeli igrišče, kakršno si nogometni klub zosmimi nogometnimi selekcĳami tudizasluži. Zahvalil se je Občini Sveti Jurĳ vSlovenskih goricah, da je prisluhnilanjihovim željam in potrebam.

Igralna površina na dosedanjemnogometnem igrišču je bila neravna, zaradineustreznega namakanja pa so daljša sušnaobdobja uničila travo. »To se bo zdajspremenilo, saj bo izvajalec saniral igralnopovršino, posejal travo in namestil ustrezennamakalni sistem. Igrišče bo znovapripravljeno za uporabo, ko bo povsemozelenelo. Računamo, da bo to jeseni,« jezaključil Robert Črnčec. Vrednostinvesticĳe je ocenjena na 100 tisoč evrov.

Damjan Veršič, Nina Zorman

Slovenske gorice ponovno v boju zanaslov državnih prvakinjV nedeljo, 28. 3. 2021, se v Celju s prvofinalno tekmo začenja zaključek 8.državnega prvenstva v futsalu za ženske, vkaterem se bosta pomerili ekipi KMNSlovenske gorice in ŽNK Celje. Prva dvanaslova državnih prvakinj v futsalu staodšla v Celje, tretji naslov je pripadelprekmurski ekipi ŽNK Pomurje. Zadnji trijenaslovi pa so romali v Slovenske gorice.Dekleta Slovenskih goric so bila suverenatudi v lanskem državnem prvenstvu, ki soga z velikim naskokom končala na prvemmestu, vendar zaradi predčasnegakončanja tekmovanja zaradi širjenjakoronavirusa naslov državnih prvakinj nibil podeljen nobeni ekipi.

V finalu ponovno s CeljankamiIgralke Slovenskih goric so se v finaleuvrstile po dveh polfinalnih zmagah nadKMN Sevnica, na domačem igrišču vDupleku z rezultatom 6 : 1 in v Sevnici zrezultatom 3 : 0. V finalu jim bo nasprotistala letos še neporažena ekipa Celja, ki seje v finale prebila po dveh zmagah nad ŠDKošana z rezultatom 6 : 3. Glede naletošnje rezultate so v vlogi favoritinjzagotovo Celjanke, vendar v taboruSlovenskih goric, tudi v pomlajeni zasedbi,s katero igrajo v tej sezoni, obljubljajo bojza četrto zvezdico ob njihovem imenu. Prvodomačo tekmo bodo v novi športni dvoraniv Dupleku igralke Slovenskih goric gostilev soboto, 10. aprila 2021.

Dejan KrambergerFoto:N

inaZo

rman

Foto:arhivKMNSlov.g

orice

18│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Pomoč iz narave V spomin

Spomladanska utrujenost Leopoldu Zimiču v slovo

Na začetku pomladi, ko posĳejo topli sončnižarki, se pogosto počutimo brez energĳe, smorazdražljivi, zaspani, utrujeni, imamoglavobole, bolĳo nas sklepi, nagaja namželodec. Vse to so lahko znaki spomladanskeutrujenosti. Nabiralka divjih užitnih rastlinKatja Rebolj pravi, da to ni bolezen, je stanje, ki je posledica »igre« hormona serotonina(hormona sreče) in hormona melatonina, ki mu rečemo tudi spalni hormon. Seveda pasmo utrujeni tudi od premalo gibanja v zimskem času, od pomanjkanja sončnih žarkov,težje zimske hrane, preveč sladkarĳ in prebolelih bolezni v času zime. Kot je navada, daspomladi generalno očistimo stanovanje, očistimo tudi svoje telo. Pojdimo v naravo, da serazgibamo, predihamo pljuča, se naužĳemo pogledov in zvokov prebujajoče se pomladi.Ob tem naberimo rastline, ki nas napolnĳo z energĳo in razstrupĳo. Med njimi so trĳekralji: regrat, kopriva, čemaž ter številni lepi in okusni pomočniki: trobentica, dišečavĳolica, kislica, marjetica, bršljanasta grenkuljica, ozkolistni trpotec, rmanovi lističi,zvezdica, regačica, česnovka, mrtva kopriva, brsti in mladi listi dreves itd. Bodite posebejpozorni na čistost rastišča in ne pozabite, da nabirate le tisto, kar dobro poznate. Prav takone ropajte v naravi. Te rastline vključite v svojo dnevno prehrano, seveda pri tem nepozabite na zmernost pri uživanju. Priporočam, da tu in tam namesto v trgovino zavĳetekar na travnik. V tem času uživajte lažjo hrano z veliko vitamini in rudninami. In nepozabite na vodo.O večini omenjenih rastlin sem že pisala, zato vam danes ponujam nekaj receptov, mednjimi so tudi recepti Katje Rebolj. Smuti iz kopriv: 1 banana ali 2 jabolki, 2 pesti svežihmladih listov kopriv, 2 žlici medu (lahko manj ali sladkorni nadomestek), 3 žlice vode.Sestavine zmešamo v mešalniku in spĳemo v roku ene ure, najbolje za zajtrk. Koprivinemlade liste lahko na drobno narežemo za solato ali jih malo podušimo in uporabimo zaprilogo, špinačo. Glavna lastnost koprive je, da očisti naše telo, ga s tem razstruplja, kardeluje proti utrujenosti. Pomladna solata: sestavimo jo iz regrata, motovilca, radiča inčemaža, z dodatki marjetice, kislice (vitamin C), zelenih lističev rmana, trobentice itd.Regratova solata kot samostojna jed: k regratu lahko dodamo topel krompir, ješprenj,pirino kašo, ajdovo kašo, popečeno polento, narezano na kockice, trdo kuhana jajca,koruzo, ocvirke, popečeno slanino, kuhan fižol itd. Obogatimo jo s strokom česna ališopkom čemaža. Zabelite z bučnim oljem, jabolčnim kisom in piransko soljo. Regrat jedober čistilec jeter in ledvic, krepi odpornost, uživamo ga lahko celo leto. Iz čemažapripravimo pesto z dodatkom oljčnega olja in soli, dodamo pa lahko še mlete lešnike,orehe, parmezan. Skuhamo čemaževo juho, uporabljamo ga namesto česna, naredimonamaze itd. Čisti in razstruplja kri ter pospešuje prebavo. Jušna osnova iz divjih rastlin:uporabimo koprivo, regačico, vodno krešo, čemaž, za boljši okus dodamo naribanokorenje. V juho lahko zakuhamo maslene žličnike, ki pa lahko služĳo tudi za prilogo.Masleni žličniki: 40 g zmehčanega masla penasto zmešamo, dodamo eno jajce inponovno zmešamo, da dobimo gladko maso. Dodamo zmiksano zelenjavo iz jušne osnove,50 g drobtin, sol in poper. Maso pustimo stati 10 minut, nato oblikujemo žličnike, ki jihkuhamo na šibkem ognju 5 minut. Lešnikov preliv s trobentico: potrebujemo 200 gmletih lešnikov, 100 g dateljnov, sok pol limone in veliko pest cvetov trobentice. Dateljnerazkoščičimo, namočimo za 2 uri v vodi, tako da so z njo pokriti. Zmeljemo jih v mešalnikuv kremasto obliko, dodamo mlete lešnike, limonin sok in trobentice. Premešamo.Ponudimo kot samostojno sladico v kozarcu ali kot preliv za torto, mafine. Če se nampreveč strdi za preliv, dodamo vodo in ponovno premešamo. Trobentica lajša glavobole inrazstruplja telo. Vsebuje vitamin C. Pri uživanju naj bodo pazljivi tisti, ki imajo težave sstrjevanjem krvi in rane na želodcu.Mira in Venčeslav Zrim sta me presenetila z brezovim sokom (brezovimi solzami) in mespomnila, da vam napišem, kako blagodejen je za razstrupljanje, poživljanje, odpravljanjestrupov iz jeter in ledvic, saj odvaja sečno kislino in holesterol. O pridobivanju,shranjevanju in uporabi pa si več poglejte v ustrezni literaturi.

Marĳa Čuček

V mesecu februarju je zaključil svojoživljenjsko pot spoštovani občan LeopoldZimič, katerega sledi življenja ostajajo vnaši občini Benedikt zapisane s številnimidejanji, funkcĳami, predvsem pa v družiniZimič, ki sta si jo ustvarila z ženo. VBenediktu sta z ženo zgradila dom zadružino.V družini je Leopold črpal energĳo in močza vse poslovne uspehe in požrtvovalnodelo v domačem kraju in tudi širše. Svojopozornost je usmeril v delo, bil desetletjamatičar in številne pare v Slovenskihgoricah tudi poročil.Kot prvi tajnik Krajevne skupnosti Benediktin leta kasneje še pred upokojitvĳo kottajnik na Krajevni skupnosti Sveta Ana jebil tako rekoč gonilna sila v kraju za razvojin infrastrukturo. Veliko različnih funkcĳ jeopravljal predvsem za dobrobit ljudstva inse v svojem prostem času zavzemal zarazvoj in napredek domačega kraja terprispeval k osamosvojitvi naše občine kotuspešen vmesni člen družbenopolitičnegautripa našega kraja, z bivšim županomGumzarjem je oral tudi ledino LDS in bil naobčinskem nivoju nagrajen z zlatim grbomObčine Benedikt.Njegov prelepi pevski glas se je slišal vmarsikatero vas in odmeval tudi v tujini,kamor je med drugim odpotoval zObrtniškim pevskim zborom iz Lenarta,katerega član je bil desetletja, pred tem pakot član domačega benediškega pevskegazbora Kulturnega društva, tudi v nonetuCentrovod in še kje. Svoj igralski talent paje ob ženi Ljudmili predstavil v številnihdramskih uprizoritvah v domačem kraju.Kot zvesti dolgoletni funkcionarProstovoljnega gasilskega društva Benediktna različnih mestih vodenja in operative jebil svoj čas tudi predsednik.O tem delu njegovega življenja pa je obslovesu na žalni seji, ki so jo izvedli gasilkein gasilci kar v gasilskem domu – zaradinastalih razmer tako doma kot v svetu sedandanes od svojcev, prĳateljev, tovariševniti ne moremo posloviti z vsemi častmi inspoštovanjem – povedal v svojem nagovoručastni predsednik PGD Benedikt, tovariš

Jože Maurič:25. februar je dan za nas, tovarišice gasilkein tovariše gasilce PGD Benedikt, dan, ki ganajraje ne bi doživeli, pa vendar se moramosprĳazniti z resnico, da si odšel za večno iznaše sredine kot velik človek, ki je namgasilcem pustil velik in neizbrisen pečat.Pred dobrimi 60 leti si se kot mlad fantvčlanil v naše društvo. Takratno vodstvo jev tebi slutilo velik prihodnji potencial vgasilskem znanju, zato te je poslalo vgasilsko šolo v Medvode, ki si jo tudiuspešno končal. Kmalu zatem si prevzelodgovorno funkcĳo mladega poveljnikadruštva in jo vrsto let odgovorno opravljal.Nadalje je sledilo krajše obdobjedruštvenega predsedovanja, nazadnje pa sinajdlje opravljal odgovorno delo tajnika.Med tem časom si se tudi izobraževal in sitako pridobil čin gasilskega častnika II.stopnje.Mnogo kadetov, zdaj že tudi veteranov, nasje ob tebi sodelovalo in krojilo razvojnašega društva, vse od nabave različnegasilske tehnike, gradnje gasilskega domain operativnega dela do preventivnihdejavnosti. Vedno si nam bil svetovalec,učitelj gasilstva v vseh pogledih, soavtorvelikih projektov in pokončen mož vuniformi, kadar je bilo to potrebno.Mi, mlajša generacĳa, smo bili tvoji učenciin prav ti si nas usmerjal za naprej inbodril, če je tu in tam zaškripalo. Skupajsmo preživeli tudi obilico lepih trenutkov vvseh teh letih sobivanja v gasilskih vrstah.Po gasilski plati si svoje sledi pustil tudi nanivoju Gasilske zveze Lenart, saj si našikrovni organizacĳi eno mandatno obdobjetudi predsedoval. Za svoje predano innesebično gasilsko delo, za katero siporabil tisoče in tisoče prostovoljnih ur inodrekanj lastni družini, si bil tudi nagrajenter si bil prejemnik številnih društvenihpriznanj s strani Gasilske zveze Lenart intudi odlikovanj Gasilske zveze Slovenĳe,vključno z odlikovanjem za posebnezasluge za delo v gasilstvu. Na področjucivilnega udejstvovanja pa si bil še v bivšidomovini Jugoslavĳi nagrajen z medaljo zadelo.Naše poslednje slovo se odvĳa v skromniobliki v našem gasilskem domu ob tvojisliki, ob kateri so številna priznanja,odlikovanja in žalna knjiga, v katerovpisujemo svoje vtise ob izgubi takovelikega moža.Spoštovani Polda, brez števila je bilo tvojihdobrih del v gasilski organizacĳi, zadobrobit vseh državljanov, zato te za vsepostorjeno nikoli ne bomo pozabili dokonca naših dni.Počivaj v miru in spokoju!

Članice in člani PGD BenediktZapisala: Saša Lovrenčič

Dejavnosti Večgeneracijskega centra Štajerska v Lenartu

Potrebujete morda pomoč?V Večgeneracĳskem centru (VGC) Štajerskavam ponujamo razne izobraževalne,kreativne in rekreacĳske aktivnosti, kot sotelovadba, učenje jezikov, učna pomoč,glasbene aktivnosti in učenje sodobnihdigitalnih tehnologĳ.VSE STORITVE SO BREZPLAČNE.Več informacĳ je dostopnih na naslednjihspletnih povezavah:· [email protected]· http://www.vgc-stajerska.si/

· Facebook stran VGC StajerskaAktivnosti bodo potekale v omejenemobsegu do 10 udeležencev v KnjižniciLenart (Nikova ulica 9) ali v CentruSlovenskih goric v Lenartu po predhodnodogovorjenem urniku. Prĳave sprejemamona telefonskih številkah: 031 659 734(Said) ali 040 227 728 (Tina).Vljudno vabljeni!

Kolektiv VGC Štajerska

„Pojdimo v naravo,predihajmo pljuča.“

Foto:Freep

ik

PRELISTAJTE NASTUDI VIRTUALNO!

Bi želeli oglaševati vOvtarjevih novicah?

Pišite nam!

│19ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

V spomin V spomin

Pater Lavrencij Anžel (1941–2021)Ladislav Omerzu (1932–2021)

V soboto, 13. februarja, smo se poslovili odnašega dragega Trojičana p. Lavrencija(Jožefa) Anžela iz Zg. Verjan v Sv. Trojici vSlovenskih goricah. Rodil se je očetuJanezu in mami Julijani, roj. Kukovec. Imelje še dva brata. Z domačini je bil vednotesno povezan. Mašniško posvečenje jeprejel v Mariboru 29. junija 1968.Duhovniško službo je opravljal kot kaplanv Mariboru leta 1968, v Ljubljani leta 1970,v Kamniku leta 1971, v Sydneyju leta1975, v Ljubljani – Šiški leta 1979, vMaribor leta 1986, v Sv Trojici v Slov.goricah leta 1998, v Mariboru leta 2004 inv Kamniku leta 2010. Osemnajst let je bilžupnik v Mariboru pri baziliki Matereusmiljenja (1986–1998 in 2004–2010),gvardijan in vikar ter šest let župnik ingvardijan pri Sv. Trojici v Slov. goricah.Leta 2004 je z njegovo pomočjo zrasla DonPierinova komuna za pomoč zasvojenim innjihovim svojcem, prva tovrstna komunana Štajerskem. V tesnem sodelovanju zorganistom Andrejem Dvoršakom inKrajevno skupnostjo Sv. Trojica v Slov.goricah je prišlo do novih mogočnih orgelv cerkvi Sv. Trojice. Zavzemal se je insodeloval pri odkritju spominske ploščepatru Ildofonzu Langerholcu ter učiteljemaVilmi in Jožetu Križnič na kulturnem domuv Sv. Trojici v Slov. goricah leta 2002.Zaslužen je tudi za prepotrebne stopniceod jezera do cerkve skupaj s Turističnim

društvom Sv. Trojica v Slov. goricah inObčino Lenart ter križev pot in razsvetljavov letu 2000 itd.P. Lavrencij je bil vesten in predanduhovnik frančiškan, brat in prijatelj vsemljudem, apostol sprave in sočutja,priljubljeni katehet, odličen pridigar inljudski misijonar, voditelj duhovnih vaj,pobožen, predvsem pa je zares prisluhnilvsakemu človeku. Rad je imel lepobogoslužje. Znal je čudovito okrasiti takobratsko kot družinsko mizo obpraznovanjih naše cerkve in oltarje, jaslicein Božji grob. Rad je imel pisano besedo inglasbo, šel v gledališče in na koncerte.Leta 2018 je p. Lavrencij slovesno obhajalzlato mašo v domačem kraju. Kmalu se jezačel njegov križev pot bolezni. NečakSlavko Anžel je v govoru dejal: »Svojeotroštvo ste preživljali skromno. V težkihvojnih in povojnih časih ste, kot večinaotrok na vasi, pasli živino in pomagali prikmečkih opravilih. Odlikoval Vas je Vaš lepimogočni glas. Vsakega posebej stepohvalili in nagradili.«Dobra vrednota življenja pri Anželovihizhaja že iz korenin, da so močno povezani,se spoštujejo in njihov stric p. Lavrencij jebil dobro vključen. Zelo so se izkazali obzlati maši njihovega strica. Presenetili inosrečili so ga tudi za njegov 79. rojstni dan,ko so nenapovedani prišli v Kamnik, gapričakali v cerkvi in mu zapeli njemuljubljene Marijine pesmi.P. Lavrencij je veliko sodeloval z društvomupokojencev, predvsem na romanjih, in jebil častni član Društva upokojencev Sv.Trojica v Slov. goricah.

Najprej so se od patra Lavrencija posloviliv Kamniku. V Sv. Trojici v Slov. goricah jemašo in pogreb vodil nadškof metropolit p.Stanislav Zore, kjer p. Lavrencij počiva vdomači zemlji. Hvala Vam p. Lavrencij zavse dobro iz vašega bogatega življenja!Z besedami iskrene zahvale je pogrebzaključil nečak Milan Anžel.

Slavko Štefanec

Odšel je Ladislav (Ladi) Omerzu iz Lenarta.Z njegovo smrtjo je slovenski konjeniški,tako galopski kot predvsem kasaški šport,ostal brez ene zadnjih velikih legend. Umrlje 1. marca letos v 89. letu starosti. Že kotmlad fant se je zanimal za konje, ki jih jebilo takrat pri Lenartu veliko. Še posebej soga pritegnili iskri konji, ki jih je imel vsvojih hlevih znani lenarški mesar inposestnik Ivan Pirher, znan tudi podvzdevkom »Hanzi«. Ko je Ladi leta 1945izgubil očeta, je postal Hanzi njegovskrbnik in mecen ter ga je popolnoma»zastrupil« s konji in konjeniškim športom.Mladega Ladija je naučil abecede ravnanjas konji, še zlasti mu je vcepljal v glavo, daje konj plemenita žival in da je treba z njotemu primerno ravnati. Hvaležnost konjiradi vračajo – to mu je bilo eno odtemeljnih načel, ki jih je Ladi v kasnejšihletih tudi kot mentor mladim voznikom radprenašal na mlade. Ladi je sorazmernozgodaj okusil strasti konjeniškega športa,saj mu je njegov učitelj nudil vse možnostiin pogoje, da se je razvil v izvrstnega jahačain tudi voznika kasaških konj. Z galoperji jeuspešno nastopal celo na zveznihtekmovanjih v Beogradu in požel vrhunskeuspehe. Ta konjeniška disciplina mu jeprirasla k srcu in jo je imel izjemno rad tudikasneje, ko se je sicer v celoti posvetilkasaškemu športu. V srcu pa je nosil tudihitre galoperje in tu in tam skočil v sedloter na veliko veselje gledalcev odvihral poPoleni.

Leta 1947 je bil Ladi Omerzu med tistimilenarškimi konjeniškimi zanesenjaki, ki sona Poleni zgradili prvo tekmovalno stezo.To so bili skromni začetki, steza pa boljpoligon za treniranje kot za tekmovanje. Toje bilo vseeno dovolj, da se je krogljubiteljev konjeniškega športa v središčuSlovenskih goric večal in da je leta 1950nastal Konjeniški klub Lenart. Že 13.avgusta 1950 so bile na Poleni prve velikekonjske dirke, na katerih so sodelovalikasači, galoperji in kmečke dvovprege. Toje bila ena od odlik lenarškihorganizatorjev, ki so znali pritegniti ksodelovanju tudi rejce delovnih konj. Teh jebilo še kar nekaj, čeprav so bili konji zatakratno oblast del preteklosti in kulaštva.A to pravih ljubiteljev konj ni zmedlo,storili so vse, da se je tekmovališče priLenartu sproti urejalo in da so bile njihovekonjske dirke vedno prestižni športnidogodek. Ladi je pri tem vseskozineutrudno sodeloval, tako poorganizacijski kot predvsem po tekmovalniplati. Pravijo, da ga ni bilo konja, ki si ga

Ladi ne bi upal zajahati in popeljati natekmovalno stezo. Občinstvo je karponorelo, ko je dirjal po stezi zmagamnaproti. Imel je tudi izvrstne učitelje vkasaštvu, saj je rad zahajal v bližnjiLjutomer in Maribor, kjer so se natamkajšnjem hipodromu v Kamnici leta inleta odvijale elitne kasaške dirke. Takratnimariborski in ljutomerski vozniki intekmovalci so Ladiju radi pomagali prinabiranju prepotrebnih izkušenj in znanja.Doumel je pomen predanega, poštenega indobrega dela s konji ter bil med tistimi, kiso konje na dirke dobro pripravili. Ker jeimel do konj plemenit in pošten odnos, somu konji to hvaležno vračali z izvrstnimirezultati na tekmovanjih. Odveč jenaštevanje vseh Ladijevih zmag inprestižnih uspehov, s katerimi se je trajnozapisal med slovenske konjeniške legende.Rad je sodeloval s prijatelji v Mariboru,Ljutomeru, Ljubljani, Beogradu, Subotici inZagrebu. Njegovo ime je bilo poznanoširom Slovenije in nekdanje Jugoslavije.Veliko je storil za popularizacijo inpromocijo kasaškega oziroma konjeniškegašporta nasploh, saj je kot vrhunski mesarskimojster in odličen poznavalec kulinarike zaobiskovalce vedno priskrbel vola na žaru.To je bila ena od Ladijevih posebnosti in totradicijo je iz Maribora takoj prenesel tudiv Lenart, kjer so jo kot edini v Slovenijiohranili vse do danes. Ladi je ostal trajnozvest konjeniškemu športu, zato nepreseneča, da je bil leta 1991 med prvimipobudniki za vnovično oživitev tega športapri Lenartu. Obnovili so nekdanjiKonjeniški klub in ga poimenovali KKSlovenske gorice. Ladi se je znova zavihtelv »sulky« in uspešno popeljal na steze nekajizvrstnih kasačev. Kot član vodstva KKSlovenske gorice Lenart si je močnoprizadeval, da bi lenarški hipodrom dobilprimerno infrastrukturo. Bil je medgraditelji nove sodniške tribune in novesteze. Kot član vodstva kluba je pomagaltudi pri vsakoletni organizaciji dirk naPoleni. Nazadnje je tekmoval s kobilo LillyMarlen leta 2010, ko je lenarški KKpraznoval šestdesetletnico delovanja, inpožel velik aplavz hvaležnega občinstva.

Ladislav (Ladi) Omerzu je sodil v sam vrhslovenskih rejcev in tekmovalcev vkasaškem športu ter je s svojim delom,znanjem, požrtvovalnostjo in športnimiuspehi pisal kronologijo slovenskegagalopskega, predvsem pa kasaškega športa.V lenarški športni kroniki bo njegovo imeostalo zapisano z velikimi črkami, saj je bilšportnik od zgodnje mladosti do zrelih let.Pokojni Ladi je bil človek z bogatimznanjem, ki tega ni nikoli skrival in se jeveselil, če so ga njegovi učenci kdaj tudipresegli. To pa je veličina vrhunskihmentorjev, kakršen je bil tudi naš pokojniprijatelj Ladi. Za nas bo ostal legenda,kakršnih je danes malo. Želimo mumirnega zadnjega počitka.

Dr. Marjan Toš

Foto:D

idaZa

kelšek

Programski termini zaobčino Lenart:

petek ob 18.00sobota ob 10.00 in ob 12.00nedelja ob 18.30

Kontakt: [email protected]

20│ ŠT. 3│26. MAREC 2021

OVTARJEVE NOVICE

Prihaja INCOMING AGENCIJA

LAS Ovtar Slovenskih goric je bila uspešna pri prijavi še enega projekta v okviru petegaJavnega razpisa za podukrep 19.3 (sodelovanje LAS) z nazivom operacije: Vzpostavitevmodela trženja lokalne ponudbe – INCOMING AGENCIJA. S strani ARSKTRP smo 25. 2.2021 prejeli odločbo o potrditvi operacije, ki jo v višini do 99.698,70 EUR sofinanciraEvropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Vodilni partner operacije je LAS OvtarSlovenskih goric v sodelovanju z LAS Prlekija, LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja,LAS Lastovica, Toti LAS in LAS Calafat iz Romunije. Skozi komunikacijo med posameznimiLAS in ponudniki je dozorela ideja, da bi za širše območje podravske regije in del Pomurjavzpostavili učinkovit model trženja lokalne ponudbe v obliki agencije, ki bi skrbela za trženjeobstoječih in novih integralnih turističnih produktov na območju vključenih LAS. Tržnimodel bomo vzpostavili v sodelovanju z vsemi deležniki, ki bi se tako bolje povezali,spoznali in skupaj delovali v razvoju turističnih, gospodarskih, demografskih in drugihpotencialov območja. Hkrati bomo na posameznih območjih skozi aktivnosti projekta nudilipodporo obstoječim agencijam, ki se ukvarjajo z incomingom, in jih poskušali stimulirati, datemu delu svoje dejavnosti namenijo več pozornosti in virov. Za delovanje tega modelabomo usposobili kader, ki se bo s to dejavnostjo ukvarjal, in tudi ponudnike, ki bodo moralirazumeti, da se je treba za uspešno trženje njihove ponudbe povezovati in spoštovatidogovorjena pravila sodelovanja, v obdobju po izvedbi operacije pa tudi odpovedati delusvojega prihodka za potrebe dolgoročnega in uspešnega delovanja tega modela trženja tudiv prihodnje. Ustanovljena INCOMING AGENCIJA se bo predstavljala tako na območjupartnerstva kot tudi širše. Vse aktivnosti bodo podprte s ciljno usmerjenim nagovarjanjemobiskovalcev, tour operaterjev in tudi tujih agencij, ki bodo z multiplikacijo svojih aktivnostituristično oživeli območje operacije.Poleg INCOMING AGENCIJE so v teku še tri operacije sodelovanja: Naša Drava, Kaj nasuči Mura in Humusprojekt – Högi.

T. K.

Na zaključni novinarskikonferenci, ki je virtualnopotekala 10. marca 2021, jedirektorica VDC PolžMaribor, mag. JasminaBreznik uvodoma poudarilapomen Polževega poslanstva:odraslim osebam z motnjo vduševnem razvoju omogočatiaktivno življenje, socialnovključevanje, delovno aktivnoživljenje, osebni razvoj,razvijanje samostojnosti in njihove socialnemreže. S svojimi aktivnostmi želi biti opaženin prepoznaven v okoljih, v katerih deluje.Operacija Center lokalne ponudbe (CLP)je gotovo eden izmed inovativnihprojektov, ki uresničuje socialnovključevanje in usposabljanje našihuporabnikov. Operacija omogoča, da nedelujemo zgolj institucionalno, s svojoklasično storitvijo, temveč se tudi aktivnopovezujemo in sodelujemo v lokalnemokolju. Povezujemo se z društvi,posamezniki, drugimi organizacijami,podjetniki itd. Iščemo nove pristope innačine za čim večjo vključenost invalidov.V tem programu se je usposabljalo osemuporabnikov, štirje pa so se po usposabljanjuv center tudi vključili. Uporabniki so v tejoperaciji pridobili nova znanja, veščine, ki jihbodo lahko uporabili tudi pri zaposlovanju invključevanju v redna delovna okolja inskupnosti. Želimo si, da bi uporabniki VDCPolž v prihodnosti imeli več možnostizaposlovanja v redna delovna okolja, in taoperacija je gotovo eden izmed korakov kuresničitvi tega cilja. Pomembno se nam zdi,da smo z operacijo uredili in vzpostavili tudidelovanje Centra lokalne ponudbe, kjerprodajamo svoje izdelke in promoviramoostalo lokalno ponudbo Slovenskih goric.Promocija in prodaja lokalne ponudbe vLenartu ni enostavna in nam predstavlja velikizziv. Nenehno je treba iskati nove možnosti/priložnosti prodaje. V ta namen je bilovzpostavljeno tudi novo delovno mesto,vključevali pa so se tudi zaposleni iz VDCPolž, prostovoljci in upokojeni delavci.Vrednost celotne operacije je nekaj čez 72tisoč evrov, od tega je skoraj 40 tisoč evrovsofinanciranih iz Evropskega kmetijskegasklada za razvoj podeželja.V operaciji sta sodelovala dva partnerja:Razvojna agencija Slovenske gorice, d. o. o.(RASG), in Društvo za razvoj podeželja Ovtar

Slovenskih goric. Milena Grabušnik (RASG)je izpostavila dobro partnersko sodelovanjena področju usposabljanja tako zaposlenihkot uporabnikov o turističnih zanimivostih inponudbi celotnih Slovenskih goric. Prav takobodo nadaljevali s stalno podporo pripredstavljanju turistične ponudbe tudi vprihodnje.Tudi predsednik društva Andrej Kocbek jeizrazil veliko zadovoljstvo ob uspešnozaključenem projektu, v katerega so biliaktivno vključeni številni člani. Nekateriskozi delavnice prikaza domačih obrti intradicionalnih znanj, drugi pa kot ponudnikilokalnih izdelkov. Z lenarško enoto VDC Polžobstaja že večletno sodelovanje v okvirutradicionalnega slovenskega zajtrka, ki pa jebilo nadgrajeno s partnerstvom v dvehprojektih: Agatin čarobni plašč in CLP.V okviru projekta so bile izvedene številneaktivnosti:· usposabljanje zaposlenih, prostovoljcev inuporabnikov za sodelovanje pri izvajanjuinformativno-turistične ponudbe Slovenskihgoric,· izdelava dveh različnih turističnihprospektov v lahko berljivi obliki (v skladu zevropskimi pravili za pripravo informacĳ vlahko berljivi in razumljivi obliki) terinformacĳskega plakata za promocĳoSlovenskih goric in aktivnosti, ki se bodo vokviru operacĳe organizirale in izvajale,· izpeljava dveh delavnic na temo promocĳeekoloških živil in šestih delavnic s prikazomtradicionalnih znanj domačih obrti,· razširitev ponudbe in prodaje lokalnihizdelkov ter razširitev turistično-informativne ponudbe,· razvoj več novih izdelkov VDC POLŽMaribor za promocĳo Slovenskih goric,· razširitev ponudbe na spletno prodajo.· promoviranje ekološke proizvodnje inzdravega življenjskega sloga, tudi zvzpostavljenim EKO kotičkom.

Skozi aktivnosti so nastala lepa srečanja, vkaterih so bile vključene tudi druge ranljiveskupine, otroci, starejši, obiskovalci centra itd.Gotovo so se med nami ustvarili novi odnosiin spletle nove vezi. Prostor, ki ga imamo tukajv centru Lenarta, pa je poleg našega delanamenjen tudi druženju, izobraževanju,medgeneracijskemu povezovanju.

Na tej lokaciji bomo delovali tudi pozaključku projekta. Imamo še veliko idej, kajbi v prihodnosti lahko počeli, kako bi projektlahko nadgradili – morda naše ideje kdajprerastejo tudi v Center lokalne ponudbe insocialnega vključevanja. Takoj ko bodoukrepi v povezavi z boleznijo covid-19preklicani, si želimo privabiti obiskovalce izcelotne Slovenije, pa tudi iz tujine.

Spodbujati želimo tudi domačoobrt, lokalno proizvodnjo inpotrošnjo lokalnih izdelkov.Dobrodošli v Centru lokalneponudbe v Lenartu (Trg osvoboditve9), kjer vas čakajo prijazni ljudje inpestra izbira lokalnih izdelkov.

mag. Jasmina Breznik inMilena Grabušnik

V marcu 2021 se je zaključila operacija znazivom ŠOLSKI ČEBELNJAK ZETNOLOŠKO ČEBELARSKO ZBIRKO(akronim: Šolski čebelnjak), katere nosilecje Čebelarsko društvo Vitomarci. Sodelovaliso trije partnerji: Osnovna šola Cerkvenjak· Vitomarci, Občina Sv. Andraž v Slovenskihgoricah in podjetje Druzovič, d. o. o.Glavni namen je prispevati kprepoznavnosti in trajnosti čebelarskedejavnosti in etnološko-čebelarskeaktivnosti na območju občine Sv. Andraž vSlovenskih goricah in na celotnem območjuLAS OVTAR Slovenskih goric.Izvedene so bile naslednje aktivnosti:· postavitev čebelnjaka v velikosti 20 m2 vstilu starega slovenskega čebelnjaka(štajerski tip),· nakup in postavitev šestih trietažnih AŽ-panjev,

· zasaditev medonosnih rastlin (lipa,kostanj),· zbiranje eksponatov za etnološko-čebelarsko zbirko,· dva nova programa (za šolsko mladino inčebelarje) na območju občine.Operacija je sofinancirana v višini 5.448,47EUR iz Evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeželja (EKSRP).

Zaključen tretji rok za oddajo vlog na 4. Javni pozivLAS Ovtar Slovenskih goric – sklad EKSRP

Na četrti Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnegarazvoja na območjih občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana,Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij vSlovenskih goricah in Šentilj, ki so povezane v lokalno akcijsko skupino – LAS OvtarSlovenskih goric, v letih 2020 in 2021, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega skladaza razvoj podeželja (EKSRP), so do izteka tretjega (zadnjega) roka za oddajo vlog (25.2. 2021) prispele tri vloge za prijavo operacije.Vloge bo pregledala Ocenjevalna komisija, preverila administrativno popolnost in jihocenila skladno s kriteriji in lokalno razvojno strategijo.

M. G.

Ob zaključku operacije Center lokalne ponudbe

Zaključena operacija Šolski čebelnjak

Foto:arhivVDCPolž

Foto:arhivVDCPolž

Foto:Sim

onFridau

Ekranska slika z novinarske konference

Bogata ponudba lokalnih izdelkov

Čebelnjak v Vitomarcih

družinska miza naj postane središče našega sveta

Documents