Download - Zgradba mesta

8/17/2019 Zgradba mesta

http://slidepdf.com/reader/full/zgradba-mesta 1/38

ZGRADBA MESTA

Zgradba mesta – osnovne opredelitveKlasični (ekološki) modeli mestne

zgradbeEkonomski modeli mestne zgradbe

Politično-ekonomski (strukturalistični)model mestne zgradbe

Postmoderno mesto



ZGRADBA MESTA• Proučevanje mestne zgradbe je ena

izmed temeljnih vsebin urbane geografije• Mestni prostor je močno heterogen in

diferenciran

• Značilne so velike razlike v rabi tal,načinu zazidave, tipu in velikosti zgradb,gostoti in sestavi mestnega prebivalstva



ZGRADBA MESTA3 osnovni vidiki (elementi) mestne zgradbe:

1. Morfološka (oblikovanost mestnepokrajine)

2. Funkcijska (razlike v rabi tal in funkcijahposameznih delov mesta)3. Socialnogeografska (razlike v sestavi

mestnega prebivalstva po posameznihdelih mesta)



MODELI MESTNE ZGRADBE• Model mestne zgradbe = shematičen,

posplošen in poenostavljen prikaznotranje prostorske organizacije instrukture mesta

1. Opisni modeli mestne zgradbe

2. Eksplikativni modeli mestne zgradbe3. Normativni modeli mestne zgradbe



MODELI MESTNE ZGRADBE

• Klasični (ekološki) modeli• Neoklasični (ekonomski) modeli

• Strukturalistični (politično-ekonomski)• Postmoderno mesto



KLASIČNI (EKOLOŠKI) MODELI

MESTNE ZGRADBE

• Koncentričnimodel (Burgess)

• Sektorski model(Hoyt)

• Večjedrni model

(Ullman inHarris)



URBANA (HUMANA)EKOLOGIJA

• Čikaška šola urbane sociologije

• Znanstveno proučevanje mesta,prostorska organizacija družbe

• Socialni darvinizem• Tekmovanje za prostor med dejavnostmiin socialnimi skupinami

• Socialna razdalja – prostorska ločenost• Naravna območ ja• Ekološki procesi:infiltracija, invazija,

sukcesija, dominacija



BURGESSOV KONCENTRIČNI

MODEL MESTNE ZGRADBE1. Cona I : Centralno poslovno središče

2. Cona II : Cona v tranziciji3. Cona III : Delavska stanovanjska

območ ja4. Cona IV : Stanovanjska območ ja

srednjega sloja

5. Cona V : Cona dnevnih migrantov(stanovanjska območ ja višjega sloja)



URBANA EKOLOGIJA DANES• Številne kritike: poenostavljeno prenašanje

bioloških zakonitosti za pojasnejvanjeodnosov v družbi, neupoštevanjedružbenih norm, zagovarjanje političnedesnice…

• Toda, tudi danes lahko v mestih

opazujemo delovanje procesa infiltracije,invazije, sukcesije,dominacije…oblikovanje etničnih četrti…



SEKTORSKI MODEL MESTNEZGRADBE (HOYT)

• Kritika Burgessovega modela, Hoyt(1939)

• Sektorska struktura urbane rabe tal insocialnih območij• Pasovi podobne rabe tal oziroma socialna

območ ja potekajo od mestnega središčaproti mestnemu obrobju



VEČJEDERNI MODEL MESTNE

ZGRADBE (Ullman in Harris, 1945)• Dejavniki oblikovanja več jederne strukture

mesta:1. Specifične lokacijske zahteve posameznihdejavnosti

2. Grupiranje sorodnih dejavnosti (koristiekonomije velikosti)3. Prostorska nezdružljivost nekaterih dejavnosti

4. Selitev dejavnosti na obrobje zaradi nižjihstroškov zemljišča



EKONOMSKI MODELI URBANE

RABE TAL• Neoklasična ekonomska teorija: ponudba –

povpraševanje, racionalno odločanjeposameznikov, maksimizacija koristi –minimizacija stroškov

• Na osnovi ekonomskih zakonitosti pojasnijoznačilnosti rabe tal v mestih, temeljijo naneoklasičnih ekonomskih teorijah o lokaciji

gospodarskih dejavnosti




RABE TAL• Na določeni lokaciji se locira dejavnost, ki

najbolje izkoristi prednosti lokacije = na tejlokaciji doseže najvišji ekonomski donos(donos = dobiček – stroški)

• tekmovanje med dejavnostmi za lokacije –uveljavi se najbolj učinkovita raba na določenilokaciji - “rent paying ability”

• Oblikujejo se koncentrični pasovi različne rabe

tal okoli mestnega središča, upadanjeintenzivnosti rabe tal z oddaljevanjem odmestnega središča




RABE TAL• Ekonomski donos

dejavnosti upada zoddaljenostjo odmestnega središča(slabša dostopnost – višjitransportni stroški), todarazlično za različnedejavnosti (“rent bid

curve”)• Dejavnosti s strmo

krivuljo se locirajo v

mestnem središču,dejavnosti s položno




RABE TAL• Predpostavke modelov : eno središče,

enakomerno naraščanje transportnih stroškov zoddaljevanjem od mestnega središča• Pozitivizem : ekonomsko racionalno obnašanje

• Primerni za pojasnitev urbane rabe tal vmonocentričnem industrijskem mestu,neustrezni za sodobna policentrična

metropolitanska območ ja



MODELVREDNOSTI MESTNIH

ZEMLJIŠČ



MODEL

GOSTOTEPREBIVALSTVA



POLITIČNO-EKONOMSKI

(STRUKTURALISTIČNI) MODEL

• Strukturalizem globlje vzroke za družbenepojave in procese, ni jih mogoče ugotoviti zdirektnim opazovanjem, poznati moramo

ekonomske in politične strukture…• Strukturalizem v urbani geografiji = razvoj inzgradbo mesta pojasnjuje z zakonitostmi

akumulacije kapitala (Harvey – “The city andSocial Justice”, Castells),• “Mesto je proizvod kapitala”




(STRUKTURALISTIČNI) MODEL• Mesto kot tržišče, geografski prostor

akumulacije kapitala (proces obnavljanjain povečevanja vrednosti kapitala s stalnimvlaganjem profita)

• Kapital v mestu išče optimalne oblike inlokacije investicij – kroženje kapitala(“circuits of capital”)

• V mestu so locirana proizvodna sredstvain infrastruktura potrebna za akumulacijokapitala

-



-(STRUKTURALISTIČNI)

MODEL• Kroženje kapitala :

1. Primarni cikel (proizvodnji proces)2. Sekundarni cikel (nepremičnine in

infrastruktura)

3. Terciarni cikel (tehnologija)

• Sekundarni cikel: odločilen za razvoj mesta,vlaganje je pogojeno z doseganjem profita,

zato je zelo neenakomerno

• Kapital investira le v tiste oblike in lokacije, kiprinašajo profit – neenakomerne razvoj mesta




(STRUKTURALISTIČNI) MODEL• Vlaganje v nepremičnine odvisno od

povpraševanja – ko je trg zasičen se ustavi (alipreusmeri na drugo lokacijo) – fizično

propadanje nepremičnin na določeni lokaciji(proces “filtering”)– zmanjšana tržna vrednost –

uporabna vrednost - obnova (“redevelopment”)- priložnost za ponovno vlaganje in profit

• “Kapital v mestih ustvarja določeno fizično

okolje, ki mu odgovarja v določenem trenutku, znamenom, da ga kasneje uniči in ponovnoobnovi” (Harvey)



KROŽENJE KAPITALA (Harvey)



-(STRUKTURALISTIČNI) MODEL

Akterji oblikovanja mestnegaprostora

1. Lastniki zemljišča2. Zemljiški špekulanti3. Razvojniki (“developers”)

4. Investitorji5. Nepremičninske agencije6. Finančne inštitucije

7. Država in lokalne skupnosti8. Gospodinjstva



ZEMLJIŠKI ŠPEKULANTI• Cilj: ustvariti dobiček pri preprodaji

zemljišč• Močan vpliv na urbani razvoj

• Izločanje zemljišč iz trga• Leapfrog developmet



NEPREMIČ

NINSKE AGENCIJE• Posrednik med kupci in prodajalci

• Vplivanje na delovanje nepremičninskegatrga

• Blockbusting



INVESTITORJI• Ključen akter pri urbanem razvoju

• Cilj: doseganje profita z vlaganjem vnepremičnine

• Vlaganje v oblike in lokacije, ki prinašajonajveč ji profit



RAZVOJNIKI• Priprava zemljišč za gradnjo: nakup,

ureditev dokumentacije, parcelacija,gradnja komunalne infrastrukture• Usmerjajo urbani razvoj• Komunalna infrastruktura: javna ali

zasebna investicija



DRŽAVA - OBČ

INA• Cilj: uveljavljanje javnega interesa v

prostoru• Prostorska zakonodaja (nacionalna,

lokalna)• Prostorski dokumenti (strateški, izvedbeni,

državni, regionalni, lokalni)

• Aktivna zemljiška politika

Š



AKTIVNA ZEMLJIŠKA

POLITIKA

• Davčni ukrepi (davek na nepremičnine,komunalni prispevek, “prirastkarnina”)• Finančni ukrepi (subvencije)

• Pravni inštrumenti (komasacija stavbnihzemljišč, predkupna pravica, razlastitev)

• Tržni inštrumenti (vrednotenjenepremičnin, javni skladi stavbnihzemljišč)

• Normativni inštrumenti (urbanističninormativi, občinski odloki)

P dl i k i k i



Predlagani ukrepi aktivne

zemljiške politike v Sloveniji(Dekleva)- projekt posodobitve evidence nepremičnin,- začasni ukrepi za varovanje urejenegaprostora,- zakonita predkupna pravica občine,- razlastitev in omejitev lastninske pravice,- komasacija in ukrepi prenove,- uvedba ločenih davčnih stopenj za zemljišča in

zgradbe,- obdavčitev neizkoriščenih zazidljivih zemljišč,- ločeno obravnavanje kmetijskih zemljišč, ki so

predviden za razvoj naselij,



POSTMODERNIZEM /

POSTMODERNO MESTO• Postmoderno

mesto: poliglotsko,policentrično inpolikulturno mesto

• Los Angeleška šolaurbanih študij (LASchool)

• Soja: PostmodernGeographies



POSTMODERNO MESTO

1. Prestrukturiranje ekonomske osnoveurbanizacije (terciarizacija, postfordističnafleksibilna proizvodnja)

2. Oblikovanje globalnega sistema svetovnihmest

3. Radikalno prestrukturiranje urbanih oblik(policentrična, disperzna in mrežnastruktura)

4. Spremenjena socialna struktura mesta (novivzorci socialne segregacije)

5. Razvoj zaprtih in varovanih mestnih območij(varovane soseske)

6. Radikalne spremembe v predstavi mestanove vrednote in vzorci obnašan a



POSTMODERNA URBANA

POKRAJINA (Dear, Flusty, 1998)



Zgradba mesta - literatura• Kaplan, Wheeler, Holloway, 2009: Urban

Geography, poglavja:

- The Chicago School of Sociology (str. 194 – 197)- Traditional Models of Urban Structure (str.

197 -200)- Political Economy Approaches (str. 185 –

188)• Pacione, M., 200?: Urban Geography – A

Global perspective, poglavje The Post-

industrial/Postmodern City, str. 61 - 64

Download - Zgradba mesta

Top Related