G o r e n j s k a p o g r e š a

dobre invest ic i j ske programe

D A N E S V G L A S U :

3. S T R A N :

D I J A Š K I D O M J E P R A Z E N

8. S T R A N : P O M A G A M O S M U Č A R S K I R E P R E Z E N T A N C I

9; S T R A N :

N A S I L N E Ž I IZ B O H I N J A

12. S T R A N : P O K L J U K A S E D O L G O Č A S I

ZA VSAKDANJO RABO.

. banka — T B G bo v nas l edn j ih let ih p r i k red i -dajala prednost i z v o z u z neto d e v i z n i m učinkom, p r i -• kmetijstvu i n ene rge t ik i - N a Go ren j skem skora j ramov, k i b i i zpo ln j eva l i invest ic i j ske kriter i je v

- t usmeritvami i n p r e s t r u k t u i r a n j e m gospodars tva — **tofte v naslednjih p e t i h let ih 26 mi l i j a rd

Ifcsj - 4. zbor članic L j u b l j a n -* *nke — Temeljne b a n k e Go -

je pretekli četrtek obrav ^ kot glavni točki i zva jan je hje-* *«Htkijske politike v l e tu 1981 * Ptđog srednjeročnega p lana

obdobje 1981-85. "••oni uresničevanja prvega le-

**dnjeročne ga programa ugo-^fo>. da je zakon o začasni

razpolaganja z de lom ^**nih sredstev za g radnjo in J** določenih objektov in opre

** omejuje investicijsko de-smo na nekaj področij.

2*> vplival tudi na zmanjšanje ^**ij na Gorenjskem. P o l e g tega

za neizpolnjevanje p lana *, tem, da Gorenjska n i m a

J 7 * avesticijskih programov, k i ^ • j e va l i investicijska merila in

•v/* isdu z usmeritvami za pre-•^•nranje gospodarstva. Zato • i ^ B s t v e n a naloga, kot je na •^Poudaril direktor T B G Janez l *1- priprava programov člank­i h * 982 in-izbor le tistih, k i bodo J ^ " ! ! zastavljenim ciljem. P r i

* bo banka vključevala že v začetku izdelav p rogramov

ter izločevala vse, k i ne bodo ustre­za l i vsem zahtevam.

Se naprej bo največji poudarek na invest i ran ju proizvodnih programov za izvoz. Toda le za izvoz, ki bo dal neto dev i zn i učinek.

V srednjeročnem obdoju 1981— 85 naj bi se sredstva banke povečavala po 15-odstotni letni poprečni stopnji rast i sredstev in bi na koncu sred­njeročnega obdobja znašala že 34 mi l i j a rd . Ob upoštevanju vseh ob­veznost i banke bi v srednjeročnem obdobju razpolagala z okrog 26 mi ­l i j a rdami dinarjev, od kater ih bi namen i la za naložbe članic 16 m i ­l i jard in sicer 8 mil i jard za dolgo­ročne, 8 mi l i jard pa za kratkoročne naložbe. Za naložbe v razširjeno reprodukci jo bi šlo 6 mil i jard, od tega za nove naložbe 4,8 mili jarde. Pretežen del sredstev, in sicer v višini 3,5 mil i jarde, bo namenila za prednostne naložbe.

N a področju usmerjanja sredstev v tekoče poslovanje članic pa bo banka tud i v bodoče pretežen del sredstev namenjala za selektivne namene, predvsem za izvoz in kme­ti jstvo.

Sredstva banke bodo zaradi težav v gospodarstvu še naprej zelo ome­jena, zato bodo vsi napori banke, kot vseh drugih odgovornih v naši družbi, usmerjeni v iskanje naj­ustreznejših investici jskih projek­tov. Predvsem izvoznih. K a j pa se obeta gorenjskim izvoznikom? D a bi bil izvoz čim uspešnejši — pred­videvajo, da bo naraščal s poprečno stopnjo rasti od 6 do 17 odstotkov, ponekod celo več — bo banka svoj im članicam nameni la 4,5 mil i jarde d i ­narjev dodatn ih sredstev, od tega 2,1 mil i jarde za kredite za izvoz blaga za gotovino, 2 mi l i jard i pa za kre­dit iranje priprave izvoza ter za tuj­sko usmerjeno gostinstvo in tur i ­zem. Za kredit iranje izvoza trajnih potrošnih dobrin in serijske opreme pa je banka nameni la 430 mili jonov dinarjev.

D. Dolenc

Naskladje potreb in želja

M i s t i č n a d r u š t v a s e p o v e z u j e j o

Gorenjskem le se v radovl j i šk i o b i l n i niso us tanov i l i ••ke t u r i s t i č n e z veze - P r o g r a m o m dela zveze dat i tudi

- Minulo soboto je bil v na Bledu letošnji 12. turi­

l i zbor gorenjskih turističnih J5**. ki se združujejo in delajo v

SGorenjske turistične zveze. •J se poleg predstavnikov go-

družbenopolitičnih orga-^ in skupščin občin udeležili ^ / i n c Razdevšek, predsednik

za turizem pri izvršnem ^•Slovenije, in Leopold Krese, V*fek Turistične zveze SIo-

SO** jA i turistični delavci se

1* enkrat letno in se pogo-' minulem delu in nalogah v je ter o problemih, ki jih je

v| ^jprej rešiti, kar najbolj V"J£»to. Prihajajo iz gorenjskih V**»ih društev kot predstavniki

članstva društev, ki Po posameznih krajih ama-z vso voljo in zagnanostjo.

V imajo nemalo zaslug za to. ^ krt ji lepše in privlačneje

- da ae turisti dobro počutijo 'J»jo z lepimi vtisi. P« bi se v prihodnje še bolje ^•Ji in bi bilo njihovo delo še •f^skovito, so se pri Gorenjski

zvezi dogovorili, da po go-* občinah ustanovijo ob-toristične zveze, v katere naj

* vključila vsa turistična '* Občinsko turistično zvezo

so tako že ustanovi l i na Jesenicah, v K r a n j u , v Radovl j ic i j o nameravajo v teh dneh, medtem ko v Škofji L o k i dela že dal j časa. V tržiški občini so tud i naprav i l i precejšen korak, saj so že ustanov i l i turistično društvo, ka­terega delo je v minu l ih letih popo lnoma zamrlo.

P r i Gorenjski turistični zvezi, kot je poudar i l ; predsednik Zvone Ter-žan, se zavedajo, da organizacijske spremembe še niso zagotovilo za boljše delo in uspehe v prihodnje, vendar pomenijo precejšen korak naprej k smotrn i de l i tv i dela in k razreševanju problemov, k i so vsem skupn i . P r i občinskih turističnih zvezah ne bodo zaposlovali profe­sionalnega kadra , temveč bodo večje admin is t ra t i vne zadeve opravi l i pri večjih turističnih društvih, kot den imo v K r a n j s k i gori. Vendar bodo morale občinske turistične zveze dob i t i nekaj materialne pod­pore pr i skupščinah občine.

Zvone Teržan je še dejal, da se bo na Gorenjskem treba domenit i o namensk i uporabi turistične takse ter se pogovorit i o programih dela turističnih društev. Programi dela morajo b i t i sestavni del programov kra jevnih skupnost i , prav tako pa naj bi se vsi skupaj domeni l i o vsebini in programu dela Gorenjske turistične zveze. D . Kura l t

Zarad i razkoraka med potrebami združenega dela po novih delavcih in željami t is t ih , k i iščejo zaposlitev, se pojavljajo velike slabosti. M a n j ­kajoče poklice skušajo organizacije združenega dela izdatno podpreti s štipendijami, vendar manjka t is t ih , k i b i se zanje odločili. Vse več pa je usposobljenih v »odvečnih« pok l ic ih , k i j i h združeno delo n ima kam dat i .

S l i k a zaposlovanja in štripendira-nja v S a v i kaže, da potrebe po delav­c ih z visoko, višjo in srednjo izo­brazbo upadajo. V 1979. letu so štipendirali 44 srednješolcev in 40 višješolcevjletos j i h je oboj ih le še po trideset. Čez dve let i obl jubljajo največ 38 Štipendij zanje. Naspro tno pa rastejo potrebe po delavc ih v gumarski stroki . Le tos so za ta po­k l i cn i profi l razpisal i 60 štipendij, podel i l i pa le 30. T u d i v Iskr i , k i ima b l i zu 200 štipendistov, se odraža kr i za zanimanja za tehnične poklice. Letos namreč prav tako kot v Sav i niso uspeli podelit i vseh razpisanih štipendij. D . 2.

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Za odstotek pristojnosti

Določiti ceno kvadratnega metra stanovanjske površine v novih stanovanjskih enotah na Planini bo verjetno ena najtežjih nalog, ki se jih bo morala lotiti skupnost za cene občine Kranj. Seveda pa določitev cene stanovanjske površine ne sodi izključno v reševanje te skupnosti, ki je sicer letos od ustanovitve pa do konca septembra obravnavala 572 vlog za potrditev cen; več kot polovico vlog je bilo .s področja gostinstva, manj kot polovico s področja obrti, le 51 pa je bilo vlog ostalih dejavnosti, ki so v pristojnosti občine. Številka poslanih in rešenih vlog nikakor ni majhna, če vemo na primer, da je republiška skupnost za cene v enakem obdobju obravnavala le nekaj več — 729 vlog. Večina vlog za dvig cen proizvodov in storitev, ki so v občinski pristojnosti, je bila ugodno rešena; to i^elja za 526 vlog, 32 odločb je bilo negativnih, nanje pa je prišla le ena pritožba, ki pa prav tako ni bila sprejeta.

Kljub razmeroma velikemu številu vlog za potrditev cen pa v kranjski občini ostajajo cene maksimirane na 22,1 odstotnem poi>e-čanju v letošnjem letu. Občinska skupnost za cene pravzaprv nima hvaležne naloge, saj ima v rokah razmeroma majhen kos platna — le 1 odstotek cen je namreč v občinski pristojnosti — medtem ko vse ostalo platno kroje republiške in zvezne cenovne škarje. V letošnjem prvem polletju so namreč cene na drobno porasle v Sloveniji za več kot 25 odstotkov. Samo cene storitev, ki jih je odobrila republiška skupnost za cene so se povečale za skoraj 22 odstotkov, cene storitev v občinski pristojnosti pa le za slabih 17 odstotkov — pa ne zato, ker bi imele občinske skupnosti strožje kriterije, pač pa zato, ker so v po­sameznih občinah močno kasnili z ustanavljanjem skupnosti za cene. Skokovito naraščanje cen v prvem polletju je resno ogrozilo letošnjo dogovorjeno politiko cen, saj bi nadaljnje divjanje cen do konca letošnjega leta lahko povzročilo do 50 odstotno inflacijo; neposredna družbena kontrola cen naj bi takšno dinamično rast cen zajezila. Vemo pa, da smo v Sloveniji že v šestih mesecih letos izkoristili blizu 90 odstotkov dogovorjene celotne rasti pri cenah industrijskih izdelkov, 80 odstotkov pri cenah na drobno, 86 od­stotkov pri cenah storitev itd. To seveda tudi pomeni, da letos načrtovane umerjenejše rasti cen v primerjavi z lanskim letom nismo dosegli.

Kako do konca leta? Na rast cen imajo brez dvoma velik vpliv prav v organizacijah združenega dela predvsem z večjo izrabo zmogljivosti, večjo produktivnostjo dela, zniževanjem poslovnih stroškov. Najpogosteje pa v OZD niti nimajo izdelanih meril za oblikovanje cen proizvodov, čeprav imajo sicer akte formalno sprejete in je zakonu o temeljih sistema cen zadoščeno: del krivde pa je seveda odpadlo tudi na kasnitev izvedbenih predpisov zakona.

S p o m e n i k l epo t i V So r i c i o d k r i l i s pomen ik I vanu Grohar ju , mojs t ru impres ion i z -i n a , s ^ a r j u sončnei svet lobe - K i p a r T o n e L o g o n d e r ob l i kova l sku lp tu ro s l ikar ja , k i s i z r o k o zas t i r a oči i n zre v lepoto - M e d gost i n a nedel jski svečanosti tud i Mit ja Ribičič, Pepca Karde l j i n J o s i p V i d m a r , k i je spomen ik izročil zgodov in i , kot je s a m dejal

V'-

Vidmar je odkril spomenik Ivanu Groharju, delo ki Toneta Logondra in ga izročil domačinom v varstvo.

iV*"*1 Je m* s l i k o Sejalca, s katero je Grohar pojavu \^*hut resnico duha.

S o r i c a — H ladno dopoldne je v nedeljo, 8. novembra, v Sor ic i , vasici ob izteku Selške doline, ponujalo čudovito podobo. Bregove je čez noč pobelil sneg, k i je kot bela koprena v jasnem dopoldnevu vračal soncu svetlobo. Sor ica se je kopala v sončni svetlobi, ko so pred vasjo odkri l i spomenik Ivanu Grohar ju , s l ikarju sončne svetlobe. Narava se je s polnim naročjem lepote poklo­ni la umetniku, k i je živel in izgorel, da uživamo v lepem. Macesen, Se­jalec, Kamn i tn i k , K r o m p i r in šte­vi lna druga Groharjeva platna sijejo od lepote.

Ve l iko l judi je zbrala nedeljska svečanost, umetnikov in ljubiteljev umetnosti , domačinov in gostov. Josip V idmar , M i t j a Ribičič in Pepca Karde l j so med številnimi predstavniki škofjeloškega, gorenj­skega in slovenskega kulturnega in družbenopolitičnega življenja dal i s svojo prisotnostjo odkrit ju spomeni­ka pomembno obeležje. Spomenik je odkri l Jos ip V idmar in ga izročil zgodovini, kot je sam dejal. Ob tem je poudari l , da odkrivamo spomenik ne le vel ikanu sl ikarstva, temveč velikanu slovenskega duha, človeku, ki je pojavom znal vdahni t i pomen.

O Ivanu Grohar ju , mojstru slo­venskega impresionizma, o delu, ki ga je ustvar i l skupaj z Jakopičem, Jamo in Sternenom, je spregovoril umetnostni zgodovinar Nace Sumi . Uvodoma je zbrane pozdravi l V ik t o r Zakel j , predsednik škofjeloške ob­činske skupščine, k i je dejal: »Če je spomenik v Dražgošah v svoji ar­hitektonski zasnovi, z visoko umet­niškimi kiparskimi in s l ikarskimi

detajli, poduhovljeni pomnik upor­nosti našega človeka, k i se je kot Feniks dvigni l iz pekla skorajšnjega uničenja med najprogresivnejše is­kalce družbene in človeške vizije prihodnosti brez barbarstva, potem moremo reči, da se z Grohar jev im spomenikom oddolžujemo duhov­n im tvorcem s področja naše občine, k i so s svojo besedo, glasbeno a l i l ikovno umetnostjo po ln i l i zaklad­nico slovenske kulture.«

K i p a r Tone Logonder," k i ga na slovesnosti žal niso pozval i k besedi, je obl ikoval skulpturo sl ikarja s paleto v roki, ko si z upognjeno desnico zakriva oči pred soncem. Spomenik je postavljen tako. da roka v vseh letnih časih meče sl i ­karju senco na oči. N a svečanosti, k i je tekla od desete tja do dvanajste ure, smo lahko opazovali , kako je senca počasi pokri la slikarjeve oči. Tako je še bolj zaživela podoba sl i ­karja, k i s l ika na prostem. Posebej impresionisti so si namreč ob močnem soncu pr i ogledovanju mo­tiva z roko zasenčili oči, da so lažje opazovali igro barv in barve v ostrih sencah.

Ivanu Grohar ju so odkr i l i spo­menik v njegovi rodni vasici ob 70-letnici njegov smrt i . N a pobudo M u ­zejskega društva Železniki je letos znova oživela želja Soričanov, da svojemu slavnemu rojaku postavijo spomenik. Uresničitev želje je plod zagnanega dela domačinov, k i so sprožili tudi akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov po vsej Selški dol ini . Brez dvoma gre vel iko zaslug, da ima Sor ica spomenik vseslovenskega pomena, muzealcu

N i k u Zumru iz Železnikov, k i je neutrudno poganjal kolesje odbora za postavitev spomenika.

V praznični Sor i c i so v nedeljo odprl i tud i prenovljeno Groharjevo zbirko, k i jo je v sl ikarjevi rojstni hiši uredil loški muzej. Razstavl jen je niz dokumentov in fotografij o njegovem življenju in delu, Grohar­jeva zgodnejša dela, na novo je urejen atelje.

Po svečanosti, s katere so Ive Šubic, M i t j a Ro tovn ik in Nace S u m i odnesli venec na Groharjev grob na ljubljansko Navje, je v Sor i c i še dolgo tekla beseda o Grohar ju in sl ikarstvu. 2e ves pretekl i teden je bi la Sor ica središče s l ikarskih sre­čanj in dela, saj je tam potekala Groharjeva s l ikarska kolonija 81. V nedeljo pa so se srečali umetn ik i s škofjeloškega območja.

M . Volčjak

G L A S 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK 10 NOVEMBRA

P O J U G O S L A V I J I

PREDSEDNIK NA OBISKU V ROMUNIJI

Predsednik predsedstt a SFRJ Sergej Kraigher je na po vabilo predsednika SR Romu nije Noealae Ceausesca včeraj odpotoval na uradni in prija teljski obisk v Romuniji*, z njim sta odpotovala tudi zvezni sek retar za zunanje zadevi* Josip Vrhovev in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotor Obisk je namenjen predvsem pogovontm o gospodarskem so­delovanju med državama.

MUGABE NA OBISKU Premier najmlajše afriške

neodvisne države Zimbabve Ro bert Mugabe je včeraj dopo (oval na prvi uradni in prija teljski obisk v Jugoslavijo. Mugabe je bil prvič na obisku t naši državi januarja 1977. Ta krat se je kot predsednik enega od dveh kril domoljubne »Afriške nacionalne zveze Zimbabveja« vračal : neus [tesne konference o Južni Rodeziji, ki je bila r Ženevi. Leta 1979 pa je Mugabeja kot voditelja zimbabvejškega os­vobodilnega gibanja sprejel predsednik Tito.

PRAZNIK SEVNICE Prebivalci sevniške občine

se te dni spominjajo 40 letnice vstaje, prvega od treh napadov na Bučko, rešitve političnih jet­nikov iz zaporov v Sevnici in 40-letnico izgnanstva.. Slavnostni govornik na slavnostni seji zbo­rov občinske skupščine Sevnica je bil Janez Vipotnik. Miha Marinka pa m imenovali za častnega občana.

teden domaČega filma Včeraj zvečer se je začel

teden domačega filma v Celju. Prireditev spremljajo tudi šte vilne druge prireditve, med drugim razstava »40 let vstaje v jugoslovanskem filmu,« pred stava celjskih srednješolcev »Krizno obdobje« in še nekatere druge.

TRAKTORJI PREMALO IZKORIŠČENI Z okrog 425.000 traktorji,

kolikor smo jih imeli t zadnjih dneh leta 1980, ki lahko. Če bi

jih uporabljali tako kot v drugih razvitih državah, preo rali ves Balkanski polotok. To je izjavil eden od udeležencev v razpravi koordinacijskega od­bora skupnosti za medsebojno načrtno m poslovno sodelo­vanje za mehanizacijo kmetij stva. Na njej so namreč dolgo razpravljali ali naj bi prihodnje leto uvozili 6650 ali 8400 trak farjev.

OSEM TON PREMOGA VEC Kaže, da so zbirne načrte

republik tn pokrajin sprejeli kot temeljne načrte za pridobivanje lignita, rjavega in črnega pre moga v prihodnjem letu. Gre za dobrih 60 milijonov ton pre moga. Če bomo pri tem vztra­jali bodo morali jugoslovanski premogovniki prihodnje leto nakopati za H milijonov ton premoga več.

' Dobre priprave na volitve

Jesenice — P r i občinski kon­ferenci S Z D L na Jesenicah so se izredno dobro pr iprav i l i na volitve in so tako tudi v krajevnih kon­ferencah S Z D L v krajevnih skup­nostih že evidentiral i večino kandi­datov. Ponekod so v krajevnih kon­ferencah S Z D L nekoliko zaostajali, vendar j im je ob akt ivnost i vseh družbenopolitičnih organizacij do zdaj uspelo evidentirat i večino kandidatov. Predvidevajo, da bo vseh evidentiranih okol i 6.000. do zdaj pa so popisali 4.373 kandidatov. V krajevni skupnost i Sava so celo že dobil i pristanek vseh kandidira­nih delegatov in so tako v predvo­l i lnem postopku daleč pred drugimi. Vsi ostali pa se bodo pogovoril i o prevzemu nalog pred kandidaci jski­mi zbori, ki bodo prihodnji mesec.

I). K

Gorenjski odred — kovnica najboljših borcev Drug i zbor skupnos t i borcev Gorenjskega odreda v K r a n j u -Domic i l naj Goren j sk i odred dobi v vseh gorenjskih občinah -K r o n i k a Gorenjskega odreda

K r a n j - Številni preživeli borci Gorenjskega odreda so se pretekli petek zbrali na svojem drugem zbo­ru skupnosti borcev Gorenjskega odreda v domu J L A . Poročilo o delu odbora je podal njihov nekdanji po­litični komisar odreda in sedanji predsednik odbora Ljubo Kržišnik.

Na 1. zboru skupnosti borcev Go­renjskega odreda leta 1978 je bi la sprejeta vrsta nalog, k i so j ih člani odbora povečini uresničili. Tako je bi la v tem času po Gorenjskem od­redu poimenovana entoa J L A na Bohinjsk i Be l i . v Žirovnici pa os­novna šola. V Bukov i c i — Sinkov turn pri Vodicah — je bi l na kraju uspešnega preboja 2. in 4. batal jona iz sovražnikovega obroča leta 1944 odkrit spomenik. Odkr i ta je bi la tudi spominska plošča v Mostah pri Žirovnici, kjer je pred skoraj 40 leti Gorenjski odred vodi l prvo večjo borbo. Prav tako je odbor sodeloval pri odkr i t ju zgodovinskega obeležja na Prtovču, kjer so b i l i štab, bolnica in kur irska postaja Gorenjskega od­reda. Izdali so tudi brošuro o C a n ­karjevem batal jonu Gorenjskega od­reda, ki jo je pr ipravi l Franc K o -nobelj-Slovenko.

Vendar ima odbor Gorenjskega odreda pred sabo še nekaj vel ikih nalog. E n a od teh je pridobitev do­mici lov odreda v K r a n j u . Tržiču in ljubl janski občini Šiška. Gorenjski odred ima že domici le na Jesenicah, v Radovl j ic i in Škofji Lok i , toda zgodovina nastajanja in življenja Gorenjskega odreda se tako tesno

prepleta s part izanstvom celotne Gorenjske, da bi bilo brez teh domici lov tudi današnje delo odbora okrnjene. Gorenjski odred, ki je bi l ustanovljen okrog 10. juni ja 1942, je bil t ista matična part izanska enota, k i je dala l judi za številne druge enote: iz njenih borcev je bila ju l i ja 1943 ustanovljena Prešernova br i ­gada, odred je dajal l judi za štabe, politične delavce na terenu, za ku­rirje, obveščevalce. K o je bi l janu­arja 1943 razformiran 1. kokrški odred, so borci Gorenjskega odreda pokr ival i vso Gorenjsko. Iz razfor-miranega Gorenjskega odreda, av­gusta 1944, je nastal 2. kokrški odred, nekaj enota pa je dobil Škofjeloški odred. Skra tka , življenje in boj Gorenjskega odreda je tako vpet v boj Gorenjske, da bi njegov domic i l ne smel izostati v nobeni gorenjski občini.

Druga največja naloga odreda je pisanje kronike o njem. L o t i l se je je part izanski pisatelj Ivan J a n . k i je že z iskanjem gradiva za Kokrški odred zbiral ve l iko.mater ia la tudi za Gorenjski odred, sodelovati pa bodo moral i pri tem prav vsi borci odreda, organiz irani po akt i v ih po posamez­n ih gorenjskih občinah. Borc i Go­renjskega odreda so se na tem zboru namreč tudi dogovori l i , da se bodo podobno, kot se dobivajo borci K o -krškega odreda, dobival i ob določe­nih dneh v mesecu tudi oni . Tako organizirani bodo tudi laže pomagali bo lnim in pomoči potrebnim so borcem. D. Dolenc

Dogovor za našo preskrbo

K r a n j - Predsedst\<> skupščine gorenjskih občin je na /.adnp t* poglavitni del razprave posvetilo pripravam na ustanovi tev pre>4r* valne skupnosti Gorenjske Podprlo je osnutke družbenega d o g o v m « organizirani proizvodnji in preskrbi Gorenjske z o s n o v n i m i p r t h f l>enimi in drugimi proizvodi (kruh. mleko, sladkor, olje. meso. praha prašek, premog in kuri lno olje). Osnutek je pr iprav i la rned< gospodarska zbornica, ki bo tudi nosilka vseh pr iprav /.a u staru skupnosti . Temel jn i smoter tega dogovora — skleni le ga bodo ščine občin, občinske konference S Z D L in občinski svet sindikatov gorenjskih občin ter medobčinska gospodarska zbornica temeljna banka Gorenjske - je zagotovitev dolgoročne, stabthae stalne preskrbe prebivalstva, zdravstvenih ustanov, šolskih kuhaš« vrtcev na Gorenjskem. V ta namen bodo organizacije združenega <k*kv ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo osnovne pro i zvode , i n niki teh proizvodov, s posebnim samoupravnim s p o r a z u m o m ust i samoupravno interesno preskrbovalno skupnost.

O osnutku družbenega dogovora bodo najprej r a z p r a v l j a l i u sveti skupščin obćin. nato pa ga bodo da l i skupaj z o s n u t k o m upravnega sporazuma v javno razpravo vsem za in t e r e s i r an im dej kom na Gorenjskem Obravnavala ga bo tudi skupščina občin, ko se bo sešla { decembra 1981.

Predsedstvo je razpravljalo tudi o zmanjševanju družbene o delovnem času v občinskih upravah. N a tem področju je marsikaj narejenega. Obvladano je povezovanje s t r o k o v n i h opra samoupravnih interesnih skupnostih, ustavi lo se je /aposlov upravnih službah in se ob enakem številu zaposlenih dosega večja i l iteta dela. prizadevanja teko v smeri izboljševanje o rgan i z i ra l dela. izdelave razvidov nalog in opravi l ter nagrajevanja po reruH dela. Ugotovi l i so. da je delovni čas v uprav i , čeprav po različen, usklajen v dveh bistvenih stvareh: pr i u r a d n i h urah stranke in v prejemnih pisarnah. Vendar ga bo treba še bol j pruagoafe potrebam delovnih l judi in občanov in se posebej orgamzaru združenega dela ter njihovemu interesu za . rac i ona lno izkoriščeno* delovnega časa. T o je že doslej privedlo do prakse neka t e r ih upravnih organov, da pridejo urediti stvari v same organ i združenega dela in tako prispevajosda so upravn i pos t opk i čim učinkoviti in racionalni Nujno pa ni le pomikanje u r a d n i h ur popoldanski čas. ampak tudi uvajanje dvoizmenskega de la v o upravah **• Ogruek

Temeljito o delu Socialistične zve: Pr i jeseniški občinski konferenci S Z D L ugotav l ja jo , d a so g ramske konference postale učinkovita o b l i k a d e l a — nost uresničevanju delegatskega s istema

nakazana v o s n u t k i h k o n

Delo študentov oživelo K r a n j — Delo k luba študentov je

letos uspešno steklo. V pomladan­skem c ik lu so na srednjih šolah opravi l i nekaj razgovorov z bodoči­mi študenti o možnostih šolanja na fakultetah, akt ivn i so bi l i v razpra­vah o zaposlovanju, bivanju v študentskih domovih in štipendi­ranju, ves čas so spremljal i izvajanje štipendijske polit ike, vključevanje študentov v združeno delo, počit­niške prakse, ocenil i so tudi štipen­diranje Titovega sklada.

Poleg reševanja osnovnih vpra­šanj študentovega obstoja pa je k lub dejaven tudi na drugih področjih. Družabni večeri, k i j i h občasno pri­rejajo, imajo globlji značaj, saj j im uspe združiti večje število študen­tov, kar pripomore k zagotavljanju kadrovskega zaledja. N a področju mladinskega tur izma so dosežki s i­cer skromni, vendar bo bolj siste­matično delo na tem področju za­gotovilo večjo uspešnost. Vsakoletni pohod na Tr ig lav, smučanje, ne­deljski iz let i na Jošt prav tako ohra­njajo množičnost. K u l t u r n i k i so ustanovi l i recitatorsko skupino, k i sodeluje na skupnih prireditvah mladih. Ob dnevu mladosti je klub priredil r isarski festival za otroke na Mestnem trgu, prav tako ga načrtu­je za prihodnjo pomlad. Razmišljali so tudi o skupnih ogledih fi lmov in gledaliških predstav, o kater ih bi se potem pogovarjali s ku l tu rn im i de­lavci na debatnih večerih, vendar jim to do zdaj še n i uspelo. Štu­dentje strokovno sodelujejo z De­lavsko univerzo, kjer asistirajo pre­davatel jem.

Delo se bo v letošnjem študijskem letu nadaljevalo po utečenih tir­nicah, le da bodo poskusil i odpravit i pomanjkl j ivost i , k i so se pojavljale

lani . Akc i ja vključevanja študentov v mladinske delovne akcije, ki doslej ni uspela, zahteva natančnejši raz­mislek. T u d i željo po svojem pro­storu bi Študentje radi čimprej po­tešili. S t i k i z ostal imi k lub i naj bi bi l i trdnejši, prav tako povezava z osnovnimi mlad insk imi organizaci­jami in akt iv i štipendistov. Mars ikaj si obetajo od konference, k i jo bodo letos združili s spoznavnim večerom. Ob večji množičnosti bo mogoče tudi bolj vsestransko delo. D . ž.

J e s e n i c e — Programske kon­ference so že postale sestavni del statuta Socialistične zveze delov­nega l judstva m učinkovita oblika dela. Ze lanske letne programske konference so povsem potrdile upravičenost takšne oblike dela in bile dobrodošla izkušnja za letos.

T u d i pri jeseniški občinski kon­ferenci S Z D L poudarjajo, da mora temeljna vsebinska pozornost v pri­pravah na letne programske kon­ference veljati predvsem aktua ln im problemom našega družbenoeko­nomskega razvoja. Doseči bo treba — za kar si .mora intenzivno pri­zadevati tudi socialistična zveza — planske cilje in uresničevati eko­nomsko stabil izacijo, v slehernem okolju pa ovrednotit i , kako s« or­ganizacije in vodstva Socialistične zveze opravljale svoje dolžnosti. Prav tako bi moral i osvetlit i težave in slabosti, ki se pojavljajo na poti do stabilizacije.

S pr ipravami na letne programske konference se Socialistična zveza neposredno vključuje tudi v kon­gresne in voli ine priprave. Tako bodo moral i b i t i pozorni tudi do vseh t ist ih idejno-političnih in prak­tičnih vprašani našega razvoja, ki so

Nova oblika političnega izobraževanja

J e z e r s k o — Z novembrom se je na Jezerskem začel drugi krog mla­dinske politične šole, k i jo za nekaj manj kot 50 mladincev prirejata občinska konferenca Z S M S K r a n j in Delavska univerza »Tomo Brejc«.

Nova obl ika političnega izobraže­vanja sestoji iz dveh delov. V prvem slušatelji spremljajo predavanja iz osnov politične ekonomije, marksiz­ma, novejše jugoslovanske zgodovi­ne in gospodarskega sistema. K o slušatelji sklenejo ta krog preda­vanj, opravljajo izpit, ta pa pred­stavlja »zeleno luč« za drugi, intenzivni del politične šole. T a je celovitejši, saj mladim daje več ustvarjalnih možnosti in samostoj­nega prispevka k poglabljanju zna­nja. Najprej znova poslušajo preda­vanje, ki je temelj kasnejšemu raz­mišljanju in problemskemu razglab­l janju. V skupinskem delu. k i se omeji na en sam problem, značilen za sredino kjer žive in delajo, sami zastavljajo vprašanja in iščejo pravi

r i i iT iliaM Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trti* - Izda i a --' •-O L, A & podjetje 3 5 Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kosnjek - Novin arji: Leopoldina

Danica Dolenc, .Dušan Humer. Helena Jejovcan, Lea M * " « 5 ^ ^ ^ * * ^ vi>»*j*k. * X " l ' . p ^ i k . X n d r ^ V W in Dnnic. 2leWr - Fotoreport, VaJcI? Gfc Erjavec, Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor K «

Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec todSiTod januarja m g km

kih noltednik od januarja i t * * trikrat'tedensko, od januarja 1»M kot poltednlk ob -redab in sobotah, od julija 1»74 p« ob tor ? n S i h . ' - Stavek T * Gorenjski tiak Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LjuMjana Naalov uredništva in uprave liata in petkih Kranj, MoJe Piiadeia 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju Atevilk" 5. MS^SS^ISM - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-483 ~3VkHi>rtl-SSO odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21- 838, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi uartffaSl t T f T - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

odgovor nanje. Za uvod so govorih o frontni organiziranosti socialistične zveze v krajevni skupnost i , razmiš­l jal i so o dejanskem vpl ivu druž­benopolitičnih organizacij in nizal i zamisl i , kako okrepit i samoupravno vlogo mladih, k i n i t i v krajevni skup­nosti n i t i v združenem delu n i dovolj razsežna.

Delo politične šole pa ni omejeno le na politični program, pač pa je poskrbelo za celovito potrjevanje mlade osebnosti in smotrno izrab«) prostega časa slušateljev. Omenit i velja večere, v kater ih bodo mladi spremljal i gledališko predstavo, m strokovnjaki razpravl jal i o f i lmu ter sodelovali v razpravi o poteh in stranpoteh slovenske kulture.

D a so se na občinski konferenci Z S M S v K r a n j u odločili za tovrstno izobraževalno inačico, so vzrok do­sedanji neučinkoviti programi. N a političnih šolah so se pojavljali vedno isti mladinci , nihče ni prever­j a l , kaj j im je šola pust i la, način dela je bi l kampanjski in preveč klasično šolski. Nov i šoli so kajpak namenil i precejšnja sredstva, saj so za sleher­nega slušatelja porabil i stari mil i jon. Vendar pr i občinski konferenci Z S M S menijo, da je sedanje kval i­tetnejše izobraževanje zaradi svojih učinkov dosti cenejše ko i so bila pretekla. Seveda so moral i na ta račun okrni t i druge oblike usposab­ljanja, k i so j ih strni l i na enodnevne posvete.

D. Zlebir

kumentov. T o so vprašan ta darskega razvoja, de legatskega ma. uvel javl janje d e m o k r a t in razumevanje d e m o k i central izma, usk la j evan j e stičnih s a m o u p r a v n i h in i uveljavljanje po l i t i ke neuv i in tako dalje. Ob p r i p r a v a h programske konference b i naslednjih mesecih t e m e l j i t i učiti tudi uresničevanje iiač< drovske pol i t ike in p r i p r a v na ščinske volitve.

O vseh teh vprašanjih «* jeseniški občinski konferenc i pravljal i že na l a n s k i h letnik gramskih konferencah. Za to rali pri ocenjevanju opravi dela in doseženih r e zu l t a t o v predvsem iz teh u smer. te* preveriti, kaj so uresničili is rezultate so dosegli i n k «-dovolj učinkoviti. P r a v tak* morali oceniti , k ako so se čevale tudi druge družbeni organizacije, družbene or^ ter društva in n j ihov i člani.

Posebno pozornost naj S občinski programski konferenc* * jo pripravljajo, posvet i l i upravljanju in delegatskemu mu, planskim ci l jem in stabiftatc* vol itvam in kadrovski po l i t ik i .

D. Kuran

Še enkrat :

Višji otroški dodatki

V petkovi številki G lasa s n a a« zadnji strani objavil i anketo l naslovom Višji dodatki za otrok« V pogovoru s strokovnim deia* cem skupnosti otroškega varsfrt kranjske občine Petrom Starce* je prišlo do nekaj naiaaassV N a robe sem zapisala, da « v

dohodek, s katerim upravičen* nastopa, šteje le zaslužek « rednega delovnega razmerja. Ta ko je bilo do letos, medtem ke * zdaj dohodek ugotavlja na ossa* j vseh dohodkov družine in otroka ne glede na vire. kako so i* dobljeni, torej tudi od rise* pogodbenega m dopolnilnega se \ la, štipendij, dohodka od kme­tijstva in podobno j

Opravičilo sem dolžna tudi Ar j i Bregant z Jesenic, ki je dem* da dodatkov do konca leta » jeseniški občini ne bo poenotiti z drugimi na £kem. ker skupnost ot varstva za to nima denarja *n«s delni valorizaciji programa I da tke je dvignila N a Jesenicah se prav varjajo - tega še niso s p i J J -da bi bilo potrebno » S l r i P v urihodnje leto » M i

že oktobra tako dogo

železarjev nadure Helena JeIowrSl

10 NOVEMBRA 1981 N O T R A N J A POLITIKA, S A M O U P R A V L J A N J E

ajevni samoprispevki - zalogaji želja

m * — V radovljiški občini

delovni ljudje in občani kra-ttaoprispevke v večini krajev-

*>pnosti. Tako plačujejo v Pod-asfalt na cestah, na Srednji za ceste, na Brez jah imajo

5 * J*_»**J • tistimi krajevnimi s a m o p r i s p e v k i , k i slonijo na ™ ? ^ > . . V * r * a • ^ ^ » n c i r a n j a , tud i na bančnih k red i -

.7. *L r—J*»*/lJiaiil občini so uved l i kra jevne samopr i spevke krajevnih s k u p n o s t i h

dolg ob gradnji doma, na Kopr ivn iku za ceste, v Bohinju za center in muzej, prav tako v Srednji vasi, v Stari Fužini bi radi nov družbeni center, v Moš­njah gasilski dom in vrtec, v Begunjah gasilski dom, frizerski salon in te­lefonsko omrežje, v Ribnem po­kopališče, kanalizacijo, v Lescah asfalt, -v Gorjah komunalne naprave. Seznam je dolg, želja obi lo in vpra­šanje je, v ko l iko so ti samoprispevki zdaj, ko ne predvidevamo nobenih negospodarskih naložb, ko so banke ukini le kredite, sploh še realni?

Ferdo Beni je družbeni pravobrani­lec, samoupravljanja v radovljiški ob­čini. Takole meni:

»Krajevne skupnosti so uvedle samoprispevke večinoma za urejanje komunalnih zadev, ža mrliške vežice, za družbene centre, za dva gasilska domova. Zakon o razpolaganju z družbenimi sredstvi negospodarske investicije prepoveduje, zato se po­javlja veliko vprašanje, kaj bo zdaj z

Bos, družbeni pravobranilec denarjam, ki ga plačujejo deloval

>uk v sposojenih učilnicah i centru Iskra je z začetkom usmerjenega

ranja prostorska s t i ska še bolj p r i so tna - Z a večino v triletnih srednjih p r o g r a m i h je s k u p n a vzgojnoizo-osnova p r e z a h t e v n a — Preusmerjanje najslabših v p r o g r a m e že v pol let ju

- Prostorska stiska šolske -Iakra je se dolgo znana.

**d papirnatimi stenami, sem npišaJa. »Umetno« narejene pač morajo sprejeti skoraj toliko učencev kot prva leta. M s zgrajena,

je postal posebno pereč z merjenega izobraŽevanja, je začelo pouk v prvem

okroa štiristo učencev v tri-oddelkih elektro in kovinar-

ve. Skupaj z učenci, ki so m izobraževanju »ušli«,

«960. o izobraževanje posta v-

večje zahteve glede opreme *ot klasična šola. V Iskrinem

je uspelo pripraviti spe-učiinice za Naravoslovne za fiziko, kemijo, biolo-

in zaščito ter za os-_ in proizvodnje, ki so

dobro opremili že v prejš-medtem ko s poukom v

tih iz skupne vzgojno-osnove gostujejo v pro-

e gimnazije. Ta del ja skoraj dve tretjini po-

•rNi je sprehajanje od šole do t) zoprna stvar tako za

kot učence. Zato vsi še to-. nestrpno čakajo na zeleno

* gradnjo novega centra, ki je

[2* banjske Is^vha ske

načrtovan v tem petletnem obdobju. Sposojanje učilnic namreč n i trajna rešitev, v lastnih prostorih pa jo je še to l iko bolj nemogoče iskati . Po­sebno, ker bo pouk v naslednjih l e tn ik ih , ko bodo strokovni predmeti in praktično usposabljanje dobi l i večji poudarek, terjal še več nove, drage opreme.

S icer pa je v šolskem centru Iskra delo po spremenjenih programih steklo brez večjih težav. Od or­ganizaci jskih naj omenim le po­manjkanje učiteljev za strokovne predmete. Več pa je vsebinskih. S k u p n a vzgojnoizobrazbena osnova je namreč pisana po zgledu tehnične šole in zato za precej učencev, k i so se odločili za tr i letni program (bivša pok l i cna šola), občutno prezahtev­na . Preusmerjanja slabših učencev v skrajšane programe se nameravajo v cent ru l o t i t i že v polletju. Samo pr imer : p r i predmetu osnove tehnike in proizvodnje morajo učenci v štirih učnih urah osvojiti trideset s t ran i iz učbenika. T o pa je veliko celo za tiste, k i so se že oziroma se bodo odločili za štiriletni srednji program. Skrajšani program traja dvajset mesecev in ponuja učencem dost i širše smeri usposabljanja in s tem tud i več možnosti za kasnejše zaposlitve.

ljudje in občani v krajevnih skup­nostih. Občutek imam, da tudi mar­sikje ni jasno, kaj naj vsebuje pro­gram, ki naj bi ga uresničili s samo­prispevkom. Jasno fe, da so zalogaji želja veliki, da pa cene sploh niso več realne. Ne vem, kako naj bi zgradili frizerski salon, telefonsko omrežje in obnovili gasilski dom v Begunjah za 7 milijonov 200 dinarjev, ostalih virov sofinanciranja pa ne bo na razpolago in tudi ne bančnih virov. Prav tako so se vprašali v Begunjah in že raz­mišljajo, kaj jim je storiti. Prav tako ne bo več sredstev iz proračuna občine.

V dobi stabilizacije bi morali resno premisliti, kaj je sploh racionalno in kaj sploh uresničljivo. Drug problem, ki ni tako nepomemben, je tudi ta, kako občanu zagotoviti nadzor nad zbiranjem sredstev — zdaj večinoma o tem razpravljajo in vedo* le organi krajevnih skupnosti. Ponekod so ne­kako zanemarili zbore občanov, ven­dar bi krajane nujno morali seznaniti s finančnimi problemi.

Res pa je seveda tudi, da v občini ni občinskega prispevka in so se morda zato veliko bolj odločali za krajevne samoprispevke. Ko smo imeli ob­činski samoprispevek, smo veliko napravili, zdaj pa se včasih že po­stavlja vprašanje, kako naj bi prema­gali lokalizem, ko vidijo nekateri pre­več le svoje interese.

Samoprispevki, ki jih imamo v ob­čini precej, so torej pod velikim vpra­šajem in povsod bi morali razmisliti, kako že zbrani denar kar najbolj racionalno porabiti. Se bolj pa je samoprispevek vreden premisleka tam in tedaj, če sloni na kreditih, ki jih ni več ali na drugih virih sofinanci­ranja, predvsem interesnih skup­nosti. Le-te so se morale odpovedati vsem negospodarskim naložbam in zato bodo najbrž morali tudi v krajev­nih skupnostih vsaj začasno odložiti vse negospodarske investicije.«

D. Kuralt

r

N A Š SOGOVORNIK

J a n e z N A S T R A N

Trenerji in organizatorji v Z T K O

S K O F J A L O K A — Telesna ku l tura v škofjeloški občini ima bogato tradicijo. Ne gojijo le vrhunskega športa, temveč se vse več občanov odloča za športno rekreacijo. Spoznal i so. da je športna rekreacija po napornem delavniku še kako potrebna slehernemu delavcu, občanu.

Telesna kul tura v občini Skofja Loka je tik pred novo organizi­ranostjo. O tem smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem T K S in Z T K O Janezom Nastranom.

» TKS in Z T K O imata skupnega strokovnega delavca. V novi or­ganiziranosti bo to treba ločiti, kot zahteva zakon o meri l ih in osnovah svobodne menjave dela v telesni ku l tur i ; izvajalce od samouprave. Po novem bodo izvajalci, trenerji in organizatorji rekreacije v Z T K O . V preteklih let ih je telesna ku l tu ra v občini naredila velik korak naprej. V rhunsk i del športa in množičnost ter rekreacija, če jih primerjamo z ostal imi slovenskimi mesti, je dobro napredovala.

Kako naprej v tem srednjeročnem obdobju? »V srednjeročnem programu je glavna naloga, da se število

akt ivn ih udeležencev v telesni ku l tu r i poveča za deset odstotkov. Vsekakor bi te cilje lahko dosegli in zato si prizadevamo, da bi organi­zacijsko strukturo organov T K S in predvsem Z T K O prilagodili po­trebam in jih pocenili . P rav sedaj potekajo pogovori, da bi se Z T K O vključila v delovno organizacijo šport in rekreacija (žičničarstvo). Sedež naj b i imela v tem primeru v športni dvorani Poden.

Men im , da je to prvi korak k zamisli povezovanja vseh večjih športnih objektov v občini. Slej kot prej bo moralo pri t i do enotnega upravl janja, oziroma gospodarjenja, z objekti (športna dvorana Poden. žičnice S ta r i vrh in na Soriški p lanini ter plavalni bazen v Železnikih). Vs i t i objekti so. mimogrede povedano, dot irani s sredstvi, ki jih združeno delo združuje za telesno kulturo.«

V škofjeloški občini so torej od besed prišli k dejanjem. N i še vse tako kot bi moralo bi t i . T oda že čes nekaj časa naj bi se pokazalo, da so v telesni ku l tur i v Škofji L o k i prišli na tako pot. ki tej veji daje še veliko boliše možnosti razvoja.

I). Humer

R a z s o d n e j e k z a p o s l o v a n j u d S b r ^ p ^ ^ b } ^ i kon fe renc i o zapos lovanju m l a d i do -o r a l u « u L*£J e 8 t a n J e i n možnosti, k i se obetajo v - N a l e t u £ ^ k r i t £ 2 ? r a zmiš l j an j e o p o k l i c n e m od ločan ju

n o v e L ^ t e r r ^ . ^ ^ a feS^tf? P ° M t l k - i n u č inkov i t o s t n o v e g a s i s t e m a u s m e r j e n e g a i z o b r a ž e v a n j a

H . Jelovčan

aksa piše »cvek« Različne učne programe nekdanj ih srednjih in pokl icnih šol je v

y v**n letniku srednjega usmerjenega izobraževanja zamenjala skupna obrazbena osnova. Podaljšek osnovne šole, bi temu lahko

•j nadaljuje njeno usmeritev v pridobivanje enakega splošnega '"••ja učencev. Le- to bo bodoče delavce usposobilo, da se bodo lahko •**o prilagajali tehnološkemu napredku in brez večjih težav sledili ••voetim.

Cilj je vsekakor razuml j i v , medtem ko prve izkušnje že odpirajo ''"*ne o p rav i l nos t i tako zastavljenega pouka . Oddelk i srednjih pro-£ * ° v ao namreč i zredno heterogeni. V nj ih so združeni učenci, ne N e na uspeh v osmem razredu osnovne šole, najsi so sposobni za •fctni (po starem: pokl icni ) a l i štiriletni (tehniški) program. Vs i imajo

učbenike, od vseh učitelji pričakujejo enake sposobnosti pri "Ujemanju znanja.

Ta pa se zatika. Slabši učenci nabirajo negativne ocene, k i se j i h Tietno do konca šolskega leta ne bodo znebil i . Enkra t bodo lahko

gfvfjali, a vprašanje je, če bodo kasneje bistveno uspešnejši. N iso ki imajo celo po osem, deset »cvekov«, k i so prepričani, da j im matematika ali kemi ja a l i biologija a l i tuj jezik v praksi ne bodo

^ •uč koristili. Želijo se predvsem izučiti v praktičnih znanjih. Prav v tem tudi tiči smisel usmerjenega izobraževanja, saj naj bi

aito v prvem l e tn iku prišli učenci sposobni, za zahtevnejšo *2"jo izobraževanja. K a j bo s t i s t imi , k i ne bodo padli skozenj, pa **** oe zna prav odgovorit i . Bodo ponavl jal i a l i se preusmerili v *f,iaane programe?

Izkušnje torej kažejo, da bo vzgojnoizobraževalne programe oziro-učbenike najbrž res treba pri lagodit i učencem, k i so po

"•fszbenimi osnovi iz osnovne šole sposobni za tri letno izobraže-?*J* oziroma dobrim učencem,' ki se ob njih tako rekoč dolgočasijo, '••saje učiteljev »skozi prste«, k i se je že uveljavilo in je deloma tudi ^*vič|jiyo, gotovo ni dobra rešitev.

Precej dvomov se pojavl ja tud i v zvezi s praktičnim.poukom "••cev, saj velja prepričanje, da desetdnevno proizvodno delo v prvem *|*jku ne more odtehati nekdanje prakse v pokl icnih šolah. Bojazen je *Jč . skupna vzgojnoizobrazbena osnova bo v drugem letniku zaje-

k* še približno polovico pouka, druga polovica pa bo namenjena ^kovnim predmetom. Pratičnega pouka bo uro na teden. V 2**shziranih de lavnicah bodo učenci sprejemali dosti širše znanje kot ^ • J »vajenci«, k i so j i m običajno dajal i zelo enolična opravila. P*Jmo vsaj, da bodo izkušnje v tem primeru teorijo potrdile.

H . Jelovčan

Kranj — Problemska konferenca, k i so se je te dn i poleg mlad ih iz 104 osnovnih organizacij Z S M S udeležili tud i predstavniki skupnost i za zapo­slovanje, s indikata in izvršnega sve­ta skupščine občine, je temeljito razgrni la problematiko zaposlova­nja. Iz statističnih podatkov je raz­vidno, da v K r a n j u ta problem še n i hudo zaostren, vendar je že čas o njem resno razmišljati. Tako so mladi od načelnih stališč o načrt­ne jši kadrovski po l i t ik i prešli h kon­kretn im predlogom.

Najo8trejša k r i t ika je veljala ne­povezanosti šol z združenim delom. K j e drugje kot tu je iskat i kr ivca za slabo obveščenost mladih o možnih pokl ic ih? M l a d i se odločajo za po­klice, k i so j i m znani , večina pa j i m še vedno ostaja tuja. K a k o torej upoštevati potrebe združenega dela, ko j i h mlad i ne poznajo, saj v skrom­n ih s t ik ih s tovarno (enomesečno obvezno prakso) tud i ne morejo razkr i t i njenih globalnih proble­mov? Usmerjeno izobraževanje tod orje ledino, vendar ne gre čakati na njegove rezultate, saj je problem mnogo starejši kot zasnovan šolski sistem.

Posebna pozornost je bi la name­njena tako imenovanim sufic i tarnim in deficitarnim poklicem. Odločanje za slednje bo moralo b i t i v prihodnje temeljna vzgojna naloga staršev in

pedagogov. Premik je nujen tudi v štipendijski po l i t ik i , k i naj z več in višjimi razpisanimi štipendijami spodbuja odločanje za manjkajoče poklice. Za vrsto mladih, k i so kon­čali šolanje družboslovnih smeri, se še vedno da najt i delovna mesta v strokah, k i j i h doslej nismo upo­števali kot možnosti z mlade iskalce zaposlitve.

Predloge strokovnjakov skupnosti zaposlovanja so mlad i dopolni l i z nekaj novimi . M e d drugim j i h mot i nezaupanje delovnih organizacij do mladih iskalcev zaposlitve. Razpis i poleg strokovnosti običajno zahte­vajo tud i 2 do 5 let delovnih iz­

kušenj, čemur je težko zadostiti. M l a d i menijo, naj bi j i h delovne organizacije takoj zaposlile in j ih uvajale v delo, saj od nezaposlenih nimajo nobene gospodarske koristi .

Marsičesa je kr iva neprilagojenost šolskega sistema, k i proizvaja ozko usmerjene kadre; v gospodarskem položaju, kot je današnji, pa ome­juje možnosti za pretok kadrov v druge veje. OdveČnost nekaterih poklicev terja celo sprejemanje manj zahtevnih del, ne tist ih, za katere so mladi usposobljeni.

Polno zaposlenost bo v prihodnje težko doseči, če se bo prepad med potrebami in željami še naprej poglabljal. V tem položaju bi zdru­ženemu delu v razvi t ih okolj ih od­leglo, če bi tok iz šol usmeril i na manj razvita območja. Za to pa je potrebna tudi pripravljenost mladih.

D. Zlebir

Dijaški dom je prazen N a Jesen icah razmišljajo, k a k o b i najbolje i zkor i s t i l i dijaški dom, v ka te rem je danes le 11 učencev - Izredno ve l ik i vzdr ­ževalni stroški

Krajani glasovali

Kranj — K e r se novo stanovanj­sko naselje P lan ina v K r a n j u naglo širi in ima že skoraj 10.000 prebival­cev, k i so vsi povezani v eno kra­jevno skupnost, je bil konec pretek­lega meseca referendum, na katerem so krajani odločali, če se sedanja razdeli na t r i nove krajevne skupno­st i . Vo l i l c i so se odločili za razdeli­tev. Od 5472 vol i ln inih upravičen­cev je prišlo na volišče 4460 volilcev in za razdelitev je glasovalo kar 88,2 odstotka krajanov. P ro t i je bilo 9,8 odstotka volilcev, neveljavnih list­kov pa je bilo 1,9 odstotka.

Tako bodo po novem namesto sedanje, tr i krajevne skupnosti in sicer: Huje , P l an ina in Bratov Smukov. Seveda s tem delo ni skle­njeno, temveč se je glavno šele začelo. Treba bo namreč izvolit i nova vodstva, organizirati delo družbenopolitičnih organizacij in društev. ^ g

Jesenice — V jeseniškem dija­škem domu lahko sprejmejo 120 učencev, a zdaj v njem domuje le U učencev, k i se izobražujejo v Žele­zarsko izobraževalnem centru. D o m , k i je last Železarsko izobraževalnega centra, je tako prazen, kot so letos prazni dijaški domovi še marsikje. Zakaj?

N a Jesenicah ugotavljajo, da so bile prejšnja leta določene ugodnosti za učence poklicne šole bolj spod­budne, saj so imeli povrnjene do­mala vse stroške. Zdaj prejemajo le osnovno nagrado. Razen tega se je z usmerjenim izobraževanjem zelo spremenil sistem šolanja, ka j t i učen­ci se nič več ne selijo iz kraja v kraj, temveč ostajajo doma in si izberejo šolanje ha t ist i šoli, k i j i m je naj­bližja. N a Jesenicah so prejšnja leta imel i veliko učencev iz drugih repub­lik, predvsem iz Bosne in Hercego­vine, danes j i h n i več.

Stanovanje s hrano vred stane v jeseniškem domu 4.140 dinarjev mesečno, kar je zelo drago. P r i tem je najcenejše stanovanje, najdražja pa hrana, saj dom nima lastne kuh i ­nje, temveč se di jaki hranijo v druž­beni prehrani jeseniške železarne.

Mreža šol v usmerjenem izobraže­vanju je poleg ostal ih vzrokov že prvo leto pokazala, da bo treba temeljito razmis l i t i , kaj zdaj s t ist i­mi domovi, ki smo j ih zgradil i in k i bodo ostal i vedno bolj prazni . Čeprav je po drugi strani nadvse razveseljivo, da so se, denimo, v jeseniški izobraževalni center letos vpisali predvsem domači d i jaki z

Jesenic, Radovl j ice in okoliških krajev, je po drugi strani še kako resnično, da dom sameva. Domači di jaki ga pač ne bodo uporabljal i , saj imajo cenejše stanovanje in hrano doma, drugih pa n i in j i h ne bo. Zanimivo je še, da delovne organi­zacije niso mogle oddati n i t i štipen­dij, da j i h di jaki, k i obiskujejo meta­lurško, kovinsko šolo in se udeležu­jejo pouka elektro-naravoslovne matematične usmeritve v Železarsko izobraževalnem centru, nočejo vzeti. Za določene poklice so štipendije tudi do 4.260 dinarjev, predvsem pa so odvisne od učnega uspeha di jaka.

Zdaj imajo v jeseniškem dijaškem domu, k i ga je postavi la Železarna z lastnimi sredstvi, delavce, k i so začasno zaposleni v delovnih organi­zacijah, v domu pa so tudi vsi mla­doletni delavci, k i ne bivajo v sam­skih domovih. V Železarni razmiš­ljajo, kako b i dom kar najbolje upo­rabil i . Predlagal i so že, da bi v njem bival i vsi t ist i samski upokojenci, k i potrebujejo oskrbo in medicinsko nego. Vsekakor doma ne b i radi od­tuj i l i , čeprav je vzdrževanje izjemno drago. Samo za ogrevanje morajo plačati 508.000 dinarjev, ostaja pa še vprašanje sedmih zaposlenih, k i delajo v domu.

Vsaj jeseniški dijaški dom bodo že nekako napolni l i in ga smotrno izko­ristili, postavlja pa se vprašanje, kaj bo s t is t imi domovi po Slovenij i , k i nikakor ne bodo mogli najt i pravega mesta v novem, usmerjenem izobra­ževanju.

D . K u r a l t

G L A S 4 . S T R A N GOSPODARSTVO TOREK. 10 N O V E M « * * «

Naložbe le v komunalo in stanovanja V radovljiški občini v naslednjem letu ne predvidevajo večjih naložb — Povečati izvoz na konver t i b i lno tržišče za 8 od ­stotkov

R a d o v l j i c a — Resolucija o druž­benoekonomski pol i t ik i in razvoju občine Radovl j ica v naslednjem letu predvideva, da bo rast dohodka v gospodarstvu IJR odstotka, izvoz pa naj bi povečali za 7 odstotkov. Šte­vilo zaposlenih naj bi povečali za odstotek s tem. da bi zagotovili le produktivno zaposlovanje. T voza ne

bi smeli povečevati, pri izvozu pa poudarjajo, da bi s** morali usmeriti predvsem na konvertibi lno tržišče in na to tržišče izvoziti za H odstotkov več blaga.

V radovljiški občin ne načrtujejo večjih naložb izven gospoda rst a. razen naložb v stanovanjsko in ko­munalno dejavnost. Rast sredstev

Obrtniki v starem Šeširju Škofjeloško O b r t n o združenje bo kup i lo staro Seširjevo poslopje na Spodnjem trgu in ga preuredi lo v Obrtniški dom - Zelo m i k a v n a je zamise l , da bi v sosednji kašči uredi l i muzej s s ta ln imi in občasnimi z b i r kami obrtništva

Sko f j a L o k a - N a svoji izredni k i bodo namenjeni storitveni obrti. skupščini v sredo. 4. novembra, je škofjeloško Obrtno združenje spre­jelo sklep, da kupijo poslopje starega Seširja na Spodnjem trgu v Škofji L o k i in ga preuredijo v Obrtniški dom. v katerem bo imelo združenje svoj sedež.

Sešir je ob preselitvi v novo tovarno izpraznjene stare prostore na l ic itaci j i ponudil z izkl icno ceno 1 mili jon dinarjev. Kaže torej, da je bilo Združenje obrtnikov edini resni kupec, saj l icitaci ja prodajne cene ni zvišala. Škofjeloški samostojni obrt­nik i , povezani v Obrtno združenje, bodo torej za mili jon dinarjev kupi l i staro Seširjevo poslopje s kolesar­nico. P r i preurejanju poslopja v Obrtniški dom bodo moral i upošte­vati zahtevo, da se poslopje spo­meniško varstveno zaščiti, saj sodi v samo škofjeloško mestno jedro. N a predlicitacijskem ogledu so pred­stavniki Zavoda za spomeniško var­stvo iz Ljubljane povedali, da spo­meniško varstvena zaščita poslopja ne bo zvišala gradbenih stroškov preureditve. Ohran i t i bodo moral i le del mestnega obzidja ob kolesarnici, ki se bo vanj funkcionalno vključila.

V preurejenem poslopju bo imelo združenje pet poslovnih prostorov, trije bodo namenjeni delu združe­nja. V kolesarnici pa nameravajo urediti tri al i štiri obrtne delavnice.

Slednje bo seveda zahtevalo znatna sredstva, ki j ih bodo skušali zbrati s sodelovanjem za delavnice zaintere­siranih. Tako bo na začetku imel Sešir v preurejeni kolesarnici svojo prodajalno.

Za nakup poslopja in ureditev doma bodo obrtniki zbral i 2.22 mil i jona dinarjev, do konca oktobra se je nateklo že 1,51 mili jona di­narjev. Sredstva izbirajo tako. da plačujejo 1.2 odstotka od davčne osnove. Tako tisti , k i imajo večji do­hodek, prispevajo več.

Škofjeloško združenje obrtnikov torej začenja delo, ki so ga združe­nja drugod po Sloveni j i že marsikje opravila. V zadnjih letih so samo­stojni obrtniki v številnih krajih uredil i svoje domove in zanje zbiral i denar na različne načine. P r i tem združenju pomaga Zveza obrtnih združenj, ki za gradnje namenja brezobrestne kredite.

Zelo mikavna pa je zamisel, ki je zrasla v škofjeloškem Obrtnem zdru­ženju, da bi v sosednjem poslopju, v znani kašči, uredil i muzej s sta ln imi in občasnimi razstavami obrtništva. Postal bi središče razstavne dejav­nosti slovenskih obrtnikov. Zamisel bo seveda morala najti podporo še pri Zvezi obrtnih združenj.

M . Volčja k

Obrt ne sme ostati ob strani Kranj - Komisi ja za razvoj

drobnega gospodarstva pri Občinski konferenci S Z D L Kran j je že pr i -p „ a v , , a . 8 V ° J Program dela za leto 1982, k i je glede na toT da dobiva obrtništvo vse večji gospodarski po­men tudi pri nas. dokaj zahteven in obširen.

Tud i v prihodnje bo komisija so­delovala z občinskimi organi pri se­stavljanju razvojnega--^ programa drobnega gospodarstva v občini K r a n i in družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega go­spodarstva* Slovenije v obdobju 1981-1985. Anal i z i ra la bo drobno gospodarstvo v K ran ju po dejav­nosti in po terenuTter proučila zakon o davkih občanov s poudarkom na pospeševanju storitvene in defici­tarne obrtne dejavnosti, posebej pa še obrti , katere izdelki bi bi l i lahko namenjeni tudi izvozu.

Se vedno je veliko delavcev, za­poslenih pri zasebnih obrtnik ih, brez primernih stanovanj, zato bo ko­misija pri samoupravni stanovanjski

skupnosti sodelovala pr i izdelavi k r i ­terijev za dodelitev stanovanj tem delavcem.

Komisi ja si je zadaja tudi nalogo, da bo do februarja 1 1982 naredila analizo izobraževanja obrtnih po­klicev drobnega gospodarstva, kjer naj spet dobe prednost obrti , k i j i h v občini primanjkuje, ter seveda tiste, k i bodo prišle v poštev za izvoz. Podrobno bo izdelala pogoje kredi­t iranja, tako za zasebni kot družbeni sektor.

E n a perečih nalog je seveda tudi odpravit i a l i , ga vsaj omejit i , šušmarstvo, saj ga je še vedno povsod čutiti.

Posebno analizo pa pripravl ja ko­misija o družbenopolitični aktiv­nosti obrtnikov v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Se vse preveč se obrtn ik i in delavci v obrti drže ob strani in le redki so vključeni v družbenopolitično delo. brez katerega tudi tu ne gre.

Ko t prav posebno najogo pa si je komisija zadala proučiti položaj družbenega sektorja drobnega go­spodarstva v občini K r a n j . I). O.

za osebne dohodke naj bi zaostajala za 10 odstotkov za, rastjo dohodka Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo rasla za 10 odstotkov počasneje od rasti do­hodka, rast cen pa ne' sine preseči 1") odstotkov.

Naslednje leto se bodo temeljito pripravi l i na izdelavo investicijskih programov za leto 1983. V tem letu pa bodo zaključene investicije v lupi lnico na Rečici in objekti na igrišču za golf. začeli bodo z rekon­strukcijo farme na B la t ih , z gradnjo gozdnih cest. galvanike. rekonstruk­cijo obrata podbojev, s kotlovnic«*, gradili halo za razširitev proizvodnje izdelkov iz plastike in halo za mo­dernizacijo in razširitev proizvodnje meri lnih instrumentov ter obnovil i predilnico za predelavo domače surovine. V naslednjem letu naj bi se pripravi l i tudi na preureditev hotela Jezero in na povečanje prenočitvenih zmogljivosti.

OI)činska resolucija za naslednje leto predvideva, da bodo omejevali vse oblike dela po pogodbi in zmanjševali dopolnilno delo. Po­večana zaposlenost pa bo mogoča le kot rezultat investicij in tedaj, če se bodo povečale zmogljivosti, po drugi strani pa bo nujno kar najbolj racio­nal iz i rat i administrat ivna dela.

Za izboljšanje preskrbe občanov s hrano bodo Učinkoviteje izkor ist i l i domače možnosti za proizvodnjo hrane. Predvidevajo, da se bo tržna proizvodnja mleka v občini pove­čala, prav tako tudi mesa in krompirja, skleni l i so kooperacijske pogodbe za tržne viške pšenice. In­tenzivnejšo rabo zemljišč bodo do­segli s hidromelioracijo na B l a t i h in z agromelioracijami. Dogradi l i bodo farmo ha Bledu in na novo zasadili 7 hektarov sadovnjaka na Resju.

I). K .

Dodatne možnosti sodelovanja

K r a n j — Ocena zadnjega sejma stanovanjske opreme v K r a n j u je ugodna, ugotavljajo v Poslovno-prireditvenem centru Gorenjski se­jem K r a n j . Sejem dobiva svojo obl iko in vsebino, vedno bolj pre­rašča meje K r a n j a , Gorenjske in Slovenije. Zadnj i sejem so med drugim obiskal i predstavniki tur iz­ma in gostinstva iz Železne Kap le na Koroškem skupa j z zastopniki slo^ venskega hotela Obir. Ponovno je bil poudarjen interes po tesnejšem med­sebojnem sodelovanju na vseh po­dročjih. Prav takšni so bi l i tudi zaključki razgovora predstavnikov kranjskega sejma z zastopniki av­strijske oziroma koroške gospodar­ske' zbornice. Sosedje so zaintere­sirani za organizirano sodelovanje na kranjskem sejmu, v poštev pa prihajata predvsem dve prireditvi: spomladanski kmeti jski in gozdarski sejem ter osrednji avgustovski go­renjski sejem. Dogovorjeno je bilo tudi dolgoročno sodelovanje med Sejmom in Iskro Elektromehaniko. Pomemben je b i l tudi obisk pred­stavnikov ljubljanskega sejma v Kran ju . Kranjčani in Ljubljančani so menil i , da mora zaživeti poslovna skupnost za sejme, ker bo le tako uveljavljen v slovenskem sejmar-stvu večji red, prav tako pa tudi delitev dela in programov brez dvoj­nosti, ki kval i teto naših sejmov zmanjšuje. -jk

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ

Novi \4^T4 £ Titovi štipendisti

Štipendije Titovega sklada S R Slovenije so namenjene mladim delavcem in otrokom delavcev, ki se odlikujejo s prizadevnostjo in ustvarjalnostjo pri delu oziroma so pr i izobraževanju nadpovprečno uspešni, hkrat i pa družbenopolitično dejavni v svojem okolju. Zato je razumlj ivo, da so merila pnostrena in izbira skrbno pretehtana.

V zadnjih let ih je štipendiranje Titovega sklada doživelo nekaj sprememb. Omeni l i bomo le dvoje; osnovni pogoj o delu v neposredni materialni pro­izvodnji za mlade delavce oziroma starše otrok delav­cev se je spremenil le v prednostno merilo, saj so prej v občinah le evidentiral i in predlagali kandidate, z letošnjim šolskim letom pa so občinski samoupravni organi opravi l i tud i dokončni izbor. V skladu z razpi­som je bilo za vsako slovensko občino vnaprej L o č e n o število štipendij, k i se lahko podelijo za šolsko leto 1981-82. Za gorenjske občine je bilo od­

merjenih 15 mest za mlade delavce in 11 štipendij za otroke delavcev (učence in študente).

Strokovna služba občinskih skupnost i za zaposlo­vanje Gorenje — K r a n j je že v marcu s kratk im poročilom ter razpisnimi pogoji seznanila vse potenci­alne predlagatelje. P rv i odziv n i bi l preveč dober, s kasnejšimi pobudami družbenopolitičnih organizacij, strokovne službe in drugih pa se je število predlogov povečalo. Razen tega pa je bil razpis za mlade delavce podaljšan do 15. avgusta.

Samoupravni organi so v gorenjskih občinah za šolsko leto 1981—82 podelil i skupaj 21 novih T i t ov ih štipendij. Med mladimi delavci (za študij ob delu in iz dela) so jih dohil i Nevenka Juvan z Jesenic, Brane Borovnica. Bernarda Oman, Izidor Šenk. K o n d i Pižorn. L juba K o s in Darko Fur lan iz Kran ja . Mar jan Te ran iz Radovlj ice. Borut Bergant in Jože Jurjevčič iz Tržiča.

Med otroci delavcev (učenci in študenti) pa so novi Štipendisti Titovega sklada: Maja Hajdič in Tonček Dolenec z Jesenic, Romana Ferenčak. Dragica Svečak in Rado Markič iz Kran ja . Zvonka Repe in Miklavž Zornik iz Radovljice, Nataša Fahjan. Andrej Novak in Ve.-na Petek iz S! »fje Loke ter Bojan Veselinovič iz Tržiča.

Višino štipendij Titovega sklada SR Slovenije je določila skupščina tega sklada: za otroke delavcev -študente je štipendija pd 5163 do 6760 din, za učence pa 3196 do 4795 din. Zanvladi d< j )\ • je višina štipen­dije enaka povprečnemu !•.«• mu dohodku na zapo­slenega v SR Sloveniji , ki je uradno ugotovljen za preteklo leto.

Nov im T i tov im Stlpendistoin Selimo, da bi kl jub vel ikim naporom, ki jih čakajo, opravki ) ! zaupanje predlagateljev in družbe ter uspešno nadaljevali z iz­obraŽevanjem, družbenopolitičnih- delom in kasneje tudi s strokovnim delom v svojem poklicu.

Franc Belčić

Reševanje stanovanjskih vprašanj de l avcev pri obr tn ik ih

Zgled iz Škofje Loke Reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, z apos l en ih p n -a-—

stojnih obrtnik ih, je letos docela neurejeno. Z nov im z a k o n o m s? fcaa njihovo urejanje prepuščeno samoupravnemu dogovar jan ju in <*»rtaa** niso več dolžni po zakonu plačevati stanovanjskega p r i spevka .

Tako se je dogodilo, da letos razen v Ve l en ju n i k j e r dragpr v Slovenij i niso poiskali novega načina združevanja sredstev m reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih p r i samosto«a* obrtnikih. Z novembrom so se Velenjčanom pridružili še & k o f j r l i V i saj je Obrtno združenje iz Škofje Loke na nedavni i z redn i skupščim.a» je bila sklicana prav v ta namen, sprejelo sklep, da o d I. nov naprej združujejo sredstva v višini 4.5 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev za reševanje nj stanovanjskih vprašanj.

Škofjeločani so torej svetla izjema, ki jo lahko i m e n u j e m o drugim.

Prav zanimivo pa je. da takšne odločitve n i s p o d b u d i l s i n c h t * delavcev, zaposlenih pri samostojnih obr tn ik ih , ka r je v s e k a k o r eSS83

njegovih najpomembnejših nalog. Škofjeloški ob r tn ik i so se potrebe pm reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, k i delajo p r i n j i h . zavraafr sami. Sami so tudi. brez sodelovanja s indikata po iska l i rešitev, n a r * združevanja sredstev.

T i s t i obrtnik i torej, ki imajo zaposlene delavce, bodo poslej piače vali 4.5 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev, k i so zapuste* pri nj ih. Tolikšen odstotek torej, kot ga je lan i še predp isova l z a k r * Denar se bo izbiral na posebnem računu, o razde l i tv i sredstev, k i • hod«) natekla, bo odločala mešana komisi ja, k i so jo o snova l i že tatu jo sestavljajo trije obrtniki in štirje delavci, zaposleni pr i n j i h .

Lan i j im je namreč prvič uspelo razdelit i sredstva za reševanje^ novanjskih vprašanj delavcev. Čeprav so samostojni o b r t n i k i že iets pred tem plačevali 6.5-odstotni stanovanjski prispevek (od tega 4-3 odstotka za reševanje stanovanjskih vprašanj svoj ih de lavcev ) , jhb k šele lani uspelo razdeliti 2.35 mil i jona dinarjev za s tanovan j ske kredite Pred tem so trije delavci dobil i sol idarnostna s tanovan ja , svojega sta­novanjskega sklada pa kljub združevanju sredstev in n a p o r o m , da H ga osnovali, pri Združenju ni bilo.

Delo komisije, ki so jo osnovali lani . je zelo. zaživelo i n d e l a v c i * obračajo neposredno nanjo in sprašujejo, če bo letos n j i hova prošnja stanovanjski kredit ugodno rešena. Ze lani je b i lo namreč potreb kot denarja.

Letos bo denarja znatno manj, saj ga bodo zb i ra l i je d v a me Čeprav torej rešitev kasni, vendar lahko škofjeloškim o b r t « izrečemo vso pohvalo, saj se takorekoč edini zavedajo s k r b i za vanje stanovanjskih vprašani svojih delavcev.

M V.dčias

Vrzeli v dohodkovni verigi T u d i klavničarji še k a k o občutijo, d a n i p r a v e d o h povezave — Letos ponudba večja i n d o v o l j zahtevnejšega tujega gosta

m e s a

R a d o v l j i c a — V radovljiški K lav ­nici , k i sodi v Veletrgovino špecerija B led , je zaposlenih 33 delavcev. Ze nekaj časa imajo precejšnje težave s kadrom, saj kval i f ic iranih delavcev domala n i . Zadovol j i t i se morajo z nekval i f ic iranimi delavci, ki se sicer po nekaj letih priučijo, vendar so vseeno zmožni opravl jat i le tista dela, k i so se j i h priučili. T a k o kot v vseh drugih klavnicah tudi v radov­ljiški hudo primanjkuje učencev.

Naslednj i problem, s katerim se srečuje K l avn i ca , k i oskrbuje pred­vsem radovljiško občino in poleti vse njene turistične kraje, je nihanje v ponudbi klavne živine. Letos se je po nekaj letih prvič zgodilo, da je bila ponudba goveje živine večja zato, ker fti bilo izvoza. Še kako tudi v klavnic i občutijo vrzeli v dohodkov­ni verigi, ko cene krmi l nikakor niso usklajene z odkupno ceno živine in mesa. Re jc i že nekaj časa nimajo nobenega interesa, da bi pital i prašiče in govedi za prodajo in zakol.

Klavničarji so predzadnji v tej dohodkovni verigi in hočeš nočeš morajo pr iznat i ponudbo in povpra­ševanje ter se ravnati po tržnih zakonitost ih. Pravi jo, da pravzaprav sploh ni čudno, da svinjskega mesa ne bo, če je cena za ki logram praši­čev 51,50 dinarjev in na tej osnovi so tudi maloprodajne cene, danes pa j ih klavničarji plačujejo več kot po 70 dinarjev za kilogram. Z rejci namreč sklepajo dolgoročne pogod­ile, povsod pa veljajo dnevne cene.

Radovljiška klavnica nabavlja prašiče le iz drugih republik, iz Slavonije in Vojvodine, a je s prevo­zom meso še dražje. Samo prevoz se je v tem letu podražil za trikrat. Letno zakoljejo od 2.000 do 2.500 govedi in od 8.000 do 9.000 prašičev, v Času letne sezone pa morajo za dopolnitev asortimana kvalitetno meso še dokupit i , saj tuje tržišče zahteva predvsem kval i tetno meso.

S l o v i n n a j v e č j i

i z v o z n i k v i n a Sestavljena organizacija S lov in, ki

ima 9 delovnih organizacij z okoli 6 tisoč zaposlenimi, je največji proiz­vajalec vina v Sloveniji, hkrat i pa tudi največji izve:':,"-, vina v državi. Letos načrtujejo, da bodo prodali v tujino 3.900 vagon.-v vina, i t ta 1985 pa naj bi izvoziti Se 5.100 vagonov vina. Največji uvoznici SloVinovih vin sta Ve l ika Bn tan i j a in Zvezna republika Nemčiji kamor ga letno izvozijo okoli 2.(XX) vagonov.

K l a v n i c a ima izgubo, k i j vajo v temeljni o r gan i za c i j i daja. Letos so bili deležni njih kompenzaci j , a p rav i ) komj)cnzacija n i p r a v a Prava rešitev za radovljiško « co in za vse naše klavnicarsr« ureditev dohodkovn ih odnoce« reprodukcijski verigi . K o r u z o plačujejo rejci od 12 do 15 da sedem ki logramov k o r u z e pa trcbno za k i logram prašiča. C« preračunajo, potem se jim doma al i v koooperac i j i s p k k * splača, saj za meso ne dobijo «SF* kot so vložili denar ja . V s a k bi najti svoje pravo mesto v dob« ni povezavi in le t ako ne bi prša**j do številnih problemov.

D . K a a *

V Mojstrani gradijo

M o j s t r a n a - Zaradi pr delovnih prostorov in precej rele strojne opreme so se v n organizaciji združenega dela Mojstrani odločili za rekonsti proizvodnje vhodnih in vrat. To naložbo so predvi pred leti, vendar niso denarja.* <!a bi gradili na novi ciji. Zato so se odločili da sedanjih prostorov p r i p r a v i l proizvodnjo, stare prostore pa «f rabijo za skladišče končnih u d « « *

V temeljni organizaciji U P * Mojstrani si želijo, tla bi pW iJuk* r celoti izdelovali sami. Zaj>oslentf** bo nekoliko povečala, je. da načrtujejo, da bi .v.ooslđi žensk, kajti ob ustrezni mehaa ho delo lažje. S tem bodo tudi problem zaposlovali! t žea* jeseniški občini.

V Mojstrani tekala v več fa p s tav i l i proizvodno halo. nasiean* leto pa predvidevajo, da hoda dili instalacije ter začeli z graj*/ kotlovnice in sušilnice. Leta J * naj 'h i dogrsrlili kotlovnico m . a *

, silo- m ter montirah **• ! j<> Normalna proizvodnja m» *

se začela leta 1984. Zaradi nove ^ < J » j e p Q e ^ 2

d.niaproiuvodnja v*Mojffla»al»J

; ; ; ^ a računajo, da hi -vozih k * • stroja.

ar

" 1 3 ;*ask

naj hi gradnja £ izah. Še letos na j *

mek, 10 PrOVEMgRA 1981 K U L T U R A 5.STRAN G L A S

Pojejo tudi I ženske

•assj - Kult u r i v delovnem posvečajo v Iskr i Elektro

aSnniki le vrsto let ve l iko pozor V pestri paleti dejavnost i za-

tudi moški pevsk i zbor, k i ga Marko Studen, in sodi meri

jjše v k r an j sk i občini, nastopajo n a občinskih re-

2* ter na številnih proslavah in prireditvah v t ova rn i in zu-

•laje. V kratkem, predvidoma bo-konec tega meseca s samo-•jpšn koncertom obeležili deseto

* * c o d e l a . iu zboru Iskre se je v teh

pridružil še ženski. T renutno . dvanajst delavk, vodi j ih

tako Marko Studen, vendar "se Mj» keviJčno okrepiti tud i s pev-•*> od drugod. Vabijo vse, k i bi se * ude pridružile, na vaje. Imajo

torek ob 18. u r i v sejni sobi *• Bstavracijo Iskre na Lahora h.

*aknroi delavci v I sk r i , predvsem •P**«, pričakujejo, d a se bo sča-

1 k obeh zborov razv i l kval i -mi ansambel. H . J .

fozpis srečanja ^ d i h literatov ^ * a kulturnih organizacij S lo-

• sodelovanjem Zveze sindi-Slovenije razpisuje S. sreča-

JjassJkav in pisateljev aaeet-y > praasUvaikov dragih na-J * • aarsalassH Jugoslavije, 5***so alf začasno bivajo v jslpl Avtorji se bodo za Sj* suzo pogovarjali s člani

pnajedanih prejetih tekst ih, •fcararnern večeru pa j i h bodo

(*aj*rili javnosti. / ^Sajejo lahko vsi, k i se skušajo

^Panju v materinem jeziku in 2*P dela še niso izdali v knjižni jfc. razen v samozaložbi. S ta r i £*Jo biti več kot petnajst let. j * * * rn i prispevki v mater inem je-^ • J k i ni slovenski) morajo b i t i yfsni v treh izvodih, "•atitelji bodo upoštevali pri-

vteh vrst proze,-poezije in ie : črtice, novele, basni, humoreske, romane, pesmi,

aforizme, dramska dnunske pr i zore ,

bese-skeče, enode-

traaedije. groteske, televizij-?. nadaljevanke, f i lmske scena-enarije za pros lave , recitale.

£«•prispevke, eseje z vseh podro-^•tnosti. k u l t u r n e g a in družah-

JJMjenja i t d . *Jevki morajo b i t i podpisani s

T priloženi ovojnici p a pošljite naslov, podatke o starosti , t izobrazbi, delovni organiza-li in narodnosti. D o 25. no-

E prispevke pošljite na naslov. Slovenije, Kidričeva 5, Ljub^ za srečanje pesn ikov in pisa-

začetnikov. predstavnikov y narodov in narodnost i Jugo-

» Sloveniji. ' bo med p r i spe l im i prispevki najboljše. Srečanje bo sredi

verjetno v N o v e m mestu.

^KESTRlCKAJURJA

J^raaj — V l u t k o v n e m gieda-* f r G L G v gradu Kiselštajn J?* 5 v četrtek, 12. novembra ob

in ob 17.30 gostovale Mladje Koroške dijaške

***** iz Celovca z lu tkovno »Lutke strička Jurja«.

izvedbi kranjskega Prešer-Prizor z uprizoritve Glavnika Fadila Hadžiea v novega gledališča.

»Glavnik« v Prešernovem gledališču N o v a p r imera v kran j skem gledališču - Hadžićeva komedija bo prvič uprizorjena v Slovenij i

K r a n j - V četrtek, 12. novembra bo Prešernovo gledališče uprizorilo že svojo drugo letošnjo premiero Tok ra t bo kranjsko gledališče upri­zori lo najnovejšo komedijo Fadi la Hadžiča: G lavn ik . K r s tno uprizori­tev komedije so spomladi uspešno pr iprav i l i v zagrebški »Komediji«, nato je bi la uprizorjena še na števil­n ih jugoslovanskih odrih. Znanega komediografa kranjski gledalci do­bro poznajo iz preteklih uprizoritev v kranjskem gledališču. Še dobro sta v spominu učinkovitosti komediji »Hitler v partizanih« in »Človek na položaju«.

V najnovješi komediji se Hadžič posmehuje praznemu ljubosomju, nepotrebnim družbenim zapletom ter pr ivat izmu v naših delovnih organizacijah Učinkoviti »kome­di jsk i udarci« našim vsakodnevnim napakam so tudi tokrat temeljne značilnosti komedije »Glavnik«, k i bo pred slovenskim občinstvom prvič uprizorjena.

Vsekakor je treba opozoriti, da po­staja Hadžič vse bolj nepogrešljivi avtor v repertoarjih naših gledališč, saj so ga do danes igrali praktično na vseh poklicnih odrih, številne so

tudi uprizoritve med amaterskimi igralskimi družinami. Kranjsk i u pri­zori tel j i so se »Glavnika« lot i l i neko­liko drugače kot je bilo sicer v navadi dosedanje uprizarjanje Had žicevih komedij. Zato se nam obeta zanimivo in izvirno gledališko raz­mišljanje, ki se ni zadovoljilo s kon­vencionalnim pristopom do uprizo­ritev.

Kran jsk i »Glavnik« so pripravi l i : prevajalka A lenka Bole-Vrabec, re­žiser Iztok Torv , scenograf Sveta Jovanovič, kostume, maske in rekvi­zite je oblikovala Anja Dolenc, koreograf Andres Valdes, glasba Aleš Kersnik in lektor Ludv ik K a ­luža. V uprizoritvi se nam bodo predstavili igralci: T ine Oman, Edka Oman, Rasto Tepina, T i n a Pr imo­žič, Je lka Štular, Janez Dol inar . Jože Vunšek, A lenka Bole-Vrabec. Barbara Lapajne, Vesna Jankovič in Staza Rautner . Oblikovanje plakata Cveto Zlate.

»Glavnik« bo že druga abonmaj­ska predstava za odraslo publiko, gledališče pa jo bo vsak večer razen nedelje ponavljalo do vključno 19. novembra.

M . L .

Tretji Zirovski občasnik Pobuda za izdajanje Zirovskega

občasnika, časopisa za kul turna in družboslovna vprašanja na Zirov-skem, je bila izrečena pred dobrim letom. Osnovan je bil pri novo ustanovljeni l i terarni sekciji D P D Svoboda krajevne skupnosti Žiri. P r v a številka je izšla lansko jesen ob žirovskem krajevnem prazniku, dru­ga februarja letos ob spominjanju na Prešerna. Pred dnevi smo dobil i v roke tretjo številko, zajetno in bogato, k i jo spet odlikuje odlična l ikovna oprema. Okrog Zirovskega občasnika se zbira vse več pisanja željnih in zmožnih ter l ikovno ustvarjajočih Zirovcev in prijateljev Zirov. Docela so že ovrgli pomisleke, da se Zirovski občasnik ne bo utrdi l .

T u d i vsebinska zasnova se je zbi­str i la . Z irovski občasnik postaja ča­sopis za vprašanja, k i j i h je moč razvrst i t i v tr i temeljne enote: aktu­alno, čisto literarno in likovno ter zgodovinsko.

Aktualni del obsega rubrike T r i ­buna bralcev, K r o n i k a in Aktua lno v Zireh. Slednja tokrat vzbuja največ pozornosti. M l a d i strokov­njaki pišejo o vprašanjih, k i so danes aktua lna povsod v svetu. V kolikšni

v katerih pojavnih oblikah

• . „„,1U/ it, ,, Tržiču te dni bogata kot že dolgo T r t * - Razstavna dejavnost jt \ trži mojega bloka« Jože g Vgalenji K urnik ova hiša n * « * ^ * f ^ J amaterjev iz Kar-*aUy, v ovUtovar^Mos^a ^ A

J ( > } e t a T u L j u b l J a . (MM, f #w « « ( fO " « 5 {O f l/ " l f r e d s tav l ja z realističnimi, večinoma kra *(na posnetku). Shkar sePJ^%)^" d e l a prestopijo v nadreali totkimi podobami, tu in tam pa njegoi , , »m - foto-.H. Jelovčan

se vse to izkazuje v Zireh. O inova­cijah piše M i l a n Kopač, o stanju in možnostih predelovanja hrane v Zireh M i r a n Naglic, o gozdovih in lesu kot temeljni zirovski surovini pa Ida Filipič-Pečelin.

Osrednji del, imenovan S r e d i c a .

fninaša izbrane prispevke iz žirovske iterarne in likovne ustvarjalnosti.

Ivan Potočnik piše o požaru in straš­ni povodnji leta 1926, objavljeni so dopisi in nasveti za izvajanje skladb letos umrlega zirovskega zborovodja in skladatelja Antona Jobsta, kako del mlade generacije doživlja in pojmuje svet ter svoj lastni položaj v njem v l i terarni obl iki podaja Peter M lakar . V l ikovni prilogi so z risbami predstavljeni zirovski sl i ­karji.

Domoznanstvu namenja Zirov­ski občasnik posebno pozornost. To­krat južnemu obrobju žirovske kot­line, krajem, k i so nekoč pripadali loškemu gospostvu, zirovski župniji in kasnejši zirovski občini vse do prve svetovne vojne, v Rapa l lu pa so j ih čisto umetno in nasilno odrezali od zirovskega sveta. Danes v pravno-političnem smislu pripadajo idrijski ter logaški občini, gospodar­sko in kulturno pa so še zmeraj in celo vedno bolj navezani na Žiri. St ike bi torej kazalo še okrepiti, saj pretiran ozir na občinske meje prej škodi kot koristi.

Dokumentarni del odmerja naj­več pozornosti jubileju dobračevskih gasilcev. Njegova teža pa je v po-stvaritvi temeljev za bolj dokumen­tirano ter znanstveno temeljitejše pisanje o N O B in nastajanju ljud­ske oblasti na Žirovskem, ki se je doslej ob redkih izjemah preveč izgubljalo v priložnostnih zapisih.

Ob koncu je natresenih še nekaj drobtin.

Zirovski občasnik posveča izjemno pozornost svoji l ikovni podobi. P r i tem ne gre za vidno razkošje, ki bi prikrivalo vsebinske pomanjkljivo­sti, temveč za sorazmerno in tvorno združevanje literature in likovnosti, k i temelji na bogati tradiciji in živi moči zirovskega likovnega ustvarjanja. L ikovno podobo tretje številke so oblikovali: poljska akademska slikarja in oblikovalca Jakub Erno l in Marek Goebl. Tomaž Kržišnik in Helena Zorjan.

Zirovski občasnik se je torej vse­binsko in oblikovno utrdi l , vendar ostaja vprašanje denarja. Pomoč dobiva iz vseh mogočih virov, vendar tako seveda ne bo šlo več dolgo naprej. N a vrsti je torej tudi njegova finančna utrditev. M.Volčjak

Kreativnost Prešernovega gledališča v sezoni 80/81 Druga polovica sezone kranjskega gledališča intenziv­na — Celotna sezona v g lavnem kval itetno izenačena in pestra za gledalce in ustvarjalce

V drugi polovici sezone, že takoj v prvih dneh januarja je kranjsko gledališče nadaljevalo niz krstnih uprizoritev s »SVATBO« R.Šelige. Neumestni »problemi«, ki so se pojavili ter kreirali popremiersko usodo predstave, ter pomisleki o smiselnosti predstav z gostujočimi poklicni­mi igralci, niso mogli izbit i tiste visoke ustvarjalne kvalitete uprizo­ritvi, k i se brez dvoma uvršča med temeljne ustvarjalne dogodke letoš­njega leta pri nas in v Jugoslavij i . Brez lažne skromnosti lahko gleda­lišče ugotavlja, da gre za izjemen gledališki rezultat v vseh pogledih. 2e samo napisano besedilo je dalo s lut i t i odlično predstavo, uprizoritelji so s svojo ustvarjalno kreativnostjo dano priložnost v celoti izkoristi l i in ponudili gledalcu redko viden gledališki dogodek, k i ga odlikuje ostrina zastavljenih problemov, poetičnost ter sodobna kriza človeka v današnjem svetu opredeljena s komedijskimi izraznimi sredstvi ter močnimi toni tragedije. Morda je prav kranjska »Svatba« idealno spojila na eni strani literarno predlogo in na drugi strani gledališče. Verjetno se v K ran ju ni t i dobro ne zavedamo, kako pomemben gledališki dogodek je podpisalo kranjsko gledališče.

Med predstavami, ki so v tej sezoni potrjevale kranjsko gledališče, sta gotovo »EMIGRANTA« S. Mrožka. Groteskno - črn humor avtorjevega zapisa je predstava dobro izkoristila ter se izognila cenene­mu humorju a l i celo poenostavljenemu burkaštvu. Predstava brez slabega trenutka, k i izžareva disciplino in študioznost. Brez dvoma jo lahko uvrstimo med pomembnejše kranjske gledališke projekte pre­tekl ih let.

Vprašljivo8t repertoarnega izbora in delno uprizoritve se je izpo­stavilo ob uprizoritvi »ODLOČNE ZAHTEVE« B . Pekiča. Besedilo je že ob študiju pokazalo rebra tiste dialoške in dramske enostavnosti, ki jo nit i sama tema z vso silovito grozljivostjo posameznika znotraj birokratskega sistema ter ves trud uprizoriteljev ni mogel v celoti prekriti . Toda ponovno se je dokazalo, da komedija nastaja izključno skupaj s publiko. Osnovni ci l j predstave, ob razkrivanju problema, sprožiti smeh v dvorani, je bi l v glavnem dobro dosežen. Upamo le lahko, da ne za vsako ceno.

Zaključek sezone je spel začeto verigo krstnih uprizoritev z lutkov­no predstavo M . Logarja: »KV IK , ŽABE RIG« . Besedilo samo ni vzgled posebne dramske inventivnosti, uprizoritev pa je k sreči z atrakt ivnim posegom v realni gledališki prostor, z vizualno učinkovitim in z rušenjem paravana, ter z dobro oblikovani in po dolgem času v K r a n j u tudi dobro izdelanimi lutkami nujno gledališko nadgradila dramolet. Predstava vsekakor ni plod škrbinaste improvizacije in slučajnosti ampak dober rezultat resnega dela.

Kran jska gledališka sezona je bila tako zaključena. Umetniški svet gledališča je lahko ugotovil visoko raven posameznih uprizoritev, med katerimi je bilo nekaj resnično izjemnih kulturnih dogodkov, ki so lahko opozorili slovensko in širšo kulturno javnost na vitalnost kranj­skega gledališkega kolektiva, k i se pogumno loteva tudi najzahtevnej­ših projektov. V bližnji preteklosti smelo zastavljeni cil j i kranjskega P G , spremljanih v očeh mnogih z rezervo ter na žalost tudi z nekon-strukt ivnimi dvomi, so se v sezoni 80/81 še bolj potrdil i ter opravičili vizijo in potrebnost kranjskega gledališča tudi v takih ustvarialno-organizacijskih ter repertoarno ne ponavljajočih projektih, k i so bi l i še pred slabim desetletjem sicer spremljani s posebno ljubeznivostjo, toda brez nujne širše družbene stimulacije (v mislih niso samo denarna sredstva), k i bi enkratnost nadomestila s stalnostjo. Pretekla gledali­ška sezona je brez dvoma najpomembnejša po ukinitv i poklicnega gledališča. Najpomembnejša glede na visoka ustvarjalna dejanja, upajmo da najpomembnejša tudi po tem, da se je mnenje »kranjsko gledališče je dobro tako kot je«, v svojih koreninah ozkega gledanja vsaj počasi začelo soočati z ustvarjalno kulturno dialektiko. k i v svoji vitalnosti (seveda če jo ima) ne prenese pozicije status quo. Pamet je tako Še vedno predpogoj za pametne odločitve.

Zadnja gledališka sezona pomeni za kranjsko gledališče seveda veliko obveznost v prihodnje. T o obveznost si je seveda zapisalo s svojim delom predvsem samo gledališče in ne na zadnje tudi publika, ki iz leta v leto polni kranjsko gledališče. Dobra ustvarjalna atmosfera je mimo finančnih sredstev nujna, da bo gledališče vzdržalo svojo visoko zastavljeno usmeritev. K l j u b skromnim delovnim pogojem bo svoje zastavljene cilje gledališče lahko realiziralo ob skrajni odprtosti za vse tiste pobude, ki bodo pomagale k še boljšim delovnim rezultatom. M . L .

Prijeten večer s Karlovčani Tr i i č — Petkovo prvo srečanje

Tržičanov s kulturnimi ustvarjalci iz hrvaškega Kar lovca je dalo s lut i t i , da bo sodelovanje, doslej z naše strani omejeno le na tovarno obutve Peko oziroma njen komorni zbor. sčasoma porušilo ozke ograde. Taka je bila želja gostov in gostiteljev, tak ton je dobila obljuba predstavnikov obeh strani.

Karlovačni so se predstavili naj­prej z deli l ikovnih amaterjev v avli Pekove tovarne. Ob tej pri l iki so povedali, da njihovo društvo zdru­žuje prek šestdeset Članov, k i so imeli v letih, kar skupaj ustvarjajo in nastopajo, že več kot stodvajset razstav. Ne omejujejo se le na ga­lerijski prostor, ampak s svojimi deli bogatijo tudi življenjsko okolje me­ščanov; tovarne, trge, parke.

Razstava v Pekovi avl i prikazuje prek petdeset stvaritev, ki predstav­ljajo, kot je dejal Janez Šter, vr­hunec likovne kvalitete.

Pod geslom »srečujmo in spozna­vajmo se« je otvoritvi razstave sledil prijeten večer karlovške kulture. Z narodnimi in umetnimi pesmimi so nastopili pevci vokalnega okteta Karlovac, zbor in tamburaši društva Josip Kraš ter mladi ansambel ku l -turnoumetniškega društva Rečica, k i je predstavjl nekaj hudomušnih narečnih pesmi. Bi lo je res lepo doživetje.

Tržičani bodo vrni l i obisk, do ka­terega je prišlo predvsem na pobudo Kanovčanov, ta petek. Svoja sno­vanja bodo pokazali l ikovni ama­terji, baletna skupina Mladinskega gledališča Tržič, bratje Zupan in Člani kulturne skupine Pobratenje.

G L A S 6.STRAN R O M A N , P O T O P I S , N A D A L J E V A N K A TOREK 10 NOVEMMA 1!

RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR

mi PSICA s ŠESTIMI

ŽIVLJENJI O ž iva l i , ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji

Najbrž b i se b i l krokodi l umakn i l , ko ga ne bi bi la J u d y napadla, k i je zavohala nevarnost in hotela pomagati. K r o k o d i l je šavsnil po njej in j i skorajda odgriznil glavo. N a srečo je zadel samo ramo in Judy je bi la kma lu povezana. N i t i zavedala se ni , kako bl izu smrt i je bi la . Že je skakala naprej. Njej in Jocku Devani ju so se moral i kma lu zahva l i t i tudi za pošteno okrepčilo in tople pijače, saj sta odkri la zapuščeno, a polno skladišče, v katerem so si lahko obnovi l i zaloge.

T o pa je b i l tudi zadnji nasmešek sreče. Pet tednov so hodi l i skozi vlažni pragozd, oblačila so imeli razcefrana, noge ovite z b latom. Vendar so nadaljevali pot. Vz t ra jno iz dneva v dan, dokler končno niso prišli v Savaluento, kjer se je začenjala železniška proga prot i Padangu.

P O B E G V - UJETNIŠTVO

Ze v Sava luentu je bilo slišati, da povsod mrgoli Japoncev. T o d a nekdanji brodolomci se niso da l i pre­plašiti. N j ihov ci l j - ladja, k i bi j i h odpeljala iz P a -danga v prostost - ie bi l prebl i zu . Sedl i so n a vlak in se polni upanja odpeljali.

Kakšno razočaranje pa j i h je čakalo v Padangu, ko sonavdušeni zlezli z v laka! Zadnja ladja je odplula pred 24 urami, v mestu pa so vsak hip pričakovali Japonce. Mestna uprava j i m je dala vedeti, da so zdaj skorajda ujetniki . Ves dan so se pot ika l i po pristanišču v upanju, da bodo vendarle še našli kakšno ladjo. Zaman.

V r n i l i so se v šolo, določeno za prenočišče. Vse bolj je bilo slišati, da so Japonc i že prišli in J u d y je z glasnim lajanjem in renčanjem naznani la , da je so­vražnik prispel.

Japonski polkovnik, k i je z vojakoma vstopil v sobo, je dal nekaj ostrih povelj. J u d y je tako renčala in kazala zobe. da jo je moral Les Searle krepko držati

Množica britanskih ujetnikov čaka na odhod v japonska taborišča. Tako je tudi Jud v prišla v ujetništvo

za ovratnico, ker bi se bila sicer pognala v Japonce B i l i so ujetniki .

Vso noč so prisluškovali korakom stražarjev pred vrat i . Pogovarjal i so se o vseh naporih*, ki so jih pre­stal i zaman. J i h bodo Japonc i pobili?

Drugo jutro je postalo jasno, da j i h bodo interni­ral i kot vojne ujetnike. Od skupine so ločili ženske in otroke, moške pa razdeli l i v štiri skupine: britansko, nizozemsko, avstralsko in tisto, v kateri so bi l i pome­šani pr ipadniki drugih narodnosti. Odgnal i so jih v nekdanjo nizozemsko vojašnico.

J U D Y V P R V E M TABORIŠČU Prvo taborišče, v katerem so se znašli možje z

Grasshopperja in drugih br i tanskih ladij, je bilo prav­zaprav še čisto ugodno. Pomanjkanje hrane, ki je pestilo vse, so kar uspešno reševali s skr i t im trgo­vanjem z domačini. Dob iva l i so nekaj malega denarja, nekaj so prinesli še tudi s seboj, marsikaj se je dalo prodati domačinom za hrano.

Težje je bilo za Judy . K e r ni bi la »vojni ujetnik«, j i tudi niso pr ipadal i dnevni obroki hrane. M o r a l a se je znajt i , kakor je vedela in znala. In znašla se je dobro. Uha ja la je skozi ograjo v mesto in marsikdaj prinesla kaj užitnega tudi za druge ujetnike.

V stavbah nekdanje nizozemske vojašnice v Pa ­dangu so bi l i j e tn ik i še vedno razdeljeni po narodno­st ih. Najbolje se je godilo Nizozemcem iz Padanga, k i so b i l i najbogatejši. Mnogo med n j imi se j ih je dalo prostovoljno zapreti, mis l i l i so, da bo japonska inva­zija trajala le nekaj dn i . S seboj so z doma prinesli vse, kar so potrebovali za skoraj urejeno življenje.

B r i t anc i so bi l i precej revnejši, saj so b i l i večinoma zajeti mornarj i in vojaki. T o d a njihov glavni adut je bi la večna pripravljenost za šalo in dobro voljo, za nogomet po dvorišču a l i parti jo priložnostno nareje­nih kart .

Avs t ra l c i so presenetili vse. Sprva so bi l i revni, nekega dne pa so začeli iz svojega oddelka prinašati hrano, odeje, celo ležalnike. Toda vzrok za to oboga­titev so japonski stražarji kma lu odkr i l i : Avs t ra l c i so v svoji stavbi izkopal i rov, k i j i h je pripel jal naravnost v bližnje nizozemske skladišče. Z n j imi je hodi la »na lov« ponoči tudi J u d y . Japonc i so rov zamašili, vendar Avstra lcem pridobljenih predmetov niso vzeli.

BODO J U D Y POJEDLI? Čas je tekel in zaloge hrane so se manjšale. P r i

mesu so zdaj prišli na vrsto psi, k i so j i h menda Japonc i še posebno ceni l i . Z a J ud v so napočili hud i časi. Les Searle in njegovi možje so j i uspešno dopo-vedali, kakšna nevarnost j i grozi. In navadi la se je, da je ob najmanjšem šumu orožja a l i vonju po japonskem vojaku izgini la. Po jav i la se je šele, ko so j i pri jatel j i požvižgali.

Zato pa ni nič manj vneto skrbela za hrano in stike taboriščnikov s t ihotapci .

Mesec i so tekl i , iz zunanjega sveta pa ni bilo nobe­n ih novic. Nenadoma so začeli po taborišču šušljati, da j i h bodo premesti l i v Singapur. T o d a namesto tja so j i h polovico, med nj imi tudi Judyne prijatelje, naložili na tovornjake in j i h odpeljali v taborišče pri Gloergoerju, v okol ic i Medana . J u d y so fantje preti­hotapi l i s seboj v tovornjak in jo dobro skr iva l i ves čas potovanja. K a j t i če bi jo b i l i Japonc i odkr i l i , bi bi la brez dvoma končala v loncu.

J U D Y N A J D E G O S P O D A R J A V novem taborišču je bi lo precej slabše kot v

prejšnjem. Pomanjkanje hrane je tu postalo glavni problem. Razen nekakšne riževe čorbe dvakrat na dan niso zaporniki dobival i ničesar. J u d v pa je spet mo­rala skrbeti sama zase in po možnosti najt i tudi kaj za prijatelje.

V tem taborišču pa je J u d y tudi srečala človeka, k i je postal njen pravi gospodar in s kater im je ostala do konca svojih dn i . Tq je b i l letalski tehnik Frank VVill iams.

Spoznala sta se nekega lačnega opoldneva, ko je Frank pred svojo barako jedel riževo čorbo, sestradana J u d y pa ga je gledala od daleč. Tedaj j i je pomigni l , naj pride bliže. Pomočil je roko v čorbo in jo pomol i l psici. Nezaupl j ivo je obstala. Tedaj je položil na t la vso skledico. J u d y je prišla bliže, pol izala in začela hlastno jesti. Pri jatel jstvo je bi lo sklenjeno.

IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren

»Ej, jej, jej. kakšna borbenost. T o f k a r vidva goVorita,je vse odveč, so otročje mis l i , saj se ne gremo ravbarje in žandarje. Prvo vaju al i sta kaj pomisl i la o naši oborožitvi; res imamo puške(drugega pa nič, n imamo ne mitraljezov in ne bacačev, kako naj bi se potem toftf i dobro oboroženim nasprotnikom, pa če imamo še tako dober položaj. ~ sem prepričan, da bi nas v eni ur i zmlel i v prah, vas b i pa požgali, to bi bi rezultat vsega boja z Nemc i a l i I ta l i jani . N i vse korajža, kadar se bojuje** j sovražnikom, več je iznajdljivost in zvijače. Po mojih pred videva nj i bi j bi lo bolje, če bi j i h pričakali nekje na pobočjih višnjegorskega klanca in jsk iz zasede nepričakovano napadli in zasuli z ročnimi bombami in streli k pušk, ko je sovražnik na kupu in v koloni , v tem slučaju bi imeli uepekj popoln, a l i je tako Jože in Jaka.« je M a r k o tolmačil svojo strategijo uspešno bojevanje s sovražnikom.

»Je pa tako, rod za rodom se že bojujemo, kar svet pomni, na mihj l judi je umrlo v vojnah za prazen nič. Dost ikrat imam občutek, da se | tepamo kot sosedje za svoje vrtičke, nazadnje pa sodišče po svoje presno ograje in mejnike, vsi pa plačajo stroške, tako je pa tudi v vojnah, samo. r1

v vojnah stroške plačujemo z mrliči, v mirnem času pa z denarjem.« jei kraju pribi l Cene.

Jože se je sunkoma dvigni l s svojega ležišča in brez besed odšel vrata na dvorišče. Pok l i ca l je stražarja in mu naročil, če bi v tej noči v bližini sovražnika, naj takoj pokliče. Naročil m u je še naj hodi " vasi in posluša, kaj se dogaja spodaj na cesti in če bo kaj suml j i v e^ sporoči ne glede na uro. Jože je stopil v hišo in z žeblja snel čutarico. šel j od ležišča od ležišča in vsakemu ponudi l požirek žganja, za dobro spaaf nato pa se je potegnil na ležišče poleg M a r k a , pred tem pa je ugasi poslednjo gorečo svečo ter zaželel vsem »lahko noč«.

V hiši je nastala tišina, vas pa se je prav tako potopi la v spokojno nje, le pritajeni korak i stražarjev so ka l i l i nočni m i r in mukajoča it privezana za late pod kozolci Je dajala znake življenja na vasi. Noč je topla in temna, po nebu pa so se oblaki premikal i v počasnem ritmu p jugu, kar je napovedovalo lepo vreme. Ut ru jen i vojaki, razmetani po vasi, so brezskrbno spali , le kapetan in ostala dva oficirja so izn"-dežurali pr i brleči petrolejki in čakali kur ir ja . Polnoč je že odbila v nem zvoniku, M a r k o pa je bi l še vedno buden, ležal je na hrbtu in [ l jeval o bodočih negotovih dneh, misiji je na Jan ino in svoje prijatelje, očeta in mater, misl i so mu neurejeno begale, dokler n i zaspal tudi os. t občutkom osamljenosti.

V snu je M a r k o zagledal Jan ino , kako vije roke prot i njemu, doseči ga ni mogla in tudi M a r k o ni mogel premaknit i svoj ih nog, da bij šel nasprot i , ostal je prikovan na t la . Jan ina je odpirala usta in mu hot*1

nekaj povedati, M a r k o pa jo ni mogel razumeti. Za Janinim hrbtom gorela vel ika lesena hiša, tramovje se je goreče podiralo m ogorki so na Jan ino . Pros i la ga je pomoči, vendar M a r k o j i n i mogel pomagati , ni mogel ganiti z mesta, n i t i n i mogel zavpit i . Jan ina se je skrušila in u . na kolena, njeni dolgi lasje so j i pokr i l i obraz. N a klečečo Janino je padali višine velik žareči t ram in z vso silo treščil prek Janinega telesa. V diau pod žarečim tramom je M a r k o videl življenjski konec Jan ine in njeno smrt M a r k o je ob tem grozljivem prizoru na svojem ležišču močno t rzn i l z noga­mi in za vp i l . N a mah je odprl oči, dojel je da so bile le hude sanje.

»Kaj pa vpiješ in brcaš?« se je oglasil poleg ležeči Jože.

»Ah, hudičeve sanje sem imel.« je odgovoril M a r k o in se obrni l na bok in potegnil odejo do vratu.

M a r k o je ob razmišljanju teh hudih sanj zaslišal oddaljeno brnenje avionov, k i so se približali vasi in jo preleteli z glasnim brnenjem motorje* i v smeri Novega mesta. Čigavi naj bi b i l i t i avioni, n i mogel ugotoviti? ah » bi l i naši al i pa nemški, če ne i ta l i janski . T o nočno letenje neznanih avione« je v M a r k u povečalo negotovost naslednjega dneva ter mu moreče leglo i dušo. Postalo ga je strah, postal je še bolj osamljen in ugotovi l , da se S' vsak posameznik s svojo iznajdljivostjo moral reševati ujetništva al i cek? smrt i , pred sovražnikom, s kater im se bo slej a l i prej srečal. M a r k o si je « drugače predstavljal vojno, predvsem pa si je predstavljal zaupanje vodi lni kader, discipl ino, red in jasno perspektivo v pr ipravah na spopad: sovražnikom ter močno in odločno roko poveljevanja. Tega v te; s verjetno tudi v drugih edinicah n i bilo, kar je moral dojeti še tako zato vojak. Proklete duše prodane, kam ste nas pripeljali , je M a r k o sam pn se* misl i l in se obračal na ležišču levo in desno, v glavi pa mu je šumelo in mogoče misl i so se mu vrtele od brata Bena, do prijateljev, Jan ine . starJe* in rešitev iz tega začaranega kroga, vsemu temu je napravi l konec spanec k i ga je premagal. Pravega spanja M a r k o to noč ni imel, od časa do časa * je ves prepoten prebujal in komaj čakal dneva, katerega n i hotelo bia. Pogledoval je prot i oknu, da bi ujel le kanček bolj svetle noči, vendar sa^ je bi la neizprosna in t iha. le okol i sebe je slišal enakomerno dihanje k~ tovarišev.

Zlata Volarič: N a z a j š e p r i d e m o 4

Sankovičevi niso imel i bikov. Njegove kra­ve so mirno mul i le travo na t ravn iku , 200 m od našega, zato je Sand i lahko šel celo na obisk, jaz pa nisem mogla, pomislite, n i t i brat i knjige.

Sand i je b i l moje vel ikosti , rjave lase je če­sal malce postrani in tople temne oči so bile podobne očetovim. Pametno je premisl i l , preden je kaj rekel, prav tako kot oče Ivan. Z moj im očetom sta b i la vel ika prijatelja, zato sva se s Sandi jem večkrat srečala tudi izven šole.

M o j oče je igral harmoniko in večkrat sva kot otroka tud i midva zaplesala. Vendar mo­ram priznat i , da sem bi la zelo sramežljiva de­kl i ca .

Sedel je v travo in rekel brez uvoda: »Veš, da govorijo, da bo vojna?« P r i k ima la sem. M ihe l j je prejšnji večer govoril o tem. Vse

kaže, da bo res vojna. \ »Misliš, da nas bodo izselili?«

T a k r a t je on pr ik imal . O t roc i smo vedeli, kaj se dogaja v svetu.

Slišali smo o fašistih, o H i t l e r ju , k i napada druge države in o Hor t y ju , k i vodi madžarske fašiste.

Prejšnja leta so pr ihaja l i na pašo tud i dru­gi otroci . Nared i l i smo hiške iz vej in sena in se igral i , a l i gugalnice in se gugali.

M i n i l i so časi iger. 6. apr i l 1941.

Vojna. H i t l e r je ukaza l napasti Jugoslavi jo.

6. apr i la 1941 so po beli cesti ob madžarski mej i skozi Komovce pr ikorakal i Nemc i .

N a dan so pr i lez l i ljudje, k i nas niso mara­l i .

M e t a l i so kamenje v okna in vpi l i , da naj gremo, od koder smo prišli.

B i l i so madžarski simpatizerj i fašistov. O k n a smo zavaroval i z lesenimi deskami in

mi rno ostal i v hišah. Še vedno so hodil i po vasi in zasramoval i Slovence.

Šele Nemci , njihova oblast, so preprečili divjanje.

Čez deset dn i so Nemc i prepusti l i Prek-murje Madžarom in ga tako odrezali od ostale Sloveni je.

Madžarska oblast je pokazala surovost do Slovencev. Prepovedal i so govoriti slovensko. Prepevat i i slovenske pesmi je bi lo strogo kaznivo .

Vso inteligenco, k i po poreklu n i bila iz Prekmur ja in je bi la slovenske narodnosti , so izgna l i v druge kraje Slovenije.

Strogo so nadzoroval i vse Prekmurce, k i so b i l i že znani sodelavci v naprednih jugoslo­vansk ih organizacijah in društvih, posebno strogi so bi l i po akci jah odporniških skupin, ki j i h je vodil Štefan Kovač v začetku vojne.

V s i las tn ik i hiš so moral i obesiti madžar­sko zastavo rdeče, bele in zelene barve. Slo­venc i in Madžari.

Madžarski fašisti so posebno paz i l i na Slo­vence koloniste, petih vasi lendavskega okra­ja , ker so se bal i , da bi t i postali organizatorji odpora v Prekmur ju .

pr iprav l ja l i so j im hude ure. Povsod so zahteval i uporabo madžarščine,

čeprav so bi l i uradnik i pretežno prejšnji

ljudje. Slovenec ni mogel na krajevnem uradu dobit i dovoli lnice za prodajo a l i kupnjo živine, če n i govoril v madžarskem jez iku. Pr ivest i je moral s seboj tolmača, pa ne kogar ko l i . marveč madžarskega simpatizerja.

Vsem Slovencem, kamovškim kolonistom, so poslali vabila, naj se starši odločijo, al i bodo otroke pošiljali k pouku v madžarščini al i v slovenščini. T o je b i l seveda pesek v oči, saj so vse slovenske učitelje izgnali in privedli madžarske, Madžare iz Madžarske, ki niso znal i besedico slovenskega jezika.

V s i S lovenci so zapisali svoje otroke k slo­venščini.

T o je b i l poskus, če bi prodali svoj nacionalni ponos. Nihče ga n i .

S i l a rodi silo, trpljenje rodi trpljenje. Vo jna in zatiranje rodita protinapad in so­vraštvo. T o je tista človeška strahota. Če te mučijo, preganjajo, se boš brani l . Če te kdo hoče napasti, boš ti njega, če bo le ugodna pr i l ika.

Zob za zob. P r i tem, ko se braniš, raniš tudi nedolžne,

k i t i ne želijo slabega, so pa na drugi strani . Misliš, da so sovražniki, če so v sovražnih barvah, pa niso. T u d i oni hočejo živeti v miru in so morda s prisilo na nasprotni strani . Ubiješ vojaka, ker je nameraval on tebe, ni pa imel želje po ubijanju. T u d i on ima doma družino, ki ga objokuje, in bodo otroci brez očeta, kakor bi b i l i tvoji, če bi on tebe, če bi bil hitrejši in imel popolnejše orožje. Oba sta v najlepših letih mladosti , na vrhu moške moči, k i bi lahko zidala domove, gradila mostove za vez med l judmi, spoznavanje, druženje, pri­jateljstvo in ljubezen, ne pa uničevanje in sovraštvo.

M r t v i ne gradijo, pa naj so naši al i so­vražni.

Zakaj'.'

Večina l judi , preprostih, mirnih valcev polj, da bi rodila vsakdanji kruh želela vojne, ne prve in ne druge. Pa je prak in so bi l i vključeni vanjo. Iskal i so izhod, s** nost za preživitev, za ohranitev golega ljenja. Večini je uspelo, in človeški rod fcr

dalje ob delu, ustvarjanju, porajanju. Propadl i so povzročitelji gorja, velikih £kr

veških tragedij, ni j i h več, ostali so le spona* pa tudi t i z desetletji in stoletji bledijo * nimajo več tiste ostrine kot tedaj ko so bf resnična dogajanja in ne le bledi oda* preteklosti.

V cerkvi, k i je bila v 4 km ockia{j*a*4 DobrovnikUjSo po maši peli madžarsko haas*J Slovenci je niso peli. Odšli so iz cerkve CeM stal pred vrati stražar, so ostali v prošara himne v madžarskem jeziku pa niso prepaSsS T u d i madžarska zastava je visela le na wdaw hišah. . y

Slovenska pesem se je še vedno oglašala • vasi. Fantje, ki so jo prepevali pred tojim** jo tudi med njo. Seveda s posebnim navi* šenjem, ker je bilo to prepovedano

Slovenska pesem ni utihni la. Nekateri fantje so glasno govorili, da ks *

fašisti vojno izgubili. Fašisti so zaradi tega preiskovali b * *

zaprl i deset mladincev in grozili z izselit v Simpatizerj i fašistov so po hišah raahtjaa

sipe in pretepli nekaj posameznikov. Madžarski prebivalci so se po * *c^

umikal i prepirom in niso marali sodelovati« izpadih nekaterih fašistov m n j ihov* * delavcev

Sicer pa so tisti redki sovražno razpoJoše* Madžari povzročali dovolj W Sb j a t aa^

si edeno želeli mirno obdelovati >*o* ki so njive in živeti brez sovraštva.

GORENJSKI KRAJI IN UUDJE

Trgovina v Gorjah - Letos je začelo SGP Gorenje iz Radovljice graditi novo samopostrežno trgovino v Spod­njih Gorjah. Gradnjo financira Špecerija Bled in kot ob­ljubljajo, bo nared 15. decembra letos. Trgovino gradijo poleg sedanje klasične trgovine, prostore sedanje trgo­vine pa nameravajo preurediti v skladiščne prostore. — Foto: Jože A mbrožič

^•Poroka O r a r j e v i h — Te dni sta praznovala 50detnico skupne-*Je«/B 69- ietna Marija in 74- letni Mirko Cerar z Goreljka na P*1- Mirko, doma iz Radomelj, je že pred drugo svetovno vojno j**lkot šolski upravitelj v šoli na Koprivniku, nato pa v Ljubnem, [toplo sta oba veliko pretrpela, Mirko Cerar je po svojih najboljših

1 pomagal aktivistom v Ljubljani in okolici. Upokojil se je leta komercialni zastopnik Državne založbe. Z ženo že štirideset na Pokljuki. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa

**dem vnukov. Oba sta še čila in zdrava in pravita, da je rr^f zdravilo za dolgo in zdravo življenje nenehno delo. — Foto:

= S C E V A L E C V U Č K O 1 7 J e l o P e t e r n e l j

BEOGRAD JE BIL OSVOBOJEN M E Š Č A N I SO S CVETJEM ZASULI OSVOBODITELJE

DEFICITARNI N A U K Izbira pravega poklica je za

slehernega človeka odločilnega, življenjskega pomena. Pri tem imajo nemalo vpliva starši, ki naj bi skupaj z učitelji in družbo nasploh poiskali mlademu člove­ku takšno študijsko usmeritev, v kateri bo uspeval, ki ga bo vese­lila, v kateri bo našel največj zadovoljstva.

Otroka je treba zgodaj pri­pravljati na poklic, zgodaj in stalno opazovati njegova nag­njenja. Otroku je med drugim tudi zgodaj ali vsaj pravočasno treba povedati, kakšne poklice družba najbolj potrebuje, kje bo lahko dobil zaposlitev, kaj bo delal, koliko bo zaslužil. Z otro­kom je treba govoriti preprosto, odkrito in pošteno, kar nam je včasih doma ali v šoli kar malce težko. Tako globoko smo zapla­vati v vsakdanje izrazoslovje, ki nam ga ponuja dnevni tisk, da je včasih že smešno. Smešno je, da so strojevodje zdaj v usmerjenem izobraževanju »tehniki za vleko«, smešno je, da so kovači »obliko­valci kovin* in tako dalje. Smešni smo tudi mi sami, če se kar naprej napenjamo pred otroki z »deficitarnimi« in »suficitamimi« poklici.

»Otrok moj, kaj želiš postati?« »Slikarka bom.« »Nikar! Poklic slikarke je sufi-

citaren.« »Kakšen!?« »Su-fi- ci- ta-ren!« »Kaj pa naj bom, po tvoje?« »Poišči si kakšen lep, defici­

taren poklic« »Kaj pa delajo deficitarji?« »Saj ne razumeš. Deficitaren

poklic je tisti, ki je redek, ki se ga družba razveseli... Postani, recimo, ključavničarka.«

»Kaj pa delajo deficitarne ključavnic arke?«

»Ja . . . delajo, že, delajo ... hm... Takoj dobiš službo in dobro zaslužiš, kot slikarka pa niti na kolenih ne izprosiš službe. Preveč jih je ...«

»Zakaj pa ključavničark ni?« »Ja ... Premalo se odločajo za

ta lepi poklic ...« »Nehaj že! To ni noben pame­

ten odgovor! Nehaj že s svojo deficitarnostjo in sufi. . ali kaj že je in povej po pravici, da so ključavnic arke pri delu umazane, da delajo z rokami in da tega poklica ljudje sploh ne cenijo. Predvsem pa me nehaj gnjaviti s to tvojo deficitarnostjo in sufi-citarnostjo, ki je trapast, grd in odbijajoč izraz. Ali pa nam vi, starine, kupiti? slovar tujk, da bomo z njim pod roko hodili med vami in prevajali, česar po slo-venskone znate več povedati

Č r t o m i r Z o r e č

POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH

7.SIRAN.G L A S

(22. zapis) Nekaj dosta vkov in popravkov

glede na prejšnji. 21. zapis o K o -vor iu:

K o sem bralce prosil , naj mi še kdo od njih pove za boljšo razlago izvora krajevnega imena, me je prijazen Kovor jan opozoril na mo­rebitni izvor imena v številnih ka l ih , k i j ih na kovorskem zemljišču ne manjka.

K a l je navadno plitvejša kotanja s stoječo vodo, a primerno za napaja­nje živine. K a l pa je tudi lahko le-dinsko ime za razmočen, močviren kraj , največkrat pod kak im poboč­jem.

Seveda pa je težko najt i iz kala iz­peljanko za kov a l i celo za Kovor . Vsekakor ostaja vprašanje še vedno vprašanje: le od kod to zanimivo, moško zveneče krajevno ime — Kovor?

POMNIKI NOB

D rugo, kar moram izpopolnit i , pa je omemba vzroka za ustrelitev desetih talcev-do-

mačinov sredi vasi. Dne 15. ju l i ja 1942 je patrul ja Prvega batal jona Kokrškega odreda ustrel i la izdajal­ca, župana Ernesta Lukanca . Spo­menik ( trovrha naravna skala) tem desetim talcem je postavljen na no­vem delu vaškega pokopališča. Nap is pove: Postoj tovari*, spom­ni se mrtvih, k i tu počivajo. Na tem mestu je dne 16. 7. 1*42 oku­pator pobil 10 talcev. Njihova smrt je rodila novo življenje. —

Skupni vaški pomnik NOB v Ko-vorju.

Vklesana imena (Bergant Ivan, Pr is tov S tanko , Debeljak Jože, Faj-far Ivan, Orešnik Franc , Lavička Bohuslav , Oman Leopold, Oman Franc, Ambrožič Franc in Do l inar Avgust) bodo v spominu vaščanov trajno živeli. — K a k o je med ubite talce prišel tudi znamenit i tržiški lekarnar-zgodovinar Bohus lav L a ­vička, bom še pisal, ko se z zapisi do­taknem Tržiča samega in znanih Tržičanov.

Trideset (po drugi navedbi celo 31) talcev — večinoma Ljubljanča­nov, so Nemci 19. januarja 1944 po­bi l i na Meršolovi nj ivi v Kovo r ju zaradi nemškega oficirja, k i so ga ustrel i l i part izani . Trideset talcev za enega Nemca, na Frankolovem pri Cel ju pa celo sto talcev za enega Nemca! T a k a so bila okrutna raz­merja podivjanega okupatorja.

Spomenik talcem, ustreljenim na Meršolovi nj iv i je izjemno lepo in z okusom oskrbovan. V r h kamnitega kvadra stoji bronasta figura padajo­čega talca, z rokami zvezanimi na hrbtu. Nap is pove. da so spomenik »Talcem 19. 1. If44 postavili svojci«. Izmed trideset ustreljenih je bi lo 18 Ljubljančanov, ostal i pa so bi l i iz Višnje gore, R ihemberka, Urš-nih sel, Medije, So lkana, Puštala, Kočevja, Rašice, Krškega, Mul jave , Črnega vrha in Škofje Loke.

T u d i postavitev tega spomenika je prav primerna: odmaknjen od pro­metne ceste, a vendar dobro viden. S prostorom, primernim za parkirišče, k i marsikje hudo manjka; saj mo­rejo vozniki le hi tet i mimo pomemb­nih pomnikov N O B . Pr imer nava­jam zaradi spomenika na Belem po­lju pr i Hrušici, kjer se ni mogoče ustavl jat i zaradi gostega prometa na cesti.

Dodat i pa moram vsaj omembo še dveh pomnikov N O B v Kovor ju :

N a Knezov i hiši št. 26 je vzidana črna marmorna spominska plošča kurir ju Jožetu Kob le r ju-Z ivku, k i je padel 4. decembra 1944. — N a D u -najci, prav tako v Kovor ju pa stoji spomenik padlemu borcu — partiza­nu Janezu Je lencu, k i je omahni l v smrt dne 15. apri la 1945 - tik pred zarjo svobode . . .

Sredi vasi stoji lep spomenik, posvečen 32 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja — doma­činom Kovor janom. Zanimivo obli­kovan trostrani steber — resnična arhitektonska umetnina - stoji na razpotju tik pod cerkvijo oziroma njenim starim taborskim zidom.

C E R K E V V K O V O R J U

S tara kovorska župnija je omenjena že leta 1296 v oglej­skem desetinskem seznamu.

Pozneje je v cerkvenem oziru pripa­dal K ovor goriški škofiji.

Prvotna cerkvena stavba je mo­rala b i t i manjše razsežnosti, saj je stala v taborskem obzidju, k i je delno še danes ohranjeno. Sedanja cerkev s tlorisom v obl iki križa s kupolo, je bila sezidana leta 1740. — V cerkvi, k i je posvečena sv. Janezu K r s t n i k u ( imenitna pol ikromirana plastika v glavnem oltarju), hrani tudi več slik iz delavnice kranjskega slikarja Leopolda Laverja.

Pokopališče, kj je — po starem še razprostrto okrog cerkve, kaže dober okus in skrbnost domačinov. N i zapuščeno, kot je to marsikje drugje. — Pozornost vzbudi star nagrobnik, vzidan v zahodno vnanjo cerkveno steno. Hvaležna sinova (major L u k a in duhovnik Janez) »postavljata leta 1849 ta spomenik v čast očetu L u k i K r i v c u in materi M i c i roj. Grabnar«. Oba sinova sta upodobljena v viso-

Razvalina gradu Gutenberga nad Bistrico pri Tržiču — take je videl že stari Valvazor (bakrorez v Slavi vojvodine Kranjske, 1689)

Jubilej partizanske poti Kranj — Letos mineva 20 let od

trasiranja in ureditve Gorenjske pla­ninske partizanske poti , ene naj­daljših slovenskih planinskih trans-verzal, za katero so se dogovorili v gorenjskih borčevskih in planinskih organizacijah s P lan insk im društ­vom K r a n j na čelu. Kran jsko društvo je takrat operativno izpe­ljalo zamisel, saj so njegovi člani v 14-dnevnem neprekinjenem pohodu traso poti urejevali in markira l i . Pobudnik za ureditev Gorenjske pla­ninske partizanske poti je bi l po­kojni revolucionar, aktivist , druž­benopolitični delavec in planinec Andrej Brovč. Skupaj z nj im so nameravali kranjski planinci letos skromno proslavit i ta jubilej , vendar

je bila Brovčeva smrt hitrejša .. . Kranjsko P laninsko društvo je

sklenilo traso poti obnovit i , dopol­n i t i in popravit i kontrolne postaje ter namestit i nove žige. Doslej je bilo v pisarni kranjskega društva že izdanih nad 5000 pohodnih knjižic Gorenjske planinske partizanske poti, pot pa je v celoti že prehodilo nad 1600 planincev, borcev in mladincev. Gorenjska planinska partizanska pot bo ostala še naprej živa vez med tradici jami naše na­rodnoosvobodilne borbe, p lanin­stvom in rekreacijo v naravi . Po-hodniŠke knjižice za to pot so na voljo v pisarni Planinskega društva Kran j .

-jk

kem reliefu (bron), vsak na eni strani plošče. Zares poseben, izviren nagrobnik. M o r a l ga bom kdaj poka­zat i tud i v podobi, že zaradi tistega majorja izpred poldrugega stoletja v celotni tedanji vojaški monduri !

STOLETN I K 0 8 T A N J I

V isoki kostanji , na kakršne pač ne naletiš vsak dan, kipe nad vasico H u d o pri Kovor ju

K a k i h 20 m v višino. Štirje so taki vel ikani. Obseg največjega je kar 5 metrov. (Premer stebla v višini prs je 160 cm). .Vsekakor kostanji na Hudem nad Kovor j em pr i Tržiču sodijo med naravne spomenike S lo­venije. — L e to je l jubitel jem starih dreves žal, da prav domač kostanj prerad privabl ja strelo in je zaradi tega podvržen ranam v deblu in okleščkom na vejah. V isoka so res, košata pa ne. Bržčas je to posebnost kostanjevih dreves?

G L A S S STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOflfK 10 N O V E M U *

Dvojna morala delavcev v telesni kulturi

L J U B L J A N A - Na nedavni seji sveta za telesno kulturo prt predsedsti u republiške konference SZDL je bila plin/na razprava <> problemih sedan/ega trenutka telesne kulture Na miza so bile dane nekateri' odprte karte in nakazane ho bde tudi nekatere rešitve

Eden od razpravljalcev je dejal. »V naši telesni kulturi je vse preveč t pletenih odgovornih političnih oseb in oseb. ki so na gospodarskem področju na odgovornih mestih Ce bi to znali rešiti bi se začel odvijati klobčič v akciji^ katert) bi lahko ugotovili vse nepravilnosti v telesni kulturi To predvsem t vrhunskem športu.«

Take in podobne nepravilnosti že dolgo ugotavljamo Ta je hkrati tudi rak rana v naši telesni kultun. Dokler bo to takoxbo težko odpravljati vse nepravil nosh i/i pomanjkljivosti, ki so se nakopičUe že pred leti. Vsi ti »odgovorni delam, stricu v telesni kultun bi morali sami u preči in strt bi bil ta trdi oreh. Bilo /e namreč že vrsto poiskusov, kadrovskih zamenjav, omenjali smo že dvojno mo­ralo odgoivrnih v telesni kulturi, a žal je vse to zgolj ostalo le na papirju.

Je vrsta nerešenih vprašanj o vrhunskem športu, tekmovalnih sistemih m delegatskem sistemu. Stališča in sklepi republiške in zvezne konference pri SZDL o teh aktualnih vprašanjih razvoja telesne kulture, so jasna, dre pred vsem v tem. da niso naletele na dovoli osvežujoči način dela. Premalo so bila uveljavtiena Ce bomo samo iskali krivce in ugotavljali nepravilnosti, bomo sto rili malo. Sedanji trenutki v naši telesni kulturi so pravi, da končno pridemo o<l besed k dejanjem. Treba bo še vreči odprte karte na mizo in igrati z njimi tako. da pri tem ne bo »stricev*. ki bodo zgolj zavirali razvoj naše telesne kulture

Svet za telesno kulturo pn predsedstvu SZDL je razpravljal tudi o organi zaciji tekmovanj na najvišji ravni pn nas. Kot je znano smo v Jugoslaviji in Sloveniji imeli že kopico si<etovnih in evropskih prvenstev. Na teh smo v veliki meh imeli le izgubo, saj smo morali pokriti visoke stroške. Tudi v bodoče se nam obeta nekaj športnih pnreditev na svetovni ravni. Toda ne bomo jih več organi­zirali brezglavo in z izgubami. Vseeno /xi so člani predsedstva na tej seji dali zeleno luč za izivdbo svetovnega pnensti a < dviganju uteži, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Na tem svetovnem prvenstvu ne bo izgube. Obetajo si celo dobiček. Tekmovalcem in spremljevalcem namreč hi treba plačati prehrane in prenočišč Zato bodo k nam prišle devize, saj ki reprezentance, ki bodo nastopale v Ljubljani, plačajo vse to same.

D. Humer

^ Da bo delo b o l j š e Radovljica — V Radovljici m s* zhrah

na posvetu načelniki mladinskih odsekov Korenjakih planinskih društev Zal se posvetovanja niso udeležili vsi. čeprav je bil skupen dogovor nujen, saj ne bliža zbor vseh načelnikov mladinskih odsekov v Sloveniji. Udeleženci radovjiškega posvetovanja so ugotovili, da tam. kjer imaio aktivne mladinske odseke, dobro delajo tudi planinske skupine po osnov nih šolah Glavna naloga mladinskih odsekov zato ostaja ustanavljanje pla­ninskih skupin povsod tam. kjer so mot­nosti,

Mladinski odseki morajo izkoristiti možnost, ki jo ponujajo priporočila Za­voda za šolstvo SRS, da se planinstvo na osnovnih šolah lahko uvaja v tekmovanja za športno značko. Tu lahko mladinski odseki naredijo veliko, saj imajo usposob­ljene vodnike za najmlajše. Glavna aktivnost mladinskih odsekov ostajajo izleti, tabori in predavanja. Zaradi objek­tivnih težav pa ni bilo mogoče izvesti srečanja članov gorenjskih mladinskih odsekov

Do zbora načelnikov mladinskih odse­kov Slovenije kaže na Gorenjskem obli­kovati stališča do nekaterih vprašani kje organizirati seminarje za mentorje pla-nincev-cicibanov. da bo najboljše za vse udeležence, ali morajo mladinski vodniki obvladati iedeniško izpopolnjevanje: kakšna naj bodo merila za udeležbo na republiškem pionirskem taboru: kako povečati udeležbo v brigadi, ki jo organi­zirata Planinska zveza Slovenije in Zveza socialistične mladine, in končno, ali se potrebujemo zbor mladinskih vodnikov.

S. M.

Peti š a h o v s k i festival Iskra -81 Kranj - Ob petintrideset letnici Iskre moštva s

bo sindikalna konferenca Iskra Elektro- imajo v se mehanika organizirala peti šahovski fe- bodo razpo stival Iskra '81. ki je hkrati tudi v poča- moči. v kat e stitev dneva republike. Ta zanimivi Organ i za; šahovski brzoturnir bo 22. novembra v do 15. nov e Delavski restavraciji Iskra-Telekomuni- • konferen> kaci je na Lahora h Kranj, šah«

Otvoritev tega turnirja bo ob 9. uri. Na Savska loka tem festivalu lahko nastopajo moška

rimi igralci in ženska, ki ivi dve igralki. Vsa moštva

t^jena v skupine po igralni ri bo deset vrst. orji bodo prijave sprejemali mbra na naslov: Sindikalna

Iskra Elektromehanika •vska sekcija. 64000 Kranj. 1,

-dh

P R E D D V O R : INA 16:17 (7:9) - //. ZRL - ženske. Planini, gledalcev !(X). sodnika Trisovie (Pula). Preme

Ve se k L Kri sel j.

Samotelović. Iris.

K R A N J -dvorana na (Rovinj).

Preddvor: Vreček. Kolar 2. B. Tišler l. B. Savs Rezman I. Brolih 6, C. Savs -/, M. Tišler. Karničar 1.

Ina: Hubelič. Valjak ti, -lanekovii 9. Pejakovič. Kukić. Vrbanac 3. Silić 2. Tubin. Kramar. Teriček.

Preddvtirčanke tudi na domačem terenu nisti znale premagati gostij iz Siska. V dobri predstavi sta se obe moštvi l prvem delu menjavali v vodstvu. Prednost enega, do dva zadetka, je bila vedno na strani gostujoče vrste. Rukometašice Preddvora tudi v nadaljevanju niso mogle streti žilav odpor gostij. I'sodno za poraz so bile tudi številne vratnice, ki so zaustavljale strele Preddvorčank. — Foto: D. Humer

Kegljanje vse bolj p r i v l a č i

Kranj - Komisija za kegljanje pri Z T K O Kranj je na 34. seji sprejela program tekmovanj za zimsko obdobje.

V že tradicionalnem osmem srečanju bo nastopilo 44 moških ter 17 Ženskih ekip iz 24 krajevnih skupnosti občine Kranj, tekmovanje se prične 23. novem­bra na kegljiščih v Stražišču. Srednji vasi tr Visokem. Vsako leto se po končanem predtekmovanju najboljše ekipe ponovno srečajo v finalnem delu. leta pa bo 13. de cembra 1981 na kegljišču Triglava v Kranju. Kljub temu, da je rok za prijavo že potekel, se še vedno lahko prijavite in tekmujete za svojo krajevno skupnost. V mesecu decembru bodo s tekmovanjem pričele nastopati tudi moške ekipe v treh T R I M rekreacijskih ligah. Na skupnem sestanku 17. novembra se bodo sprejele propozicije, določil razpored ter potrdil koledar tekmovanja.

Delo komisije ni le vodenje in organi­zacija občinskih tekmovanj, temveč tudi vzgoja strokovnega in organizacijskega kadra, ki naj bi se kasneje vključil v delo. Tako se bo v mesecu decembru organi­ziral tečaj za pridobitev naziva inštruktor kegljanja. Izvajalec tečaja bo komisija, organizator pa Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane.

M. Cadež

Priznanja č l a n o m odprave » L h o t s e 8 1 «

K A M N I K - Pred dnevi se je sestalo predsedstvo PZ Jugoslavije. Sestanka, ki je bil v planinskem domu v Kamniški Bistrici, so se udeležili tudi člani jugoslo vanske alpinistične odprave »Lhotse 81«.

Ob tej priložnosti so svoje delo in uspeh v steni predstavili s filmom Marka Stremflja o steni Lhotseja, predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Skerl pa je članom odprave podelil plakete Planinske zveze Jugoslavije, najvišja priznanja osrednje planinske organizaci­je. Poudaril je, da so člani te odprave / veliko zavzetostjo in kolektivnim delom premagali južno steno Lhotseja in dosegli enega največjih uspehov našega alpiniz ma. Hkrati je zagotovil, da bo Planinska zveza Jugoslavije še nadaljnje podpirala vrhunske storitve v tujih gorstvih.

M. Dolenc

Košarkarski vikend v Kranju K R A N J - Za konec tedna so ko

sarkarski delavci v Kranju pripravili respravi košarkarski vikend. V športni dvorani na Planini sta bili v soboto dve srečanji. V prvem kolu slovenske moške košarkarske lige so Triglavani gostili Comet iz Slovenskih Konjic, drugoligašice Save iz Stražišča pa so se v drugem kolu druge zvezne lige

E>merile z igralkami Marlesa iz Mari­na. V nedeljo je dvorana na Planini

gostila najboljša Štiri mladinska ko­šarkarska moštva, ki so imeli zaključni turnir za prvaka V telovadnici os novne šole Franceta Prešerna pa so se na podobnem turnirju za republiškega prvaka bonle mladinke. Organizatorja sta bila K K Triglav in K K Sava Obe kranjski moštvi sta se odlično odrezali Triglavani so republiški prvaki, med tem ko so Savčanke bile druge Obema moštvoma naše iskrene čestitke

T R I G L A V : C O M E T 99:85 K R A N J - S K L moški Triglav

("omet 99:85 (53:40). dvorana na Pla nini. gledalcev 100, sodnika Strickber eer Mladenovič (oba Ljubljana).

Triglav: Erlah 17 (6:5), Košir H. Strniša 6 (4:4). Metelko 24. Skubic 1 (3:1), Bidovec 8. Fartek 6. Benčan 21 < 7-3). Horvat 8.

Comet: Keblič 28 (6:4). Leiner J (21) Spot 4 (3:2), Rozman 8 (8:4). IJnger 4rJerančič 23 (6:3). Strnad 10. Leskovar5(5:l>

Domačini so zlahka prišli do prvih prvenstvenih točk. Gostje iz Sloven­skih Konjic, ki veljajo za favorita za sam vrh. so le v prvih minutah pokazali dobro igro. Čeprav so doma­čini igrali pravo košarko le eno tretji­no, vprašnje zmage ni nikoli prišlo na tehtnico.

MLADINCI T R I G L A V A P R V A K I SRS

K R A N J - Športna dvarana na Planini je gostila štiri najboljše slo­venske mladinske košarkarske vrste, ki so se na finalnem turnirju borili za naslov republiškega prvaka. Za ta naslov so se potegovali košarkarji ljubljanske Ilirije. Maribora in celjske Libele in domačini.

Mladi košarkarji so v teh štirih srečanjih pokazali res dobro košarko. Se najbolj kvalitetna in razburljiva je bila tekma za prvaka. Mladinci Triglava so zasluženo premagali svoje vrstnike iz Ljubljane Naslov so osvojili: Košir. Tadič. Sajovic. Urh. Metelko, Horvat. Dežman. Kern. Bidovec. Križnar. Korošec in Škrjanc.

Izidi - Ilirija : Libela 110 70 (58:36). Triglav : Maribor 93:88 ( 46:39), za tretjo mesto — Libela : Maribor 87:66 (36:34). Triglav : Ilirija 103:102(49:54).

PRI ŽENSKAH MARIBORČANKE K R A N J - Na podobnem turnirju,

za republiški naslov so se V telovadnici

OS France Prešeren potegovale ko-šarkarice Marlesa iz Maribora. Jezice iz Ljubljane, Pomurje in domača Sava Največ uspeha so imele mladinke Maribora, ki so v srečanju za prvo mesto po težki borbi premagale Sav­čanke.

Izidi Sava . Jezica 55:45 ( 26:24). Pomurje : Marles 74:81 (38:40), za tretjo mesto: Pomurje : Jezica 110:34 (57:19), za prvo mesto: Sava : Marles 68:71 (34:31). S A V A : M A R L E S 60:65

K R A N J - II. Z K L - Ženske Sava Marles 60:65 (29.32), dvorana na Pla­nini, gledalcev 100, sodnika Lotrič. Djordjevič (oba Ljubljana).

Sava: Balagič 19 (10:7). Verlak 1« (13:10). Trojar 4, Žagar 5(3:1), Habjan 12 (13.8), Kuzma 4(2:2)

Marles: Pukac 8 (2:2), Jenko 5 (2-1) Sadjak 8, Kovše 8. Kelc 4. Skrbinjek 18(5:4). Hojnik 14 (2:2), Merhar 6.

Savčanke so v uvodnih minutah dobro začele in si zagotovile že lepo točkovno prednost. Toda za doma­činke je bila usodna sedma minuta. V tej so gostje iz Maribora zaigrale agresivnejše in izid izenačile in poved-le s sedmimi točkami razlike. V nada­ljevanju so sicer Savčanke poizkušale vse, da bi izid prikrojile v svojo korist. Toda gostjam so se približale le za eno točko. Mariborčanke so v zadnjih minutah igrale zrelo in zmagale Izid srečanja bi bil lahko tudi obraten in ne l)i bil nobeno presenečenje.

Mladi upi - Kadeti Save in Britofa po prvenstveni tekmi. Savčani dobili s .1:0. Ti dve ekipi sta sestavljeni iz klubi a k nogometne zveze Kranj: Naklo. Primskovega. Kokrice. ar, Šenčurja in Save. to je iz klubov kateri skrbijo za druge se>lekcye seboj imajo kljub mladosti štiri do pet let rednega treninga, stan • povprečju l o let.

^ N o g o m e t V športno tekmovalnem sistemu so

zaključili tekmovanje kadeti v gorenjski področni kadetski ligi. Tekmovanje vodi tekmovalna komisija ONZ Kranj. Večjih zapletov ni bilo. le nekatere ekipe nasto­pajo z igralci,kateri presegajo starostno mejo in so zato rezultati presenetljivi in tako prihaja do neregularnosti tekmo­vanja. Vodstva klubov, bi morala take pojave preprečiti in predvsem trenerji tega ne smejo dovoljevati, pa čeprav bi bil uspeh ekipe slabši. Za dvig kvalitete in večje število igralcev bi morali priti po drugačni poti, predvsem z boljšim delom pri najmlajših in delom v šolah. Slabo delo klubov v šolah in tudi šolskih šport­nih društev, katera niso naklonjena nogo­metu, je videti ob vsakoletnem področ­nem prvenstvu gorenjskih osnovnih šol. Tega prvenstva se udeleži le peščica šol. Največ uspeha pri tem je v kranjski obči­ni, saj je osnovna šola France Prešeren

dosegla prvo mesto v SlovcaajL Save pa četrto mesto. Rezultat dela je tudi udeležba kranjskdi ta še v v slovenskih ruihfcrij Jerina. Vodan so se udeležili prvenstva, mlajši Florjančič. še nekateri drugi pa so pot dati za uvrstitev. Tl ikino _ nogometašev z Gorenjska se m v republiških selekcijah. Po jesenskega dela kadetov je slednja: Sava 10 9 I 0 Britof 10 7 0 3 Jesenice 9 4 1 4 Bohinj 10 4 i 5 1" L T H 9 2 1 6 U A L P L E S 10 0 2 8

Strelci: 15 golov Jerina (Sava). Pivač (Jesenice). 12 golov Jo*t. (oba Sava) itd . ..

Gorenjci v ligaških tekmovanj N O G O M E T - Po enotedenskem pre­

moru so nogometaši v slovenskih ligah nadaljevali jesenski del prvenstva. Kranj­ski Triglav je gostoval v Ljubljani, kler je po" dobri igri ostal praznih rok z domačim Slovanom. Več uspeha so imeli nogometaši Jesenic na gostovanju v Litiji. Iztržili so namreč točko.

Izida - Slovan : Triglav 2:1 (2:0). Litija : Jesenice 2:2 (2:1). V naslednjem, dvanajstem kolu Triglav doma gosti mo­štvo Železničarja. .

KOŠARKA - V drugi zvezni ženski košarkarski ligi so košarkarice žirovske Alpine doma morale prepustiti točke gostjam iz Ljubljane. V novo prvenstveno sezono so startale tudi košarkarice v slovenski ligi. Jeseničanke so gostovale v Slovenskih Konjicah, kjer so bile boljše od domačih košarkaric.

Izida - Alpina : Ilirija 77.79 ( 42:39). Comet : Jesenice «2:63 ( 58:58. 27:32). Pari prihodnjega kola: ženske -Jedinstvo : Sava. Končar : Alpina. Mengeš : Jesenice, moški - Fructal : Triglav.

R O K O M E T - Rokometašice Alplesa. ki nastopajo v prvi zvezni ligi B, so tokrat na gostovanju morale priznati premoč Rudarju. V slovenski ženski ligi so izgubi­le tudi Dupljanke na gostovanju pn mariborski Dravi. Več uspeha so imeli rokometaši Jelovice doma v igri s Slavo­nijo DI. Po boljši igri so osvojili pomembne točke. Tržičani so tokrat u gostovanja v Murski Soboti pnnesli

Izidi - Rudar : Alples 24:13 113:8). Drava : Duplje 15:14 (6:7). moiki -Jelovica : Slavonija DI 36:28 08:14). Polet : Peko 17:17 (10:9). Pari prihod­njega kola - ženske: Alples Spartak. Duplje : Itas Kočevje. Izola : Preddvor, moški - Prule I : Jelovica. Peko : Minerva. „ ,, .

O D B O J K A - V prvi B odbojkarski zvezni ligi so Blejčani gostovali y Man boru, kjer so morali prepustiti točke domačemu Stavbarju. Več uspeha so v drugi zvezni ligi imele Blejčanke. saj so na gostovanju v Sisku premagale domači Metalac. V slovenski moški ligi je Zelezar brez težav dobil srečanje s kranjskim Triglavom, medtem ko so mladi Blejčani izgubili s Salonitom. V ženski ligi so brez točk ostale tudi Gorjanke. ki so gostovale v Mežici , . „

Izidi - moški: Stavbar : Bled 3:0, Zelezar . Triglav 3:1, Bled Salonit 2:3. ženske - Metalac : Bled 2:3, Mežica Gorje 3:2. Par i prihodnjega kola -

moik i : Bled : Metalac. Trjcbn Mokronog : Zelezar. * -nrkr -Tempo.

HOKEJ N A L E D U - Jesei med tednom dobili derbi 2

Olimpijo v Ljubljani, so v zw komaj iztržili ugoden izid na ledu z beograjskim Partizanom .. gora je gostovala v Ljubljani, visoko izgubila z domaČo ' preostalih srečanjih so bii dow kovani izidi.

Izidi — Jesenice : Partizar 3:2. 3:2). Olimpija : Kranjska (4:1. 12:0, 8:1), Crvena zvezda Celje 3:3 (1:0, 0:2, 2:1). Medv**/ tak 6:4 (2:0. 2:1, 2:3). Pa r i kola: Jesenice: Cinkarna Celie.

Kranjska gora. Spartak zvezda. Olimpija : Medvesčak

Pomagamo smui reprezentanci

L J U B L J A N A - V hali T h o i i vem Velenju bo v nedeljo in v spet »Beli koncert«. Vstopaš* izt.ržena na teh koncertih, bo alpskim smučarskim prireditev, ki je pod »Nedeljskega«, je lani' uspela.

Ob naših najboljših smučar***1

zentantov in reprezentantk koncertu Pomagamo nastopajočih. Na sceni v hali nedeljo ob 16. in 20. uri. javna generalka za nastopila bo slovenska estn ki. pevci, igralci, plesalci in radijski napovedovalci.

Za letos so organizatorji vrsto lepih nagrad. Nedeljski b» i gradno križanko. Nagradni sfck« več starih milijonov dinarjev, fias' nje bo za bralce Nedeljskega da t ni. Le-ti bodo izžrebani v Titovem Velenju. Rešene bodo morali gledalci prinesti Nagrade so lepe. saj je prav smuči 08 Elan. Je še d e * Pletenine. Adidasa. Topra. Slovina, Laboda. Kroja. Ekn bs štiri pare smuči. To so smuči. « bosta letos vozila Križaj in Str-

Karte so že v predprodaji Alpetour. Festival in Kompas

Košarkarice Save iz Stražišča m v dvorani no Planini gostile igr l). Humer

l o r drugem kolu ^*£*3 tralke Marlesa iz Manbom.

10. NOVEMBRA 1981 K R O N I K A

Begistracija prikolice

p«. *»aa poletnega letovanja je

na cestah ni več v idet i prikolic; lepo spravljen«

pratah ali pa so pa rk i rane na prirejenih prostorih. Last bodo morda pozimi pel jal i zimskošportna središča k

vendar pa ka j večjega tja prikolic- verjetno ne

in zimski čas navadno počitniških prikolic upora razna popravila hišic na

•rrvis in podobno. M e d t e m odločijo kar /a prevoz s

navadno od mor ja v kjer nameravajo čez

ti za prikolico, se spet odločajo za lasten prevoz.

«e za to' odločajo«, l as tn ik i ki so svoje hiše na kolesih

K j e r je d i m . . . O v o j n i p ap i r pod tovorn jakom, kjer je b i la pred c a r i no sk r i t a m o t o r n a žaga, je r a v n o na mejnem prehodu zagorel in odk r i l v o z n i k o v o namero

za vse vozn ik i tabl ico

(racija je potrebna Mkejtežje od 750 kg:

••r znajdejo tudi s »ja. kar predpisi dopuščajo,

je bilo v jeseni, še več pa ia cestah proti morju več

niso imela ne tablice pre­ne registracije priklopnika. «e pri večjih počitniških zaplete že /. vozniškim

m. saj običajno za vola-voznik z dovoljenjem B

e Ce pa skupna teža pr i -(isebnega avtomobila že

telo 3500 kg, j e treba imet i dovoljenje E kategorije,

i kazalo misliti še pred na-in prevozom počitniške če seveda prevoze oprav-

mi. sicer tvegamo neprijet­ne prometa. Pri prevozu

ijaku pa seveda vse to

K o je 12. juni ja lani . okol i 9. ure dopoldne voznik tovornjaka s priko­l ico R a d o Bratovič iz Kočevja z avstr i jske strani pripeljal na mejni prehod L jubel j , se je izpod tovor­njaka pokadilo. Voznik tega ni opaz i l , saj je bil v pisarni carine in je tam urejal carinske formalnosti . N a d i m izpod tovornjaka so opozoril i tur i s t i , nato pa sta miličnik mejne mi l ice in carinik z ročnim gasilnim apara tom pogasila ogenj. D o večjega požara tako ni prišlo, pa tudi škode n i bilo. Tovorn jak je bil naložen /. več kot 22 tonami ferosilicija. k i je vnet l j iv in v dot iku z vodo tudi eksploziven. Ce bi se ogenj izpod tovorn jaka razširil in bi moral i za gašenje uporabi t i vodo. bi verjetno prišlo na mejnem prehodu do velike eksplozije, v kateri bi bi l i v nevar­nosti tud i potnik i , ki jih je v poletni sezoni na tem prehodu vedno veliko.

K o je bi l ogenj zadušen, so seveda miličniki in car in ik i tudi pogledali, zaradi česa se je pod tovornjakom sploh začelo kadi t i in goreti. Našli so motorno žago. privezano za cev za zrak. Vozn ik tovornjaka se je hotel izognit i car insk im dajatvam, zato je žago skr i l pod tovornjak. Zav i to v ovojni papir je obesil' na cev med

posodo za gorivo in dušilcem izpušne cevi. Težko naložen tovor­njak s prikol ico se je seveda v str­minah proti L jubel ju močno segrel. vroča izpušna cev v bližini skrite motorne žage pa je vnela ovojni papir. K o je tovornjak že prišel iz predora in se ustavi l , je ovojni papir dokončno zagorel.

Šofer se je zagovarjal, da bi sicer kot dolgoletni voznik moral vedeti, da nastane v bližini motorja taka vročina • zaradi katere se lahko vname papir, vendar pa je rekel, da se mu kaj takega doslej še ni zgodi­lo. Ce bi ogenj zajel ves tovornjak s tovorom vred. bi bilo škode za okol i 2 mil i jona d in , tako pa je bila uničena le motorna žaga.

Senat temeljnega sodišča v K r a ­nju je Bratoviča spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve sploš­ne nevarnosti, za katerega je zagro­žena kazen do treh let zapora. Ob upoštevanju olajšilnih okoliščin, kot so te, da je Bratovič sicer dober delavec, da še ni bi l kaznovan in da mora skrbeti za družino ter da škode praktično na tovornjaku n i bilo. pa se je senat odločil za denarno kazen v višini 10.000 d in .

L. M .

G R A D B E N O P O D J E T J E BOHINJ -

BOHINJSKA BISTRICA

razpisuje delovno mesto

D I R E K T O R J A

Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati se naslednje pogoje: — imeti mora visoko a l i višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri

s 5 letno prakso, od tega dve leti na vodilnem delovnem mestu al i — srednjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse, od tega r> let na vodil­

nem delovnem mestu Kandidat mora predložiti program razvoja podjetja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.

Nasi lneži iz B o h i n j a V S ta r i Fužini je s k u p i n a fantov, k i je b i la obtožena za več k a z n i v i h dejanj nas i ln i skega obnašanja - Vedno v družbi z a l k o h o l o m

Cenejša gradnja hiše-kot po pogodbi V a l e n t i n Koke l j je skupaj s t r em i nekdan j imi sode lavc i obtožen, d a so z l o r ab i l i svoj položaj v J e l o v i c i i n Koke l ju pomaga l i tako p r i d o b i t i nekaj več kot 810.000 d in premoženjske ko r i s t i

»SREČANJE »na — V četrtek. 5. no­

se je po 22. uri na T r i g l a v s k i Mojstrani zgodila p rometna ki ji je bilo k r i v o pretesno v ovinku. Voznica komb i j a . Cvetka Kovačič z Jesen ic .

*jala od podjetja K O O P na 'o cesto. P r e d d e s n i m ne-

n zavojem je voz i l a po tedaj pa je n a s p r o t i prav

Ijo sredini pripeljal motor is t "rovat, star 30 let, d o m a z Voznica ga je o p l a z i l a , tako

nekaj metrih vožnje padel il ob cesti. V nezgodi je b i l laže ranjen.

!?0ZNIŠKEGA fJA

'i teden sta se zgodi l i dve nesreči, ki ju je povzročila

»ost in neizkušenost. Ude-prometa. ki sta nezgod

*ta bila b rez vozniških

?k, 5. novembra, okrog * po Poštni ulici v K r a n j u

r°znut osebnega a v t omob i l a . •jote Sever. N a mos tu pro t i je pred prehodom za j>ešče

'»vtomobil, ki ga je voz i l 31-jan Gogala iz Nakla. T a je

rasi, saj so cesto nenehno pešci. Sever ni b i l pozoren

• »e je z nezmanjšano h i -- zaletel v zadnji del Goga lo -**Sa. V nesreči nihče ni u t rpe l

poškodb, materialne škode * 50000 dinarjev, t^deljo popoldne pa se je v

, oki huje ponesrečil 24-letni Kamberi, ki se je s sposo-

•otornirn kolesom voz i l po '•radi neizkušenosti i n ne-

hitrosti blagega desnega v Mestni ulici ni i zpe l ja l , pač Pdjal naravnost prek ceste.

'je silovito zaletel v odpaden w livarski lonec-. Z glavo je

, ° enj in nezavesten obležal Lfc»t C W 5 t e - H " d o ranjenega so

v K lin ič n i cen t er. D . Z .

Teme l jno javno tožilstvo v K r a ­n ju je te dn i vložilo obtožnico zoper V a l e n t i n a Koke l j a iz Škofje Loke , bivšega direktor ja Jelovice, zoper Zd ravka R ibn ikar j a . Maks im i l j ana R o z m a n a in A n t o n a Tr i l er ja : obto­ženi so, da so leta 1978 in 1979 kot odgovorne osebe v škofjeloški Je lo­v ic i i z rab i l i svoj položaj, da bi V a l e n t i n u Koke l ju pr idobi l i proti­pravno premoženjsko korist.

Obtožnica očita omenjenim, da so stor i l i kaznivo dejanje grabeža, ker so s svoj im ravnanjem omogočili pridobitev premoženjske kor ist i v višini 817.928,50 d in . Za to l iko naj bi namreč^ kot je izračunal sodni izve­denec, narasla vrednost materiala in storitev čez pogodbeno vrednost montažne hiše t ip 4148. Jun i j a 1978 je b i la namreč podpisana pogodba, po kater i naj bi Je lov ica, tozd M o n ­tažni objekt i za Va lent ina Koke l j a zgradi la montažno hišo na Andre ju nad Zmincem in sicer za ceno 917.620 d in . D o septembra 1979, ko je b i la gradnja ustavljena, pa so v hišo vgradi l i že za 1,735.548,50 d in mater ia la in s to r i ' Z a dokončanje hiše po sistemu k i j v roke bi bi lo potrebno še 417.801 d in.

J a v n i tožilec v obtožnici navaja, da se je gradnja hiše za Koke l j a poceni la na več načinov; ko je bi la namreč sestavljena ka lkulac i ja potrebnih de lovnih ur in sicer 3328 v vrednosti 488.672. je Koke l j zahteval od direktor ja tozd Montažni objekti Zd ravka R ibn ika r j a naj se število u r zniža in tud i vrednost teh ur, ter da naj se upošteva le min imalno kri t je ur. T a k o je R i b n i k a r naročil vodji obrata Montaža A n t o n u Tr i l e r ju , da je skupaj s ka lku lan t i znižal število potrebnih ur na 2573, vrednost ure pa od 139 d in oziroma 159 d in na 71 d in in na 88 d in , skupna vrednost de lovn ih u r je bi la tako znižana na 216.086 d in .

Ob tako znižani vrednosti delov­n ih ur je b i la tud i sestavljena po­godba za montažo hiše v vrednosti 917.620 d in . Vendar pa so kasneje tud i osnutek te pogodbe in kasneje še samo že podpisano pogodbo do­polnjeval i z dodatn imi obveznostmi podjetja tako glede storitev in opre­me kot glede kvalitetnejše opreme in materiala. Vrednost se je s tem zvišala za 361.878 d in , pogodbena vrednost hiše pa je seveda ostala ista. V decembru 1978 pa naj b i Va l en t i n K o k e l j predložil R ibn ika r -j u in R o z m a n u , da b i k že sklenjeni pogodbi o gradnji hiše dodal i aneks, po katerem so se obveznosti izva­ja lca še dodatno povečale glede sto­ritev in opreme, pogodbena cena pa je ostala nespremenjena; to sta so-obtožena tud i stor i la , ker se je, kot sta povedala v preiskavi , bivši direk­tor skl iceval p r i tem kot tud i pr i ostal ih ugodnostih na svoje zasluge v podjetju.

Z a montažno hišo v Z m i n c u je bi lo predvideno navadno izolacijsko steklo, Koke l j pa si je pr i loškem Obr tn iku izbra l dražje termopan barvno steklo in Tr i l e r ju naročil, naj Obr tn i ku pošlje naročilnico, s katero so potem steklo pripisal i na račun gradnje vr tca v Pod lubn iku . T r i l e r sprva tega no hotel , ko pa je enako zahtevo v Obr tn iku Koke l j ponovi l pred vodjo komercialne službe, je zahtevo izpolni l . Račun v višini 60.343 za steklo je b i l zato tud i vknjižen na račun gradnje vr tca v Pod lubn iku .

Med tem ko je obtoženi Va l en t in Koke l j v preiskavi zan ika l , da b i vpl iva l na svoje sodelavce, da bi predvideno ceno montažne hiše zniževali, pa le t i priznavajo, vsaj v preiskavi je bilo tako, da so pr ista l i na zniževanje vrednosti hiše in do­datne obveznosti podjetja na zahte­vo nekdanjega direktorja.

Radovljica - P rava nasilniška dejanja vsaj do zdaj niso polnila spisov radovljiškega sodišča. Pre­krški nasilnega vedenja so se pojavljal i in pri javl jal i sodniku za prekrške, k i je posameznikom odme­ril kazen, a tudi ta se niso bogato kopičila. D o zdaj pač ne b i mogli reči, da bi bila za radovljiško območje značilna a l i celo prevlado joča dejanja al i prekrški nasilnega obnašanja.

P rav zanimivo pa je. da se je pred letom dn i pojavila skupina mlado­letnih in polnoletnih fantov v S ta r i Fužini. Le - t i so z najbolj d rzn imi predstavniki šli tako daleč, da so se nekateri kar stalno pojavl jal i na zatožni klopi občinskega sodnika za prekrške. Pri jave, zagovori, kazni za nasilniško obnašanje treh so se po­navljale in ponavljale ter končno prerasle v kaznivo dejanje nasilni­skega obnašanja. Zadevo je moralo sprejeti v svoje roke sodišče, ki je dva že obsodilo, tretj i pa se bo zago­varjal zaradi več kazniv ih dejanj nasilniskega obnašanja te dni .

T a tretj i , tako značilen nasilnež skupine iz Stare Fužine, se ne bo zagovarjal prvič. Ze lan i je prestajal kazen, ko so ga obsodili na pet mese­cev zapora zaradi kazn iv ih dejanj nasilniškga obnašanja, pa še zato. ker se je spravi l nad uradno osebo pri opravl janju dolžnosti. A v zapo­ru se očitno ni premisl i l , nadaljeval

je s strahovanjem po Bohin ju in spet ga čaka zagovor in kazeti.

Skupaj z ostal imi je pohajkoval po Boh in ju , brez redne zaposlitve, čeprav s poklicem, ki bi ga lahko opravljal . Pod vpl ivom alkohola se je začelo njegovo izzivanje po loka­l ih : tako je pod Ska lco žalil in izzi­val tako, da je pol ival vino pri točil­ni mizi , grozil natakarju v hotelu Stane Žagar, pa spet peni Skalco pretepal, če se mu je hotelo a l i zl jubilo. Vedno se je spravil na nič hudega sluteče »tretje osebe«, k i z njegovo dobro al i slabo voljo niso imele ničesar skupnega, ki pa so jo na koncu še kalco okusile na lastni koži. Štiri kazniva dejanja nasilni­skega obnašanja, za katera ve sodi­šče, bo zdaj moral opisati sodnikom. Po njegovih prejšnjih zagovorih sodeč zanj niso ne vem kako »težka« al i huda, sploh pa se j i h natančno ne spominja. Še kako dobro pa se jih spominjajo t ist i , k i so jih neprosto­voljno moral i prenašati.

Vsem kazniv im dejanjem nasi lni­skega obnašanja iz Bohinja botruje a lkohol , ki se pojavlja, kot ugotav­ljajo na sodišču, pri vedno mlajših prestopnikih. Vedno mlajši fantje so opijajo in potem rovari jo in motijo goste po lokal ih in disco k lubih. Zaskrbljujoče je zlasti, da takim stopinjam starejših nasilnikov sledi­jo mlajši, še ne polnoletni.

D. Kura l t

A l k o h o l za v o l a n o m Če ob mar t inovan ju kdo pogleda ma lo globje v kozarec, se m u ne Šteje preveč za hud i — razen če n i vozn ik — N a žalost pa s e zdi , d a imajo nekate r i v o z n i k i p a tudi d rug i udeleženci v p rometu k a r prepogosto mart inovanje tudi druge tedne med letom

A l k o h o l na*

Ne plačuje preživnine

' k t r i č n a p e č

l e t i l a p o ž a r

L o k a — Zajvoljo p i i -električne peči za gietje

r«v je v petek nI kaj pred izbruhni l požar v obratu na T r a t i . Peči je bi la

*j*na tik ob predalu p i -a l -ki se je zaradi visoke

»ture vnela. Po leg mize **** obloge je zgorelo tu: ! i

pisarniškega malt r ia la. ** popa-i!i d >m.t;'i ga-'•/'<-čil j ) a >• / i j ! Mi

J E * škode. Krivo.-!. k i lJ***'I prižgano pa >o v n * o odkri l i

|> Z

N a osem mesecev zapora je te­meljno sodišče v K r a n j u obsodilo M a r j a n a Umeka . 28-letnega kovino-strugarja brez zaposlit ve , doma iz Žalca, ker noče plačevati preživnine za svojo tr i letno hčerko. Za takšno kazen se je sodišče odločilo, ker Uinek doslej Se ni ničesar prispeval za svojega otroka, n i t i ne misli tudi v bodoče.

Sam sicer pravi, da dobro ve, da je dolžan prispevati I; preživljanju svo­je otroka, saj j " tako odločilo sodišče, pa tudi odločbe občinske skupnost i socialnega skrbstva je prejel Vendar pa umek ni zaposlen in se tudi ne namerava zaposlit i predvsem zato, da ne !>i mogla otro­kova ma l i doseči, da hi mu odtego­vali <'d osebnega dohodka /a pre* Živnino. Zato že vrsto !< t dela le ho­norarno in denar porabi Kase-, Otro­kova mati je imela nemalo težav, da

otovila, kje stanuje in. kje dela. pa je l 'mek l - a k o j . ko jc

zvedel, da ga ie odkri la, pustil shtžbt). <>!» takem ravnanju seveda predloga za dovoljenje na izvršbo ni

je UEob v< ; dar

bilo mogoče izpeljati. Verjetno se l>o tako dogajalo še naprej, saj je U mek otrokovi materi dejal, da se bo na vse načine trudi l , da mu preživnine ne bo treba plačevati.

Za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je po Kazenskem zako­niku S R S zagrožena kazen zapora do enega leta: senat temeljnega sodišča v K r a n j u se je prepričal, da si Umek vseskozi prizadeva, da mat i njunega otroka ne bi prišla do pre­živnine in se zaradi tega celo ne zaposli, n i t i se ne misl i glede tega premislit i tudi v bodoče. Sodišče prav zaradi tega ni moglo kazni omil i t i a l i se odločiti celo za pogojno kazen; le prostostma kazen naj bi l ' m i k a prepričala, da je kol oče vendarle dolžan prispevati k pre­življanju svojega otroka, pa č e mu je to všeč al i ne. P r i odmeri kazni je sodišče upoštevalo le to. da i :

mlad. ni pa seveda moglo mimo lega. da se r.a tako trdovraten način hrani izpolnjevanja svoje dolžni kljub temu, da materialni položaj otrokove matere nikakor ni lahek.

L M

na žalost — sprem­lja tud i za volanom; vendar pa se še prevečkrat zgodi, da se ne zado­volj imo les požirkom al i dvema, ki bi morda voznikovo opitost zadržala še v okv i ru dovoljenega 0,5 promile a lkohola v krv i . V o z n i k i pa sedajo za volan tudi tako majavih nog in prizadetih vseh ostal ih sposobnosti normalnega reagiranja na dogajanje v prometu, da prometna nezgoda potem n i nič izjemnega. P rav zato ob vsakem poostrenem nadzoru prometa miličniki odkrijejo za vola­nom voznike, k i se najbrž sami sebi zde sicer dovolj trezni, da vozijo sebe in družino a l i znance domov, v resnici pa je dvomlj ivo a l i bi zmogli v določeni prometni s ituaci j i reagi­rat i pravi lno, saj je lahko že samo to. da voznik ne zmanjša pravočasno hitrost pred prehodom za pešce, lahko vzrok za kasnejšo nesrečo. T a k a se je namreč konec prejšnjega meseca pripeti la v Tržiču in se kon­čala s smrtjo pešca. Nihče n i tudi preprečil vožnje vozniku traktorja, ne občani, ne gostilničar gostilne, v kateri se je nal ival voznik; po še ne 200 metr ih vožnje se je za vožnjo popolnoma nesposobni voznik pre­vrni l s ceste, t raktor pa ga je poko­pal pod seboj.

K o 80 konec prejšnjega meseca delavci postaj mil ic v vseh gorenj­skih občinah ustavl jal i voznike motornih vozi l in ugotavljal i njiho­vo treznost in s tem sposobnost za vožnjo, se tako kot vedno doslej ni zgoddo, cla ne bi našli kakega vozni­ka, k i je pregloboko pogledal v kozarec. V Škofji L o k i . kjer je sredi prejšnjega meseca profnet nadzirala tudi zaščitna enota milice, so bi l i rezultati kontrole pravzaprav po­razni. Potem ko so prvi dan miličniki v škofji L o k i ter beh dol inah Poljanski In >ei :!.i t ;-tavi l i skupaj I M vozil , so moral i zaradi • in jenosd i desetim voznikom začasno odvzeti vozniška dovoljenja. V ponovljeni akciji čez dva dni , 16. oktobra, pri je bilo še več vinjenih — od dovoljenja

se je začasno poslovilo 17 voznikov, medtem ko j i h je 8 odkloni lo preskus treznosti z alkotestom, kar pa se po zakonu seveda šteje za priznanje vinjenosti. M e d vozniki , k i zaradi popit ih maliganov ne bi smeli sedeti za volanom, je bi l eden posebno trmast; ko so miličniki ugotovil i , da je napihal krepko zeleno, so mu seveda prepovedali nadaljno vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, saj bi lahko povzročil prometno nezgodo. Vendar pa je voznik kasneje spet sedel za volan in odpeljal dalje, vendar pa so ga milič­nik i kmalu spet zaustavi l i . K e r je tako trmasto hotel^ z avtomobi lom domov, se je miličnikom zdelo najbolje, da ga sami s službenim, avtomobilom varno dostavijo pred domača vrata, čeprav takšna dosta­va »onemoglih« sicer n i v navadi.

Nič drugače, čeprav po številu odvzetih dovoljenj le nekaj bolje, je bilo pri kontro l i prometa v ostal ih občinah. T a k o je oddelek mil ice Bled ob kontro l i 30. oktobra začasno odvzel 11 vozniških dovoljenj zaradi vinjenosti, v K r a n j u so miličniki postaje milice ustavi l i 6 ne povsem treznih voznikov, na Jesenicah so bil i 4. itd.

•To je bi la sicer le ena o številnih kontrol prometa na gorenjskih cestah, v kateri so miličniki poleg drugega preverjali tudi treznost voznikov, vendar pa je tudi tokrat kot že nekajkrat doslej s l ika pravza­prav nespremenjena: če pijemo alkohol , potem kljub temu sedamo za Volan« lahkomiselno vozimo v gostem prometu in na ozkih^nevar-nih cestah, kjer nezgode niso redke. Do sebe in do, drugih udeležencev v prometu smo malomarni, saj le delno sposobni za vožnjo tvegamo nesrečo. Le malo je voznikov, ki se v gostilno pripeljejo, odidejo pa peš a l i vsaj s taksijem. Tak nasvet morda n i odveč v t( m tednu, ko smo <redi mari inovanja. pa tudi sicer je kar uporaben.

L. M .

O L A S 1 0 . S T R A N OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE T O R E K . 10 .

ALPETOUR T O Z D Potniški p romet K r a n j T O Z D Remont K ran j

N a pod lag i sk lepa D S objavl jamo j a vno p ismeno l icitaci jo rabl jenih osebnih voz i l , k i bo v sredo, dne 18. novembra 1§81 ob 10. ur i v p ros to r ih A L P E T O U R T O Z D Potniški p romet K ran j , K o m u n a l n a cona P R I M 8 K O V O

Licitacija bo za naslednja osnovna sredstva:

leto tip vozila proizvodnje izklicna cena stanje

r. C I T R O E N C X 2400 k l i m a 1978 148.000 -t- p. d. nevozen 2. F I A T 132 G L S - 5 1977 68.000-1-p. d. vozen 3. F I A T 131 G L S - 5 1977 75.000 -»-p. d. vozen 4. C I M O S G 8 X 1,2 1978 40.000 -1- p. d. vozen

Ogled vozil je možen dne 18. novembra 1981 od 8. do 9. ure. Polog kavcije v višini 10 od­stotkov od izklicne cene pa na dan licitacije od 9. do 10. ure. P roda ja voz i l je po s i s temu v ideno — kupl jeno. K u p n i n o m o r a kupec p o r a v n a t i v r o k u 8 d n i .

S r a l p i n a ž i r i " ^ ^ ^ ^ T O Z D P l a s t i ka Žiri, S t a r a vas 23

o b j a v l j a j a v n o l i c i t a c i j o

z a p r o d a j o n a s l e d n j i h o s n o v n i h s r e d s t e v :

- stroj za v l ivanje P U podp la tov C a n o n , i z k l i c n a cena je 600.000 d i n - stroj za v l ivanje P U podp la tov C a n o n , i z k l i c n a cena je 400.000 d i n - stroj z a v l ivan je P U podp la tov Desma , i z k l i c n a cena je 1.200,000 d in - stroj za v l ivanje P U podp la tov V T E , i zk l i cna cena je 800.000 d i n - stroj za v l ivanje P U podp la tov V T E A L P I N A , i z k l i c n a cena je

1.300.000 d i n - » t "> j z a barvan je podp la tov M O N T E G R A C O , i z k l i c n a cena je mi l i jon

dinar jev - d v a stroja za obrez podp latov

Jav™ licitacija bo 24. novembra 1981 od 10. do 12. ure na dvorišču delovne organizacije

H l i r ' 1 ! ' 8 ^ " j ? m o ž e n e n o u r o P 1 ^ Početkom licitacije. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno kavcijo - varščino od izklicne cene. P r ometn i davek plača kupec .

G I P G R A D I Š L J U B L J A N A T O Z D Le sno indus t r i j sk i obrat Š K O F J A L O K A , Kidričeva 56

Objavl ja p ros ta de la i n naloge

Z A H T E V N A T A J N I Š K A O P R A V I L A

Pogoj i : — dokončana srednja administrativna šola, — 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Gradiš, T O Z D LIO, Škofja Loka, Kidričeva 56 do 15. dne po objavi. K a n d i d a t i bodo p i smeno obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisi je za de lovna razmer ja . .

d m u t i

A L M I R A Alpska modna industrija R A D O V L J I C A Odbor za delovna razmerja pri T O Z D Proizvodnja pletenin objavlja prosta dela in naloge:

V O D J E KEMIČNE ČISTILNICE VZDRŽEVALCA C O T T O N PLET1LNIH S T R O J EV M E H A N I K A V MEHANIČNI DELAVNIC I K U H A R I C E

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. — srednja strokovna izobrazba apreterske ali tekstilne kemijske usmeritve - praksa za­

želena pod 2. — srednja strokovna izobrazba tekstilne oziroma tebnične usmeritve ali poklicna Sola

splosno-ključavničarske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih

pod

pod vanju vodovodnih in pnevmatskih naprav, obvladanje elektro in avtogenega varjenja

- poklicna Sola kuharske usmeritve, praksa zaželena, opravljen tečaj o higienskem mini­mumu

Vsa razpisana dela se združujejo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela je mogoč takoj.

Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih n o i S v n a naslov: A lmi ra , alpska modna industrija Radovljica - Jalnova ulica 2, odbor zadetovna razmerja T O Z D Proizvodnja pletenin Radovljica. Razpis velja do zasedbe del.

RUDNIK U R A N A 2IROVSKI V R H i navijanju

G O R E N J A V A S - T O D R A 2

Komisija za delovna razmerja objavlja oglas i delovnega razmerja delavcev sa asdoloesn čas a, delovnim čaaom in vabi k sodelovanju kandidate opravljanje del:

1. V O D E N J E IN K O O R D I N I R A N J E N A B A V N E SLUŽBE i

2. E L E K T R O M O N T A 2 N A IN ELEKTROVZDRŽEVALNA D E L A j

3. D E L A Č U V A J A i

Pogoji:

pod 1. - visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika. - poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja — ZT registracija. - do 5 let delovnih izkušenj

pod 2. - K V elektrikar - jaki tok, - do 5 let delovnih izkušenj. — jamsko in izmensko delo, - uspešno opravljen zdravniški pregled, - poskusno delo po pravilniku, - odslužen vojaški rok

pod 3. — končana osnovna šola, — vozniški izpit B kategorije, — starost do 40 let, izmensko delo, - prednost imajo kandidati — gasilci, — ostali pogoji po zakonu, — uspešno opravljen zdravniški pregled

Objavljena dela se opravljajo v Zirovskem vrhu — Todraž pri vasi. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, t. j . z dokazih o upe-j njevanju pogojev. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poirjeie ' roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po izbiri.

Osnovna šola PLANINA K R A N J

Razpisna komisija razpisuje dela in naloge

R A V N A T E L J A

Kandidati za razpisano delovno nalogo morajo poleg spiošaii'J zakonom določenih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje:

— pedagoška izobrazba in najmanj 5 let uspešnega dela, na vxgeš*'j izobraževalnem področju,

— strokovni izpit — družbenopolitična aktivnost, — moralno-etična neoporečnost, — organizacijske in vodstvene sposobnosti

Mandat traja 4 leta.

Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogajf pošljite v 20 dneh po objavi razpisa na osnovno šolo Plaši* Kranj , Tončka Dežmana 1, z oznako na ovojnici » sa raspi komisijo«.

SOZD

ALPETOUR fckofja Loka T O Z D Potniški promet Kranj objavila na podlagi sklepa komisije za delovna naslednja prosta dela oziroma naloge:

8 V O Z N I K O V A V T O B U S A s stanovanjem v Kranju ali bliinji okolici 1 V O Z N I K A A V T O B U S A p

9 stanovanjem v Dupljah ali bliinji okolici 1 V O Z N I K A A V T O B U S A s stanovanjem v Bašlju ali bliinji okolici 1 V O Z N I K A A V T O B U S A ZA LITOSTROJ s stanovanjem v Čemšeniku ali Sentgotartu oziroma kla­nji okolici

Pogoji: - poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. I ** \

delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Poskusno dek ,Ji mesece.

Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen ča? * polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba v Kranju, K> roška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni«•* dneh po izteku prijavnega roka.

Istočasno

M . •. 1961

razveljavljamo o a sprevodnika v

glas za prosta dala oz. ualaf* Bohinju, ki je Ml objavljen sat

10. N O V E M B R A 1981 O B V E S T I L A , O G L A S I ! N O B J A V E

M A L I

- J U 16

»ti p o r odn i šn i c e )

* 0 D A M

i »O kosov rabljene S T R E S N E _Wc. cena 3 din. Frelih Slavko.

^ T — n f i r n 29 10706 JAJCA in KOKOŠJI G N O J .

v vntfe. dobite vsako soboto • v Sr vasi 6 pri Gorica h 10649

prodani dve N E M Š K I Astokrvni. z rodovnikom.

~ '••»v Jegorovo predmestje 29. tel. 064-60-098 10905

I T * » prm suhih bukovih DRV . it 16. Skofja Loka 10906

^ V prm suhih bukovih D R V \ Selca nad Skofjo Loko 10907 • PLAŠČ in O B L E K O za no k 16-.18 Telefon 064-60-817

10906 i brejo KRAVO , jalovo K R A V O mleka in 20 mesecev staro

1 J«#wovo predmestje 25, Skofja 10909

4 nova trodelna O K N A z a rolete, po ugodni ceni.

i dan od 15. ure dalje. Naslov v 'oddelku 10910

. „11*1 kv. m borove stenske OB-IV*k>73, Šenčur 10831

Prodam termoakumulanisko P E C 2 kW A E G . Bernard .Jane?:. I I Tuga Vidmarja K. Kranj 10911

P E C za etažno centralno. 20.000 kal. 13G--litrski BOJ L E H in termoakumula-cijsko P E C elind. 4 kW. prodam Kociper. Preddvor 108 10912

Prodam leto dni star stro) /.A PO­M I V A N J E POSODE - velenje. za 2 SM Plačljivo v dveh obrokih Telefon 28-071

1091.) Prodam skoraj nov G IJSEK . posebne

izdelave, dolg 3.8 m. za 2.8 SM. Možnost planila v dveh obrokih.. Telefon 28-071

10914 Prodam 160 kg težkega PRAS lCA in

KORUZO . Lahovče 42. Cerklje 10915 Prodam 2500 kosov rabljene S T R E S ­

N E O P E K E in namizni HARMONIJ Pisovec Tone. Milje 43. Šenčur 10916

Prodam PSA. starega 1 leto, novofund-lanca križanega z boksarjem. Predoslje 41

10917 Prodam PSA, nemškega ovčarja, stare

ga 1 leto. z rodovnikom Telefon 25-307 10918

Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Stane Vernic. Snedičeva 4. Kokrica - Kranj 10919

Prodam dobro ohranjeno D N E V N O SOBO in trodelno O M A R O ter »KO­MODO« . Telefon 23-017 10920

Prodam bukova in kostanjeva DRVA. Popovo 4, Tržič 10921

Prodam otroško POSTELJICO. KO SARICO za dojenčka m mrežasto STA­JICO. Magdič. Sp. Resnica 129 10922

S IPOREKS , 5 cm. 9. kub. m. prodam za 3,5 S M . Stancar Zdravko. informacije v trgovini »Deteljica« dopoldan ali popoldan - Lom 14/a, Tržič 1092.1

Prodam GOBEL IN - narava, v okvirju 106 x 45 cm Telefon 064-60-145

10950 Prodam polsuha bukova DRVA in

Z E L J E v glavah Podbrezje 111. Duplje 10951

Prodam B I K C E za rejo Letence 1. Prodam S E D E 2 N O G A R N I T U R O

ND 7000. Ogled v soboto. 14 XI. od 9. do 13 ure Za nova 24. Kram

KUPIM Kupim termoakurnulacijsko PEC. 5 do

B kW Suša Slavko. Kram. Zupančičeva l i l U 10924

Kupim T E R M O A K U M U L A C I J S K O PEC. 3 kW. Jezerska 46. Kranj

VOZILA

t-fenci in učitelji o s n o v n e šole h e r o j a Bračiča v B i s t r i c i P" Tržiču smo se v s r edo , 4. n o v e m b r a 1981 pos l ov i l i od

našega

D A R K A K O G O J A učenca 8. a r a z r e d a

V upanju, da b o z m a g a l o življenje. srce

j e u t i h n i l o njegovo

N A Š A M I S E L N A N J B O O S T A L A !

Z A H V A L A

O b boleči i z g u b i d rage m a m i

D A R I N K E B R U D A R

* i skreno z a h v a l j u j e m v s e m , k i so n a kakršenkoli način ) z*ekli sožal je , d a r o v a l i cve t j e i n vence ter jo posp remi l i

n a z a d n j i po t i .

Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

K r a n j , 5. n o v e m b r a 1981

V 7 2 . l e t u j e p r e m i n i l a d o l g o l e t n a s o d e l a v k a

A N A Š R A N C P T T u p o k o j e n k a

Od n j e s m o s e poslovili v s o b o t o , 7. n o v e m b r a

1 9 8 1 n a p o k o p a l i š č u n a B l e d u

K O L E K T I V T O Z D Z A P T T P R O M E T

RADOVLJICA

W o č a m o žalostno vest. da n a s je v 83. l e t u z a p u s t i l nas d r a g i ata. s t a r i a t a i n p r a d e d e k

J A N E Z K I R N borec za severno mejo i n udeleženec N O B

'>Jtreb ho v torek. I<>. novembra 1981. ob I5.30 n a pokopališču \ K o k r i

ŽALUJOČI : s inov i Janez . J a k o b . Andre j , hčerki M i r i in M i l k a 7. družinami

Kokra , Šenčur, Skofja L o k a , L j ub l j ana , T r a v n i k , 8. n o v e m b r a 1981

Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, let­nik 1978. prodam. Smolej Jure. Kovor 56/a 10946

ZASTAVO 101. letnik 1975. prodam po delih. 60 odstotkov ceneje od nove. Leskovšek. Frankovo naselje 41, Skofja Loka 10947

Kupim motor za avto VW. od letnika 1965 dalje. Telefon 50-736 10948

Prodam ZASTAVO 750 SC. letnik 1979. prevoženih 23.000 km. Arh Marko. Šer-oerjeva 37, Radovljica 10949

Prodam FIAT 126, star leto in pol, 17.000 km, dodatno opremljen, cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Grabovac. Beleharjeva 26. Šenčur

10925 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750,

za 15.000 din. Zupan Stane. Šenčur. Kranjska c. 10 10926

Prodam zimske G U M E michelin za »FICOTA«. Mihelić. Radovljica. Go­renjska 30 10927

Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976 Žagar, Valjavčeva 14, Kranj 10928

Prodam FIAT 1300, po delih Puhar Aci. Breg pri Preddvoru, tel. 45-121

10929 Prodam dobro ohranjen F IAT 1300,

letnik 1970, registriran do avgusta 1982 < poceni). Cerklje 9 10930

Prodam F IAT 850 special, registriran do marca 1982 in Z A S T A V O 850. neregistrirano, v voznem stanju, lahko po delih. Ogled popoldan od 15. do 18. ure. Florjan Vodopivec, Tavčarjeva 1, Jese­nice 10931

Prodam Z A S T A V O 101 in A L F A RO­M E O guilia, oba za dele. Jerala, Podreča 11, Mavčiče 10932

Prodam DIANO, oktober 1977. odlično ohranjeno. Dolinar, Podlubnik 224, Skof­ja Loka. tel. 064-62-416 10933

Prodam »KATRCO«, letnik 1977. Tr ­žič, Zali rovt 5, tel. 50-057 10934

Prodam M E N J A L N I K . V R A T A in SEDEŽE za zastavo 101. M l a k a 118. te l . 26- 684 10935

Prodam komplet dele za R-4 - novo: zavorni avtomat, vetrobransko in stran­ska stekla: rabljeno: termostat, troje vrat, 4 letne gume in razne druge dele. Cena 3.500 din. KuraS Milan, Tomšičeva 68/B.Jesen ice 10936

Prodam Z A S T A V O 750. letnik 1970. Informacije vsak dan popoldan Telefon 27- 005 - Kranj 10937

A N C I L L O T T I 50 motocross. letnik 1981. prodam. Pavšek. B is t r i ca 95. Tržič

10938 Ugodno prodam M O T O R tomos 90

elektronk-, letnik 1980. PoljSica 54/a, Zg. Gorje 10939

STANOVANJA Starejše enosobno S T A N O V A N J E v

centru K o p r a , zamenjam za pr imemo v K r a n j u a l i na Gorenjskem. Te le fon 21-290 10952

Student išče v K r a n j u ogrevano S O B O s souporabo sanitari j . Ponudbe po telefo­nu 27-192 10695

Iščeva S O B O s kuhinjo in sani tar i jami V K r a n j u a l i bližnji okol ic i . Šifra: M l a d par 10940

POSESTI HIŠI — ena primerna za zasebno trgo­

vino, druga za stanovanje, obedve skupaj blizu Ljubljane v turističnem kraju, oddam v najem. Zaželjena zamenjava stanovanja nekje na Gorenjskem. Po­nudbe pod: Izredna prilika 10941

ZAPOSLITVE Žensko zaposlimo za delo v KUHINJI ,

takoj ali po dogovoru. Urejen delovni čas, možnost stanovanja. Penzion GRIČ — Tupaliče 32, Preddvor 10885

Zaposlim KOVINARJA z nekaj prakse na obdelovalnih strojih. Lavtar Slavko, Kranj, C. na Klanec 48, tel. 26-666 10942

ELEKTRIČAR in ORODJAR iščeta kakršnokoli popoldansko zaposlitev v Kranju ali okolici. Telefon 45-092 vsak dan od 15. do 17. ure 10943

Zaposlim delavca za vlivanje aluminija v kokile. O D po učinku. Primožič Stane, Zminec 30, Skofja Loka 10944

NAJDENO Zatekel se je srednje velik PES, črne in

rjave barve. Lastnik ga dobi v Moškrinu št. 2. Škofia Loka 10945

OBVESTILO' Absolvent INSTRUIRA M A T E M A

TIKO za srednje šole. Kranj. tel. 27-598. GOSTILNA »VIGRED« - Reteče. vas

vabi vsak petek s svojimi specialitetami ob poslušanju prijetne glasbe. Za obisk se priporoča gostilna »VIGRED« 10647

ČESTITKA AJDOVCEVI mami iz Hotemaž želijo

i* 90. rojstni dan zdravja in sreče dru­žine: Sitar. Janša in Gregorin 10899

OSTALO M A T E M A T I K O INSTRUIRAM za

vse šole. Telefon 27-329 - kličite po­poldan 10900

R O G ,

S E R V I S

1'sluge n u d i m o h i t r o iti pocen i t u d i i zven garanc i j e .

N u d i m o t u d i s h r a m b o ko­les i n moto r j e v v z i m s k e m času.

Vse in f o rmac i j e S m r k o l j Dušan. C. J L A 27. K r a n j . Te l e f on 27-566.

U P R A V A I N Š P E K C I J S K I H S L U Ž B Z A G O R E N J S K O je od 1.11. 1981 d a l j e n a te le fonsk i številki 25-9BI uved la dežurno službo, pre -ko ka te re l a h k o o r ganom inšpekcijskega nadzo r s t va posredujete vaša vprašanja o z i r o m a pr i jave nep rav i l ­nos t i .

Dežurna služba je o r g a ­n i z i r ana vsak de lavn ik v času od 6. do 20. ure in v sako soboto v času od 6. do 14. ure.

P R O I Z V O D N O IN T R G O V S K O P O D J E T J E Z A D O M A Č O IN U M E T N O O B R T » D O M « no t r an j a i n zunanja t r g o v i n a . L jub l j ana M e s t n i t r g 24

K o m i s i j a za d e l o v n a razmer j a ob jav l ja p ros ta de l a in na loge

P O S L O V O D J E (za p o s l o v a l n i c o v Trž iču )

Pogo j :

— šola za prodajalce. — 5 let delovnih izkušenj v komercialnih poslih

Za objavljeno delo je določen poskusni rok.

K a n d i d a t i naj pošljejo prijave in dokazi la o izpolnjevanju pogojev \ roku 15 dn i po objavi oglasa na naslov: Proizvodno in trgovsko pod jetje za domačo in umetno obrt D O M — notranja in zunanja trgovina L jub l jana . Mes tn i trg 24.

K a n d i d a t i bodo obveščen i o r ezu l t a t ih objave v r o k u 30 d n i od p o t e k a r o k a za spre jemanje p o n u d b .

mira s tavbno in pohištveno mizars tvo R A D O V L J I C A , Šercerjeva 22

Komi s i j a za medsebojna r a z m e r j a r a z p i s u j e p r o s t a dela in naloge

R A Č U N O V O D J E O Z D

Pogoj i :

— n a j m a n j s r edn ja šola e k o n o m s k e s m e r i , — t r i l e ta d e l o v n i h izkušen i v finančnem pos l o van ju . — de l a v ca za oprav l j an j e teh del in na log b o m o i zb ra l i za

dobo štirih let .

K a n d i d a t i naj pošljejo pismene pri jave s pot rebn imi dokaz i l i o s t rokovnos t i v 15 dneh po razpisu na nas lov : M I R A stavbno i n pohištveno mizars tvo , Radovl j ica . Šercerjeva 22, komis i j a za medsebojna razmerja .

e K m e t i j s k o ž i v i l s k i k o m b i n a t

K r a n j

Z n . S O l . O . K r a n j , C . J L A 2

T O Z D K M E T I J S T V O

o b v e š č a

c e n j e n e s t r a n k e , d a s e j e C v e t l i č a r n a G L O ­

B U S p r e s e l i l a v p r e n o v l j e n e p r o s t o r e C v e t ­

l i č a r n e » R O Ž M A R I N « n a M a j s t r o v e m t r g u .

Obenem vas obveščamo, d a s m o začeli v Cvetličarni Stražišče (p ros to r i s tare v r tnar i j e )

p o n o v n o i z d e l o va t i vence, žalne šopke i n vse os ta le cvetlične aranžmaje.

Pr iporočamo se za ob isk !

Sporočamo žalostno vest, d a je tragično p r e m i n u l naš drag i s in

V E K O S L A V E R M A N > Br i to fa 281 p r i K r a n j u

Pogreb dragega p o k o j n i k a bo v torek , 10. n o v e m b r a 1981, ob 15.15 i zp red domače hiše žalosti na pokopališče v

P r e d o s l i a h

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

D a n p r i p r v o š o l č k i h v p o d a l j š a n e m b i v a n j u

G j e z r a s e l v š e s t i c o K r a n j — »No , kako se reče?« je

dejala tovarišica Saša Marinčkova, ko sem stopila v prvi c kranjske osnovne šole Stane Žagar. »Zdra-vooo!« se je oglasilo in šestintrideset parov radovednih oči se je zastrmelo

Medtem ko otroci pišejo mate­matično nalogo — v petek so jemali število pet - si ogledujem razred. Prav prijetno je. Mize so stisnjene v dve vrsti ob omari je peskovnik. na steni pa polno risbic: gTobovi ob

Presnete množice in ta nova matematika!

vame. » N a s boš slikala?« Fotograf­ski aparat je bil v hipu najpomemb­nejši objekt njihovega zanimanja. »Boš mene? Mene! Mene!«

Seveda sem slikala. Enega, dva, sklonjena nad matematično nalogo, potem p a . . . Vse skupaj, prav? Uh , kakšen čebelnjak!

Sedla sem k Denisu, skodranemu dečku, da ne bi motila učne ure. »Kako ti je pa ime?« me je vprašal. »Helena.« »Jaz sem pa Denis.« »Jaz pa Klemen.« »Ma ja ! « so hiteli pripo­vedovati tudi drugi. Neverjetno, kako hitro smo se sprijateljili.

»Pri tovarišici Saši je lepše kot pri razredni,« mi je zaupal Denis. N i znal ali hotel razložiti, zakaj. Uga­nila sem. Zato, ker je prijazna, vedno nasmejana, pripravljena za šalo in pomoč. Ker j ih ima rada. Pri njej lahko tudi klepetajo, se igrajo, skrijejo za omaro, sedejo ali ležejo na tla.

»Trudim se, da bi jim bilo podaljšano bivanje v šoli čim bolj prijetno,« mi je dejala v trenutku miru. »Želim, da so sproščeni, veseli, saj navsezadnje od jutra do pol treh, ko pridejo ponje starši, res ne bi mogli zdržati prilepljeni na stolih. Resnost zahtevam le pri učni uri, ko pišemo domače naloge, beremo, utr­jujemo snov.«

Podaljšano bivanje se začenja ob enajstih, ko je konec rednega pouka. Pol ure imajo otroci časa, da se spro­stijo, si umijejo roke in pripravijo za kosilo. »Danes ni bilo dobro,« se je namrščil Denis. »Juha s krompirjem in klobaso (hrenovko). Ja, puding je bil pa dober. Rumen.«

dnevu mrtvih, hranilniki pikapo­lonice, cvetje, drevesni listi v jesenskih barvah, odtisi rok, rdeči, modr i . ..

Se slovenska naloga; ena stran črk G pa prepis besed iz berila: G L A S

tudi že vse! Tovarišica. ali lepo pišem?« so se hiteli oglašati tudi drugi. Lot i l i so se risanja, sedli k škatlam z igračami, ki jih je to­varišica postavila v »igralni prostor« med obe vrsti klopi, in čakali »počasneže«.

Na hodniku, kjer imajo čevlje in vrhnja oblačila, je nadvse živahno Prerivajo se, vsi vprek kričijo in se veselijo iger na prostem. »Tova­rišica, tovarišica, sem lahko v prvi vrsti?« Ko lona po dva in dva počasi dobiva podobo. T r i deklice me hočejo držati za roko. K a r nerodno mi je. Hkrat i pa premišljujem, kako sramežljivi otroci smo bili nekdaj mi in da vrtec res ni slaba stvar.

Kača se nekajkrat pretrga, preden pridemo na igrišče. Najbolj živahni dečki brž določijo golmana in se zapodijo za žogo, drugi se lovijo ali igrajo nekaj tenisu podobnega, večini deklic pa se nič kaj ne ljubi. Potem jih tovarišica le navduši. Slepa miška mora po čivkanju ugo­toviti, na čigava kolena je sedla. T u d i »kužek menja utico« je nadvse zabavna stvar.

Bl izu dveh je že ura. Nazaj v razred bo treba. Zadnje pol ure rišejo žabe in kače, ki so j ih prejšnji dan videli v lutkovnem gledališču. Boban je narisal kor motorni čoln. čeprav ga, kot mu je očital K lemen, v igrici sploh ni bilo. Pa saj je vseeno. » A sem bil priden?« vpraša tovarišico, ko mamica pokuka v razred.

Čiv, čiv, ugani, kdo sem!

G R L O , G O V O R I M . . . Škilim v zvezke. Nekateri pišejo lepo zaob­ljene črke, Gregorjeve pa so suhe, podobne šestici. Kaže, da mu ne ležijo, samo po tri je spravil v vsako vrsto.

Žarko je prvi končal in ponosno pokazal zvezek tovarišici. »Jaz sem

K l o p i so vse bolj prazne. Petek je in takrat starši običajno pridejo že ob pol treh. Tovarišica Saša si nevidno oddahne in prizna, da mož in sin včasih nosita posledice njene zadržanosti v Šoli. Jaz pa ugotovim, da tovarišica sploh ne bi bila, čeprav so otroci čisto »fletni«.

H . Jelovčan

P o k l j u k a se d o l g o č a s i Na Pokljuki je Sport hotel zaprt, vse leto obratuje le penzion pri Mari — Već ali manj dolgočasno za obiskovalca, ki prihaja po kopni cesti na Pokljuko

P o k l j u k a — Zelo mrzli so že dnevi na Pokl juki , čeprav sončni kot v dolini . A še v sončnem opoldnevu zebe do kosti in v zraku se že čuti, da bo zdaj zdaj nasulo snega do kolen in še čez.

M r z l a Pokl juka, tiha in spokojna, čaka snežno zimo, meteže in visoke zamete, ki j ih sonce ne bo pobralo tja do maja ali junija. Vsako zimo je tako, vsako zimo zapade veliko snega, ki se tu najbolj trdovratno upira sončnim žarkom.

Po gozdnati Pokl juki so speljali Široko asfaltno cesto vse tja do odse­ka za Sport hotel — le za nekaj sto metrov je očitno zmanjkalo denarja, še bolj pa dobre volje in pripravlje­nosti lastnikov hotela. Se vedno In še dolgo bo vodila do hotela luknja­sta makadamska pot, ki se potem vije naprej po Gorel jku, mirno številnih počitniških hišic in domov. Ampak cesta po Pokljuki, ki jo bodo zdaj redno plužili in ki je boljša kot naša magistralna, odtehta teh nekaj

Edino gostišče, kije na Pokljuki odprto, je penzion pri Mari.

sto metrov makadama. Prav zdaj napeljujejo tudi telefonske kable in tako bo Pokl juka bogatejša še za telefone.

Za l pa se je spet in spet treba pritožiti čez hotel, ki je današnjim obiskovalcem dvakrat zaklenil vra­ta. Sport hotel je zaprt, uradno in nepreklicno, z obrazložitvijo, da ga obnavljajo. Res je, da se vidi, da mu v notranjosti belijo stene, žal pa je res tudi, da ostaja pokljuški nebo-digatreba in nebogljenček še naprej. K l j ub vsej svoji impozantnosti, ki mu je pač ne moreš odreči, ostaja siromaček v poplavi izgub, ki mu j ih pišejo iz leta v leto. Od debelih spisov analiz, sanacij, zasilnih, prisilnih uprav, pritožb, zahtev, potreb, usmiljenih pogovorov in upov, da ga prevzamejo bogatejši blejski ali bohinjski hoteli, ni očitno ostalo ničasar več. K o t v posmeh so zaprašeni načrti njegovih gospodar­jev, da kanijo za pokljuškega mogot­ca urediti poleg hotela tudi nekakš­no zdravilišče z apartmaji in kot v posmeh so gore papirnatih sanacij. Sport hotel ne gre in ne gre v promet, pa naj ga prevzemajo naj­bolj sposobni in domiselni direktorji. Zguba na zgubo!

Če bi se postavili na boli realna tla bi rekli, da sredi Pokljuke takš­nega osamljenčka, ki ponuja parket pa bazen pa viski v disco klubu, nikakor ni treba. Smučarji, ki priha­jajo pozimi, so v »pancerjih«, in j im na parketu spodrsne, poletni gostje pa so starejših let in si želijo stezic, miru in j im je kaj malo mar za bazen s toplo vodo. Če bi hoteli, da na Pokljuko drvijo mlajše družine, bi nujno potrebovali poleg hotela vsaj nekaj konj in hlevov, gugalnice. peskovnike, športna igrišča. Skratka:

G L A S O V A A N K E T A

S o r i c a i n S k o f j a L o k a n i m a t a G r o h a r j e v i h d e l

Mojstru impresionizma, sli­karju sončne svetlobe Ivanu Groharju, so preteklo nedeljo v rodni Sorici odkrili spomenik ob 70-let niči njegove smrti. V rojstni hiši so odprli preurejeno muzej­sko zbirko. Sorica je postala še bolj vabljiva za obiskovalce.

Ob nizu prireditev, ki so se te dni v Groharjev spomin vrstile v škofjeloški občini, posebej ob svečanosti v Sorici , se je pokaza­lo: ne rodna Sorica ne Skofja Loka , v kateri je Grohar v za­dnjih letih svojega življenja postal pravi slikar domače zem­lje, nimata najboljših Grohar ­jevih del, slik, po katerih ga danes predstavljamo in poznamo.

M A R J A N P E T E R N E L J iz S o r i c e , p r e d s e d n i k o d b o r a za p o s t a v i t e v G r o h a r j e v e g a spo­m e n i k a

»Želja Soričanov, da vas dobi Groharjev spomenik, je stara več kot dvajset let. D o pobude je prišlo leta 1960, ko je Franc Gač-nik v župnišču uredil prvo zbirko. Letos, ob 70-letnici slikar-jeve smrti , je pobudo okrepilo Muzejsko društvo iz Železnikov, ki ima v svojem delovnem pro­gramu tudi postavljanje spomin­skih obeležij pomembnim roja­kom. D a imamo danes v Sorici Groharjev spomenik, ima veliko zaslug muzealec N iko Žumer iz Železnikov. Brez dvoma pa nam je akcija uspela zaradi složnosti odbora in podpore Soričanov, posebej mladine ter seveda tudi zato, ker Grohar zavzema y slovenski kulturi pomembno mesto. Zdaj, ko je spomeniuk Groharju postavljen, si bomo prizadevali, da v Sorico dobimo katero od znanih Groharjevih slik *

F R A N C N O V I N C , s l i k a r , p r e d s e d n i k Združen ja u m e t n i k o v Skof ja L o k a

»Pobudo Soričanov in Muzej ­skega društva iz Železnikov o postavitvi spomenika Groharju je naše združenje takoj podprlo in v odbor imenovalo svojega pred­stavnika. Spomenik je oblikoval član našega združenja, kipar T o n e Logonder. Dela l je povsem

Ogledat i

samostojno, saj njegova dela sega daleč nazaj v združenja še ni bi lo. O g l si prenovljeno muzejsko Sorici , ki G roha r j a ne m vito predstavljati, saj so „ ljena le dela iz njegovega ne »šega obdobja. S o r i c a H I dobiti katero od njegov i t nih slik. Ve l iko teh je Škofji L o k i . Po i ska t i poti, da se bodo ta de la okolje, v katerem so Podobnih pr izadevanj rali biti deležni t u d i drugi i kot na primer poko jn i Sesaj Žirov pa Mihelič, k i j e l e m a s i željo, da svoja najboljša dsa pokloni Škofji L o k i , in Stapati izdelati bi mora l i trden in se zavzeti za njegovo tev.

T O N E G O L J A i s Da i G r o h a rej v s o r o d n i k

»Lep je zame današnji dan. mi bilo dano, d a b i G i poznal, saj je umr l , preden rodil. Oče, ki m u je bi l stric, mi je veliko pripovc _ njem. Pr ihaja l je v D a ve* očetovi sestri Ma r i j i . Nekaj je ostal, delal in spet odšel je živel, mi je p rav i l oče. prihajal. Sl ike je ime l G skrinji, ko je u m r l , so se gubile, nekaj so j i h i . Vedelo se je že tedaj, da je da bo tako pomemben. . ni slutil. N jegovi sorodniki danes nimamo nobene aj slike.«

M . V o K p l

Šport hotel na Pokljuki je zaprt. - Foto: D. Kuralt

bilo bi bolje, ko bi bila na mestu hotela danes večja brunarica.

A zdaj je, kar je in žal mora biti. Poleg hotela je še depandansa Jelka, ki je tudi zaklenjena in zapuščena, kajti tako kot za hotel tudi za depandanso velja, da so vzdrževalni stroški izjemno visoki, če v hotelu ni gostov.

Današnja pokljuška predzimska slika pa ne bi bila popolna, ko ne bi omenili edinega gostišča, ki je odprto in ki rešuje čast Pokljuke. Le penzion pri M a r i je odprt vse leto, le ta penzionček, ki se nikoli in nikjer ne hvali, prijazno sprejme sleherne­ga gosta, ki se v petek ali svetek mudi na Pokljuki. T u so poleg drugih gostov še delavci, ki dobijo toplo hrano pa tekači pozimi pa tujci poleti. Vsak goet je v penzio­nu dobrodošel, pa naj pride le na čaj

ali domačo hrano aii pa si pravi penzion. Gostišče ima devet sob s sanitarijami, n r ~ pa je vsekakor, da vam , , nikoli ne bodo dejali, nimamo.

Na Pokljuki vendarle ni črno, kot se zdi. Zdaj so u red * ' da imajo kontejnerje in or*" odpadke, zdaj pozimi vedno, z zaostankom, plužijo.

A navkljub vsemu odhaja* liko razočaran. Razočaran nad da je Pokljuka še vendo takšna ie bila pred leti, z majcena«* majhnimi pridobitvami. Ze w a * morda bolje, da je nismo n a t j * hoteli in da se miru * ^ > « * f Sobro počutijo, vendar J * o ^ je ostala pozabljena. Z e k s M majava vlečnica, ki vsako k*Oj ije ob hotelu dota bi bilo lahko drugače... D.