L E T O X X . — številka 83

Ustanovitelji: občinske konferenco

SZDL Jesence Kranj, Radovljica,

gkofja L o k a i.i Tržič. — Izdaja časo­

pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj.

£ a . redakcijo odgovoren Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A

KRANJ, sobota, 4. 11. 1967

Cena 40 par jli 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s redah i n s o b o t a h

L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Te dni so oči vse svetovne javnosti uprte v Moskvo, glavno mesto države, ki 7. novembra praznuje obletnico zmage velike oktobrske revo­lucije. 50-letnice tega pomembnega dogodka pa ne praznuje samo Sovjetska zveza, praznujejo jo vsi privrženci socializma, vsi ljudje, ki jim socia­listični družbeni sistem pomeni vero v lepše, boljše življenje.

7. novembra 1917 so topovski streli s križarke Aurore oznanili vsem svobodomiselnim ljudem v Rusiji in po vsem svetu, da je konec zatiranja m začetek socializma, boljšega in pravičnejšega siste­ma. Prekoračenje vseh izkoriščevalskih oblik kapi­talističnega družbenega sistema in želje po miru med narodi, kot so jih propagirale in uresničile ideje Oktobra, so današnjemu svetu še vedno zelo blizu. Predvsem velja to za željo po miru in so­žitju med narodi, saj nam obsojanje svetovne jav­nosti današnjih žarišč vojne nevarnosti in vojne sploh kažejo na hotenje vsega človeštva, da bi Živelo v miru, blaginji in medsebojnem razume­vanju.

Oktobrska revolucija je pospešila prehod obla­sti nad proizvajalnimi sredstvi v roke tistim, ki Z njimi upravljajo. Zato navdušenost in podpora idejam Oktobra tudi zunaj meja Sovjetske zveze ni zgolj naključje, saj je takšen korak v takratni Rusiji pomenil odločujočo spodbudo svobodomi­selnim in miru željnim množicam po vsem svetu, pomenil jim je konec izkoriščanja in vero v lepšo bodočnost.

Ob 50-letnici Oktobra

Obstoj prve socialistične dežele na svetu in zmaga socialistične revolucije sta vsestransko vpli­vali tudi na zgodovino narodov Jugoslavije. Ti vplivi so potekali od Jugoslovanov — udeležencev velikega Oktobra, teh je bilo nad 30.000, pa tudi sicer so narodi Jugoslavije vseskozi s simpatijami spremljali dogajanja v bratski slovanski deželi. Vse to pa je vplivalo na razvoj globoke zavesti naših narodov, da pomagajo zmagi revolucionar­nih idej tudi v svoji domovini. Boj proti fašizmu v zadnji svetovni vojni in zmaga nad njim vse­kakor pomeni nadaljevanje revolucionarnega pro­cesa, ki se je začel z veliko oktobrsko revolucijo.

Z današnjim dnem dobiva nova doba človeštva, ki jo je napovedala zmaga socialistične revolucije in obstoj prve socialistične države na svetu — Sovjetske zveze — vse bolj popolno obliko, obliko, ki kaže, da je v socializmu mogoče doseči tisto stopnjo družbenih odnosov, v katerih odpadejo vse oblike izkoriščanja med ljudmi, tisto stopnjo, ko človeštvu ne bo več grozila uporaba vojne kot sredstva za reševanje in dosego njegovih vsako­dnevnih želja in interesov.

Vili Guček

Med revolucijo in državljan­sko vojno

V milijonu vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli Rusi v Avstro-Ogrski vojski v letih 1914—1916, je bilo tudi veliko Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Februarska revolucija, ki je vrgla carja, je za­tekla Srbski dobrovoljski korpus v Odesi (vanj so bili vključeni slovenski, hrvaški in srbski vojni ujetniki). Poveljstvo korpusa je zastopalo politiko velike Srbije, kamor naj bi bile vključene tudi slovenske in hrvaške dežele. Takšna usmeritev je imela za posledico, da je število vojakov v njem padlo od 40.000 v začetku leta 1917 na 20.662 v maju.

Vpliv oktobrske revolucije pa je bil na vojne ujetnike še neprimerno večji. Med drugim so bili vojni ujetniki tudi izenačeni z ruskimi državljani. Kmalu so pričeli govoriti — v nasprotju z veliko Srbijo — o federativni, demokratični Jugoslaviji.

Organizirana dejavnost vojnih ujetnikov se je pričela že takoj v začetku leta 1918. V Moskvi so na posebnih zborovanjih odločili o svoji politiki.

Na jugu Rusije, v Ukrajini, je prišlo do spon­tane odločitve Jugoslovanov. Ta opredelitev je bila vidna v bojih proti nemški in avstrijski armadi, ki sta okupirali deželo.

V začetku aprila 1918 je nastala v Moskvi Jugo­slovanska skupina mednarodne socialne demokra­cije, maja in junija pa se je iz nje izoblikovala Jugoslovanska skupina Komunistične partije Ru­sije. Ta prva komunistična organizacija med Srbi, Hrvati in Slovenci (v začetku so bili vanjo vklju­čeni tudi Bolgari) je delovala tri leta. Izdajali so glasilo Vsemirskaja revolucija, tiskali letake, pre­vajali in tiskali knjige in brošure, napredne in ko­munistične vsebine.

5. novembra 1918 so se zbrali v Moskvi sloven­ski, hrvaški in srbski komunisti. Ustanovili so Komunistično partijo (boljševikov) Srbov, Hrvatov in Slovencev ter poslali večje število svojih članov v domovino, da prično z delom nove stranke.

Marca leta 1920 je bilo v Rusiji organiziranih že 500 jugoslovanskih komunistov.

Poleg dejavnosti osrednje jugoslovanske sku­pine v Moskvi pa je bilo pomembno tudi delo Ju­goslovanov v Sibiriji in Turkestanu.

Znano je, da sta dva bataljona (od treh) iz polka Matije Gubca v Nižjem Udinsku prešla na stran Rdeče armade.

V Irkutsku je nastala februarja 1920 Prva in­ternacionalna komunistična divizija, kateri je po­veljeval Hrvat Vilko Marion. V diviziji je bil tudi konjeniški eskadron Jugoslovanov (120 po številu).

V Turkestanu so Jugoslovani — med njimi so prevladovali Slovenci — pomagali zatreti upor belih zoper sovjetsko oblast.

Posebna zanimivost dejavnosti Slovencev v TaŠkentu — kjer je deloval pevski zbor pod vod­stvom Emila Adamiča in izhajal štirinajstdnevnik Crveni barjak — Rdeči prapor — Crvena zastava — je ugotovitev Ljubljančana Ljudomila Kalina na sestanku 18. aprila 1920, kjer je poudaril, da »teoretično diktatura proletariata ne more biti eno in isto kot sovjetska oblast. Lahko se namreč zgodi, da proletariat drugih držav uporabi drugo obliko proletarske diktature.«

Naši rojaki v Taškentu so se že pred mnogimi leti ukvarjali z vprašanji, ki so bila kasneje včasih sporna.

P. C.

Slavnostno zborovanje v Škof ji Loki Tako kot povsod drugod

bodo tud i v škofjeloški obč i ­n i svečano pros lavi l i petde­setletnico oktobrske revoluc i ­je. V nedeljo, 5. novembra, ob 9. u r i , bo v razstavni dvo­rani na loškem gradu slav­nostno zborovanje d r u ž b e n o ­pol i t ičnih in javnih delavcev. Uvodni govor na temo Okto­brska revolucija i n m i bo imel profesor Rado Jan. S lav­je se bo nadaljevalo na Mest­nem trgu s promenadnim koncertom godbe na pihala J L A i z Ljubljane.

V ponedeljek, 6. novembra, ob 19. u r i bodo v k i n u Sora predvajal i ru sk i f i lm Opt i ­m i s t i č n a tragedija. Po konča­n i predstavi bodo k p razn ič ­nem vzduš ju prispevali še to­povski streli , ognjemeti in kresovi , k i bodo zagoreli po oko l i šk ih h r ib ih .

Šolska mladina v Skor j i L o k i , Se lški i n Pol janski do­l i n i bo ta praznik proslavi la v torek z in ternimi šo lskimi proslavami. Učenc i vseh šol

Svečana akademija v Tržiču

Osrednja prireditev oktobr­ske revolucije v t rž i šk i obč i ­n i bo v torek, 7. novembra. Ob tej pr i ložnos t i bo D P D Svoboda v Tržiču pr iprav i lo za obč ins tvo Cankarjevo d ra ­mo Hlapec Jernej. Razen te­ga pa bodo za šolsko mladino upr izor i l i še prirejeno obliko Hlapec Jernej i n njegova pravica .

Posebnih proslav po osem­letkah ne bo, ker so prazno­vanje pionirskega dne, 29. septembra, povezal i z oblet­nico oktobrske revolucije.

V 7. i n 8. razredih bodo učenc i p isa l i naloge na temo o oktobrski revoluci j i , naj­bo l j še med n j i m i pa bodo nagrajene.

Sicer pa bodo v Tržiču vse prireditve, k i bodo še letos, imele poudarek na praznova­nju obletnice oktobrske re­volucije.

- sz

Slavnostna akademija v Kranju

V počas t i t ev 50. obletnice oktobrske revolucije bo da­nes (sobota) ob 19. u r i v vseh treh dvoranah obč inske skup­šč ine slavnostna akademija. Nastopi l bo Akademsk i pev­s k i zbor Tone T o m š i č iz Ljubljane pod vodstvom Mar­k a Mun iha i n recitatorji .

V soboto ob 20. u r i bo v počas t i t ev 50. obletnice v domu J L A v K r a n j u zabavni večer . V ponedeljek, 6. no­vembra, ob 16. ur i pa bo v galerij i mestne hiše o tvor i ­tev razstave Oktobrska soci­a l i s t ična revolucija. A. Ž.

v škofjeloški občini pa si bo­do ogledali še f i l m Opt imi­s t ična tragedija. Predvajal i ga bodo v Skofji L o k i , Želez­n i k i h i n Gorenj i vasi.

Večji pr i redi tvi v počas t i ­tev 50-lelnice oktobrske rev \ lucije bosta še v Železnikih in Gorenj i vasi, man j še pro­slave pa tudi v nekaterih drugih kraj ih .

S temi priredi tvami pa praznovanje oktobrske revolu­cije še ne bo zakl jučeno. Od 7. do 29. novembra bodo š t e ­v i lna špor tna s rečan ja šol, telovadnih d r u š t e v i n J L A . Sledi lo bo praznovanje dneva republike z več j imi proslava­m i n a v e č e r 29. novembra v Skofj i L o k i , Železnik ih i n Gorenji vasi . P r i proslavah bodo v Skofji L o k i poleg glas . bene šole i n gimnazije sode­lovale tudi druge šole, v Po­l janski in Selški do l in i pa bo­do pr ipravi le program praz­

novanja krajevne organizacije S Z D L v povezavi s š o l a m i .

Komis i j a za praznovanje oktobrske revolucije p r i ob­činski konferenci S Z D L v Skofji L o k i pa s tem še ne bo zakl juči la svoje delo. Skupno z obč insko komis i jo za praznovanje o b č i n s k e g a praznika že pr ipravl ja p rog­ram prireditev ob 18. decemb­ru, obč inskemu prazniku Sk . Loke. Zelo zanimiva bo raz­stava del na temo oktobrske revolucije, k i j i h bodo pred­s tav i l i v galeri j i na gradu, prav v času obč inskega praz­nika , k ipar Janez B o l k a ter sl ikarja Ive Subic i n M a k s i m Sedelj mlajš i .

Praznovanja in pr i redi tve v škofjeloški občini bodo torej trajale dobra dva meseca i n bodo zak l jučene s t radicio­nalno priredi tvi jo Po stezah partizanske Jelovice v s redini januarja. S. Z

Drevi akademija v Radovljici

V radovl j i šk i obč in i bo v počas t i t ev 50-letnice oktobr­ske revolucije osrednja pro­slava danes (v 6oboto) zvečer ob 19. ur i v kinematografski dvorani . Svečano akademijo sta p r ip r av i l i obč inska konfe-reca S Z D L Radovl j ica i n ob­č inska zveza kul turno-pro-svt tn ih organizacij , sodelovali pa bodo: komorni m o š k i zbor K U D Stane Žagar i z Krope, mlad insk i mešan i pevski zbor D P D Svoboda

Podnart, m e š a n i pevsk i zbor D P D Svoboda T o m a ž Godec Bohinjska Bis t r ica , k o m o r n i ansambel An ton T o m a ž L i n ­hart Iz Radovlj ice, reci tatorj i D P D Svoboda i z Podnarta in godba na p iha la i z G o r i j . Slavnostni govor na akade­m i j i bo i m e l dr. M a r j a n B r e -celj, zvezni poslanec i n pod­predsednik zvezne s k u p š č i n e .

P red akademijo (ob 18. uri) bo v Radovl j i c i promenadni koncert godbe na p iha la i z Gor i j . - a

V Kamniku predavanje in filmi V k a m n i š k i obč in i bodo

50-lotnico oktobrske revoluci­je pros lav i l i s predavanjem, k i ga bo imel 7. novembra ob 18. u r i profesor zgodovine i n s t rokovni sodelavec C K Z K S K r i ž n a r Ivan. Po preda­vanju o pomenu velikega Ok­tobra pa bodo predvajali f i lm s tematiko iz oktobrske revolucije z naslovom Pod zastavo velikega Oktobra.

Naslednjega dne, t j . 8. no­vembra, bodo za šo lsko mla­dino predvajali dopoldne in popoldne f i l m Ščors .

Preds tavnik i d ružbenopo l i ­t i čn ih organizacij k a m n i š k e obč ine pa ravno te dni obi-

oktobrske revolucije. D o se­daj so ob i ska l i t r i , v pr ihod­n j ih dneh pa nameravajo obiskat i še ostale. O k r o g 20 d r u ž b e n o p o l i t i č n i h delavcev iz k a m n i š k e obč ine p a se bo udeleži lo slavnostnega kon­certa v p o č a s t i t e v 50-letnice oktobrske revolucije v Ljub­l jan i v dvorani T i v o l i .

Osrednjo proslavo v poča­stitev tega pomembnega ju ­bi leja bodo v K a m n i k u zdru­žili s proslavo dneva repub­l ike , 29. novembra. N a tej proslavi , k i bo 24. novembra v K a m n i k u , bo sodelovalo s programom delavsko prosvet­no d r u š t v o Sol idarnost i2

skujejo še živeče udelcženceKamnika. vig

Prireditve ob 50 - letnici oktobrske revolucije

Tržiško gospodarstvo do leta 1970 Prednost turizmu, trgovini in gradbeništvu

T r ž i š k o gospodarstvo je v p r e t e k l e m planskem razdobju od leta 1960 do 1965 doseglo p o m e m b n e uspehe. Ne bo od­v e č , č e te uspehe pobliže po­g ledamo, saj so dosežk i pre­t e k l e g a planskega obdobja e d e n izmed kazalcev za oce­n jevan je prihodnjega razvoja.

Š t e v i l o zaposlenih v t r ž i -g k e m gospodarstvu se je v p r e t e k l e m planskem razdobju p o v e č a l o le za 3,8 %, hkra t i p a se je produktivnost dv ig­n i l a ka r za 34 %, kar presega d o s e ž k e v r e p u b l i š k e m meri­l u . T u d i izkoriščenost invest i ­c i j je večja kot v republi­š k e m in zveznem merilu, saj se j e na 100 S din v loženih i n v e s t i c i j d ružben i proizvod p o v e č a l za 84 dinarjev. P re ­c e j š e n uspeh pa je dosežen t u d i v izvozu, saj je t rž i ško gospodarstvo izvozilo kar 27 ods to tkov celotne proizvodnje. Z a pr imer naj navedemo i z ­v o z sosednje občine Kran j , k i j e znaša l 16,2 odstotka in r e p u b l i š k o poprečje 11,8 od-

Vecji izvoz zlasti v Elanu

V r adovl j i šk i občini je p r e c e j visokemu izvozu in­d u s t r i j s k i h podjetij v j u l i j u s l e d i l padec v avgustu, sep­t e m b r a pa se je izvoz spet p o v e č a l tako, da je za 73 % n a d m e s e č n i m p o p r e č j e m ja­nuar—avgust . V s a podjetja k i i zvaža jo (Veriga, Plameni T I O , K e m i č n a tovarna Pod-nart , L I P Bled , Sukno Zapu-ž e , A l m i r a , Vezenine B led , E l a n ) , so v septembru izvo­z i l a za 722.333 dolarjev svojih i z d e l k o v , od tega na konver­t i b i l n a p o d r o č j a za 594.436 d o l a r j e v . Skupni izvoz se je v p r i m e r j a v i z lanskim sep­t e m b r o m povečal za 28 % , i z v o z na konvert ibi lna pod­r o č j a pa ka r za 54%.

G l a v n i izvoznik v septem­b r u je b i l Elan Begunje, k i je sam dosegel 5 2 % skupne­ga i n 58 % konvertibilnega izvoza; izvozi l je za 375.975 d o l a r j e v izdelkov (na pod roč ­ja s konvert ibi lno valuto za 344.092 dolarjev). Razen E l a ­na sta večja izvoznika v k o n v e r t i b i l n a p o d r o č j a še L I P B l e d (njegov izvoz v s e p t e m b r u je šel v celoti na k o n v e r t i b i l n a p o d r o č j a ) i n V e r i g a Lesce. Tekst i lna pod­jetja so v septembru le male i z v a ž a l a (vsega le za 44.320 d o l a r j e v ) , vendar dobro po­l o v i c o na p o d r o č j a s konver­t i b i l n o valuto.

V devetih le tošn j ih mese­c i h so industr i j ska podjetja r a d o v l j i š k e obč ine izvozila za 4.067.915 dolarjev izdelkov (za 2 3 % več kot lani v deve­t i h mesecih) , od tega na pod­r o č j a s konver t ib i lno valuto za 2,570.550 dolarjev (za 2 5 % v e č kot lani) . Poprečno so podje t j a v tem času izvozila 3 2 % vrednosti celotne pro­izvodn je .

— at

stoika. Trž iško gospodarstvo je torej osnovne zahteve go­spodarske reforme: večja produktivnost, izkoriščenost investicij in večji izvoz, do­bro izpolnilo.

Prav to pa daje določen optimizem pr i planiranju razvoja gospodarstva v raz­dobju 1965 do 1970. Družbeni proizvod naj bi v bodeče na­rašča l letno za 7,5 %. torej nekaj manj kot v preteklem obdobju. V okvi ru posamez­nih panog pa je predvidena h i t re j ša rast turizma, t rgovi­ne in g radben i š tva . P r i tem bo družben i sektor udeležen s 95.2% in zasebni sektor s 4,8%. Tako majhen ds lež za­sebnega sektorja je posledica slabih naravnih možnost i za kmetijstvo. Delež industrije v d r u ž b e n e m proizvodu se bo zman j ša l predvsem zaradi hitrega razvoja trgovine, tu-r izma in g radben iš tva .

T ' - ško gospedorstvo v p r i ­hodnje predvideva smotrnej­šo del i lev narodnega dohod­ka (dela, k i ostane gospodar­sk im organizacijam), pa tudi čis tega dohodka, predvsem zato, da bi se zbralo č imveč sredstev za modernizacijo proizvodnje in tako pr ib l i ža ­la produktivnost evropskim i n svetovnim dosežkom. Ta ­ko bodo za sklade namenili 22 odstotkov narodnega dohodka i n 25,1 odstotka čistega do­hodka. Prav zato predvideva­jo večje investicijske naložbe v gospodarstvo, k i naj bi bile v narodnem dohodku udele­žene s p r ib l i žno 13 odstotki (v preteklem razdobju le z 11,7 odstotka). P r i tem bodo

investicije v industriji ostale na dosedanjem nivoju, pove­čale pa se bodo v tur izmu in trgovini.

Razen tega pa se predvide­va tudi smot rne j ša struktura na ložb , tako da bodo na lož ­be v strojno opremo za 15 odstotkov večje kot doslej. To pa kaže, da se gospoda. ^ t v o le usmerja od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Pomembno je t jd i , da bedo [0 cdstcikov c d skupno 50 m i ­lijonov 337 tisoč N din pred­videnih investicijskih sred­stev prispavala podjetja iz lastnih sredstev, kar zagotav­lja precejšnjo neodvisnost go­spodarstva od polit ike bank v investicijski pol i t ik i .

Gospodarski plan torej predvideva sorazmerno hilro rast t rž iškega gospodarstva. Realizacija postavljenih ciljev pa je seveda odvisna cd vr ­ste kazalcev, k i j ih ni mogo­če iz računat i in predvidevati. Zato je v uvodu plana po­udarjeno, da mora gospodar­stvo izboljšati poslovno ko­mercialno polit iko, k i naj bi zagotovila prodajo doma in v tujini . Gospodarske organiza­cije naj bi v prihodnje tudi zagotovile denar za znanstve­ne raziskave, k i so potrebne za nastavitev sposobnih kad­rov na področju raziskave sodobne proizvodnje, tehnolo­gije in mednarodnega t r ž i ­šča. V k o n k u r e n č n e m boju za domače in tuje tr/-išče uspe­va n a m r e č le tisti, k i nudi nove proizvode in poceni. Vse to pa se danes brez so­delovanja znanosti ne dose­že več. S. Zupan

Izobrazba zaposlenih pod poprečjem

Izobrazba in strokovnost zaposlenih je že dlje pe reče v p r a š a n j e , s katerim se ukvarjajo poklicne ustanove kakor tudi sindikalne po­d ružn ice . O tem so večk ra t razpravljal i na sejah občin­skega sindikalnega sveta na Jesenicah. N a plenumu so večkra t sprejeli s ta l i šča in p r iporoč i l a , kako naj b i po­stopoma odstrani l i oziroma dvigni l i stopnjo izobrazbe zaposlenih. Od 13.000 zaposle­n ih j ih je 0,96 odstotka z vi­soko šolo, 0,50 odstotka z višjo šolo, 13,33 odstotka s srednjo šolo, 38,84 odstotka z d o k o n č a n o osnovno šolo, 43,47 odstotka z nedokonča­no osnovno šolo i n 2,87 od­stotka brez šole.

L a n i je bi lo v gospodar­stvu j e sen i ške obč ine zapo­sleno 105 oseb z visoko šolo, č ep rav je b i lo 247 delovnih mest, k i t a k š n o izobrazbo zahtevajo. Z viš jo šo lsko izo­brazbo je bi lo zaposleno 68 oseb, delovnih mest s t a k š n o zahtevo pa je 274. Delovnih mest za kvalif icirane delavce je 3616, zaposleno na takih delovnih mest ih pa je 4800, ka r pomeni, da je 1184 kva­l i f ic i ranih delavcev zasedalo

delovna mesta za katera nji­hova kval if ikaci ja ni ustre­zala.

L a n i je bi lo 69 j esen i šk ih š t ipend i s tov na visokih šolah, to pa je še vedno premalo, da b i lahko zasedli vsa delov­na mesta, na katerih se za­hteva visoka izobrazba.

Javnost je na jvečkra t ob­veščena, da je p r i nas preveč strokovnih kadrov. To le delno drž i . Tako stanje je le v določenih panogah proiz­vodnje. Dejstvo je, da veliko delovnih mest, k i zahtevajo visoko in višjo izobrazbo za­sedajo ljudje z nižjo strokov­no izobrazbo in se le-ti ne mis l i jo ali pa nočejo umak­ni t i s p o s o b n e j š i m in šolane-m u kadru. Zato bo potrebno povsod dosledno uveljavljati načelo pravega človeka na pravo mesto. T u ne mis l im samo na šo l sko izobrazbo, t emveč na večjo -delovno sposobnost č loveka na odgo­vornem položa ju v podjetju a l i drugi delovni organizaciji . Č impre j bomo moral i obra­č u n a t i s s tar im zarjavelim geslom, »če smo do sedaj lahko proizvajali s tak im kadrom, bomo lahko še na­prej«. Jože Vidlc

Stavke po Oktobru Prvomajskim proslavam je do avgusta leta 1917

sledil po Evropi cel val stavk. V Sloveniji so 28. ju­nija stavkali delavci železniških delavnic in kuril­nice v Mariboru in 4. julija železničarji na postaji v Teznem.

20. januarja 1918. leta je 5000 ljudi na velikem shodu v Ljubljani zahtevalo ustavitev vojne in ureditev prehrane. 27. januarja sta bila shoda v Idriji in na Jesenicah.

Stavkovno gibanje, ki je zahtevalo izboljšanje prehrane, povišanje mezd, skrajšanje delovnega časa, predvsem pa konec imperialistične vojne, se je leta 1918 izredno razmahnilo: konec marca stavka v Tržiču, 11. aprila v Domžalah, 21. aprila stavka idrijskih rudarjev, 17. junija v Trbovljah, 26. junija stavka rudarjev v Mežici in Črni, 8. ju­lija nova stavka v Idriji, 15. julija stavka železni­čarjev v mariborskih delavnicah.

Kmalu po prevzemu oblasti je dočakala narod­na vlada SHS v Ljubljani že prve neuspehe (29. no­vembra leta 1918 že peta stavka mariborskih že­lezničarjev v tem mesecu). Stavke so se vrstile naprej: 16. decembra Trbovlje, 10. januarja 1919 neredi v Sevnici, 15. januarja ljubljanska tobačna tovarna, 27. januarja zopet v mariborskih delav­nicah in kurilnici, 1. februarja stavka železničarjev južne železnice in 22. februarja v Ljubljani velik protestni shod.

Zaradi odprave preskrbovalnih uredb konec fe­bruarja 1919 je zacvetela špekulacija in cene so naglo porasle.

Julija 1919 je v tem letu doseglo stavkovno gibanje višek. Maribor, Šentjanž, elektrarna Fala, Celje, Konjice in kot višek dvodnevna politična stavka 21. in 22. julija kot protest proti kontra-revolucionarni vojaški intervenciji v Rusiji. Naj­daljšo stavko leta 1919 je začelo 13. oktobra 544 grafičnih delavcev.

Pomladi leta 1920 je doseglo stavkovno gibanje v Jugoslaviji največji razmah. V Sloveniji je bil dosežen višek z železničarsko in splošno stavko 15. aprila opolnoči.

Deželna vlada je poizkušala zlomiti stavko z vpoklici stavkajočih na orožne vaje. 21. aprila so pričeli s solidarnostno stavko rudarji v revirjih, 24. aprila pa se je pričela tridnevna solidarnostna splošna stavka vsega delavstva. V Trbovljah je prišlo do krvavih obračunov. Ubitih je bilo 13 ru­darjev. Generalno stavko so ponekod zatrli šele v prvem tednu maja. Ohranjena so poročila o stav­kah v zasavskem revirju, Rajhenburgu, Šentjanžu, Radečah, Kočevju, Ribnici, Medvodah, Kranju, Tržiču, Šoštanju, Kamniku, Mariboru in na Dup-Ijici.

Po aprilski stavki je pričela samozavest delav­cev upadati, avgusta pa so pričeli zopet resneje nastopati in do konca leta izvedli še več manjših stavk.

če iščemo vzroke za delne uspehe in neuspehe stavk, moramo vedeti, da so bile strokovne orga­nizacije močno razcepljene in da na podeželju de­lavstvo sploh še ni stopilo vanje. Na drugi strani pa so bili delodajalci že precej močno organizirani ter so tako lažje nastopali proti strokovnim orga­nizacijam, ki so se često izgubljale tudi v medse­bojnih konkurenčnih nasprotjih.

P. C

GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA S O B O T A — 4. novembra 1967

Slovenski kmetje od 1917 do 1919

Oktobrska socialistična revolucija v Sovjetski zvezi in njena zmaga sta imeli precejšen odmev in posledice tudi med slovenskimi kmeti. Takoj po zmagi boljševikov v takratni Rusiji so se nam­reč tudi med slovenskimi kmeti začeli izgredi proti gospodi, vojnim dobičkarjem, proti raznim oblastnikom in avstrofilskim predstavnikom me­ščanskih strank. Tako je bilo med kmečkim pre­bivalstvom na Slovenskem razširjeno revolucio­narno razpoloženje in upanje, da bo prišlo do nacionalne in socialne svobode; predvsem od konca 1917 do sredine 1919. leta.

Pod vplivom narodnoosvobodilnega gibanja in boljševiških idej, ki so jih iz Sovjetske zveze pri­nesli povratniki iz ruskega ujetništva, so se maja 1918 vrstili upori slovenskega vojaštva. Razen tega pa so oktobra ponekod v mestih in večjih krajih začeli ustanavljati krajevne narodne svete, v kate­rih je bilo največ ljudi, ki so hoteli izvesti nacio­nalno revolucijo. Tako je narodni svet na Vinici 1. novembra sklical zborovanje, na katerem je za­prisegel občane svobodni državi in republiki. Na Jesenicah pa je narodni svet povišal nekatere slovenske oficirje.

V tistih krajih, kjer ni bilo narodnih svetov ali pa so se strinjali, da ostane vse po starem, so se kmetje sami začeli upirati. Tako so vojni be­gunci in kmetje s Krškega polja napadli orožniško postajo in razorožili orožnike, rudarji in kmetje iz okolice Brestanice so 4. novembra pregnali urad­nike iz senovškega rudnika. Podobni upori so bili 1918. in 1919. leta tudi v loški dolini, v Gorjah pri Bledu, v Kranjski gori, v Beli krajini, v Šmihelu, Stopičah, 'Dolenjskih Toplicah, v Leskovcu pri Krškem, Sevnici, Vinici, okoli Dobove, v Stari Loki in skofji Loki itd.

V vseh teh krajih so kmetje demonstrirali in se borili proti vojnim dobičkarjem, vedno večjim davkom, dviganju cen, meščanski oblasti, avstrij­sko usmerjeni duhovščini, novi vojaški obveznosti, kraljevini SHS itd. Tedanje oblasti so takšne upore in demonstracije takrat imenovale boljševiška gi­banja. Bila pa so ta gibanja po vsej Sloveniji. Vendar pa so jih tedanje oblasti vedno uspele za­dušiti, ker so bila vsa nepovezana in neusklajena.

Vse revolucionarne akcije slovenskih kmetov lahko razdelimo v tri skupine: v nasilno izvajanje agrarne reforme, boj proti vojnim dobičkarjem in rušenje stare oblasti, njeno prevzemanje ali nepo­korščina do meščanske oblasti, čeprav so bile vse te akcije občasne, pa lahko pri vseh ugotovimo neko organiziranost. Razen tega pa je to revolucio­narno kmečko gibanje precej zaviralo utrjevanje tedanje meščanske oblasti. V veliki meri je tudi preprečevalo, da bi bila vsa ostrina buržoazije obrnjena proti razvijajočemu se revolucionarnemu delavskemu gibanju.

Čeprav je bilo v kmečkem gibanju takrat čutiti željo po sodelovanju z delavskim gibanjem, pa je bilo takšno sodelovanje zelo redko. Tega je bila precej kriva tudi JSDS, ki je obe gibanji dušila. Tako so kmetje 1919. leta in kasneje, ko se je revolucionarno kmečko gibanje začelo umirjati, postajali plen meščanskih strank; posebno Sa­mostojne kmečke stranke. Veliko kmetov pa se je vrnilo v klerikalno Kmečko stranko.

Vendar pa so slovenski kmetje z demonstraci­jami in revolucionarnimi upori omogočili, da je Komunistična partija Jugoslavije od 1935. leta, ko je ustvarjala ljudsko fronto, med kmeti dobila precej pristašev za nadaljnje revolucionarno gi­banje.

A. ž.

Seja kranjske občinske skupščine

Odborniki dali soglasje k novim cenam N a če t r t kov i seji obč inske

skupšč ine v K r a n j u sta oba zbora isprejela odlok o ko­munaln i dejavnosti i n k o m u ­nalnih stori tvah v obč in i i n dala soglasje k predlaganim novim cenah za vodo in upo­rabo kanalizacije v obč in i . P rav tako sta potrdi la pred­log komunalnega podjetja Komuna ln i servis z a cene za pobiranje i n odvoz smeti in za t r žne pristojbine, k i j ih je podjetje uporabljalo že do se­daj.

Oba zbora sta sprejela predlog komunalnega podjet­ja Vodovod, o katerem smo pisali že v pre j šn j i š tevi lk i . P n d l o g sta dopolnila le v tem, da bo v prihodnje 50 starih dinarjev za kub i čn i meter vede p lačeva lo tudi zdravstvo, k i bi po prvotnem predlogu moralo p lačeva t i 120 starih dinarjev. Č e p r a v je bilo nekaj predlogov, da b i tudi kmetijstvo p l ačeva lo le J>0 S t a r * d i ra jev za k u b i č n i meter porabljene vode, Da zbora tega nista izglasovala. Tako brdo po 50 starih dir.a. --jev za kubičn i meter porab­ljene vode moral i p l a č e v a l i : gospodinjstva, šole, ku l turno prosvetni zavodi , vzgojno-varstveni z ^ odi, obrati druž­bene prehrane, komunala, kopal išče in zdravstvo. Po 120 starih dinarjev pa vsi ostali po t rošn ik i . Sk len i l i so tudi, da bodo nove cene veljale od prvega odč i tan ja vodnih š tevcev.

P r i ceni Komunalnega ser­visa za uporabo kanalizacije pa sta oba zbora sprejela predlagani znesek brez spre­memb. Tako bo znaša la no­va cena za kubičn i meter od­plak za gospodinjstva, šole i n vzgojno-varstvene zavede 25 starih dinarjev, za. druge po­t r o š n i k e pa 74 starih dinar­jev.

Cene za pobiranje in odvoz smeti pa bodo iste. Tako zna­ša cena za kvadratni meter stanovanjske p o v r š i n e 3 sta­re dinarje, za kvadratni me­ter poslovnih prostorov in

sk lad išč 15 i n za kvadratni meter dvor i ščnega prostora i n manipulacijvSkega prostora, k i se uporablja v poslovne na­mene, 5 starih dinarjev.

P rav tako sta oba zbora skupšč ine potrdi la tudi seda­nje tržne pristojbine, k i j i h pobira Komuna ln i servis na t ržnici vsak dan. Tako zna­ša pristojbina za košaro , gaj-bico a l i podobne posode za blago m a n j š e vrednosti od 25 do 50 starih dinarjev, za klopco 150, za ročni voziček 100 in od kvadratnega metra, kje-r prodajalec postavi svojo stojnico 100 starih dinarjev na dan. Tako pri ceni za pobiranje in odvoz smeti in pri t ržn ih pristojbinah bo kasneje s posebno odločbo do­ločeno, ko l iko denarja mora podjetje nameniti za redno in investicijsko vzdrževan je in ko l iko za razš i r j eno repro­dukcijo.

Oba zbora pa sta na č e t r t ­kov i celodnevni seji sp re j e l a tudi odlok o javnem redu in, miru v občini , v katerem s o zajeta tudi tista v p r a š a n j a , k i so se v e č k r a t po jav l ja la v praksi pa niso b i la s a n k c i o ­nirana ali določena. Zbora p a sta sprejela tudi neka te re spremembe in dopolni tve o d ­ločb o p r e k r š k i h v o d l o k i h o varstvu javnega zelenja, o h i š n e m redu in o p r a v i c a h h išn ikov, o p o k o p a l i š k e m r e ­du za pokopal i šča na o b m o č j u kranjske obč ine i n o z u n a ­njem videzu Kran ja . P r e d ­vsem so spremenjene d o l o č b e v viš ini kazn i .

N a seji so odborn ik i r a z ­pravl ja l i tudi še o neka t e r ih drugih v p r a š a n j i h . M e d d r u ­gim tudi o gospodarski p o ­l i t i k i d r u ž b e n i h s lužb v obč i ­n i v pr ihdnjem letu.

A. Žalar

Povsod polovičen uspeh Jutri, v nedeljo, se bo v

konferenčni dvorani občin­ske skupščine sestala jeseni­ška mladina na letni konfe­renci in razpravljala o delu v preteklem obdobju in pro­gramu dela za naslednje leto. O mladini veliko pišemo, š e več govorimo, kaj pa bo mla­dina dejala o sredini, v ka­teri živi, o pogojih dela, bo­mo slišali jutri. Kakšne po­sebne hvalospeve verjetno ne bomo slišali, vsaj tako lahko slutimo iz poročila o delu komiteja, ki je sicer kratko, toda zelo objektivno, in k a r je najvažnejše, samokri t ično pisano. Da so bi le že v sa­mem komiteju težave, zaklju­č i m o po tem, ker j? b?Io le­tos od 17 č ' a n o v komiteja več kot polovica zamenjanih zaradi rede 'avnosi i .

V po roč i lu je med drug im rečeno tudi naslednje:

»Vsekako r smo ponovili staro, že dobro poznano na­pako. Dost i smo sa m e r i l i in razpravljali, sklepali, manj pa

storili. Ce pogledamo pro­gram dela, potem vidimo, da smo ga uspeli uresnič i t i ko­maj polovico. Naredili pa smo vseeno korak naprej, saj Je bilo naše l e tošnje delo bol jše In uspešnejše od lan­skega. Da pa bomo v prihod­nji mandatni dobi delali š e bolje, moramo imeti dosti sposobnih članov. Teh pa je malo in še ti nimajo zadosti časa. Katerim stvarem bomo morali posvetiti največ po­zornosti? Vsekakor idejni vzgoji in t e sne j š im stikom med aktivi in komitejem, programu mladinskega klu­ba itn.«

Morda ni naibrdj točna oce­na, da pr imanjkuje sposobnih članov za delo v vodstvu mla-d;n::ke organizacije. Morda bi mor? 11 pravi lno reči , da primanjkuje volje. Morda bo potrebro več pozornosti po­svetiti raznim oblikam de!a mladinsk ih organizaci j . Sicer pa bomo o tem slišali jutri.

J. V .

KOMEMORACIJA V ŽABNICI — Po vsej Gorenjski so bile za dan mrtvih žalne komemora­cije. Kljub slabemu vremenu so bila grobišča ln spominska obeležja polna ljudi. Na sliki: S komemoracije v žabnic i — Foto: F. Perdan

G r a d Visoka Ostrovica jc bil priljubljen motiv za fotoamaterje

Razglednice s poti po Prešernovih stopinjah

Med Slovenci v tujini

(Po Koroškem) G R O B M I N E P R E Š E R N O ­

V E — V Š e n t r o p r e t u ob Osoj-e k e m jezeru (nemško: Sanct R u p r e c h t am Moos) je poko­p a n a M i n a P reše rnova , mati p e s n i k a P reše rna , vendar nje­n e g a nagrobnika n i več. P a s m o se k l jub temu us tavi l i v t e m kraju , kjer je s lužboval t u d i P r e š e r n o v brat Ju r i j . Čr­t o m i r Zoreč ve, kje je b i l na­g r o b n i k . Zvedel je to iz za ­p i s k o v Toma Zupana, znane­ga p r e š e r n o s l o v c a . Ta je leta 1845 s svojo babico i n s t r i ­c e m obiskal Jur i ja v Sentro­p r e t u in takrat je videl tudi n a g r o b n i k P r e š e r n o v e Mine . S t a l je desno ob stezi, k i vo­d i o d župnišča proti cerkvi . V s e nekdanje pokopa l i šče je danes preraslo s travo.

R o ž e smo položili na grob p e s n i k o v e matere, p r ižga l i s v e č k o , Č r t o m i r Zoreč pa n a m je pr ipovedoval o M i n i i n J u r i j u . . .

P o t e m smo se pel ja l i ob s e v e r p i obali id i l ičnega Osoj -s k e g a jezera in ugotavljal i ,

da do obale p r a k t i č n o n i mo­goče p r i t i . Hiš ice i n ograje in kopa l i šča i n čo lna rne — ob vsej obali , k i je poleti mrav l j i š če turistov. K d o r n i ­ma denarja a l i kdor tam n i ­ma svoje hišice i n kosa obale, ta naj ne pride na poč i tn i ce k Osojskemu jezeru, saj do vode skoraj ne bo mogel. Vse je privatno. Zemlj išče ob oba­l i je dragoceno, zato je tudi izredno lepo urejeno. K o r o ­ška jezera so postala raj za turiste. Voda v nj ih je zelo č is ta ; poleti se segreje gotovo na 20 stopinj Celzi ja , zato je razumljivo, da je kopalcev — tujih i n d o m a č i h — vedno dovolj .

B I L K A — Bilčovs (nemško : Ludmansdorf) je lepa vasica nad Rožno dolino. Slovenska vasica. V s i ljudje še znajo slovensko. Govori jo i n pojejo slovensko. K o smo se zvečer v gostilni poskuša l i v petju, pa kar n i i n n i Šlo, smo za­sl išal i ubrano slovensko pe­sem. Pevcev nismo poznali , niso b i l i z nami. Sami mladi fantje .domačini , Korošc i : Izi­

dor Bošt jančič, Jo ško Bošt-j anč ič , Fred i Ogris, Rupert Gasser i n K a r e l Ogris. Naj­mla jš i ima 20 let, na js ta re jš i 36. To so člani mešanega pev­skega zbora B i l k a i z Bilčovsa. M e d n j i m i so š tudent je , d i ­jak i , kmetje, delavci. Hi t ro smo se spoznali, povabi l i smo j i h v d ružbo in zapeli so nam lepe stare slovenske pe­smi, da j i h je bi lo veselje po­s luša t i . »Vsak petek vadimo«, mi je pripovedoval K a r e l Ogris. »Okrog 30 nas je v na­šem m e š a n e m zboru, sami Slovenci. Znamo gotovo 50 slovenskih pesmi, narodnih i n umetnih. Pogosto nastopamo po slovenskih vaseh. Ljudje radi poslušajo slovensko pe­sem. Znamo pa seveda tudi nemške .« Pogovarjala sva se tako sproščeno, kot bi se že dolgo poznala. K a r e l je de­lavec in kmet. N ima vel iko prostega časa, toda za petje s-i ga vedno najde. Slovenska beseda še ne bo izumrla v koroških vaseh, dokler bodo mladi fantje i n dekleta pel i slovenske pesmi!

»Moj mož je b i l junak. Slo­venec!« Tako mi je rekla Ro-zali ja Einspiler , k i sem jo srečal na pokopal išču ob cerkvi v Bilčovsu. ob grobu svojega moža. Rozalija ima že 73 let, št ir i leta jc vdova. »Vsi govorimo slovensko, se­veda, otroci tudi znajo.« P o ­vedala mi je še, da sta dva sinova v Jugoslavij i . Doma je i z Zgornje Vesce, slovenske vasi severozahodno od B i l ­čovsa.

G O S P O S V E T S K O P O L J E — Delno močv i rna ta dolina reke Gl ine (Glan) prehaja na jugu v prostorno ravnino p r i Celovcu. Nemško pravijo te­mu kraju Zollfeld, slovensko ime pa izhaja i z starega ro-

Rozal i ja Einspi ler na pokopa­lišču v Bi lčovsu: »Vsi govori­mo slovensko . . . «

manskega kraja Gospa Sveta (Maria Saal), k i leži na jugo­vzhodnem kraju polja. Se sredi 19. soletja je potekala prek Gosposvetskega polja se­verna meja kompaktnega slo­venskega etničnega teritori-

Soferja Avtoprometa Gorenjska K r a n j F ranc i Lužan

Gor ičan i n Jože

j a . N a Gosposvetskem polju so od davnine uštol ičeval l koroške vojvode; kamniti v o j ­vodski prestol se je ohrani] do danes. Obiskovalci ga k l i ­ko vidi jo ob cesti, p r ib l ižno poldrugi kilometer sevamo od Gospe Svete. Ke r je b a Gospa Sveta v letih 7G0—7~3, 799—863 in R73-945 s e l o ž po­krajinskega škofa za K a r a n -tance, je bila skupaj s K r n ­sk im gradom tudi s redišče Karantanije. Od sredine 15. stoletja naprej je bila Gos~>a Sveta slovenski kraj na et­nični meji, od sredine 19. stoletja naprej pa je kraj po-nemčen .

Zgodovinski razvoj koroških Slovencev delijo znanstveniki na tri velika obdobja: obdob­je slovenske naselitve in sa­mostojnosti, obdobje srednje­veške germanizacije s fo rmi­ranjem s lovensko-ncmške et­n ične meje in obdobje ob­rambo proti germanizaciji od sredine 19. vStoletja naprej.

D J E K S E — Tej najviš je l e ­žeči in na jseverne jš i sloven­sk i vasi pravijo Nemci Diex. N a zelo lepih barvnih raz­glednicah, ki ponazarjajo l e ­poto te vasice in okolice p i ­še, da Djekše ležijo 115P m nad morjem, na južnem ob­ronku Svinške planine. V Djekšah imajo dvojezično -So­lo. Vs i ljudje, k i smo j :h srečal i , so govorili slovensko. Kaže, da so ti ljudje še z a ­vedni Slovenci. Tudi na po­kopališču okrog cerkve smo videl i še precej s ta re jš ih na­grobnikov s slovenskimi na­pisi . Okrog cerkve z dvema zvonikoma je najprej poko­pališče, za njim pa visok ob­rambni zid. Taka cerkev, !a nekoliko manjša , je tud: v bližnji Knez i , prav tako še si oven/< i vasici.

Na pokopališču v Djekšah* na zarjavelem žeblju znotraj obrambnega zidu, visi staro slovensko leseno znamenje — tabla, k i je bila nekoč gotovo nekje drugje, na kraju, kjer se je zgodila nesreča . Zgornj i dve tretjini znamenja sta po­s l ikani , na spodnji tretjin: pa je slovenski napis:

Nlkolaus D.;rbšlag, roj. 6. decembra 1810 in Jožef D u r h -šlag. njegov unuk roj. 7. mar­ca 1875 sta na praznik sv. apostelnov Petra In Pau 'a 1885, od sv. žegna, domu gre­de, pod to smreko stopila in od strele vdarjena mer iva ostala. B o g j ima daj več d m i r i n pokoj .

Tabla visi tam in če je ne bo kdo shranil na primernem mestu, bo izginila s k a k š n i m turistom — zbiralcem starin.

ODLIČNA Š O F E R J A — Za konec naš ih zapiskov s poti po Preše rnov ih stopinjah ja treba zapisati tisto, kar so želeli š tevi lni udeleženci i z le ­ta: da sta nas vozila zares odl ična šoferja Jože L u ž a n i n Franci Gor ičan in da je podjetje Avtopromet Gorenj­ska z udobnima avtobusoma precej prispevalo, da je b i l izlet zares lep. »To sta naj­bol jša Šoferja na svetu!« je — pol za šalo pol zares — omenil nekdo.

Tekst in s l ike : A . T r i l e r

G L A S * 6. S T R A N K U L T U R A S O B O T A — 4. novembra 1967

Oktobrska revolucija in slovenski književniki

Na zanimiv način so sprejeli revolucijo tisti slovenski književniki, ki so ji prisostvovali iz oči v oči in so se vrnili v Slovenijo do leta 1920.

Januarja 1919 se je vrnil iz Moskve pesnik Pavel Golia. Februarja je objavil v Ljubljanskem zvonu Pesem poljan, marca pa članek Igor Sever-janin in še kaj. Ta prispevka sta bila prvo sloven­sko literarno gradivo, ki je nastalo v središču ruske revolucije, v Moskvi, če kakšen podatek, Še neznan, ne bo povedal drugače, je bila Pesem poljan prva slovenska pesem, ki je pognala iz živega ritma oktobrske revolucije.

Za Golio se je vrnil iz Rusije Josip Vidmar, ki pa se ni spuščal v revolucijsko tematiko. Za njim je prišel Vojeslav Mole in spomladi 1920 izdal pesniško zbirko Tristia ex Siberia, vendar pa ga v njej niso zanimale aktualne družbene teme; v revoluciji je videl le »krvavi kaos«.

Nimamo podatkov, da bi o Oktobru pisal Ivan Cankar. Toda svoj socialni program, s katerim je nasprotoval Tavčarjevemu liberalizmu, je v trža­škem predavanju Očiščenje in pomlajenje in v repliki Antonu Kristanu na to predavanje tako izostril, da pri tem bržkone ni mogoče odmisliti ruskega revolucijskega ozadja.

Osrednji pesnik, ki revolucije ni doživel sredi nJe> a jo je intenzivno pesniško interpretiral, je bil v prvem porevolucijskem valu Fran Albreht; deloval je kot publicist in kot pesnik. Njegovo pobudo, naj se posameznik ukloni skupnosti, je najbolj prizadeto zavrnil Miran J are.

Ideje oktobrske revolucije pa so vznemirile tudi katoliške književnike. Liberalna, nacionalno in celo nacionalistično zavzeta skupina je posku­šala razbliniti vtise, ki so jih napravili v letih 1918—1920 Ivan Cankar, Pavel Golia, Fran Albreht in drugi domači in tuji pisatelji o revoluciji. Pred­vsem G. (ovekar?), Vladimir Levstik in Ivan Tav­čar so od maja 1919 do marca 1920 v Slovenskem narodu storili vse, da bi revolucijo razvrednotili. Med tedanjimi slovenskimi književniki in celo poli­tiki bo težavno najti nekoga, ki je s tršo ostrino in primitivneje naskočil oktobrsko revolucijo, kot je to opravil Ivan Tavčar. V polemiki s študenti se je spustil v odločen razrednoideološki spopad. Trdno je zagovarjal kapitalizem in utemeljeval družbe­no razdelitev na delavce in posestnike kot osnov­no logiko zgodovine.

Jugoslovanska meščanska država je z Obznano (1920) in z Zakonom o zaščiti države (1921) po­skrbela, da vsa dvajseta leta ni bilo mogoče usta­noviti leposlovnega časopisa, ki bi temeljil na marksistični ideologiji in literarni estetiki in ki bi zbiral okoli sebe marksistične pisatelje in nji­hove simpatizerje. Med pesniki in pisatelji, ki so tudi v takih okoliščinah vztrajali pri socialni in revolucijski tematiki oz. so jo obravnavali tudi z nasprotnega stališča, so zlasti naslednja imena: Tone Seliškar, Mile Klopčič, Srečko Kosovel, Jofe Pahor, Juš Kozak, Ivan Vuk in Prelihov Voranc, Rudolf Golouh, Bratko Kreft in Anton Leskovec.

Dr. Franc Zadravec, po katerem povzemamo ta kratek pregled, meni, da bi bila obseg in kvaliteta tistega leposlovja, ki je pognalo iz revolucijskega duha, drugačna, če bi monarhistična država manj prežala na napredne pisatelje in če bi dovolila svoboden razmah delavskega tiska. Zunanja, druž­beno pravna okoliščina pa seveda ni bila edini razlog, da je socialna literatura dvajsetih let v vseh zvrsteh dosegla tako malo umetniške kva­litete.

A. T.

Pavel Golia

Pesem poljan

P E S E M P O L J A N je napisal pesnik Pavel Go l i a . Januar ja

leta 1919 se je v r n i l iz Moskve, februarja istega leta p a je

pesem izšla v Ljubl janskem zvonu. Pesem pol jan je p r v a

slovenska pesem, ki je pognala iz živega r i tma ok tobrske

revolucije, p rvo slovensko l i terarno gradivo, k i je nastalo

v s red i šču velike ruske revolucije, v M o s k v i . Po es te tskih

lastnostih nesporna, ocenjuje ta pesem revolucijo kot delo

» p r a r a z u m a « , kot »luč« in »pulz ku l tu re« in še kot »epoh po­

m l a d « . B r ž k o n e b i se m o t i l i n bi ne v ide l pomenskega d n a

teh simbolov, kdor b i m i s l i l , da je Go l i a revolucijo z n j i m i

mi t i z i ra l , podobno kot r u s k i pesnik Razumih in , k i j o je

izenačeval z »Absolu tn im«. Go l i a je v revoluci j i v ide l le

ustvarjalno dialekt iko i n svetovno zakonitost. Če t r t i del pe­

snitve dokazuje, da si je pot ihem želel, naj b i revoluc i j ska

i sk ra p r e skoč i l a tudi v njegovo domovino. — Pesem po l jan

povzemamo po knj ig i Izbrane pesmi Pavla Gol ie , k i je izšla

p r i Državn i založbi Slovenije leta 1951.

1 Udar jek len moti k lopat i n zgib kolen i n dan brez nad.

In duh pobit, a hrbet k r i v za sad, i zv i t i z nedrij n j iv .

L e znoj, le t rud vse žive d n i : izžeta grud ves svet do j i .

A zvonk i k r i k i n čis t i jek lopat, mot ik i z veka v vek

obeta Dan i n kl iče v boj . In vse zaman se l i je znoj

Iz dna vekov v n a š vek, v naš čas i n v e č n o nov je zov i n glas

i n večno star i n večno mlad : grozi udar motik, lopat.

Beži, d r v i pošas t čez p lan i n vzplameni ves v ognju dan.

Mot ik , lopat dvoglasni spev se pne v šk r la t . I n grom, odmev

lopat, mot ik glasi p r i z i v čez mozaik poljan i n n j i v

i n nese glas i n nese vest v zakotno vas, v bobnenje mest,

da vstane šum v tolmunu zmed. Spet prarazum obrača svet.

Stot isoč m i l j , en glas sred pol j , en up, en c i l j , s to t i soč vol j .

In bolj ko pred pošas t d r v i , že ves planet gori, gori.

Povej , kdo s i ! K a m tvoja pot? Hči večnos t i , od vsepovsod.

Posla l me B o g je žu l j em v dar; da s ipam krog vihar , p o ž a r .

Ognjeni soj moj ih ekstaz razkraja kro j i dob 1 mas,

ke r jaz sem luč , epoh pomlad i n z la t i k l j u č n e b e š k i h vrat

i n kor idor v nebo i z pekla. Jaz sem motor 6tremljcnj brez dna;

Moj burni bog svet z b l i s k i žge, je strup in lek in sodi vse.

In naj bo š te t broj moj ih ur : moj mimolet je pulz ku l tur .

A tam? I ded i s i n i vnuk prek l in ja svet, vkovan za plug.

I n glas bež i i n vest i n zov , da razjasni obraz njegov.

Doni , buč i kot grom p r i z i v ter se v a l i do da l jn j ih n j i v .

K a j še siojdš molče , o brat, na r ami k r i ž z motik, z lopat,

z mot ik počez , z lopat navp ik , z a ž g a n je kres , vekov je tnik,

t rp in brez nad, okov n i več , z motik, lopat, skovan je m e č !

K o n č a n je rok. N a l i j boka l ! In p i j ! Iztok je da l signal.

Ta dva čolnarja na Bledu sicer vesta, da Je poletna sezona že davno minila, vendar pa se š e vedno najde kdo, ki si želi ogledati blejski otok — Foto Perdan

Kropa in Radiše - dobra prijatelja p r e d nedavnim se je m u d i l

v gosteh na K o r o š k e m ko­m o r n i pevsk i zbor S T A N E Ž A G A R pod vodstvom di r i ­g e n t a profesorja E G I J A GA-S P E R S I C A . To je b i l že tretji o b i s k tega zbora na K o r o ­š k e m v zadnjih dveh let ih. L e t o s spomladi je zbor pra­z n o v a l petletnico obstoja in j e v tem razdobju imel nad 220 nastopov in gostovanj. M e d d rug im pa je pogosto­k r a t nastopal zunaj radov­l j i š k e obč ine in tudi zunaj m e j a , zlast i na Češkoslova­š k e m ter v Avs t r i j i , snemal p a je v š tud i j ih radia Celo­v e c in Ljubl jana .

N a j b o l j š e prijateljske stike p a si je zbor ustvari l s pr i­j a z n i m krajem R A D I š E na K o r o š k e m . To je precej raz-potegnjeno naselje jugovzhod­n o od Celovca. Zbor iz R a d i š j e k roparski m pevcem obisk t u d i že v rn i l . Pred nedavnim p a se je komorni zbor iz K r o p e snet mudi l v tem kra­j u , obiskal pa je tudi G L O -B A S N I C O in t a m k a j š n j i m p reb iva lcem pr i red i l samo­s to jen koncert.

V obeh kraj ih so Kropar je z e lo lepo sprejeli. Posebno v š e č pa j i m je b i l a njihova pesem. V vasi Globasnica v P o d j u n i pod Peco so prire­d i l i koncert kar v slovenski gos t i ln i , k i ima poseben pro­s t o r za kulturne prireditve. K r a j je znan po tem, da ima ze lo delavno prosvetno d r u š ­tvo . O d tam izvira tudi slo­venska k o r o š k a l judska pe­s e m in znani pevec l judsk ih p e s m i Lis ič jak . Njegova hč i j c prav tako l judska ustvar­j a l k a in je za t a m k a j š n j e pro­svetno d r u š t v o napisala že v e č dram, k i so j i h tudi upr i ­za r j a l i . To je znana M a t i l d a K o š u t n i k . Z njo so se tudi s r e č a l i in pogovarjali kropar-s k i pevci. — Koncer t je po­tekel v zelo pri jetnem razpo­ložen ju . Kropa r j i so peli slo­venske l judske ter umetne pesmi in skladbe drugih na­rodov. Vmes pa je znani re­ci ta tor in govornik Jože š o l a r

dek lamira l nekaj narodnih pesmi. Jus t in Ažman pa je v imenu Z K P O Radovl j ica izro­čil t a m k a j š n j e m u d r u š t v u spominsko dari lo s posveti­lom.

Slovo v Globasnic i se je zak l juč i lo z obljubo o povrat­nem s rečan ju . — Snidenje v R a d i š a h pa je poteklo kot med s tar imi znanci, k i se po­gostokrat obiskujejo. Člani t a m k a j š n j e g a prosvetnega d r u š t v a so se tudi to pot iz­kazali kot dobri in resn ičn i pr i ja tel j i ter gostitelji . Goste iz Krope so razmcst i l i kar po h i š a h , koder so p renočeva l i . Pr i jazno so j i m razkazali svoj prelepi kraj na h r ibovsk ih obronkih , p o r a š č e n i h z buko­v i m i gozdovi, vmes pa ležijo lepo in skrbno obdelana po­l ja . Koncer t so p r i r ed i l i v pr ivatnem poslopju, k i so ga pr imerno preuredil i za kul­turne prireditve. R a d i š a n i imajo dober d o m a č pevski zbor, k i pogosto nastopa, nji­hovi pevci pa se redno ude­ležujejo vseh večj ih glasbenih

s r e č a n j , k i j i h pr i re ja koro­ška prosvetna zveza.

Popoldanski koncert K r o -parjev je p r ivab i l v dvorano na R a d i š a h precej obiskoval­cev tudi iz okol i šk ih naselij: iz Dvorca, Podkrnosa in od drugod. Pesem so sprejeli z ve l ik im odobravanjem in z n a v d u š e n j e m . Kroparske pev­ce poznajo v R a d i š a h že zelo dobro, saj so to pot peli tam­kaj že t re t j i č . M e d koncer tom so se izmenjali tudi govorni­k i , k i so ugotavljal i , da je pogosto pri jateljsko s r e č a n j e obeh zborov že obrodi lo sa­dove, saj so se tudi R a d i š a n i že t r ikra t mud i l i v K r o p i .

Ob i sk i pa so vedno pove­zani tudi z d r u ž a b n i m sre­č a n j e m ter z ogledi naravnih lepot, ku l turn ih in zgodovin­sk ih zanimivost i krajev in drugih posebnosti. Š tev i lna dari la , k i so j i h izmenjal i med seboj, j i h bodo spomi­njala na p r i s r č n a s r ečan j a so­sedov, k i j i h sicer loči meja in gorovje, pa so si vendarle tako bl izu . J . B.

Srečanje režiserjev v Bohinju

Nedeljsko in sobotno sre­čan j e g leda l i šk ih delavcev r adov l j i ške obč ine v Boh in ju je imelo izrazito delovni zna­č a j . Udeležil i so se ga reži­serji in igralci ter nekateri predsedniki d r u š t e v iz na­slednjih ku l tu rn ih organiza­c i j : z Bohin jske Bele, iz Srednje vasi, iz Bohin jske Bis t r ice , iz Gor i j in Krope , iz Lancovega ter iz Lesc, iz Mošcnj in iz Podnarta . Zbra­lo se je b l i zu 40 akt ivnih de­lavcev in organizatorjev gle­da l i šk ih prireditev.

V sobotnem delu seminar­j a so ude leženc i pos luša l i predavanje o razvoju sloven­ske dramatike, pogovarjali pa so se tudi o g l eda l i škem sporedu za prihodnje razdob­je. Več ina rež iser jev je že p r i š l a na seminar s predlogi

Razpis Prešernovih nagrad za leto 1967

N a podlagi 3. č l ena od loka o podeljevanju Pre­še rnov ih nagrad in P r e š e r n o v i h š t i p e n d i j (Uradni vestnik Gorenjske, š t . 15 64 z dne 15/7-1964) razpisuje s k u p š č i n a obč ine K r a n j P r e š e r n o v e nagrade za leto 1967

za pomembna k u l t u r n o - u m e t n i š k a in kulturno-znan-stvena dela, k i bodo objavljena, razstavljena al i izva­jana v letu 1967.

Viš ina posamezne nagrade bo z n a š a l a 3.000 N din .

Za nagrado se lahko potegujejo o b č a n i kranjske obč ine , pa tudi drugi o b č a n i , če je njihovo delo v zvezi z o b m o č j e m kranjske obč ine .

Dela in predlogi za podelitev P r e š e r n o v i h nagrad morajo b i t i p r e d l o ž e n a žiri j i za ocenitev del in za izbor P r e š e r n o v i h nagrajencev i n š t i p e n d i r a n c e v do 31/12-1967.

Skupšč ina občine Kranj

za dramska dela, k i j i h bodo uprizar ja l i , nekaterim pa so svetovali najbolj p r imerna dela, k i spadajo na amater­ske odre.

V nedeljskem sporedu s l a predavala profesorja M i r k o Zupanč i č in M i r k o M a h n i č o p r a k t i č n i dramaturgi j i , o re­žiserjevi pr ipravi dela za oder in o odrskem jez iku ter o zgodovini g leda l i šk ih priza­devanj. Predavanja in govori so združeva l i vrsto konkret­nih predlogov za delo in po­bud. M e d drugim so ugotav­l ja l i , kako odgovorno je delo rež i se r ja in ko l ikšnega napo­ra in znanja zahteva. Zato morajo b i t i reži je temeljito

-pretehtane in dobro priprav­ljene, predvsem pa bodo mo­rale amaterske g leda l i ške skupine goji t i lep i n živ odr­ski jezik. J . B .

Sodobno urejena šola je naša skupna dolžnost

Kolek t iv Slovenskega šo l skega muzeja v Ljub l jan i je p r i r ed i l razstavo zgodovine šo l s tva na Slovenskem. V n a š e m č a s n i k u bomo posveti l i v treh sobotnih š t ev i lkah nekaj prostora temu dogodku s poudarkom o šo lah na Gorenjskem.

Gimnaz i ja od leta 1604 do 1774, ko je stavba pogorela i n so jo obnovi l i leta 1776. Ohra­njena je tudi stavba mestne šole v Skofji L o k i , k i je b i la zgrajena leta 1672.

Vso do leta 1775 so podatki o šolskih zgradbah skopi, k a j ­ti več ina šol je bilo n a m e š č e ­n i h v poslopjih, z idanih V druge namene a l i pa so b i la v prostorih, k i so j i h posa­meznik i odstopali za šolo a l i b rezp l ačno a l i za najemnino. Podeže l ske farne šole, kasnej­še t r iv ia lke so bile v cerkov­n i k i h h i šah al i župnišč ih i n le redke so imele svoje stav­be.

Na občasn i razstavi »Šolske zgradbo v obdobju 1775 do 1966«, katero je p r ip rav i l ko­lekt iv Slovenskega šolskega muzeja v Ljub l jan i , je raz­stavljeno le del gradiva, zbra­nega v muzeju za to področ­je. Z razstavo hoče muzej pr ikazat i , kako je bi lo po­skrbljeno nekoč za mater ia l ­no osnovo šols tva in kako je v p l i v a l razvoj pedagogike i n učn ih metod na oblikovanje učn ih prostorov.

Vzporedno z d r u ž b e n o e k o ­nomskim razvojem so se spreminjal i šolski sistemi in nastajali novi šo 'ski t ip i , k i so vp l iva l i na spremembe na­čr tov za šolske zgradbe, k i so dolga desetletja bile t ip iz i ra ­ne.

Pr iprava razstave je zahte­vala mnogo časa zaradi š t u ­dija gradiva, k i je zelo ob­sežno, toda pomanjkl j ivo v s ta t i s t i čn ih podatkih vse do leta 1865. ko je izšla prva do­kaj zanesljiva statistika tudi s podatki o šolskih zgradbah. Vse p re j šn j e statistike vsebu­jejo le podatke o šolah, niče­sar pa o šo l skem prostoru. Temelj p r e u č e v a n j a za p r i ­pravo razstave je bilo a rh iv­sko gradivo, k i ga ima muzej zbranega vel iko. Muzej hrani v svoji dokumentacijski zb i r ­k i podatke za skoraj vse šole na slovenskem ozemlju, ven­dar k l jub temu ni bilo mogo­če ugotovit i š tevi la šolskih zgradb do leta 1775.

Na j s t a r e j š a i zpr ičana šola na našom območju je stalna šola v K o p r u , k i je obstajala že leta 1186. Dokument i ran pa je le podatek o uč i te l ju . Z a šolsko stavbo je p r i nas naj­

s ta re j š i dokument iz leta 1418, ko vojvoda Ernest na p rošn jo župn ika Jur i ja Hawgenrew-terja dovoli obnovitev šole pr i sv. N iko la ju v L jub l j an i . Muzej ima s l iko zgradbe je­zuitskega kolegija, k i je s ta l na d a n a š n j e m Levs t ikovem trgu v Ljub l jan i , kjer je b i l a

Z občo šolsko uredbo, i zda ­no 6. decembra 1774, je b i l postavljen temelj Osnovni šoli. V njej že zasledimo pr­va poroči la za šolske zgradbe.' T a p rv i avstr i jski šolski z a ­kon je b i l veljaven tudi na slovenskem ozemlju, zato j a 1. 1775 postavljeno kot i z h o d i ­šče za razstavo. S to terezi-jansko šolsko uredbo je šo l ­stvo postala d r žavna zadeva. V prvih desetletjih, ko je dr­žava prevzela skrb za šole, j a bilo v p r a š a n j e zidave šolskih poslopij zgolj formalno. TI skladi so bi l i namenjeni pred., vsem vzdrževan ju gimnazij i n normalnih šol. Za podeže l ska t r ivialne in glavne šole pa naj b i skrbele krajevne pro­svetne in cerkvene gosposka ter obč ine . Cerkev bi morala prispevati letno v ta sk lad določene zneske. Bran i la pa se je s t roškov za šolstvo, k i ga ni več samostojno uprav­ljala, ker je bi la nerazpolo-žena do šolske reforme, a katero b i se dvigni la izobra-. ženost ljudstva.

Iz o b r a č u n a kranjskega nor j malnega šolskega sklada za prvo če t r t l e t j e 1788. leta je razvidno, da kl jub dohodku 10.133 goldinarjev n i bi lo n i č izdanega za v z d r ž e v a n j e a l i graditev šol. Jure Danč

Prihodnji teden v kinu V naslednjem tednu bodo

na sporedu trije f i lmi . Dva sta nastala v i ta l i janskih f i lmsk ih ateljejih, tretji pa p r i nas v produkci j i Bosna-f i lma.

Za gledalce bo slednji brez dvoma najbolj zanimiv . P o ­snel in scenarij zanj je na­pisal Radivoje-Lola Djuk ič . Avtor ja smo sreča l i doslej n a j v e č k r a t na televizi jskem ekranu, kjer se je vrsto let pojavl jal kot pisec i n rež i se r h u m o r i s t i č n i h oddaj. Poleg tega je posnel tudi nekaj f i l ­mov, k i pa niso i m e l i v e č j e ­ga uspeha.

Zla ta f rača je f i lm, v kate­rem pripoveduje Djuk ič zgod­bo o l judeh s Kosmaja , k i so se odprav i l i na pot, da b i naš l i k ra j , kjer n i prepirov i n vojn. Pr i š l i so na »Divji

zahod« v Happy Tovvn, na po l z a p u š č e n o mesto. Tako D j u ­k ič najde okvir , da na ve­der nač in spregovori o č lo ­v e š k i h nraveh.

Glavno vlogo v tem f i lmu igra Miodrag P e t r o v i č - C k a l j a . T a je vodja Srbov v mestu na »Divjem zahodu« . Pred­stavnico prebivalcev Happv Towna pa ig ra Ve ra Ilič-Dju-kič . Poleg teh dveh v f i lmu še nastopa cela vrsta igralcev, k i smo j i h v ide l i v D j u k i č e -v i h oddajah. — F i l m je v barvah.

Ang le ško - i t a l i j an sk i f i l m Vrn i t ev Ivanhoa je ena i z ­med š t ev i ln ih f i l m s k i h inač ic pr i l jubl jene snovi , k i so jo doslej že nekajkrat posneli v ang le šk ih , pa tudi amer i ­ških f i lmsk ih h i šah .

Zgodba f i lma se dogaja po

smrt i Riharda Lcvjesrčnega, ' Ivanhoe se vrne s k r i ž a r s k i h vojn. Ob vrn i tv i v domovino doživi prenekatera r a z o č a r a ­nja. — F i l m je v barvah in, na š i r okem platnu. Po s l i kah , vsebini f i lma in manj znan ih ustvarjalcih lahko sodimo, da bomo v ide l i razburl j ive sab-l j a ške dvoboje, bogat f i l m s k i dekor, dekorativne kostume, v i t e ške turnirje i n seveda tu­d i nekaj lepih deklet.

Dvoboj v Teksasu je i t a l i ­j ansk i western v barvah. W nam, v n a š e kinematografe, ga je pr ipel ja la dis t r ibuci jska h i ša M o r a v a - f i l m . Sodeč po nekater ih vvesternih, k i so nastali v I ta l i j i , že zdaj l a h ­ko zap i šemo , da b i bilo sko­raj bolje, če se dis t r ibuter j i ne bi odločil i za nakup tega f i lma. -1

Sedem let dolga pot

»9. maja 1914 sem b i l na Pungertu v K r a n j u potrjen k 17. po lku v L j u b l j a n i . Se­dem tednov smo vadi l i i n ok­tobra smo b i l i že v Galiciji.«

Tako je začel pripovedova­t i Janez S u š n i k — Mlinar jev ata — iz spodnje Besnice p r i K r a n j u , k i je b i l rojen 1893. ieta . K o t več ina Slovencev je b i l torej tudi on dodeljen v Rusi jo . In tam se je potem začela njegova skoraj sedem let dolga pot.

B i l o je nekako sredi 1915. leta, ko so se bo r i l i v Karpa­t ih . N a enega avstri jskega vojaka je p r i š l o okrog 12 ru­sk ih . Takrat je b i l dvakrat ranjen in ujet. 16 dni so po­tem hodi l i »po Rusij i« i n na­zadnje po enotedenski vožnj i z v lakom pr ispe l i v T a š k e n t , od tam pa naprej v Skobe-Jov. Med ujetniki je b i lo naj­več Cehov, Slovencev in H r ­vatov. S t rpa l i so j i h v tabo­r i š če in mora l i so delati ce­sto v h imalajskem pogorju. Jeseni 1916. pa je p r i še l v t a b o r i š č e lastnik velike rafi­nerije nafte Niko la j N i k o l a -jevič , k i je zbral precej Slo­vencev in Hrva tov in j i h od-p lc ja l s seboj v M e l n i k . V tej raf ineri j i se je S u š n i k sezna­n i l z nek im Meln ičem, k i je b i l menda doma izpod M a n ­garta. Skupaj sta delala v kon ju š n i c i . Delo sicer n i b i lo lahko, vendar sta se ka r do­bro znaš la in s i tako pr ihra­n i l a nekaj denarja. Nekega dne je večini delavcev uspe­lo pobegniti . Takra t so nam­reč že izvedeli za nemire, iz kater ih se je potem rodi la prava revolucija.

Peš so tokrat v n a j h u j š e m mrazu ponekod bredl i lede­no vodo do pasu in nazadnje pr iš l i do Kaspijskega morja . T u pa so se že pod svoj im poveljstvom na strani boljše­v ikov bor i l i p ro t i Angležem. Takra t je b i la Rusi ja že ta­ko r ekoč od vseh strani ob­koljena od proti revolucionar­jev. Uspelo j i m je premagati Angleže, z a t o so odšl i v Sta­ro Buharo v Kagan, kjer so b i l i 14 dni prost i . Vendar pa so si vsi želeli, da b i odšl i domov. Toda prometne zve­ze niso bile t a k š n e kot v Ev­r o p i . Od ene do druge hiše al i m a n j š e g a naselja je b i lo po 12 in še več u r hoda. K o n č n o j i m je le uspelo pr i ­t i na vlak in odpeljal i so se pro t i K a v k a z u . T a m pa se je začela ena izmed zadnjih naj­več j ih bitk bo l j šev ikov prot i naspro tn ikom revolucije. Bo­r i l i so se p ro t i Oranglovcem. Oranglovec je b i l n a m r e č g r a š č a k , k i se je s p r i s t a š i še vedno up i ra l . Menda je želel, da bi njegov sin postal novi r u sk i car.

»Tu nam je pravzaprav — nam Slovencem — najbolj trda predla. Ce ne bi v zad­njem h ipu dobili pomoči , najbrž ne bi nikdar več videl rojstne vasi.«

K o n č n o so j i h premagal i |n se potem po dolgi vožnj i i n večdnevnih pos tankih v

raznih k ra j ih severne Evro­pe začeli b l iža t i d o m u . Janez S u š n i k je tako šele 1. maja 1921 t o č n o ob po l š t i r i h po­poldne p r i še l na Jesenice. B i l je doma.

T a k o se je k o n č a l a tudi njegova skoraj sedem let dolga pot po Rus i j i . B i l a so to nepopisno težka lota. Ne samo bitke, ampak tudi t rdo delo v t abo r i š č ih , mraz in v roč ina , lakota, malar i ja i n tifus so pobi ra l i l jud i , da se n ikda r več niso v r n i l i domov.

Janez Sušnik

In še danes, če se spomni , ne more verjeti, da je vse to p rež ive l . Sicer pa pravi , da so b i l i skoraj vsi Slovenci , ka r j i h je s reča l na tej pot i , prave korenine in bo l j šev ik i so j i h imel i zelo radi .

Po p r ihodu domov je Suš­nik vse do druge vojne kme-toval. M e d vojno pa je zo­pet vsa š t i r i leta pomagal par t izanom.

V teh dneh, ko se spomi­njamo in praznujemo 50-let-nico oktobrske revolucije, so Mar inčevega ata ob i ska l i tu­di predstavniki krajevne skupnosti in d ružbenopo l i t i č ­nih organizacij Spodnje Bes­nice in m u doma p r i r ed i l i ku l tu rn i program ter se po­tem skupaj spomin ja l i t i s t ih ok tob r sk ih dogodkov pred 50 let i .

A. Žalar

Rusi so nas imeli radi

Zan imivo je, da je v e č i n a Gorenjcev, k i so danes še ži­v i , p r ib l i žno enako dož ive l a oziroma se s r e č a l a z oktobr­sko revolucijo. Č e p r a v so b i l i v r az l i čn ih kra j ih , pa vendar so b i l i vsi ujeti . In kot ujet­

n i k i so potem tudi p r i č a k a l i revolucijo.

Podobno je bilo tudi s K l e ­menom Zupanom, k i je b i l rojen 1888. leta v T u p a l i č a h in danes živi v H o t e m a ž a h — p r i b l i ž n o osem ki lometrov iz K r a n j a prot i Preddvoru.

K l e m e n a Zupana so i z Ljubl jane s p rv im m a r š b a t a -l jonom 1914. leta pos la l i v Gal ic i jo . Tam je b i l kot ve ­č ina drugih (bilo j i h je okrog 2500) 31. decembra 1914 ujet. K o z a k i so j i h najprej odgnal i v Gor l ico , potem v L v o v i n nazadnje v K i j e v . Tis to leto je bi la huda z ima i n ve l i ko j i h je zmrzni lo . Vendar v K i ­j evu niso ostali dolgo. Prepe­l j a l i so j i h do perzi jske me­je. Tam pa so potem v naj­hujš i v roč in i delal i opeko.

Po sedmih mesecih pa se je tudi Zupan, tako kot ve ­čina Slovencev, p r i j av i l v prostovoljno srbsko d iv i z i jo in odšel v Odeso na bolgar­sko fronto. Spomladi 1917 pa je o d š e l v M o - k v o in tam pomagal ustanovit i p r v i j u ­goslovanski udarni bataljon, k: se je potom v t ist ih okto­brsk ih dneh bor i l v K i j e v u na strani bo l j šev ikov . Po j zmagi v K i j e v u pa so odš l i v notraniost Rudije i n na ­prej v Sib i r i jo , kjer so 1918. leta us tanovi l i p rv i jugoslo­vanski polk Mat i je Gubca. T a polk se je potem vse do sre­de 1920. leta bo r i l v S i b i r i j i na strani bo l j š ev ikov . Z u p a n je takrat n a j v e č k r a t s t r a ž i l mostove. Se dobro se spomni , kako so j i h prot i revolucionar-j i v e č k r a t p r e p r i č e v a l i , naj se z r č n o bor i l i proti bo l j šev i ­kom. Toda vedno so j im o d ­govor i l i z napadom. Po t a k š ­nem enoinpolletnem »čišče­nju -prot i revolucionar jev v S ib i r i j i pa so pr ispel i do V l a -dlvostoka. kjer so se v k r c a l i na ladjo. Tam pa se je z a č e ­lo v z a č e t k u avgusta 1920 t u ­di 39-dnevno Zupanovo poto­vanje z ladjo proti domu.

Klemen Zupan

V o z i l i so se po Rumenem morju, mimo Kore je , se usta­v i l i v Hongkongu, Singapuru , v Co l cmbu na Ceylonu , A d -nu, Suezu, Port Sa idu i n n a ­

zadnje pristal i v Dubrovnik . Od tu pa se je Zupan 15. sep­tembra 1920 pr ipe l ja l v K r a n j .

Č e p r a v je od takrat m i n i l o že 50 let, se še dobro spomi ­nja skoraj vseh dogodkov, posebno pa t is t ih v K i j e v u , ko se je začela revoluci ja . — P r a v i da so marsikaj pretr­pe l i . T a k š n a je p a č vojna . Vendar pa se bo prebivalcev Sib i r i je vedno rad spominjal .

»Slovence so imeli zelo radi. Nc vem sicer zakaj, to­da povsod so nam domačini vedno postregli in- nam ta­krat, ko smo bili tako rekoč že pri koncu z močmi, poma­gali.«

A. Zalar

Franc Dolinar

Dobri, nepozab­ni ruski mužiki

I š č e m v zemljevidni knj ig i vas Kolagi.no. Ne najdem jo , č e p r a v vem, da se nahaja nekje v b l iž in i Orenburga, mesta v Sovje tski zvezi , v p o d n o ž j u Ura l a . T a m so b i l i n e k o č t ist i dobri i n nepozab­ni rusk i m u ž i k i (kmetje) , k i so sprejemali vojne ujetnike kot svoje sinove in z n j i m i de l i l i dobro in zlo.

R u s k i m u ž i k i , k i se j i h F ranc Dol ina r s K o r o š k e Be­le dobro spominja , č e p r a v je to b i lo davno, davno.

V vasi Ko lag ino je 16 Slo­vencev — vo jn ih ujetnikov — delalo pr i kmet ih , k i so ime­l i sinove v vo jsk i . Čep rav so b i l i naš i l judje vajeni dela na pol ju , j i h je ruska ravni­na vseeno utrujala . T a m so njive dolge po 1 k m in š i ro­ke po 500 metrov, pa tudi s t roj i za obdelavo pol ja so b i l i d r u g a č n i kot p r i nas. Č e p r a v je b i l o p o z i m i 40 stopinj mraza , je b i l a vsa ži­v ina v o d p r t i h h lev ih , če vrt­

n i m ograjam sploh lahko ta­ko r e č e m o , ka j t i v K o l a g i n u hlevov v n a š e m pomenu be­sede ne poznajo. K o l a g i n o j e b i l a vas »za deveto g o r o « . R u s k a oblast j o je m e n d a kar pozabi la . Vas je b i l a to­l i k o odmaknjena o d d r u g i h več j ih mestnih s r e d i š č , d a k l jub ve l ikemu p o m a n j k a n j u hrane med vojno, kmetje i z te vasi niso imel i med v o j n o nobene dajatve v h ran i a l i živini . T u d i novice so se le počas i »plazile« v vas. Z a februarsko revoluci jo , k i je pr ipel ja la na oblast K e r e n -skega, so zvedeli še le v po­let ju 1917. lota. T u d i za okto­b r sko revoluci jo so zvedel i precej pozno. P r v i v o j a k i R d e č e armade so šli s k o z i vas v poletju 1918. leta. O b r ek i U r a l u so se s reča l i s ko-zak i , i n ker je b i lo r d e č e a r -mejcev malo , so b i l i le-ti p o r a ž e n i .

Ju l i j a 1918. leta so v vas Ko lag ino n e p r i č a k o v a n o vdr­l i kozak i . Vas so o r o p a l i , ujetnike pa odpel ja l i , t ako kot n e k o č T u r k i v n a š i h k r a ­j i h . Odslej so u je tn ik i mo­r a l i delat i p r i kmet ih-koza-k i h . T o se je dogajalo n a pros toru med U r a l o m i n K a s p i j s k i m jezerom. F r a n c je nekaj dn i p o n i ž n o delal i n kova l n a č r t za beg. » N e k e noč i sem k o z a k o m pobegn i l in bežal 1000 metrov, ne d a b i se ozrl,« m i je pr ipovedo­val Franc . Celo noč je p e š a ­čil , zjutraj pa p r i spe l nazaj v i s t i k ra j , odkoder je z ju ­traj pobegnil . G l o b o k o razo­č a r a n se je čez dan s k r i v a l v nekem seniku in p o n o č i š e enkrat poskus i l s r e č o . T a v a l je po ravn in i , po kater i so b l o d i l i l ačn i v o l k o v i , š e l e t ret j i dan je p r i š e l zopet na­zaj, v Ko lag ino k i s t emu kme tu , odkoder so ga vze l i kozak i .

Decembra 1918. leta so sko­z i vas d r u g i č potoval i r d e č e -armejci . Tokra t j i h je b i l o vel iko, m o r d a je to b i l a ce la d iv iz i ja a l i še več v o j a š k i h enot. Povel jn ik v o j a š k e eno­te je sk l i ca l zbor vseh ujet­n ikov in j i m dal na i zb i ro t r i m o ž n o s t i : u je tn ik i l ahko ostanejo v R u s i j i , kjer bodo dob i l i d r ž a v l j a n s t v o in zem­ljo; u je tn ik i gredo lahko do­mov a l i pa se p r i k l j u č i j o R d e č i a rmadi .

D o m o t o ž j e jc nagni lo teht­nico na drugo i zb i ro . D o m o v , to je b i l a mise l vseh, k i so b i l i š t i r i al i pa še več let zdoma. Kmet je so j i h odpe­l ja l i s kon j i in vozovi do že­l ezn i ške postaje. V mes tu Samar i so u je tn ik i dalj č a s a čaka l i na t ransport in prve­ga maja 1919. leta v tem me­stu pr i sos tvoval i v e l i k i prvo­majsk i paradi .

V K i j e v u se je t ranspor t ustavi l in pot so nadal jeva l i samo bo ln i u je tn ik i . Zdrave so p r i k l j uč i l i in ternacional­nemu p o l k u , k i so ga napo­t i l i 100 k m p r o č od mesta v boj z u k r a j i n s k i m i separati­st i (separatist i so p o s k u š a l i odcepit i U k r a j i n o o d Z S S R in bo l j š ev i ške oblas t i ) . V hu-d 'h boj ih jc b i l po lk v e č k r a t obkol jen . Z ene s t rani so

o o l k napada l i ukraj inski se­p a r a t i s t i , z druge strani pa P o l j a k i . To je b i la doba kon­t r a r e v o l u c i j e , velikega trplje-

i a s t radanja in odloči lnih 0 i - e i z k u š j n j mlade sovjetske o b l a s t i . Franc Dolinar je s p o l k o m vojakov raznih na­r o d n o s t i kr ižar i l po Ukra j in i i n č a k a l dan, ko se bo lahko v r n i l domov. To se je zgodi­l o š e l e za novo leto 1920. Do­m o v i n a pa j i h je sprejela kot m a č e h a . V Mar iboru so ujet­n i k e zad rža l i v karantoni me­sec d n i , okol i barak pa so b i l e s t r a ž e kot bi b i l i v njej v o j n i z ločinci .

T a k o kot drugi vojni ujet­n i k i , je tudi Franc širil ide­j e O k t o b r a med delavci žele­z a r n e . 1920. leta je postal č l a n komuni s t i čne partije Jugos lav i j e , član sindikata in d o l g o l e t n i član odbora in p r e d s e d n i k d ruš tva Svoboda n 3 K o r o š k i Be l i .

Z a pol ici jo je b i l Dolinar s u m l j i v od prvega dne po­v r a t k a iz Rusije. Mesečne p r e i s k a v e stanovanja niso za­t r l e upornega duha in idej O k t o b r a , ki so se širile od h i š e do hiše, od delavca do k m e t a , od kmeta do intelek­t u a l c a i tn .

B r ž ko so prišli 1941. leta N e m c i , so Franca zaprli v begun j ske zapore, nato pa s p r v i m transportom izselil i v S r b i j o .

40 let dela v že lezarni je F r a n c u prineslo zaslužen po­k o j , i n že l imo mu, da b i še d o l g o obujal spomine, k i so p r e d petdesetimi leti potresli sve t . Jože V i d i c

»Bil sem v boljševiški

politični šoli

T i s t o popoldne sva s foto-r e p o r l e r j e m poiskala Kr is t ­j a n a Perka na njegovem do­m u v Spodnji Preski p r i T r ž i č u . »Kaj pa je vaju p r i ­ne s lo k men i?« se je zanimal , k o sva potrkala na njegova v r a t a . »A, o oktobrski revolu­c i j i b i rada zvedela,« j e dejal, k o sva mu razložila namen naj inega obiska. In nekaj t r enu tkov za tem smo že se­d e l i za mizo v majhni k u h i ­n j i i n Kr i s t j an je začel pr i­povedovat i :

» O k t o b r s k o revolucijo pred 50. le t i sem dočakal v ruskem u j e t n i š t v u . Pred tem sem b i l l e ta 1915 na italijanski fronti, vendar samo devet dni , ker sem bi l nato ranjen in prepe­l j a n v Leoben. Po ozdravlje­n ju so me premestili v av­s t r i j ske Alpe, kjer smo se uč i l i smuča t i . Našo enoto so n a m r e č nameravali uporabiti v ofenzivi v dolino Piave. Vendar smo imel i neke vrste s r e č o , da je v naš i kasarni i zb ruhn i l tifus, pa so nas zato premestili v Maribor . K e r pa je medtem že p r i š la pomlad , naš s m u č a r s k i bata­l j o n ni b i l več potreben, i n so na> kasneje iz Judenburga po=iali na poljsko-rusko fron­to. K o smo zvedeli , da bo­

mo šli na rusko fronto, smo od veselja prepevali in že koval i načr te , kako bomo po­begnili k Rusom. Po treh tednih boja smo se predali Rusom, in ti so nas prepelja­l i v zbiral išče ujetnikov v Lucku . Od tu smo potem marš i ra l i v K i j e v i n iz Ki jeva v Smolensk, kjer smo tudi do­čakal i revolucionarne dogod­ke leta 1917. V vseh teh zbir­nih postajah za ujetnike smo zelo trpeli, kajti hrane ni b i ­lo, tako da smo b i l i v resni­ci večkra t lačni kot sit i . Do revolucije so nas ujetnike dr­žali zelo strogo, medtem ko je od oktobrske revolucije naprej zavladala v teh zbira­liščih prava svoboda. Začet ­ke revlucije je bilo čutiti že 1. maja 1917, ko je bilo pred našo kasarno veliko zborova­nje z množico transparentov

i in s k l i c i proti carju. In I končno je pr iš la tudi revolu-| cija. Boljševiki so nas orga­

niz i ra l i , začeli smo hoditi v I šole. Najprej so nas učili ma-| tematiko, ker smo več znal i j kot naš uči te l j , so nas po-I tem premestili v pol i t ično i šolo. K o smo bi l i že dovolj ' poli t ično podkovani, smo bolj_ j šev ikom pomagali razorože-

vati kozaško armado. Kasne­je smo uspeli pr i t i iz Rusije nazaj v Judenburg. Sem nas je pr iš lo kakih 30 in takoj smo začeli propagirati ideje

Kr i s t j an Perko

oktobrske revolucije. Drugi dan je že izbruhnil znani upor tu v Judenbrugu, k i pa, kot veste, ni uspel. Res je, da so organizatorji imeli lep namen, vendar vsa množica ni bi la dovolj organizirana. M i , k i smo zadnji dan pred uporom prišl i iz Rusije v Judenburg, nismo b i l i sum­l j i v i in takoj smo se i z r u ­skih uniform preoblekli v avstrijske. Nekaj dni kasneje smo vsi povra tn ik i dobil i do­pust in po dopustu smo pre­stajali kazen v I tal i j i v bl iži­n i Trbiža . K e r je vojaška ko­misi ja na Dunaju ugotovila, da nisem več sposoben za bo­je na fronti, so me premestili v Plzen na Češkem v Škodine tovarne, kjer sem tudi doča ­k a l konec prve svetovne vojne.«

v ig

K ončno je pr i š lo do tega, da je hotel Podvin začel že z davno zamiš l jeno adaptacijo starega hleva ob poti pred hotelom. V prenovljenih prostorih bo več |a restavracija, opremljena « gorenjskem slogu. Ostali dve stavbi pa bodo poruš i l i . Foto: F . Pcrdan

Prebivalci Tomšičeve ulice že dlje negodujejo nad vozniki, ki puščajo tu svoje avtomobile in že tako ozko ulico še bolj zapro. Rešitev pa je že na začetku ulice, kjer je precejšen ograjen prostor, ki bi lahko toliko časa, dokler ne bo zgrajen predviden objekt, služil za parkirni prostor. Foto: F. Perdan

Te dni delavci Cestnega podjetja iz Kranja hitijo z deli pri ureditvi Kidričeve ceste. Upajmo, da bo cesta do zime asfaltirana, saj jo njeni uporabniki močno pogrešajo. Foto: F. Perdan

Z v •

ŽICO, pipo in pastirsko palico

Bolezen je skrivila telo, ne pa tudi vedrega duha Franca Lužnika

Nemirno je postopal pred pastirsko k o č o in nervozno kad i l pipo tobaka, kot da b i želel z d imom zatemniti i n odstraniti skrb i . Zazr l se je v dolino, k i jo je objela rahla megla, nato je poškil i l p ro t i Triglavu, kjer se je po­slavljalo sonce i n zamahnil z roko, kot b i hotel reči : upajmo, da se bo s rečno iz­teklo.

V past irski koči so okrog mame plesali trije malčk i i n j i nagajali. Oče j i m je dal večer jo , j i h položil na po­grade in j i m za uspavanko zaigral lepo melodijo na har­moniko.

B i l o je to med vojno. K a ­tera babica al i zdravnik si je upal p r i t i v planino. Pa tudi žene n i smel zapustiti same, lahko b i bi lo usodno. Rano zjutraj je na Doslov-ški planini p r e š e r n o odme­vala pesem harmonike, k i je

sečno ni dovolj za preživlja­nje. Zato je p r i j av i l malo obrt in se pr iče l doma ukvarjat i z ž ičnim pletil­stvom. Iz žice plete vse vr­ste mreže za hiše , oziroma vrtne ograje. Pravi , d a ima prek zime dovolj dela.

Soseda poznamo tudi kot dolgoletnega blagajnika So­cial is t ične zveze. 16 let je po­bira l č l ana r ino po vasi, dva­krat pa po vseh desetih va­seh na o b m o č j u Žirovnice .

S Franc i jcm večk ra t kram­ljava o življenju n e k o č in danes. Njegov oče jc 36 let hodi l iz Sela peš v Železarno •na delo in je u m r l tik pred upokojitvijo. Večkra t je ga­z i l visok sneg, a l i pa je po bur j i i n dežju pešači l do že­lezarne i n domov, toda v vseh 36 letih n i zamudi l služ­b e

Tudi Franci ju je zdravje p r ek r i ža lo mars ika ter i žiiv-

oznanjala, da se je Francu Lužn iku v planini s r ečno ro­d i l če t r t i otrok — sin (dolž­nost babice je opravi l Franc sam).

Stroju, k i ima več uporab­nih lastnosti, pravimo, da je univerzalen. T u d i F ranc i je univerzalen. Bratje Lužnik so po vojni dolgo sestavljali znani zabavno instrumental­n i ansambl in Franc i je vle­kel strune kontrabasa, da je donelo po dvorani. Sinovi so po oče tu podedovali igralsko »žilico« in vsi trije so vkl ju­čeni v ž i rovniško godbo na pihala.

ž e dolgo nisem videl Fran­ci ja ob kontrabasu a l i har­m o n i k i . Našel je bo l j šo žico. L a n i so ga upokoj i l i , toda 40.000 S din pokojnine me-

ljenjski c i l j . Ko mu je bi lo 12 let, je dobi l tako m o č a n mapad revmatizma, da je po­stal za vse življenje inval id . Zato se n i mogel nikjer za­posl i t i . Past irska pal ica mu je 15 let služila kruh. Pascl je krave na S t u d e n š č a h , Vr­b i , S m o k u č u , Planini pod Golico, na Zab re šk i i n Do-s lovški p lanini . Tudi partiza­ni so ga večk ra t ob iska l i . To, kar pa p r i sosedu najbolj o b č u d u j e m , je njegova dobra vo>lja, njegova vedrina, k i ga n iko l i ne zapusti . Soseda še nisem videl ža los tnega ali jeznega. T u d i to je zaklad, k i m u ga lahko mars ikdo zavi­da.

Jože Vidic

Obveznosti in terjatve jeseniških podjetij

Za gospodarstvo jesen i ške obč ine je v obdobju po re­formi znači lno m o č n o med­sebojno kreditiranje gospo­darskih organizacij. P r i tem m i s l i m na visoke terjatve in porast obveznosti do dobavi­teljev.

Gospodarske organizacije v j esen i šk i občini so tik pred reformo, to je ob koncu 1965. leta, izkazovale 79,3 mi ­lijone N d in terjatev, konec le tošnjega juni ja pa so se terjatve povzpele na 144,5 mi­lijonov N din, kar predstav­l ja povečanje za 82 odstot­kov. Zaradi tega se je m o č n o zman j ša l a sposobnost podje­t i j , da p o r a v n a j « svoje ob­veznosti do dobaviteljev. Le­te so se povzpele od okrog 7 mil i jonov N din konec juni­ja 1965. leta na okrog 118 mi­li jonov N din konec letošnje­ga juni ja . Razmerje med dobavitelji in kupci je znaša lo le tošn jega juni ja v gospodarstvu j e sen i ške obč ine 82 odstotkov, v gospodarstvu Slovenije 76 odstotkov ter v gospodarst­vu Jugoslavije 89 odstotkov. J e sen i ško gospodarstvo je to­rej v pop reč ju manj l ikvidno kot gospodarstvo Slovenije al i celotne Jugoslavije.

Ve l ik del slabe l ikvidnost i pada na že lezarno Jesenice, p r i kateri je razmerje med dobavitelji in kupci znaša lo konec le tošnjega juni ja 84 odstotkov, p r i celotni č rn i metalurgij i v Jugoslavij i pa je to razmerje bi lo precej ugodne j še , saj je znaša lo 61 odstotkov.

V porastu so tudi zaloge n e d o k o n č a n e proizvodnje in zaloge gotovih izdelkov. Zalo­ge n e d o k o n č a n e proizvodnje so se od leta 1965 poveča le za prek 100 odstotkov in so jun i ja letos znaša le okol i 120 mili jonov novih dinarjev.

Jože V i d i c

Šoferji brez vozniških

dovoljenj L a n i so v radovl j i šk i obči­

ni zaradi vožnje v vinjenem stanju odvzeli 182 voznišk ih dovoljenj. Kaže , da tudi le­t o š n j a bi lanca ne bo dosti bo l j ša , saj je b i lo do konca septembra odvzetih že 140 voznišk ih dovoljenj, in sicer na jveč za čas dva do t r i me­sece. P r i čaku je jo , da bo le­t o š n j e število odvzetih voz­n i šk ih dovoljenj zaradi vož­nje v vinjenem stanju pri­b l ižno enako lanskemu.

Kamen na vaški poti »Zakaj pa bi se vozili kot gospodje!«

S takim izgovorom opravičuje svoje početje Jakob Dovžan v Podljubelju. Težko je reči, za kaj gre: za nevošč l j ivos t , zaostrene sosedske odnose ali kaj! Tržiškl mil ičniki so ga že večkrat opozorili, da ne dela prav, on pa še kar naprej oži pot (ki jo vidite na sliki) s tem, da vali nanjo velike skale. Pot, ki vodi do dveh h i š , Je že sicer ozka za v o ž n j o z avtomobilom, toda Dovžan meni: »Zakaj pa bi se vozili kot gospodje!« 28. septembra letos ga je spreten fotograf »ujel« pri delu. Voz se že izogne tistim skalam, avto pa t e ž k o . Kljub posredovanju miličnikov pa se nagajanje nadaljuje: on oži pot s skalami, drugi — uporabniki ceste — pa skale spet valijo nazaj za cesto. Temu bi lahko rekli tudi Sizifovo delo . . .

V nekaj stavkih 0 Gornjesavska dolina — Vremenske napovedi za konec

oktobra so se u resn ič i l e . Že zjutraj , 1. novembra, je d e ž e v a l o . K o se je ohladilo, je sneg padel zelo nizko do do l in i n po­bel i l Jul i jce in Karavanke. V dol in i Save Dol inke je že od Gozda Mar tu l jka dalje med dež jem padal p r v i l e tošn j i sneg. N a Podkorenskem sedlu in Pred i lu je za nekaj č a s a pobelil cesto, medtem ko cesta prek Vrš iča n i več prevozna.

© Gozd Martuljek — B l i z u železniškega mostu p r i Z i m a h v Gozd M a r t u l j k u pelje čez Savo Dol inko star lesen most , k i ga z a č u d a voda n i k o l i n i odnesla, č ep rav je les že ves preperel. Zato so pr i Gozdnem gospodarstvu o d k u p i l i želez­niški most, prek katerega bodo speljali cesto čez Savo. Novi most bodo predvsem uporabl jal i za spravljanje lesa iz goz­dov pod Ju l i j c i .

9 Radovljica — Kmet i j ske zadruge na Gorenjskem si pri­zadevajo, da b i se kmetje v viš j ih legah Gorenjske ukvarjali predvsem z in tenz ivne jšo rejo živine. Zadruga Jelovica v Ra­dovl j ic i sodeluje že z osmimi kmet i , k i so po navodi l ih za­d r u ž n i h strokovnjakov začeli z i n t enz ivne j š im pr idelovanjem krme za živino. Za tako sodelovanje z zadrugo se je pred k r a t k i m odloči l tudi Jakob Rozman, k i ima posestvo na N e m š k e m rovtu nad Bohinjsko Bis t r ico . K m e t i j s k a zadruga m u bo pomagala nabavit i t raktor , kosi lnico in druge stroje za sušen je sena. Za pašno-košn i sistem se po dosedanjih do­br ih i zkušn j ah od loča vedno več kooperantov.

$ Godešič — N a dan mr tv ih je b i l a pred spomenikom padl ih v N O B v Godeš iču ža lna komemoraci ja . Sodelovali so p ioni r j i i n mlad inc i z reci taci jami ter m o š k i pevski zbor iz Re teč . N a spomeniku pad l im v N O B je vklesanih 18 imen . Vaščan i lepo skrbijo za spomenik, saj so ga za dan m r t v i h tudi popravi l i i n okras i l i .

# Godešič — V noči od nedelje na ponedeljek je med nevihto udar i la strela v h išo Janeza Jenka v Godeš iču . Na­pravi la je precej š k o d e ter rani la Lo jzko Jenko. Precej š k o d e je tudi p r i sosedih, saj je p r i P intar ju ub i la kravo v hlevu, ter poškodovala e l ek t r i čne naprave na bl ižnj ih h i š a h .

mm Te dni po svetu

Ljudje Evropa - gospodarska

kolonija ZDA

K A I R O , 27. oktobra — Arab­ski t isk p i še , da po izrael­skem napadu na petrolejski ra f iner i j i na Suez pred ted­nom dni , izraelska letala vsak dan preletavajo to p o d r o č j e . Prav tako p o r o č a j o , da se Izraelske enote zbirajo v Si -najski puščav i , na p o d r o č j u , ki se razteza p ro t i Suezu i n I smai l i j i .

M A D R I D , 28. oktobra — Ilegalna delavska organizaci­j a v Špani j i je organizirala demonstracije pro t i Franco-vemu rež imu. V spopadu s pol ic i jo so aret iral i več kot 200 l judi , več demonstrantov in policistov pa je b i lo ra­njenih. Demonstracije so or­ganiziral i zaradi draginje i n množ i čnega o d p u š č a n j a de­lavcev.

V V A S H I N G T O N , 29. okto­bra — Tu so sporoč i l i ame­riški javnosti , da je v dese­tih mesecih letos padlo v vie tnamski vojn i 7456 ameri­ških vojakov i n oficirjev, medtem ko je lani padlo 5006 vojakov.

M O S K V A , 1. novembra — Na t iskovni konferenci je predsednik sovjetske akade­mi je Mst is lav Keld iš iz jav i l , da je v perspektivi m o ž e n polet na Venero in, da so na tem planetu pogoji za biva­nje č loveka v d o l o č e n e m ča­sovnem obdobju. Naslednje polete na Venero napovedu­jejo za leto 1969 a l i pa 1971.

M O S K V A , 1. novembra — Popoldne je na vnukovsko le ta l i šče prispela jugoslovan­ska d r ž a v n o par t i j ska delega­cija, ki jo vodi predsednik Tito. Skupaj z n j i m so v de­legacij i , k i se bo udeleži la proslav ob 50-letnici oktobr­ske revolucije, še sekretar i zvršnega komiteja C K Z K J in član sveta federacije M i -jalko Todorovic, predsednik C K Z K Makedoni je Kr s t e Crvenkovsk i i n č l an izvršne­ga komiteja C K Z K J Ni j az Dizdarev ić . Z i s t i m le ta lom je pr ispela v M o s k v o tudi V i d a T o m š i č , k i bo v p r a z n i č n i h dneh gostja sovjetskih žen­skih d r u š t e v .

B E O G R A D , 2. novembra — V M o s k v o je odpotovala tud i delegacija ude ležencev velike oktobrske soc ia l i s t i čne revo­lucije. N a povabilo Komso-mola se bo proslav udeleži la tudi delegacija Zveze mladi­ne Jugoslavije.

M O S K V A , 2. novembra — Na Ivanovskem trgu v M o s k v i so danes o d k r i l i spomenik teoretiku i n p r a k t i k u prole-tarske revolucije V l a d i m i r u I l i cu Len inu . Spomenik je ob n a v z o č n o s t i š tev i ln ih delega­cij o d k r i l p r v i sekretar C K K P Sovjetske zveze Leon id Brežn jev .

Pred nedavnim je v Franci­j i izšla knj iga z naslovom A m e r i š k o izzivanje. Napisa l jo je J can Jacqucs Scrvan-Schreiber, za ložnik tednika Expres . Kn j iga je doživela ve­l ik uspeli, saj je druga na se­znamu najbolj branih knj ig v Franc i j i , takoj za Mal rauxo-v i m i Ant imemoar i . G lavna misel knjige je, da poteka a m e r i š k a industri jska invaz i ­ja v Evropo tako hitro, da bo stari svet — če se Evropejci ne bodo skupno postavili po robu — kmalu odkr i l , da jc postal gospodarska kolonija Z D A . Hkra t i se a m e r i š k a z n a n s t v e n o - t e h n o l o š k a baza, k i omogoča to prodiranje, k rep i po geome t r i čnem zapo­redju, medtem ko se posa­mezna prizadevanja Evrope pri znanstvenih raziskavah množ i jo samo po a r i t m e t i č ­nem zaporedju.

Seveda je knj iga Amer i ško izzivanje vzdigni la precej prahu, saj je izšla prav v ča ­

su, ko v Franc i j i na moč raz­pravljajo o a m e r i š k i h investi­cijah v Evropi , o gospodar­skih možnos t ih stare celine i n o morebitnem č lans tvu Ve l ike Bri tani je v Evropski gospo­darski skupnosti (EGS). Pisec se zavzema za širši skupni trg v Evropi i n za »nacional ­no« nadzorstvo nad raziskava­mi i n gospodarsko poli t iko. Hkra t i s tem vsebuje knj iga tudi kr i t iko de Gaul love po­l i t ike , čep rav ta k r i t i ka n i docela jasna, saj pisec n i ­kjer ne omenja de Gaul love-ga imena. Kaže , da avtor namenoma ni hotel imenovati de Gani la , ker je hotel sp rož i t i s p l o š n o debato o gospodarski pr ihodnost i Evro­pe, ne pa razpravo med degolisti i n nasprotniki .

Servan-Schreiber piše ta­koj v zače tku :

»V petnajstih le t ih tretja industri jska s i la na svetu za Z D A in Sovjetsko zvezo ne­mara ne bo Evropa, t e m v e č a m e r i š k a industr i ja v Evro­p i . Uspešno presajanje ameri­

škega businessa v Evropo podpira superiorna admin i ­strativna tehnika i n pa to, da so bile a m e r i š k e firme do­slej edine, k i so doumele možnos t i skupnega trga i n k i so organizirale business na podlagi š i roke skupnos t i .«

A m e r i š k a podjetja po po­da tk ih Servan-Schreiber j a v knj ig i Amer i ško izzivanje že nadzirajo 50 % evropske pro­izvodnje tranzistorskih apara­tov, 80 % proizvodnje elek­tronskih možganov i n 95 % proizvodnje posameznih delov za elektronske aparate. K e r je e lektronika temelj za na­slednje razdobje industri jske­ga razvoja, je a m e r i š k i pro­dor na to področje poglavitna nevarnost za industr i jski raz­voj starega sveta, zakaj dr­žava — piše avtor knjige A m e r i š k o izzivanje — k i ku­puje osnovne dele svoje elek­tronske opreme zunaj, bo pr i š la v podrejen položaj , po­doben tistemu, v katerem so sc pred sto le t i znaš l i naro­

di , k i niso b i l i zmožni ob­vladati mehanizacije dela.

Amer i šk i prodor v pogla­vitne evropske gospodarske sektorje ne poteka na podla­gi množ ičn ih dolarskih inve­sticij . »Plačujemo j i m , da nas prevzemajo!« piše Se rvan-Schreiber.

Pisec predlaga, naj bi »ev­ropsko nasprotno ofenzivo« začeli tako, da bi določili raz­iskovalne programe, da bi se Evropska gospodarska skup­nost odprla za Vel iko B r i t a ­nijo, da bi razšir i l i indust r i j ­ske enote, reformiral i izobra­ževaln i sistem i n del nacio­nalnega nadzorstva nad go­spodarsko poli t iko zaupali tehnokraci j i skupnega trga. Servan-Schreiber meni , da so odpori posameznih evrop­skih d ržav proti a m e r i š k e m u izzivanju obsojeni na propad. Sleherno prizadevanje m o r « bi t i po njegovem mnenj« skupno; le tako bo tudi lahke uspešno .

in dogodki

Jeseniška mladina se zanima za filmsko umetnost V zadnjem č a s u je med

j e s e n i š k o delavsko, k m e č k o in šo l sko mladino ču t i t i iz­redno zanimanje za f i lmsko umetnost in za sodelovanje v k r o ž k i h ljudske tehnike sploh. Tako poleg aero k luba na Je­senicah, elektro-radio k luba J a v o r n i k - K o r o š k a Be la in Je­senice delujejo še š tevi lni k rožk i l judske tehnike — na osnovnih, srednjih in stro­kovn ih šo lah .

Najbol j množ ičn i so kino-foto k l u b i in k rožk i , iz kate­

r i h se je že pred leti ustano­vi la posebna f i lmska skupina Odeon. T a f i lmska skupina, k i jo sestavljajo l jubi tel j i f i lmske umetnosti iz vseh krajev in vasi je dosedaj po­snela že vrsto uspelih f i l ­mov, s ka ter imi so nastopili na loka ln ih , r e p u b l i š k i h in celo zveznih amaterskih f i lm­skih tekmovanjih. Zelo lepo je b i l ocenjen f i l m Zeleno nebo, vendar tudi drugi f i l m i kot npr. Ropa r i n pol ica j , Rekreacijske igre j e sen i šk ih

železarjev i n Troboj sloven­sk ih železar jev prav nič ne zaostajajo za n j im.

Trenutno pripravl jajo mla­di f i lmar j i mlad insk i kratko­m e t r a ž n i f i lm Sto let železar­stva na Jesenicah, namerava­jo pa tudi posneti mladinski f i lm Slovenski Parnas. Ta dva f i lma naj b i predvajali

na Jesenicah prihodnje leto v okv i ru prvega gorenjske­ga mladinskega amaterskega fi lmskega festivala. N a tem festivalu bodo sodelovali l jubi te l j i f i lmske umetnost i iz Domžal , K a m n i k a , Kran j a , ško f j e Loke , Tržiča , R a d o * ljice i n z Jesenic.

U. Župančič

Bolj usklajeno delo O b č i n s k i m svetom ljudske

tehnike gorenjskih obč in se zadnje dni p r i k l j u č u j e vel iko nov ih č lanov, k i se živo zani­majo za razvoj tehnike po svetu. D a pa b i bi lo to šola­nje in vzgojno delo še u speš ­ne j še , so se gorenjske orga­nizacije l judske tehnike odlo­čile, da bodo odslej še bolj usklajevale svoje delo.

Tako so bi la do sedaj že t r i p o d r o č n a posvetovanja organizacij L T v Lescah, na Jesenicah in v K a m n i k u . N a teh posvetovanjih so skleni l i , da bodo tehniki v K r a n j u po­speševa l i delo v elektro-ra­dio k r o ž k i h , K a m n i č a n i trak­torsko dejavnost, medtem ko bodo č lan i r adov l j i ške orga­nizacije l judske tehnike sku­šali popular iz i ra t i tiste zvrs t i tehnike, za katere kaže mla­d ina na jveč zanimanja. Je­sen i čan i pa bodo skuša l i zbu­d i t i zanimanje za f i lmsko skupino Odeon.

Ž i v a h n a aktivnost gorenj­sk ih organizacij L T in pa

večje vk l jučevan je novih čla­nov je prav gotovo dokaz, da so gorenjski l jub i te l j i tehnike preb i l i led in se u s p e š n o lo­t i l i novih ob l ik m n o ž i č n e g a Šir jenja tehnike i n znanosti med delovne l j ud i in mla­dino.

Uroš 2.

Velika hiša za vsakogar

Radio Schmidt

Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22

Drevoredi so vse bolj osamljeni in tihi — Foto Perdan

Btto miek • i s •

Ko se je Hubbard nato vrnil s korespon­denco v svojo sobo In se lotil dela, je nena­doma opazil, da ga obdaja neka naravnost ganljiva ustrežljivost.

Gospodična Konstanclja, ki se je tokrat uredila še bolj spogledljivo kot sicer, je venomer poplesovala okrog njega, zdaj mu Je morala ponuditi to zdaj ono ,in novi se­kretar pri tem nikakor nI mogel prezreti njenih lakiranih nohtov.

»Pa ste res preveč ljubeznivi, -gospodična Babberlv,« se je branil, ona pa je stresla z ondulirano bubi glavico.

»Midva morava pomagati drug drugemu.« Je žgolela in ga hrepeneče pogledala. »Mrs. Irvine je zelo natančna In — spozabila se je za hip, stisnila ustnice In povesila nos — »ne posebno prijetna, pa ne bi imela rada, da bi vam to že spočetka zagrenilo delo.«

Ostalo popoldne je Hubbard porabil za to, da se je seznanil s poslovanjem v pro­dajalnah. Konstanclja je ponosno kot pav korakala ob njegovi strani. Osebje je res de­belo gledalo, ne samo zaradi elegantnega novega sekretarja, še bolj se je čudilo po-slovodkinji, ki še nikoli ni bila tako prijazna. Samo na najmlajše prodajalke je zrla z vl-ika, kot da jih sploh ni.

Pred opoldanskim odmorom Je kakor mi­mogrede vprašala tajnika, kje namerava obe­dovati In mu nasvetovala lokal v bližini, kjer bo gotovo zadovoljen. Tu in tam bo že tako uredila, da bo lahko zajtrkovala z njim, mu

je namignila z očarujočlm pogledom, kajti cela kopica stvari je še, ki se jih je treba pogovoriti in v pisarni ni prilike.

Ob petih so se nenadoma odprla vrata še­fove sobe in na pragu se je pojavila Mrs. Ir­vine.

»Je še kaj, kar je treba rešiti?« je vprašala in ko sta Konstanclja in Hubbard zanikala, jc kratko pozdravila in odšla spet v svojo pisarno. Takoj nato se je v vratih obrnil ključ in nekaj minut kasneje so se sl išno zaprla vrata na hodniku.

»Tako dela vsak dan,« je dejala gospodič­na Babberlv in z dvoumnim smehljajem pre­križala negi, da si jih je tajnik lahko ogle­dat kar največ mogoče. »Ali vi to lahko razu­mete? Jaz ne! Tu zadaj mora nekaj tlčati!« Je hitela in s predrznim smehljajem poprav­ljala bluzo ob globokem izrezu na prsih. »Jaz prav gotovo nisem svetnica,« je vneto zagotavljala in ga ošvrknila s svojimi zelen­kastimi očmi, »toda nekoliko bi se pa le morala ozirati na govoričenje osebja, ki ugiba mar­sikaj. Posebno, ker že večkrat ob tem časa ni odhajala sama. Pred portalom jo nekdo čaka, le premislite! Meni se zdi to nedo-pustljivo.«

»čaka jo seveda moški,« je kar tako orne' nil tajnik in si dal opravka s svojo kore­spondenco.

»Seveda,« se je hihitala, »saj bi sicer ne bVto nič posebnega. Pa še prav zanimiv mo­ški,« je nadaljevala s strokovnjaškim pri­znanjem. »Nekoliko starejši že, toda brezhi­ben na pogled. I.e preveza prek enega očesa moti. — Prosim vas, saj je končno to le telesna hiba, ne?«

Kot v odgovor je Hubbard zaprl mapo In se veselo nasmehnil kolegici. »Gospodična Babberlv, podjetje potrebuje najinega nadzo­ra,« je dejal in jo z roko povabil k odhodu.

Konstanclja si je sicer zamišljala zadevo drugače, toda saj je bil končno to šele prvi večer. Medtem, ko je srečna plavala za taj­nikom, je sanjala o tistih, ki naj bi temu sledili.

9.

Hišica v Isllngtonu je bila na zunaj ravno tako umazana kot ozka in smrdljiva ulica, kjer je stala, vendar pa še vedno ne tako, kot so bil umazani prostori, ki jih jc skri­vala za razdrapanimi vrati. V eni priličnih sob sta stanovala dva človeka, ki ju niti skromna soseščina ni zavidala za ta krov nad glavo. Ljudje so z nekakim strahom hodili mimo starega poslopja, v katerem ža leta nI bilo življenja in sedanja stanovalca prav zares nista z ničemer pripomogla, da bi po­stalo prijaznejše.

Na beli dan se je prikazal od obeh prav­zaprav samo eden, pa še ta le redkokdaj, ljudje pa so vedeli, da ima tovariša, ki ni pri zdravi pameti in ki je že večkrat pono­či s svojim zverinskim tuljenjem prebudil vso okolico. Toda vsak sosed je imel svojih lastnih skrbi na pretek in se ni brigal za soseda, posebno, ker je bilo znano, da zelo nerad vidi, če bi kdo hotel vtikati svoj nos v njegove zadeve.

Billy Knox se je bil ravnokar prebudil iz popoldanskega spanja, prižgal sajasto petro­lejko in njegov prvi krmežljavl pogled iz iz­buljenih oči je veljal skromnemu ležišču ob steni onkraj sobe. Ko je opazil dolgi omot, ki je negibno ležal na njem, se je po­mirjen in skrbno se izogibaje vsakega hrupa lotil nadaljevanja svojega dnevnega dela. nastavil k ustom veliko steklenico in naredil krepak požirek. Po spanju je vedno potrebo­val okrepčila in po okrepčilu spanja in to

si Je lahko privoščil, odkar je imel srečo, da je našel tako čudovito zaposlitev. Saj ]e bilo z možem tam v postelji res težavno In stanovati z njim ni bilo nič kaj prijetno, toda za možnost , da lahko pije, kolikor si poželi, bi bil Billy brez obotavljanja pristal na skupno gospodinjstvo s hudobčevo staro materjo samo.

Prav ko je Billy odstavil steklenico od na­breklih ustnic In si obrisal brke, je omot na postelji nenadoma planil kvišku in topo zrl v svetlobo. Potem pa se je dvoje suhih rok proseče iztegnilo po steklenici ln iz viš-njevkastih ustnic se je oglasilo jokavo jec­ljanje, komaj še podobno č loveškim glaso­vom.

Vsa Izsesana postava, od dolgih razmrse-nili las na glavi, ki so v sivih pramenih po­krivali divje zaraščeni obraz, pa do tankih nebogljenih nog, je kazala sliko strahotne zanemarjenosti, osteklenele oči z velikimi punčkami pa so bile naravnost grozotne.

Billy je najprej z nezaupnim pogledom ošinil postavo in se prepričal, v kakšnem stanju Je njegov gojenec, a najprej Se enkrat sam nagnil steklenico, nato pa nalil kozarec do vrha.

»Si tudi žejen, dečko?« j e pokroviteljsko vprašal. »Od vraga slabo je, če proti žeji ne moreš nič ukreniti, toda midva si lahko privoščiva. Možak je v dušku zvrnil kozarec z ostro pijačo kot bi pil vodo in celo pre­izkušeni BiIIy je s priznanjem pokimal z glavo.

»Pod streho je pri tebi sicer precej ne­reda, toda grlo je v redu« je priznal, »in to je glavno. — š e enega?«

(Nadaljevanje)

gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski

S r e č a n j e v » P r a v imate, da se ob jubi le ju priljubljene rubrike Gorenjski kraji l n ljudje zopet oglas imo.« Tako nam te dni piše naš sialni d o ~ j a i k Ivan Sivec iz Most pri Komend i . »Škoda bi bilo, da ru­brika ne bi imela več prostora na straneh Glasa, saj poznam mnogo l judi , k i so prav njo najprej in z na jveč j im zanimanjem prebrali. Za gradivo pa moramo poskrbet i seveda m i , dopis­niki . . . «

Ivan Sivec nam potem predlaga novost: »V tej rubr ik i bi vča­sih lahko objavi l i tudi k r a j š e zgodbice, k i si j i h ljudje pripove­dujejo med seboj, pa j i h n ihče ne zapiše . N a to misel sem prišel na zadnjem »koruznem« veče ru pr i nas doma. Slišal sem mnogo zgodb in eno poš i l jam. Ce vam bo všeč, jo objavite. M e n i m , da bi se tudi drugje lahko našlo šc precej takega zanimivega gradiva. Iz tega bi lahko marsikaj zvedeli o tem, kako so ljudje včasih ž i v e l i in kako so imel i to i n ono med sabo, kot pravi Levst ik . . . « Zgodbico, ki nam jo je poslal Sivec, objavljamo. Zan imiva je. Take zgodbice, bolj al i manj verjetne, bolj a l i manj nezavedno preračunano na odziv pri pos luša lc ih , k i jeseni pozno v noč sede pr i lickanju koruze, so si ljudje včas ih pogosto pripovedovali med seboj. Iz njih diha l judska domiš l j i j a , iz njih se da precej zve­deti o ž ivl jenju v t istih časih, ko še ni bilo elektrike, strojev, avtomobilov, asfaltiranih cest i td . S t ak imi i n podobnimi pripo­vedovanji so si ljudje k ra j ša l i čas takrat, ko šc ni bilo radijskih ln te levizi jskih sprejemnikov, kinematografov, kopice revi j i n časopisov itd. Naše bralce zato prosimo, da nam podobne zgod­bice, ki jih slišijo pri starih ljudeh, pošl je jo . Zapiš i te tudi take, k i se vam bodo morda zdele s m e š n e : o strahovih, d iv j ih jagah in podobno.

S i v č e v a zgodbica, ki jo tokrat objavljamo, ima naslov S rečan je v gozdu.

Jesenski dan se je nagnil v ve­čer. V e l i k kup koruze nas je še čaka l , da mu spremenimo obliko. K a r precej nas je bilo in pridno smo začeli l ickat i . Po izmenjavi

l na jnove jš ih domač .h in svetov-nih novic so kmalu prevzeli vod­stvo pogovora s tare jš i , k i naj- j več vedo. Slišali smo vel iko zgodb, tudi takih, k i gredo i z roda in rod in še niso zapisane, j pa jc škoda, da se pozabijo. Ta­kole je pripovedoval stari M i h a :

Takrat, ko se je to zgodilo, je bilo v Mostah še malo zidanih hiš . Ljudje so prebivali v lese­nih h i š ah ; p rav i l i so j im lese-njDČe.

Ob potoku Tunjica je v za­vetju je lševega gozda prebival v taki Ksenjač i stari Jernej. Bi l ­je oženjen , toda otrok mu bog ni dal. Zena mu je že pred let i umrla in živel je kar sam. Šival si je že tako in tako zakupano obleko, po malem s i je kuhal, na jvečk ra t pa je b i l z d o m a . . .

B i l je drvar in tudi na sta­ra leta ni odrekel, če ga je kdo prosil za pomeč, č ep rav je do­bro čut i l sedmo poleno šestega kr iža . Pa kaj bi tarnal, gozd je b i l njegov dom, v njem je zrasel, vse ž ivl jenje delal v njem — postal je del njega.

B i l a je jesen in prav mrzlo je bi lo okrog hiše . Drv je imel Jernej za debro zimo, vseeno

pa ga je zaskrbelo, če mu j i h zmanjka. Je že tako, da stari ljudje ne moremo živeti, brez skrbi! No, Jernej se je spomnil tistega gozda ob Tunj ic i v Sta­rih borš t ih . Do tja je bilo res precej daleč , toda to ga ni mo­tilo. Tam je rasla bukev, k i mu jo je lastnik gozda dal za pla­čilo. Jerneja je toliko časa zba-dalo, da je vzel sekiro in se odpravi l v gozd.

Pot se je v lekla in b i l je utru­jen, ko je pr išel do bukve. Ja, ja, starost je nadloga, si je m i ­s l i l Jernej i n začel podsekavati debelo bukev. Se dobro, da mi jo bo Tone peljal domov, je m i ­s l i l naprej in postalo mu je p r i -jetneje ob mis l i , da je bukev č i ­sto njegova. K o l i k o j ih je že po­sekal, pa skoraj vse za druge!

N a nebu so se vedno bolj ko­pičili oblaki , potem pa je začelo močno d ežev a t i . Vmes je grme­lo. Jerneja je zablo v prste, za­to je še trdneje pr i je l za sek i ­ro. Bukev pa se ni zmenila za njegovo sekanje; kl jubovala je kot na lašč . Drvar je povlekel s u k n j i č čez glavo. K m a l u je mrzel dež začel pronicati skozi k rošn jo , zbal pa se je tudi gr­menja, zato je sk len i l , da gre domov. Zače lo je še bolj grmeti in še m o č n e j e deževat i . V no­vembru pa grmenje! Ka j takega

pa še ne! je moml ja l Je rne j . Snegu grmi , si je m i s l i l .

Ob Tunj ic i je zagledal staro vrbo. Dobra bo za t renutno s t re ­ho, saj se mora ta Curlja p r e ­gnati! Zlezel je vanjo i n ker g a

je začelo mrazi t i , se je s t i s n i l še bolj v dve gubi. Dež pa je l i l i n l i l . . . Takrat pa . . . V h o d v vrbo se je zaprl, v njej je postalo popolnoma temno. Jer­neju so se naježil i lasje. K o n e c ! Po meni je! so govbri le m i s l i . Nekaj kosmatega in mokrega ga je potisnilo č is to ob t l a . Z a č e l se je duši t i .

Strah pa mu je tako p o m l a ­d i l kosti , da se je upr l v kosma­to gmoto s tako silo. da jo je premagal iz zv rn i l iz vrbe. V tistem trenutku se je zagnal ven tudi sam in ubral prot i dornu, da je komaj dohajal samega se­be. Zaletel se je v vra ta h i š e in j i h hitro zaprl za seboj. B i l je do kože p remočen . L e p o č u s i se je umi r i l in vedno bolj spo­znaval , da ni imel op ravka — kot je v začetku m i s l i l — s samim h u d i č e m , ampak z med­vedom.

Drugi dan je povedal to v- a -ščanom. Muza l i so se in mu n i ­so verjel i . Le sekira, k i so jo

' našli pozneje v votli v r b i d rugi drvarj i , je potrjevala, da je J e r ­nej res de l i l streho s k o s m a t i m gozdnim prebivalcem.

Ivan S ivec

Voda se za u cevi ni dobra, ce ja pa n i . . .

Križanka številka 11

Letašn let se j merske go-varil od vode, od tiste za kopat na muri pa doma, čez tista, k ja oblaki deja, pa do tiste, k ja pij ima. Čeznčez b pa lahka reki de j biti letašn let bel kumern z voda.

U tistih cajtah letaš, k j blo še bel gorko, sm se nam-nila gor na grad, de b se mal tistih ta slehkih hrušk nase-sala. Letam, pa letam ke okol, hmal pa zamerkam, de skar ves grajsk folk neki leta ke okol pa rentač pa se togoti. Jest pa bliži pa zvem, da j vode zmankal. Men se j čudn Zdel, se sa učas reki, de na gradu nkal vode na zmanka, k maja soja vaserlajtnga. K sm mal bel pošpiclala use-ukap, sm od tistih najavolnih grajskih Idi zvedla, de sa pred cajtam en konc ta graj­ske vode po smučersk doline u Vencerje napelal. Zato, k j tist ventil, k voda u Vencerje spuša, niii ket grad, se prou

rad urajma, de sa pipe na gradu suhe. Pol j pa ta nova, ta jletna kantina brez vode, pa na morja neč pomivat, pa kofeta kuhat, pa z ena bese­da, use se skar na glava postav. De b se te rči porihta-le, sa poklical vodovoderje, pol j blo en cajt boli, hmal sa bli pa spet brez vode. Zdel se je, de j tist ventil zaco-pran, čez kešn dan sa pa kar na lepm pogruntal, de tist ventil lahka odpira pa zapira kdor če, nejraj sevede tist, k voda u Vencerje dobivaja, grad jih pa bel mal briga, čeprou glih od grajske vaser-lajtnge žveja ket se Idem spodob, če b pa gradu na blo b bli pa gotou bel na suhm ket sa.

Po pamet b se pa djal, da b mogu imet usak neki, ne pa edn usega dost, drug pa neč. Če se bo pa usak šou vodo-voderja pa tega še doug na bo. OSA

Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3

1. razpisuje prosta.delovna mesta prodajalcev ( š t u d e n t o v ) , k i niso v rednem delovnem razmerju za o b č a s n o prodajo knj ig ,

2. Prosta delovna mesta potnikov akviziterjev za prodajo knj ig i n pisa lnih strojev za red­no a l i honorarno zaposlitev, za p o d r o č j e Gorenjske.

Nastop dela m o ž e n takoj. Ponudbeniki naj poš l j e jo pismeno vlogo v poslovalnico Mladinska knjiga, Kranj, Maistrov trg 1.

1 Z 3 . *• S ? 8 9 10 11

12 13 •

14 •15 16

1* 18 19

20 21 23 24

25 2& 2? 20

2» 30 31 32-

33 34 3 ^ ^

38 3?

VODORAVNO: 1. gora v Triglavskem pogorju, 6. sredina dneva, 12. orodje za pometanje, 13. Homerjeva pesnitev, 14. okrajšava za: delavski, deležnik itd., 15. znameniti slap v Vratih, 17. nekdanji prebivalec Pirenejskega polotoka, 19. na­ziv za enega izmed Kotarjev v Dalmaciji, 20. gora na No­tranjskem, 22. ime izraelskega rušilca, ki so ga potopile obo­rožene sile ZAR, 25. zarodek uši, 28. določena viš ina neke točke na zemljevidu, 29. zapeljivka, 32. vrsta čisti lnega sred­stva, 33. vas pri Krašnji, 34. tekstilna surovina, 36. pred leti umrli diktator ZSSR, 37. pastir.

NAVPIČNO: 1. Francoski kipar — impresionist (Auguste, 1840—1917), 2. enocel ična pražival, 3. gora v Hercegovini, 4. pijača starih Slovanov, 5. nasilna kraja, 6. pirika, 7. sadeži za izdelovanje olja, 8. l ičnat plašč, 9. priimek narodnega he­roja, ki je sodeloval pri pripravah vstaje v Bosni' (TJglješa), 10. moško ime, 11. nikalni prislov, 16. ime črke, 18. okrogel obrambni stolp, 21. reka v Italiji, ki se izliva v Tarantski zaliv, 23. nekdanji hunski poglavar, 24. ž ivinska staja po pla­ninah, 26. pritok reke Sankarari v Gvineji (Afrika), 27. kem. oznaka za aktinij, 29. politična kratica v Sloveniji, 30. ruska beseda, ki pomeni: to je, evo!, 31. reka v srednji Italiji, ki se izliva v Jadransko me.3, 35. onal.a soglasnika. ,

Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja G Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta. — 1 _

( i m o v i n a III . D E L 74

Ljudje se zbirajo na tem, s krvjo v a š č a n o v p o s v e č e n e m kra ju , zbirajo se ob p r i t rkavan ju na medeninaste izpraznjene nabojne dele topovskih granat r az l i čn ih kal ibrov. Zbi r ajo s pred kapelico, okra­šeno z zelenimi k i t a m i , spletenimi iz smrekovih vejic in potaknje-n imi s cvetovi, s amimi r d e č i m i cvetovi sveže razcvetel ih vrtnic. Na starem sivem p o k o p a l i š k e m zidu, ki je začuda ostal cel, tak kakor pred t remi leti , je š t i r i n a j s t iz trnja sni etenih vencev in v vsakem vencu je ime ustreljenca,, krvavi kriie/ pot te nesrečne slovenske vasi, in iz vsakega venca gorijo vrtnica, r d e č e kakor rane in bele kakor solze, r deče v vencih m o ž in stan ev, bele v vencih ustreljenih šes tna js t letnikov in fantov, sedemnajst ič tnikov in osemnajstletnikov, ki j i h takrat pred t r emi let i cesar še ni vpokl ica! v vojsko.

Pred še neobnovljeno cerkvi jo (»Bc g nam tega ne bo zamer i l , če smo najprej poskrbe l i za streho nad svojo g lavo!«) so na t ramu, postavljenem na t r i metre visoke ostar ke n a s p r o t n i h sten po ruše ­nega zvonika, oč i ščene zadnjega drobca ruševin , obešen i izpraznjeni medeninasti naboj i granat, svetlikajoč se v soncu kakor zlate piščal i , iz kater ih izvabljajo stari cerkovnik in š e tr i je pr i t rkavanja vešči starci pravo p o z v a n j a j o č o muziko n a z n i č n i h glasov, raz l ičn ih , a skladno med seboj povezanih tono^. u b r a n i h v p r i t r k a v a j o č i , skladno men ja joč i se r i t em, k i privabi.,; l jud i ne samo iz d o m a č e vasi, m a r v e č tudi iz V r š n e g a , Kobarida in d r u g i h bl ižnj ih in odda­l jene jš ih vasi, saj danes za vas in druge p o s o š k e kraje ni samo vsakoletni cerkveni praznik s slovesno mašo in procesijo, n i t i ne samo posvetitev spominske kapelice, marveč bo takoj po cerkvenih slovesnostih l judsko zborovanje, na katerem bo ob p r v i obletnici majske deklaracije govor i l odposlanec k a t o l i š k e l judske stranke, nek i l jub l janski duhovnik in bližnji sodelavec vodi te l ja slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu, duhovnika dr . Antona K o r o š c a , prve po l i t i čne osebnosti med Slovenci (tako je rekel v nedeljo d o m a č i ž u p n i k ) i n naslednika pokojne^ k r š č a n s k e g a delavskega in ljudskega voditel ja dr. Janeza Evangelista K r e k a .

Zato ni č u d n o , da se v tej, s krvjo slovenskih ž r t ev posvečen i v c - i danes zb i ra t o l i k š n a množ ica in 4a bo posvetitev kapelice,

m a š a in procesija ob s t režbi in spremstvu to l ik ih duhovnikov tako slovesna, kakor da b i pr iše l in maševa l sam gor iški knezškof in ne samo d o m a č i , bolj hr ibovskemu kmetu kakor duhovniku po­dobni župn ik .

O, da, danes je v tej vasici , pri lepljeni na levi breg Soče, na­po ln ju joče pokraj ino s svoj im veselo po joč im š u m o m , k i ga je ujel v svojo nesmrtno in tako strahotno in r e sn ično p r e r o š k o pesem že dvanajst let pokojn i pesnik S imon Gregorč ič , doma iz bl ižnjega V r š n e g a , pesem, k i jo bo danes deklami ral Mar ju tk in sin, zdaj že sedemnajstletni Andre j , sin vdove ustreljenega Marjutk incga moža , resen in slovensko zaveden kakor ustreljeni oče . . . danes je v tej vasici vse d r u g a č e kakor na strahotni dan pred tremi leti . Ljudje so slovesni i n p r a z n i č n o razpoloženi . Celo svojci ustreljenih ču t i jo k l jub vnovič prebujeni boleč in i svojo bo leč ino z n e k a k š n i m top l im, svetim o b č u t j e m , saj so vaščan i in drugi prebivalci k o b a r i š k i h in o b s o š k i h vasi obdal i njihove pokojne skoro s p rav im m u č e n i š k o s v e t n i š k i m sijajem in j i h dvigni l i med svoje nesmrtnike, prav tako nesmrtne, k a k o r je nesmrten pesnik njihovih krajev, pesnik Soče in n j ihovih planin , pesnik, k i je v svoji duši že davno s lu t i l i n p r e r o š k o videl vso n e s r e č o in gorje, k i so ga v minul ih let ih doživeli i n k i j i m zato s svojo pesmijo še vedno govori, kar so v let ih groze, ognja in smr t i obču t i l i in še ču t i jo .

Tud i to o b č u t j e j i h danes dviga nad vsakdanjost, obču t j e , da so strahote, k i j i h je pesnik v svoji pesmi o Soči napovedal, in o b č u t j e vere v novo, svobodno slovensko živl jenje, k i j i m jo je v d u š e položi l prav ta pesnik in n e k o č zaradi svojih pesmi od duhovnih sobratov karani in napadni duhovnik, k i svojega l jud­stva, l judstva dekel, hlapcev in siromakov, ni hotel zaznamovati z m r l i š k i m pepelom, m a r v e č ga je namesto s pepelom, z znamenjem neizogibne smr t i in izginotja, zaznamoval z vero v vstajenje iz bednega in č loveka in č loveš tvo pon ižu jočega t i soč le tnega hlapče-vanja, z vero v prostost in v živl jenje na svobodni slovenski zemlj i , z vero, k i j o iz raža tudi vklesani napis na čelni strani ol tarja v spominski kapel ic i nad imeni , pred t remi leti ustreljenih:

U M R L I Z A S L O V E N S K O G R U D O

Kape l i ca je posvečena . Slovesna m n š a je že mini la ; župn ik , ogr-njen z z la t im ornatom, je že med d i šeč im d imom kadi la s topi l z z la t im soncem monstrance pod nebo, pod belo in z z la t imi resami o k r a š e n o streho baldahina, k i ga nosijo starci , ob lečeni v narodne noše in s s lovenskimi t robo jn imi t rakci na ž ivordeč ih brezrokavih ž a m e t n i h jop ič ih . Nj ihove bele platnene srajce so bolj bele od nji­hovih las, bele kot sneg. N j i h o v i ko rak i so kakor ug lašen i na po­

časni r i tem n a b o ž n e pesmi, s svojo melodijo položene med pr i t r ­kavanje medeninastih ostankov topovskih granat. Pred b a l d a h i n o m stopajo za cerkvenim banderom šolar j i in šo la rke in posipajo pot z bel imi glavicami ve l ik ih marjeticam podobnih cvetov in d r u g i m i rumenimi , r ožn imi , v i jo l ičas t imi , modr imi , po t ravnik ih in ob Soč i natrganimi r o ž a m i , posipajo in spreminjajo pot v ž i v o b a r v n o , a kmalu poteptano preprogo, po kateri stopa za ba ldahinom in ža banderi iz sosednjih vasi procesija, dolga kakor še n iko l i , se ustav­lja ob ol tar j ih , postavljenih v ta namen na starih, za sedanji živi rod v vasi že od vekomaj do ločen ih mestih. Pred vsakim o l t a r j e m poklekajo in moli jo , pred vsakim prepeva ž u p n i k la t insko in m u prav tako po lat insko odgovarjajo duhovnik i ( tudi to je o d veko­maj in bo do vekomaj, ker je baje bogu l a t i n šč ina najbolj dopad l j i ­va in razumlj iva , č e p r a v j i h tako neprijetno spominja l a h o v š č i n e ) . Predzadnji tak ol tar je pod bregom, tik pod Št ivčevo, od vasi %a dobr ih sto metrov oddaljeno in zaradi tega navidez osamljeno do­m a č i j o : komaj obnovljeno, pravzaprav z r o k a m i i ta l i janskih ujetni­kov nanovo sezidano h i šo , mimo katere teče po strugi, s k r i t i v bregu, b r z i č a s t potok in se prav tako čez b r z i č a s t o stopnico i z l i va v Sočo .

T ja p ro t i domač i j i nenehno pogleduje St ivčeva, ko stopa skupaj z Žefkom v procesij i p ro t i predzadnjemu oltarju pod b regom n j i ­hove d o m a č i j e . Njen obraz ni p r a z n i č n o ubran kakor obrazi d r u g i h vaščanov . Zaskrbljenost, k i že od včera j popoldan preplavl ja njeno notranjost, se prebi ja tudi v poteze njenega obraza, v m i n u l i h desetih let ih tako dek l i ško mladega in kakor prerojenega od s r e č e , k i j o je napolnjevala od dneva, ko j i je p r i š l a Urš ičeva R o z i k a povedat skoro neverjetno novico, da se je m o ž e m , k i so j i h š l e zaman obiskat v Judenburg in za katere so se že bale, da so m r t v i ali pa da j i h bodo po lov i l i , kakor so mnoge druge pobegle juden-b u r š k e upornike in j i h postavi l i pred v o j a š k o sodišče , p o s r e č i l o p r i -beža t i domov celo za dan prej, preden so se same vrni le iz Juden-burga.

2e ta novica jo je osreč i la , pred deset imi dnevi, ko se je sku­pina u b e ž n i k o v (v kater i so b i l i Franc , njen m o ž , na jbo l j š i m o ž n a svetu, in Anton , brat Urš ičeve i n Federlove, R o z i k i n fant A n d r e j in še neki n e d o m a č i n , nek i Možina , Kranjec , doma nekje s h r i b o v nad ž i r m i , p remakni la v gozdove na to s t ran Soče in se u t a b o r i l a v neki sk r i t i in opuščen i i ta l i janski kaverni komaj pol ure h o d a navkreber v bregu nad d o m a č i j o ) i n ko je F ranc pr iha ja l s lehevno n o č domov k njej, pa je postala njena s reča taka, k a k o r da je vojne že konec in kakor da m o ž u i n d r u g i m u b e ž n i k o m ne p r e t i nobena nevarnost več .

G L A S * 12. STRAN G L A S * 13. S T R A N

„mm S O B O T A — 4. novembra 1967 G L A S * 14. S T R A N Z A Ž E N E _ .

Boj Slovenk za ženske pravice

Vsakokratno praznovanje oktobrske revolucije nas spomni na čas velikih sprememb v svetu, na čas, ki je pripadal boju za pravice. Boj žena vsega sveta za svoje pravice je bil dolg in vztrajen. Brez dvoma pa so enakopravnost in vse ostale pravice, ki so jih ruske žene dobile z oktobrsko revolucijo, imele velik odmev v vseh ženskih gibanjih, hkrati pa je bil to dokaz, da so njihova prizadevanja vsaj nekje rodila uspeh.

Iz zgodovine vemo, da sprva socialistične stran­ke niso bile naklonjene ženskim gibanjem. Znana borka za ženske pravice Klara Zetkin je izjavila: »Brez pomoči moških, da včasih celo proti njihovi volji, so stopile ženske pod zastavo socializma in bodo tudi ostale. Pod to zastavo se bodo bojevale za svojo osvoboditev, za svojo človeško enakoprav­nost.«

Tudi slovenski socialisti in naprednjaki niso mislili dosti drugače kot njihovi evropski vrstniki. Dokler je slovensko ženstvo delalo na narodnem področju, so politični in kulturni predstavniki slovenskega meščanstva dovolj blagohotno in vča­sih celo spodbujajoče spremljali delo naprednih žena v javnosti. Brž ko pa so ženske zahtevale enakopravnost, je bilo te naklonjenosti konec.

V boju Slovenk za enakopravnost je prišlo do večje organiziranosti šele okoli leta 1900. Tako je leta 1897 v Trstu začel izhajati prvi slovenski ženski list Slovenka, v Idriji pa je bilo ustanovlje­no prvo socialistično žensko društvo Veda. V tem društvu so mnogi videli možnost, da se bo morda okrog njega razvilo splošno proletarsko gibanje. A na žalost je društvo prenehalo delovati že 1911.leta.

Veliko razočaranje je bila volilna reforma leta 1907 v Avstro-Ogrski, ki ni dala volilne pra­vice ženskam, čeprav so se socialistični poslanci v parlamentu zanjo zavzemali.

Med prvo svetovno vojno se je žensko gibanje na Slovenskem ponovno razmahnilo. Protestna zborovanja žena so bila vedno bolj pogostna in so prenehala šele ob koncu vojne. Takrat so Slovenke upale, da bo nova država uvedla enakopravnost žena v vseh pogledih. Vendar se to ni uresničilo. Medtem ko so ženske v Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski, torej na območju nekdanje Avstro-Ogrske, pridobile volilno pravico, tega Slovenkam ni uspelo do leta 1945.

Prva stranka, ki se je zavedala, kako pomembno je žensko gibanje, je bila socialistično komuni­stična stranka. Ta je 1920. leta objavila v Rdečem praporu manifest Kominterne, ki poziva žene, naj vstopajo v vrsto komunistične internacionale in naj ustanavljajo lastne legalne ali pa ilegalne organizacije. Od tedaj je komunistična partija Jugoslavije ženskim gibanjem dajala vse večji pomen. Predvsem je poskušala vključiti v lastne vrste in druge ženske organizacije čimveč žensk delavk, uradnic, saj so do tedaj v ženskih organi­zacijah delovale predvsem ženske iz meščanskih krogov. Kakšno vlogo lahko odigrajo ženske, je vse, tudi KPJ, prepričala tako imenovana ženska vstaja v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku leta 1930. Tedaj so delavske žene trboveljskega revirja z geslom »Dela ali pa kruha«, demonstrirale pred rudniško upravo.

Vodstvo KPJ je od tedaj dajalo ženskim giba­njem večji pomen. Pravilnost takega ukrepanja se je pokazala v polni meri šele med NOB, ko so žene — partizanke, in še bolj ilegalke, veliko pri­pomogle h končni zmagi.

S. Z.

Igrače so lahko nevarne I g r a č e so lahko nevarne za

na jmla j š e . L a h k o povzroče odrgnine, vreze a l i pike. Ce zaradi tega nastopi gnojenje, je treba takoj poiskat i zdrav­n i ško p o m o č . Seveda pa mora vsaka mat i imet i p r i r o k i ob­vezo za prvo p o m o č i n alko­ho l za r azkuž i t ev .

Pogosto se o t roci zaduš i jo zaradi okrogle frnikule a l i gumba, k i ga staknejo v ma­terinem š i v a l n e m pr iboru . Tujek v nosu, u š e s u al i oče­su je nevaren in ga lahko odstrani le zdravnik .

Pogostne pa so tudi zastru-

Kihanje je zdravo

»Ne z a d r ž u j t e kihanja , ker l ahko dobite s r čn i napad!« pravi jo nekateri a m e r i š k i zd ravn ik i . Po miš l j en ju teh zdravnikov imamo n a m r e č dve vrs t i k ihan ja : tisto, k i ga povzroči prehlad i n d ru ­go, k i je popolnoma m e h a n i č ­no, i n je pogosteje posledica na job i ča jne j š ih d r a ž e n j nos­ne sluznice.

Povejmo nekaj o tem me­h a n i č n e m k ihan ju , kot ga imenujejo a m e r i š k i zd ravn ik i . To kihanje lahko povzroč i že n a j m a n j š i de lček prahu, k i pride na nosno sluznico. Ce kihanje, p o v z r o č e n o na ta nač in , z a d r ž u j e m o , ima to lahko težke posledice, ker je kihanje povezano z de lova­njem srca in c i rkulac i jo k r v i . P r a v zato l ahko pride do s r č n e g a napada.

Zato, č e č u t i t e potrebo, k a r k ihni te . Seveda vedno dajte na nos robec, ker n ikdar ne veste, a l i ste k i h n i l i zaradi m e h a n i č n i h d r a ž l j a j e v a l i za­radi prehlada. To pa tudi zahtevajo p r av i l a lepega ve­denja.

Jajčne lupine K a d a r uporabljamo i n raz­

bi jamo jajca, n i t i ne s lut imo, da morejo b i t i j a j č n e lupine tudi koristne, predvsem — za umivanje steklenic. Dobro j i h zdrobite i n denite v umazano i n mastno steklenico. Dodajte nekaj vode i n vse dobro stre-site. U č i n e k bo odl ičen.

P r a v tako so j a j č n e lupine koristno gnoji lo za sobne rast­l ine. Denite j i h v posodo, s katero vsak dan zalivate lončnice . V i d e l i boste, da vam bodo rast l ine od l i čno uspe­vale.

Za mlade mame

Svojega otroka navadite že Od p r v i h dn i na svež zrak. V z a č e t k u pustite ot roka p r i odprtem oknu samo minuto a l i dve, kasneje, ko se že p r i ­vadi , je ta č a s lahko dal jš i . Se bolje pa, č e dobro ob l eče ­nega nesete v vr t a l i b l ižnj i park. Otroci , k i se Že v z a ­č e t k u navadijo na zrak* pa tud i na mraz, so mnogo od­p o r n e j š i

pitve z nepr imern imi igrača­m i . Gre predvsem za svinče­ne igrače; poznamo j i h v o b l i k i vojakov in o rož ja . Če otrok pogoltne sv inčeno kro­glico, se lahko zastrupi. T a k š ­na zastrupitev se kaže v bru­hanju, slabosti i n t r e b u š n i h k r č n i h . K r o n i č n a zastrupitev p r i o t roc ih je m o ž n a tudi v p r imer ih , ko otrok dlje vdi ­hava sv inčene hlape. Z idov i starih sob na pr imer vsebu­jejo več plasti sv inčenih barv. V Fi lade l f i j i so samo

v letu 1962 zabeležil i 244 p r i ­merov zastrupitve otrok s svincem.

V vseh nezgodnih p r imer ih i n p r imer ih zastrupitev mo­ramo takoj poiskat i zdravni­š k o p o m o č . S t a r š i ne smejo »izgubiti« glave, t e m v e č ta­koj poiskat i pravega zdrav­n ika , š e bolje — seveda — pa je izogibati Se nakupu ne­varnih igrač . T u d i t is t ih, k i so sestavljene iz drobnih pla­s t i čn ih delov, k i j i h otroci tako radi vt ikajo kamorko l i .

Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard

Ob jesenskem urejanju vrta Dokler ne nastopi hud mraz, imamo šc nekaj ča sa

za sajenje grmovnic. Seveda opravimo to delo č i m p r e j , da nam zmrz la zemlja ne p r e k r i ž a vseh n a č r t o v . Z zasa­ditvi jo t ra jnih ras t l in , posebno še grmovnic, bomo pre­cej z m a n j š a l i v r tna dela, okrasne grmovnice pa nas bodo vsako leto presenetile z bu jn im cvetjem i n vedno l e p š o zelenino.

P red zasajanjem moramo dobro razmis l i t i , kako bo­mo uredi l i vrt , da lahko d o l o č i m o sadikam takoj pravo mesto. K o zasajamo mlado drevesce a l i g rm, m o r a m o vedeti njegove posebne zahteve, prav tako pa tudi , k a k o se bo sedaj še majhna sadika s č a s o m a razrasla.

Zelenjavne grede naj bodo na s o n č n e m delu vr ta , vendar ne med cesto i n h i šo . P r e d h i š n i vr t naj s luži le v okras . Ob zelenjavnih gredah zasadimo na me j i j agod i čev j e . Z a lepo ureditev vr ta je zelo važna prav i l ­na razporeditev sadnega drevja. K d o r hoče imet i več sadnega drevja na majhnem prostoru, naj ob sosednji mej i zasadi sadni špa l i r . Tako p r idob imo tudi dragocen prostor za m a n j š o vr tno trato. Sicer pa razdel imo nekaj n izkodebelnih sadnih dreves med trato, vendar ne v vrs t i kot v sadni p l an t až i .

Ob sosednjih mejah, kjer že l imo zapreti nezaže lene poglede v vrt , zasadimo višje grmovnice: na soncu zlato rumeno hors i t i jo , r o ž n o r d e č o vajgelijo, belo V a n Hout-tovo spirejo i n podobno, v senci pa bolje uspeva pa-mcla z okrasn imi plodovi preko zime. č i m b o l j pa se izogibajmo grd ih betonskih ograj, če pa j i h že i m a m o , j i h zak r i jmo z zelenjem.

V p r e d h i š n e m vr tu zasadimo na j l epše cvetne grmov­nice v d r u ž b i vr tn ic in trajnic. K n j im se vedno dobro podajo zimzeleni b r i n i , lovor ikovc i , Ioniccre in tise. O d cvetnih grmovnic so zelo pri l jubljene zlato rumene potentile i n r o ž n a t e bumaldove spireje, k i se najbolje p o č u t i j o v sončn i legi. Rdcčc l i s tn i če smin i so poleg gornj ih p r imern i tudi za nizke, žive meje ob cestah, ker zrastejo le dober meter visoko in dobro prenesejo obrezovanje.

N a kra ju pa še nasvet: da ne boste p r e d a l e č hod i l i po razne grmovnice, naj povem, da j i h lahko kupi te tud i v K r a n j u , i n sicer v v r tnar i j i Planina, poleg poko­pa l i šča .

HIB n GHUR L i r e T n e G « t e H S T I LA

Ce želite dober na^up tekstilnega me­

trskega blaga, 3i oglejte in izberite

med kvalitetnimi in priznanimi izdelki

T8 K STILI fl D U S KRAM

Storitvena dejavnost zastaja Od 19 podjetij storitvene dejavnosti jih 11 dosega manj sredstev za sklade kot lani —

Občuten padec domačih gostov v turizmu N a Jesenicah je 19 podje­

t i j , k i spadajo na p o d r o č j e s tori tvene dejavnosti s prek 1200 zaposlenimi, o d tega v t r gov in i 300, v gostinstvu 220, v obr t i 400 i n v komuna ln i dejavnost i 300. T o so samo delavc i iz »domačih« podje­t i j , medtem ko storitveno de­javnost opravljajo tudi dru­g a podjetja, k i imajo sedež zunaj obč ine . V s a podjetja storitvene dejavnosti so se v e č a l i manj razvijala vzpo­redno z materialno rastjo Že leza rne . T a enostranska usmerjenost se danes marsi­ka teremu podjetju krepko m a š č u j e . Tovar i š Bogo F r i -ž t i k , predsednik odbora sto­r i t ven ih dejavnosti p r i ob­č i n s k e m s indika lnem svetu Jesenice, je dejal: »Bili smo p r e p r i č a n i , da težave v Žele­z a r n i ne bodo nikdar take i n t o l i k šne , da b i s tem p r i š l e v kr i t ičen položaj tud i dru­ge dejavnosti. Položa j pod­j e t i j storitvene dejavnosti t renutno še n i k r i t i čen , ven­d a r se podjetja že p o s p e š e n o ukvar ja jo z iskanjem novih kupcev za njihove s tor i tve .«

S o pa tudi v tej panogi p r i m e r i , ko nekateri č a k a j o r e š i t v e od zgoraj i n od zu­n a j , brez lastnega angaži ra­n j a . Seveda bo to č a k a n j e l a h k o precej drago.

P o podatkih iz deve tmeseč­n e g a poslovanja je celotni dohodek storitvene dejavno­s t i na is t i ravni a l i p a v rah­l e m preseganju. T a k o i m a n p r . trgovina indeks 100, go­s t ins tvo 107, obrt 107 i n ko­m u n a l n a dejavnost 117. P r i t r g o v i n i je največj i izpad za­r a d i zmanjšan ja prometa z ž e l e z o m p r i podjetju Univer­za!.

Zarad i večjih mater ia ln ih s t r o š k o v in večj ih obvezno­s t i do d ružbe v o b l i k i vod­

nega prispevka, pr ispevka za uporabo mestnega zemlji­šča, večjega prometnega dav­ka na p i jače , v i sok ih obvez­nosti v ob l ik i obresti od po­slovnega sklada, je ostanek dohodka podjetij m a n j š i ra­zen p r i obr t i .

Razdelitev ostanka dohod­ka med sredstva za osebne dohodke in skladom sp lošne porabe kaže , da je za osebne dohodke razporejeno vel iko več sredstev, kot b i to bi lo p r i č a k o v a t i glede na doseže­ne poslovne rezultate.

O d 19 podjetij storitvene dejavnosti v j e sen i šk i obč in i j i h ima kar 11 manj sredstev za sk lad s p l o š n e porabe, o d tega 6 podjetij polovico manj . V večj ih podjetjih b i zaradi z m a n j š a n j a obsega po­slovanja m o r a l i z m a n j š a t i š tevi lo zaposlenih, vendar bo­

do to občut l j ivo v p r a š a n j e na ta nač in reševal i šele v skrajni s i l i .

O d mednarodnega tur i s t ič ­nega leta so v j esen i šk i ob­čini pr ičakoval i več, kot pa je prineslo zas lužka , č e pr i ­merjamo prv ih le tošn j ih de­vet mesecev z enakim lan­s k i m obdobjem, pr idemo do naslednje ugotovitve:

š t ev i lo gostov se je pove­čalo od 63.300 na 63.900 ali za 1 odstotek. P r i tem je zabe­ležen nadaljnji padec doma­čih gostov od 38.300 na 37.100. P renoč i tve so se zman j ša l e od 219.800 na 180.000 ali za 18 odstotkov.

S tur izmom v jesenišk i ob­čini nekaj ni v redu. Sami objekti za turizem ne dajo n ičesar , če so za d o m a č e g a a l i tujega gosta zaradi viso­k i h cen težko pr is topni . Za­to bo nujno potrebno spre­meni t i odnos do d o m a č e g a i n tujega gosta i n prilagodi­t i cene nj ihovi kupni moč i .

Jože V i d i c

Spremembe pravilnika o nošenju železničarskih uniform

Po vojni so p r i železnici v e č k r a t menjali pravi ln ike o k r o j u s lužbene obleke. Zna­no je, da nosijo uniformo vsi zaposleni p r i železnici . Zara­d i ekonomskih, organizacij­sk ih in drugih sprememb je danes železnica delovna orga­nizaci ja kot vse druge. Zato tudi niso več potrebne uni­forme za vse zaposlene. P r i Z d r u ž e n e m že lezn i škem pod­jetju v L jub l jan i so se odlo­čili spremeniti predpise o no­šen ju s lužbene obleke. Tako bodo od sedaj imel i s lužbene obleke le šefi postaj, pro­metn ik i , sprevodniki i n vra­tar j i . V s i t i prihajajo nepo­sredno v stik s po tn ik i . Osta­lo osebje, k i dela p r i tovor­nem prometu, bo imelo le kape in delovne obleke. O d

sedaj naprej bodo smeli no­si t i železničarj i uniformo, razen med delovnim č a s o m seveda, le ob svečanos t ih i n vedno, kadar bo potrebno z un i formo pokazati pripad­nost tej delovni organizacij i . Omenjeni sklep je b i l sprejet deloma tudi zaradi varčeva­nja. V p rav i ln iku o nošn j i s l u ž b e n e obleke so izpuščena t ista delovna mesta, na kate­r i h b i mora l i delavci že zara­d i varnosti pGtnikov (preho­d i čez progo) nosi t i unifor­mo. V zvezi s tem bodo spre­j e l i potrebne spremembe prav i ln ika . Del sredstev, k i j i h bodo pr ih ran i l i na ta na­č in , bodo porabi l i p r i del i tvi osebnih dohodkov, o č e m e r bodo še sklepali samouprav­n i organi.

U Č E N C I POKLICNE ŠOLE PRI GRADNJI ŠKOFJELOŠKEGA VODOVODA — Pretekli četrtek in soboto so učenci poklicne šole iz ško f j e Loke zamenjali vojake škofjeloškega garnizona, k i pomagajo graditi vodovod. Kakih 100 učencev je kopalo jarek in polagalo cevi v Polja­nah. Delo jim je kljub strmemu terenu in težki zemlji šlo dobro od rok. Foto: M a l o v r h

Oktober med slovenskimi vo­jaki v Avstro - Ogrski

Maja 1918 je nezadovoljstvo vojakov avstrijske armade na Zg. štajerskem doseglo višek. V prvih dneh maja je izbruhnil upor najprej v Judenbur-gu, nato v Murauu in konec maja še v Radgoni. Ze nekaj časa je bilo v kasarnah občutiti neko nape­tost. Vojaki so vsak trenutek pričakovali, da jih pošljejo na fronto, razen tega pa je bilo tudi oskr­bovanje s hrano vedno slabše. V kasarnah je bilo največ Slovencev ter Italijanov. Napetost in upor­niško razpoloženje so stopnjevali in usmerjali povratniki iz ruskega ujetništva.

V Judenburgu je v nedeljo, 12. maja, zvečer vodstvo upora dalo znak za napad na skladišča municije, železniško postajo ter vse važnejše točke mesta. Med voditelji upora so bili desetnik Hafner, vojak Možina, četovodja Rogelj in še drugi. Uporni vojaki so hoteli konec vojne in vrnitev domov. Napravili pa so veliko napako, ker niso takoj onemogočili komandnega kadra. Skupina oficirjev je tako lahko obvestila o dogodkih vojaško po­veljstvo v Gradcu in zahtevala pomoč. Vojaki gra-škega poveljstva so razorožili uporne vojake in začeli loviti ubežnike.

Podobno kot v Judenburgu je bil vzpostavljen red in so bili razoroženi vojaki tudi pri drugih dveh večjih uporih v Murauu in Radgoni.

Upori slovenskih vojakov v avstro-ogrski ar­madi so bili le del dogodkov, ki so pretresali avstro-ogrsko cesarstvo v času, ko je že vse kazalo, da bo vojne konec in, da Avstro-Ogrska ne bo stala ob strani zmagovalca. Vojaški upori so med drugim kazali na politična, nacionalna in socialna nasprotja habsburške monarhije. Bili so del tistih sil, ki so pospešile razpad avstro-ogrskega cesar­stva. Monarhiji je očitno grozil tudi gospodarski polom.

Glasno so se pojavljale zahteve narodov avstro-ogrskega cesarstva po odcepitvi in samostojnosti. Odmevi oktobrske revolucije so v množicah stop­njevali revolucionarnost, zahtevali so mir in reše­vanje socialnih vprašanj.

Vračanje vojnih ujetnikov iz Rusije je bil eden od vzrokov za uporno razpoloženje slovenskih vo­jakov. Povratniki iz Rusije so se bili kot ujetniki pridružili mednarodnemu gibanju ujetnikov v Rusiji po oktobrski revoluciji, posebno še, ker so se takrat uresničevale zahteve po miru, ki jih je razglasila boljševiška partija. Socialistična revo­lucija je bila zanje pojem svobode, konca vojne in vrnitve domov. V tem smislu so tudi razširjali uporniške ideje po vrnitvi iz ruskega ujetništva. Vojake, naveličane vojne, stradanja in umiranja za tuje cilje, je bilo zato lahko pridobiti za upor. Razen tega so uporne vojake podprli tudi delavci s stavkami in demonstracijami za konec vojne.

Spomladi 1918 so se uprli češki vojaki v Rum-burku, potem srbski vojaki v Fimfkirchnu, slova­ški vojaki v Bratislavi in Kragujevcu ter ukra­jinski in poljski vojaki na področju Lubina. Proti koncu leta 1918 so upori prenehali. Takrat pa je tudi politična in gospodarska kriza avstro-ogrskega cesarstva dozorela.

L. M.

Pod mogočnimi Julijci Ze dlje sem sL želel, da bi

s i pobl iže ogledal mogočne Juli jce, ne samo na razgled­nic i . Ta želja se mi je i z ­polnila v torek, 17. oktobra, ko smo šli na izlet proti Kran j sk i gor i .

Zjutraj je kazalo, da bo slabo vreme, potem pa smo b i l i zadovoljni, saj nas je sonce lepo grelo. Po dolgi, a vendar lepi vožnji smo p r i ­speli v Kranjsko goro. Usta-

Vam v pouk

Kdo je Ludvik van Beethoven? Prav tako kakor Mozart je

tudi Beethoven znamenit, Svetovno znan skladatelj i n glasbenik. Rojen je b i l v n e m š k e m mestu Bonnu, leta 1770. K o t šes t le ten fant ič je že igral k lavir na nekem k o n ­certu. Enajstleten pa je že znal komponirati . Skladal je čudovito lepe skladbe za k l a ­v i r in druge instrumente. T u ­di lepo opero Fidelio je uglas_ bi l . Toda pomislite! Čudovi t i glasbeni mojster je s 30 let i težko obolel in popolnoma oglušel . Nič več n i mogel s l i ­šati čudov i te harmonije svo­j i h skladb in melodij svojih pesmi. K l j u b temu pa je še vedno pisal in ustvarjal pre­lepa glasbena dela, k i j i h še danes igrajo in poslušajo po vsem svetu. U m r l je na D u ­naju leta 1827.

v i l i smo se ob prvem hotelu — Er ika . Potem smo si ogle­dali vas. Je srednje vel ika, z majhno cerkvico. Tu je ve­l iko gorenjskih hiš ok ra šen ih z dišečimi rdeč imi nageljni. Ob cesti se vije prelepa Sava Dol inka. Tu je bilo tudi ve­l iko turistov. Še več pa j i h bo pozimi, ko j i h pr ivabi Kranjska gora. Naj lepše , kar oživl ja to vasico, pa so mogoč­n i Ju l i j c i . p rečudovi t i v vseh jesenskih barvah. Posebno za­n imiv je Vršič. M i s l i l i smo i t i prek njega, pa je bilo pre­daleč, čep rav je čez prelaz speljana lepa asfaltirana ce­sta.

Težko se je bilo posloviti od vsega tega. Vendar smo moral i kmalu domov, saj nas je naslednji dan zopet čaka lo učenje . Na prijeten izlet je ostal samo še spomin.

Štefan Kožar , 4. a, osnovna šola

Mati ja Valjavec, Preddvor

Lenin in oktobrska revolucija j Očka goban ^ innjegovijurčki Ime Len in je verjetno poznano vsakomur. A l i pa tudi ve­

ste, kdo je to bil? Njegovo pravo ime je V l a d i m i r I l j i č -Lenin . Rojen je b i l leta 1870 v Rus i j i . V njegovih časih je živelo rusko delavstvo težko živl jenje . Bogataš i — buržoazi ja s car­jem na čelu — so ga zelo izkoriščali i n delati so moral i tudi dečki in deklice vaš ih let. Zato so b i l i nezadovoljni i n so po-

. trebovali voditelja za vstajo. To je b i l Lenin . Leta 1917 je i z ­vedlo delavstvo i n vojska, k i j u je vodi l Len in , vel iko revo­lucijo, po kateri je pr iš la vsa oblast v roke delavcev. Ru­sija je postala prva social is t ična d ržava . Letos je 50 let od te revolucije, zato so prav te dn i tudi v social ist ični Jugoslavi j i š tevi lne proslave.

In sedaj še kratka zgodba o tem velikem možu.

Deček i z sela Jam je v ro­k i nesel prazno košar ico .

P o l mu je bila znana: po­lje, rečica, most čez rečico. Onkraj mostu pa je vodi la steza navkreber. N a griču je za v isokim drevjem stala be­la hiša s stebri.

Nedaleč od te h iše je deček doše l m o ž a v modr i srajci in copatah.

Deček mu je rekel : »Tu živi Lenin .« Mož si je por in i l čepico z

velikega čela na zat i ln ik , se namršč i l od sonca in pogledal dečka .

»Iz mesta bo,« je deček po­m i s l i l in dodal:

»Naš kraj je znamenit. Ljudje i z mesta pogosto p r i ­hajajo semka j .«

»Lep kraj ,« je p r i t rd i l mož v modri srajci.

Drug vš t r i c drugega sta šla dalje.

Deček je rekel : »Rad bi videl Lenina.«

Moj mucek ih živali imam

Vel ikokra t se . Je tigrast i n majhen, sem ga p r i teti Met i .

Izmed d o m a č najraje mucka. igravE Dobi l K o sem ga prinesel domov, je b i l zelo boječ. K m a l u se je navadi l na novi dom. Najraje leži na časopisu v drvarnic i . K o ga zjutraj pok l ičem, ta­koj pr i teče . Potem mu dam jesti in počakam, da mu hra­

ne ne poje drug m a č e k . K o pridem iz šole, me že čaka . Potem gre za menoj, da mu dam jesti. Večkra t gre lovi t miške . Zvečer ko pride z l o ­va, gre ležat .

Tako sem opisal mojega mucka.

Jan i Š t ros , 4. a, osn. šola Mat i ja Valjavec,

Preddvor

»Zakaj?« »Nu, kaj se to prav i : za­

kaj! Da bi vedel, k a k š e n je.« »Navaden . Pravi jo , da je

pedoben meni. K a r razloči t i naju ni.«

»Nu, kakopak . . . da vaju ne b i bilo razločiti!«

Mož se je veselo zasmejal in vrgel glavo nazaj:

»Torej misl iš , da m i ni po­doben ?«

Deček je pogledal po nje­govi srajci i n po copatah.

»Mar hodi L e n i n v modri srajci? Ta nosi črni sukn j i č ali pa čas tn iško b l u z o . . . «

M e d takim pogovorom sta, ne vedoč kdaj. pr iš la do v i ­sokih dreves, za ka ter imi je stala hiša s stebri.

Mož v modri srajci se je ustavni.

»Kako ti je pa ime, dečko?« je vp ra ša l . »Kam greš?«

»Miša me kl ičejo. Grem pa v sovjetsko gospodarstvo po zelje.«

»Nu, torej je tvoja pot na­ravnost, moja pa v stran. Zbogom, Miša.«

Deček je šel sam naprej. Na poti je poleg gredice stala ženska z grabljami. K o je pr i še l deček do nje, se je opr­la na grabijo in v p r a š a l a :

»O čem sta neki govorila z L e n i n o m ? «

Deček je postavil košar ico na tla in hotel s teči nazaj.

Toda Lenin je b i l že odše l .

Daleč v gozdu pod smreko na mehkem mahu je živela gobanova druž in ica . B i l i s o ' s rečn i . Oko l i njihovega doma so skakl ja l i zajčki in srnice. Tudi gozdni lazar j i h je več­krat obiskal . M i r n o življenje gobanove druž in ice pa se je kma lu konča lo . V gozd je pri­šla stara žena in odtrgala do­brega očka gobana. Dala ga je v veliko k o š a r o in odnesla domov, š e visoka smreka je zajokala, smi l i l i so se j i go banovi o t roč ičk i .

Mateja žgajnar, 2. b, osnovna šola Matija

Valjavec, Preddvor

Š A H Dragi p ioni r j i ! Od danes naprej bomo na

tej strani vsako soboto ob­jav l j a l i nekaj vrstic o šahu. Verjetno bodo mnogi od vas tega veseli, saj bodo lahko na ta nač in obogatili svoje znanje iz te lepe, zanimive i n koristne igre, k i jo danes igra mil i jone l judi na svetu. M o ­goče so ravno med vami na­s ledniki Talja, Gligoriča, Par­me . . .

Verjetno se vam bo zdelo učen je š a h o v s k e abecede, i n mogoče še kaj drugega, do l ­gočasno, vendar pa vam bo to potrebno pr i nadaljnjem učen ju i n va š trud bo popla­čan .

Po teh uvodnih besedah še nekaj o zgodovini šahovske igre: nastala je v Indij i pred več kot dvema t i soč le t jema. Za njen nastanek so znač i lne mnoge legende, k i pa seveda niso točne. Iz Indije je prek Perzije pr iš la v Evropo in se tu zelo razš i r i la . Tako so se­daj šahovske velesile prav tu: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Madža r ska , CSSR . . . Edino Z D A in Argentina sta neko l i ­ko močnejš i .

To l iko za danes, dragi p io­n i r j i . P r ihodn j i č pa bomo za­čeli z r e sne j š im delom.

Vlasto

O&OROŽENl Z .VŽIGALNIKI" SO BiLi KMALU Vsi ZUNAJ PRE£> LAMO.

EoTNAF, k m G K M O P ! INŽARVOS EJDESOS OS ILRDV V OSAN SAV. 07APOR NI OdKtt&U! MITDR SAV/ETJA^MOPI

z O R o z j E r t v ROKAH SO ODHIT£ Ll ZA UM80.

G L A S * 17. S T R A N

Mladoletno prestopništvo v kamniški občini

Mladino je treba pravočasno zaposliti

Velikokrat je za prestopke mladih ljudi kri­va pomanjkljiva in zanemarjena vzgoja — Največ prestopnikov izhaja iz tistih družin, kjer so starši nekvalificirani delavci

Na zadnji seji k a m n i š k e ob­činske skupščine so odborniki med drugim razpravl jal i tu ­di o poročilu o mladoletnih prestopnikih v obč in i od 1964. do 1966. leta.

Iz poročila je razvidno, da je število mladoletnih pre­stopnikov v občini v tem času vsako leto narašča lo . Tako je skrbstveni organ 1964. leta ob­ravnaval 10 prestopnikov, 1065. leta 32 in 1966. leta 37. Večina teh stalno prebiva v kamniški občini. Z a n i m i v i pa so tudi podatki, da na jveč prestopnikov izhaja i z tistih družin, kjer je več otrok, kjer so s tarš i nekval i f ic i rani de­lavci in da j ih je med nj imi na jveč takšnih, k i niso u s p e š ­no končali osnovno šolo. R a ­zen tega ti prestopniki niso vkl jučeni v delo v nobeni družbenopol i t ični organizaci­j i ali pa so samo člani . Naj­v e č k r a t pa tudi niso zaposle­n i .

M e d p rekršk i prevladujejo tatvine, vlomi, nedovoljena

V radovljiški občini okrog

2000 mopedov V septembru so v radov­

l j iški obč in i registr iral i 1430 mopedov, in sicer največ na p o d r o č j u krajevnega urada Radovl j ica in Begunje (506), dalje Bleda (458), Bohin ja (321) in najmanj na pod roč ­j u krajevnega urada Pod-nart (145). V Radovl j ic i me­ni jo , da je ostalo neregistri­r an ih še pr ib l ižno 500 mope­dov, katerih lasttniki čaka­jo , da j i h bodo registr iral i po novem letu a l i spomladi . Po teh podatkih torej lahko zak l juč imo , da je v radovlji­šk i občini okrog 2000 mo­pedov.

V tretjem le tošn jem trome-seč ju ( jul i j , avgust, septem­ber) so v radovl j i šk i občini na novo prv ič registr iral i 138 motorn ih vozi l , i n sicer 110 osebnin avtomobilov, 6 to­vo rn ih avtomobilov i n 22 motorn ih koles. Za vozniške izpite se je v tem času pr i ­javi lo nekaj čez 200 o b č a n o v , u s p e š n o pa je opravilo izpit 119 kandidatov (nekaj več kot polovico).

- t

uporaba motornih vozi l i td . Vzrokov za nenehno nara­

ščanje p r e s topn i š tva v občini , kakor ugotovljajo v poroči lu , je prav gotovo več . N a prvem mestu je zaenkrat zanemar­jena in pomanjkl j iva vzgoja, sledijo slabi zgledi v druž in i , brezposelnost s t a r šev , slabi f i lmi in l i teratura, neorgani­zirano izkor i ščan je prostega časa i td.

K o so odborniki razpravlja­l i , kako zman j ša t i na r a ščan j e š tevi la mladoletnih prestopni­kov in prestopkov v občini so poudari l i in hkrat i sprejeli sklep, da je treba ustanav­l jat i i n utrjevati d r u ž b e n e s lužbe na. vzgojno'varstvenem področ ju . Večjo pozornost bo treba posvetiti predvsem usta­navljanju vzgojno-varstvenih ustanov za p redšo l sko in šol­sko mladino. Posebej so še poudar i l i , da je za tiste mla ­de l judi , k i po končani osnov­ni šoli ne nadaljujejo šola­nja, treba obvezno najt i za­poslitev. Predlagal i pa so tu­di naj se poostri odlok o jav­nem redu in m i r u in da naj pristojni organi (hišni sveti , d ružbenopo l i t i čne organizaci­je) p r a v o č a s n o opozorijo j av ­no tož i l s tvo , da s t a r š i zane­marjajo roditeljske dolžnost i . Se posebno pozornost pa naj b i v prihodnje vzgoji mladih , predvsem prestopnikov, po­sveča la mladinska organizaci­ja . S k l e n i l i so tudi , daj se v obč in i sestanejo vsi socialni delavci i n se pogovorijo o vseh teh problemih.

A. Zalar

iT" jffiVSft S ^ » U e v a H - p H h o a n i e - Fo.o Franc

Perdan

SALON MODE NA B L E D U — Tovarna čipk in vezenin je že v mesecu Juliju odprla v svojih prostorih na Bledu Salon mode, kjer prodaja svoje izdelke. Razen čipk, vezenin in ženskih čipkastih oblek imajo na voljo tudi izdelke D o m ž a l e in Peko Tržič. Ženska modna obla­čila za svečane prilike izdelujejo tudi po naroč i lu . Vsak ponedeljek, sredo in petek pa imajo v Salonu mode strokovno posvetovanje s strankami pri izbiri blaga in krojenju oblek. V novembru bodo kot prvi v Sloveniji priredili vsak teden tudi strokovni posvet o izbiri volne za pletenje in kvačkanje. Salon mode na Bledu je odprt vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure. — Foto: F. Perdan

obvešča potrošnike, . _ _ da prireja v dneh od 5. do 16. 11. 1967 v prostorih Delavskega doma

v Kranju

RAZSTAVO IN PR00AJO pohištva ter športne opreme

Sodelujejo: MEBLO — Nova Gorica MARLES — Maribor STIL — Koper BREST — Cerknica 22. JULIJ — Idrija

Odobravamo potrošniške kredite Pohištvo brezplačno montiramo in dostavljamo do 30 km. Konkurenčne cene

KRASOPREMA — Dutovlje ALMIRA — Radovljica RAŠICA — Gameljne ELAN — Begunje ALPINA — Žiri UNIVERSALE — Domžale

Za obisk se priporoča KOKRA - KRANJ

G L A S * 18. S T R A N P O T O P I S S O B O T A — 4. novembra 1967

Program letovanja 45 Jugo­slovanov na Pol jskem v ča­su od 6. do 21. avgusta le­tos, objavljen v p r v i števil­k i Rekreaci jsko š p o r t n e g a in­formatorja, k i ga izdaja ob­činski s indikalni svet K r a n j , nekako konec juni ja letos, me je p rv ič senzanil z mož­nostjo, da sorazmerno zelo poceni p rež iv im le tošn je po­č i tn ice na Pol jskem. O d nas ka r precej oddaljena slovan­ska dežela, k i je zlasti v I I . svetovni vojni pretrpela stra­hotna un ičen ja , mi ni b i la po­vsem neznana. K o t mlad di­jak sem hlastno prebiral Sienkievviczeve romano Z ognjem in m e č e m , Kr ižar j i , M a l i vitez in druge in se ta­ko v p rece j šn j i mer i sezna­n i l i z zgodovinskimi dogaja­n j i , miselnostjo in razmera­m i , v katerih je nekoč živelo pol jsko ljudstvo, večno pre­ganjano iz vzhoda in zaho­da. Podobno usodo kot v dal jn i preteklosti je poljsko ljudstvo doživl ja lo vse do osvoboditve 1945. leta.

Vabl j iv program z ob isk i i n ogledi Krakova in okolice, poljske š lez i je s Ka tov icami , Var šave , Auschwitza (Osvvie-czina), mazurskih jezer in svetovno znanih mest na Ba l ­t i ku — Gdanska, Gdini je in Scpota za 1200 N d in , v ka­tere so vk l jučene tudi po­trebne devize — na Pol jskem imajo zlote, vse to me je kar hi t ro dovedlo do odloči tve , da se letos udeležim tega po­tovanja i n letovanja.

Men im, da je treba že uvo­doma poudarit i , kar mnogim ni znano in ka r tudi meni ni b i lo vse do pr ihoda na Poljsko, znano, da Novogori-čani gojijo že par let tesnej­še stike s Poljaka, konkret­neje s predstavniki poljskega minis t rs tva za k e m i č n o in­dustri jo in da je p lod teh st ikov dogovor, da se vsako leto izmenja 45 Poljakov i n prav to l iko Jugoslovanov, bo­lje Slovencev, v poletnih me­secih p r i nas na m o r j u ozi­roma na Pol jskem. Prav ta dogovor in potrebna razpo­ložlj iva sredstva o m o g o č a j o r e c i p r o č n e izmenjave in so­razmerno ceneno bivanje v eni in drugi državi .

Letos premalo sezanjeni s podrobnostmi tega zanimive­ga potovanja in letovanja na Pol jskem smo se v soboto,. 5. avgusta, zjutraj ob 6. u r i zbra l i na l jubl janskem ko­lodvoru le trije K r a n j č a n i i n t r i je Škofje ločani i n ko­maj smo se bežno seznanili , že sta pr is topi la gor i šk i vod­j a potovanja tov. H o n in njegova p o m o č n i c a Sonja, k i sta nas p r i če l a seznanjati s pisano skupino 36 Novogori-ča-nov, med ka te r imi je b i l tudi novogor i šk i cktet . Sme­ha in petja je b i lo že na l jubl janskem kolodvoru, k o smo se namest i l i v rezervi­

rani vagon brzovlaka Mi lano — Trst — Ljubl jana — M a r i ­bor — Dunaj — Warszawa — Moskva . V Cel ju se nam je p r id ruž i l a še skupina 4 Celjanov in komaj smo se dobro razmesti l i , seznanili in v znak tova r i š tva posku­šali razne vrste žgan ih p i j ač iz vseh koncev Slovenije, že smo b i l i na mej i v St. I l ju . K m a l u so b i l i pregledani in­dividualni i n skupinski potn i l is t i in opremljeni s potreb­n imi žigi, ca r in ik i so nam prijazno voščili prijetno po­tovanje in hi t ro so se zvrsti­la mimo nas avstri jska me­sta Graz in Bruck , zanimiv je bi l pogled na s e m e r i n š k e strmine in hotele, pa še Wie-ner Neustadt in že smo pr i ­speli na Dunaj.

T u smo p rv ič izstopil i okrog pol petih popoldne 'na j u ž n e m kolodvoru in si naj­prej ogledali vzhodni kolo­dvor (v isti ogromni stavbi) , od koder bomo nadaljevali vožnjo, nato pa si v rahlem

bro je prestala ta podrobnej­ši pregled in tud i m i smo se z njo oddahni l i .

K m a l u za tem je vlak za-vozil na obmejno pol jsko po­stajo Zebfidovvieze v polj­skih Tatrah in precej k rmež-ljav: smo v j u vanji megl; zapusti l i vagon ter se z vso n a š o »kramo« zvrs t i l i izven kolodvora pred avtobusom starinskega videza, k i nam je b i l poslej vseh 15 dn i na­šega bivanja na Pol j skem naše edino, a tudi zanesljivo vozilo, saj nas je prepeljalo prek 3000 k m š i r o m po Polj­sk i . Vedno nasmejani, dobro­dušn i pan E d v a r d Janiszew-ski , naš šofer se je že po­stavil na streho avtobusa, kamor je ob p o m o č i prijaz­nega, elegantnega pana Pa-vveleka, n a č e l n i k a minis t r­stva k e m i č n e industr i je iz Warszawe, in seveda tudi ob naš i .kmalu b i la z ložena vsa naša prtljaga. Pan Pa\velek je b i l poslej stalni spremlje-

T a k a mal ica nas je redno od­tod čaka la , k je rko l i smo zaj-t rkova l i na Pol jskem.

Po k r a j š e m postanku smo se poslovi l i od tega prijaz­nega gorsko- lc lov iškega kra­ja ob jugozahodni meji Pol j ­ske in se odpeljali naravnost do Krakovva, kjer smo se za­drža l i 7 dn i , ko smo si po­drobneje ogledali samo me­sto in odkoder smo napra­v i l i nekaj izredno lepih in zan imiv ih izletov v b l ižn jo in daljno okol ico na jugu Poljske. V K r a k o w u smo se ustavi l i v š t u d e n t o v s k e m na­selju, k i ga sestavlja več 4-in 5-nadstropnih blokov za okrog 2000 š t u d e n t o v zname­nite krakovvske jagelonske univerze. V poletnih mesecih se trije b l o k i spremene v mednarodni š t u d e n t o v s k i ho­tel, kamor prihajajo zlasti š t u d e n t j e , pa tudi drugi iz vsega sveta. M i smo b i l i na­stanjeni v udobnih i n snaž­n ih sobicah po tr i je z vsem pot rebnim udobjem ( tuš i ,

Letovanje na Poljskem dežju ogledali bl ižnjo okol i ­co. Pri tegnil nas je čudovi t Belvedere z ogromnim, zelo strokovno negovanim par­kom, kjer se je nekoč ko-ša-t i l avstri jski pr inc in vojsko­vodja Eugen in kjer so sedaj razstavni prostor i avstrij­skega sl ikarstva in k ipars tva iz X I V . in X V I I I . stoletja, žal zaradi pozne ure že ne­dostopni. Po dobri večerj i v kolodvorski restavraciji smo se ob 22. u r i zopet vkrca l i v rezerviran vagon, sedaj že na vzhodnem kolo­dvoru in se odpeljali v noč . Okrog 1. ure ponoč i smo se pr ipel ja l i na mejno avstrij­sko postajo Hol ienau oziro ma prvo češkos lovaško po­stajo Breclav. V dobr i u r i smo prestali mejne formal­nosti i n ponoč i smo prevozi l i nekaj ur po s lovašk ih tleh do Moravske Ostrave in ne kaj kasneje do Teš ina , kjer smo se poslovil i od češkoslo­vašk ih in se p rv ič pobl iže se­znani l i s po l j sk imi obmejni­m i organi i n ca r in ik i . Dve mladi , pr i jazni po l j sk i car in sk i u s lužbenk i sta nas kma­lu seznanili s pol jsko stvar­nostjo, temeljiteje pre iska l i v n a š e m delu rezerviranega vagona neko potnico — Po­l jakinjo, k i je vstopila na neki s lovašk i postaji i n men­da p r i nas iskala zašč i te za­radi n e š t e t i h kovčkov , pake­tov in pake t i čev . No , kar do-

valec, t o l m a č in mentor na­še pisane 46 č l anske skupine, skrbel je za našo prehrano in p renoč i šče , za naše zdrav je in dobro p o č u t j e vseh pr­vih 8 dn i bivanja na Polj­skem do Warsza\ve, skra tka je b i l na š dobr i k rasn i očka in vedno s k u š a l u s t r e č i vsem p r o š n j a m in že l j am.

N a š a k r m e ž l j a v o s t po ne­prespani noči je kaj h i t ro min i l a in že so novogor i šk i fantje p rv ič na Pol j skem za­peli naše čudov i t e slovenske pesmi, k i so nas spremljale povsod po Po l j sk i .

Pan Edva rd nas je vozil skozi gorato pokraj ino, po­dobno naš i slovenski, po do­br i , a sorazmerno ozki asfal-ni cesti do mesta Biato Bfa-to, od tam pa do gorskega le tovišča Jas/,owic, kjer smo imel i prvo bogato malico na Pol jskem. Names t i l i smo se v obednici prijetnega počit­n i škega doma Chemvk za že pogrnjenimi miz icami , kjer smo se p rv ič s rečal i z zna­menito pol jsko »herba tko« — ča jem. N a vsaki miz ic i je b i l za nas poseben, okusno izde­lan metalni vrč , k a k r š n e g a smo kasneje v Krakovvu in Warszawi videvali povsod po trgovinah in spoznali kot termos - steklenico vzhodno-n e m š k e izdelave. Ma l i ca je b i la izdatna — jajca, gnjat, p a š t e t e , surovo maslo, razni narezki i n dve vrs t i kruha .

umivalnice , WC) bloka š t . 6 na Revmontovi cesti, sicer nekol iko izven s red i šča me­sta, a venefar v neposredni bližini , saj smo imeli do sa­mega s r ed i šča od l ične tram­vajske in avtobusne zveze, p o n o č i pa jje b i l a še naj­u s p e š n e j š a p e š h o j a a l i pa so­razmerno zelo poceni avto-taksi , k i j i h kar mrgol i v vseh večjih pol j sk ih mestih.

T a k o nas je že pr i p r ihodu v K r a k o w zajela množ ica mlad ih š t u d e n t k in š tuden­tov vseh narodnosti od Indij­cev, Burmancev, Ki ta jcev, Japoncev, Afr ičanov in Juž-n o a m e r i č a n o v . Največ je bi­l o Rusov, Vzhodnih Nemcev, Francozov in Angležev. Manj­k a l i so le G r k i , I tal i jani in Španc i , k i — kot je videti — še niso p rodr l i tako visoko na severovzhod.

Po izdatnem pol jskem ko­si lu , pari katerem so mnoge morda m o t i l i m l e č n a juha, z rezk i iz sesekljanega mesa, in še bolj osladkana zelena solata » smetano brez ol ja in k i sa al i prav t a k š n a pa­radižnikova in k u m a r i č n a so­lata (velike kumarice razre­zane na na jveč š t i r i kose), z obvezno herbatko ( ča j em) in okusn im pecivom in sadjem več vrst smo se p rv ič odpra­v i l i samostojno brez vodstva na ogled tega znamenitega, starega mesta, k i je b i lo med okupaci jo kot sedež

Hitlerjevega namestnika dr. F r a n k a za okupirano Poljsko sicer zdesetkano, a skoro nič p o r u š e n o . Že sami smo odkr iva l i vse polno zname­nitosti , vrednih ogleda, naša pozornost pa je b i la v glav­nem posvečena vsakdanjemu u t r ipu tega polmilijonskega mesta. Predvsem nam je padlo v oči vsesp lošno po­ljubljanje rok s t a r e j š ih in mla j š ih Poljakinj s strani nj ihovih spremljevalcev tako p r i s r e č a n j i h na u l i c i , v kar varni ali v t rgovini in vse sp lo šno nagovarjanje z go­spodi, gospemi Ln gospodič­nami . Besede pan, pany, pa­na so nam bile iz poljskega slovarja najhitreje domače . In še nekaj, vse mla j še Po­ljakinje nosijo mini-kr i la .

Stoletno francosko-poljsko prijateljstvo prihaja v tu­k a j š n j e m vsakdanjem življe­nju zlasti do izraza s kopi­ranjem p a r i š k e mode. Opozo­r i t i je treba, da trgovine

\ niso slabo za ložene in so tu­di cene pr imerne ter povsod po Po l j sk i enake. V s i izdelki morajo b i t i opremljeni z vidno oceno, en zlot pa pred­stavlja po uradnem tečaju nekaj manj kot 50 na š ih sta­r i h dinarjev. Seveda izbira blaga m o č n o zaostaja zk na­šo, zato pa je še zaznavno p o v p r a š e v a n j e po nogavicah, per i lu in dežn ih p lašč ih — »šuškovcih«, seveda le z ita­l i jansko znamko. Po l j sk i fo­toaparati so p r imi t ivno izde­lani, groba je tudi izdelava raznih gospodinjskih naprav, zelo pester pa je izbor vsa­kovrstne opreme za letova­nje, špor t in r ibolov. V ka varnah smo zaman iskali do­bro kavo, k i jo norm .»i no servirajo v ve l ik ih kozaic ih , ka\va mala (kava mava — za Gorenjca kar sprejemljiva govorica) pa velja 3 zlote in 50 grošev a l i poln i kozarec 7 zlotov, po naše 3,50 N din. Prva dobro kavo »po turec-ki« smo p i l i šele naslednji dan — v ponedeljek v zname­nit i kavarni — kabaretu »Jama Michalikovva«, v kateri so se pred 60 leti zbirali umetn ik i »Mlade Poljske«, kater ih slike, karikature in skice ter reliefi polni jo vse stene treh k a v a r n i š k i h pro­storov i n so posebnost, vredne ogleda na eni izmed na j lepš ih krakovvskih ulic — na F lor jansk i u l i c i . To ulico zak l juču je jo znamenita Flor-janska vrata z še bolj znano okroglo ut rdbo Barbakan iz 15. stoletja, edini š e ohranje­ni del mestnega obrambnega obzidja iz obdobja stalnih spopadov s Tar ta r i .

(Nadaljevanje prihodnjo soboto)

Huber t K o r o š e c

VELIKA JESENSKA KNJIŽNA

Založbe M L A D I N S K A K N J I G A do 10. decembra 1967 Znižan je cen knj igam do 75 °/o

R A Z P R O D A J A Knj ige lahko nabavite v poslovalnici Mlad inska knjiga, K r a n j , Mais t rov t rg 1,

Sodišče izreklo sodbo kaplanu Petriču

O b č i n s k o sod i šče je danes obsodilo kaplana Ivana Pe t r i -Sa i z Cerkel j na 3 mesece eapora pogojno za dve l e t i Ln p lač i lo vseh sodnih stro-6kov zaradi zlorabe verskih obredov v po l i t i čne namene. Obtožnica ga je obremenje­vala za govor jun i j a letos na Trati p r i Cerkl jah , ko so po­kopaval i nekega borca. Ob tej p r i ložnos t i je imenovani duhovnik ocenjeval tud i v o j ­no v Vie tnamu, češ da se a m e r i š k a vojska bor i za sve­to i n p r a v i č n o stvar. Ob tej obtožnici , k i jo je pred sod­n i k i brani l j avni toži lec L o j ­ze Cuznar, je ob tožencev b ra ­ni lec prigovarjal , češ da n i

Otroška neprevidnost

N a Plavžu na Jesenicah je b i l 31. ok tobra popoldne v p rometn i nesreč i hudo ranjen pet le tni Aleksander Tronte l j , k o je izven prehoda za pešce s t op i l na cesto. V tem tre­n u t k u je pr ipel ja l av tomobi l VL-AJ-616 D, kii ga je voz i l n e m š k i d ržav l jan Hans K u h i . V o z n i k je zaviral , vendar je av to kl jub temu o t roka za­d e l i n zbi l k a k i h 15 metrov p o cesti.

P ro t i večeru , 1. novembra , « e je v L a h o v č a h p o n e s r e č i l k o l e s a r K o l o m a n Broda r . K o ­lesar n i nakazal spremembe vožn je , tako da ga je za n j i m vozeč i avto K-104-298, k i ga j e vozi l avs t r i j sk i d r ž a v l j a n Henr ichAVal te r Dreier , z b i l p o cesti. Kolesar se je p r i t e m laže r an i l .

L . M .

Nesreče tega tedna

T a teden se je več n e s r e č z g o d i l o zaradi prehitre vož­n j e . Prehi t ro je voz i l Jože S v a b , rojen 1946, z avtomo­b i l o m GAP-N-419-DN na cesti o d d r ž a v n e meje p ro t i Pod­k o r e n u . N a nepreglednem le­v e m ov inku je zapeljal v des­n o s ces t i šča , nato m o č n o z a v i l v levo na cesto, kjer se j e p revrn i l na streho in po n j e j drsel še k a k i h 14 me­t r o v . V o z n i k n i b i l ranjen, na a v t o m o b i l u pa je za 3000 N d ina r j ev š k o d e .

I . novembra zvečer se je n a Gorenjesavski cesti v K r a ­n j u voznik Pavel V o v k z av­t o m o b i l o m KR-132-37 zaradi p r e h i t r e vožnje skozi p redor za l e t e l v podporn i z i d . Voz­n i k se n i ran i l , na avtomobi­l u pa je š k o d e za 4000 N d in .

Z v e č e r , 31. oktobra , je zav i l s ceste v Zg . B r n i k i h dostavni a v t o m o b i l KR-63-52, k i ga je v o z i l Ivan Ž a r g a j . A v t o m o b i l j e nenadoma zavozi l s ceste v sadovnjak , kjer se je po 18 met r ih vožn je zaletel v d r e v o . P r i tem je nastalo na a v t o m o b i l u za 10.000 N dinar­j e v škode . L . M .

dokazov za tako ob toženčevo izjavo.

P red sod iščem je bi lo za ­s l i šan ih več kot 20 p r i č . O d teh se j i h 12 zelo točno spo­minja, da je P e t r i č govori l tako, kot navaja obtožnica . Č e p r a v je sodišče u p o š t e v a l o ob toženčevo ž iv l jenje i n delo vsa lota nazaj, saj n i imel do sedaj nobenih podobnih krš i ­tev, ga je vendarle kaznovalo, kot je že r ečeno , s t remi me­seci zapora pogojno za dobo dveh let.

Z a h v a l a

Ob izgubi n a š e dobre mame

Alojzije Arnšek rojene Stare

se zahvaljujemo vsem, k i so j i daroval i cvetje i n jo spremi l i na njeni zadnji pot i .

K r a n j , 3.11.1967 Druž in i : A R N Š E K i n P O K O R N

Samomor s pištolo V č e t r t e k , 2. novembra, Je

tr inajst letna h č e r k a Pavle Medj imurac p r i t ek la na po­stajo mil ice i n pros i la za p o m o č . Tega dne o k o l i osme ure zvečer je n a m r e č v d r l v stanovanje Pavle Medj imurac

Beležka L a n i i n letos je ve l iko na­

ših d r ž a v l j a n o v potovalo v inozemstvo. To je povzroč i l a uk in i tev v i z z nekater imi dr­ž a v a m i . Seveda pa je z u k i ­n i tv i jo v i z porasla tudi na­bava potnih l istov.

N i še tako dolgo, k o sem govor i l s pr i jatel jem, k i se je precej p r i t oževa l nad »ceno« za nabavo potnega l ista. P r o š ­njo oziroma obrazec za potni l is t (za potovanje v d ržavo , za katero je v iza ukinjena) je v loži l v tu r i s t i čn i pos lovaln i ­c i i n p l ača l pet t i soč starih dinarjev. Kasneje pa je izve­del , da bi na oddelku za no­tranje zadeve al i na kra jev­nem uradu dobi l potni l ist za 4.050 star ih dinarjev. Zakaj t o l i k š n a raz l ika?

Kaže , da v na š ih t u r i s t i čn ih poslovalnicah za vpis v po­sebno knj igo, pot do oddelka za notranje zadeve i n nazaj (dvakrat) ter nabavo kolekov z a r a č u n a j o 950 star ih d ina r ­jev. M o r d a bo kdo rekel , saj morajo z n e č i m zas luž i t i .

P r a v gotovo! Zaposleni v teh poslovalnicah res ne mo­rejo delat i zastonj, vendar pa je v p r a š a n j e , če je za t a k š e n t rud u p r a v i č e n to l i k šen zas lu ­ž e k ? ! Konec koncev tudi t i ­sti d r ž a v l j a n i , k i potujejo v inozemstvo niso t akšn i , da b i j i m b i lo vseeno, če porabijo d inar v e č a l i manj . A. Ž .

Oglas v Glasu -zanesljiv

uspeh

na Zlatem pol ju v K r a n j u M u r a t H o t i č . K o je začel gro­z i t i s p i š t o l o i n pretepati mater, je h č e r k a stekla na P M . Miličniki so stanovanje M e d j i m u r č e v e naš l i zaklenje­no, H o t i č pa je na pozive naj odpre, odgovori l s strelja­njem. P ro t i m i l i č n i k o m je š e s t k r a t us t re l i l , nato pa si je nastavil p i š to lo na čelo in sprož i l .

Mura t H o t i č je b i l letos v septembru pred sodnikom za p r e k r š k e , ker je v pijanosti strel jal s p i š to lo v zrak. Po p o k l i c u je b i l e l ek t r i č a r , ne­zaposlen, star 22 let.

L . M .

Nenadna smrt

Drugega novembra popol­dne je odše l Andrej H o j k a r iz Ožba l t a po pokojnino v Skofjo L o k o . M e d potjo se je oglasi l p r i znancih, p r i ka­ter ih je popi l tudi nekaj žga­nja. P r o t i v e č e r u se je v r n i l domov in v kuhin j i nenado­m a u m r l . Po zdravnikovih ugotovitvah je smrt nastopila zaradi prevelike ko l ič ine za­už i tega žganja in utrujenosti srca. Poko jn i Andrej H o j k a r je b i l star 71 let. L. M .

S p o r o č a m o ž a l o s t n o vest, da je po hud i i n dolgi bolezni p remin i la

MARIJA ZMRZLIKAR Bajže l jnova mama iz Strahinja 13

Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 4.11.1967, ob 15. 30 izpred h i še žalost i na p o k o p a l i š č e v N a k l o .

Ža lu joč i : sin Franc z ženo Mar to , vnukinja Mar i j a , vnuk i : D u š a n , M a r k o in B r a n k o , bratje Jernej, Andrej i n Alo jz z d r u ž i n a m i

Z a h v a l a Ob t rag ičn i izgubi našega dragega moža in oče t a

Pavla Čadeža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate­l jem, sosedom, znancem, Z B , ko lek t ivu Termike i n os ta l im d r u š t v o m pol i t i čn ih organizacij , k i so z nami sočus tvova l i , m u pok lon i l i cvetja ter ga v tako veli­k e m š tev i lu sp remi l i na njegovi zadnji pot i . V s e m , k i so nam na k a k r š e n k o l i nač in pomagal i v teh tež­k i h dneh, še enkrat iskrena hvala .

ž a l u j o č i : žena Rezka, sinova Janez i n Pavle z d r u ž i n o

Dolenja Dobrava, 2.11.1967

Dosedanji gasi lski dom v Besnic i , k i je že doslej s luži l za razne kul turne priredi tve, bodo sedaj poveča l i tako, da bodo p r idob i l i več jo dvorano, k i bo p r imerna tud i za k ino pred­stave. Denar za gradnjo sta pr ispeval i k ra jevna skupnost v Besn ic i i n s k u p š č i n a o b č i n e K r a n j . D o m bo d o k o n č n o preurejen prihodnje leto. Fo to : F . Perdan

G L A S * 20. S T R A N SPOREDI

Cocta i l melodi j i n plesnih zvokov — 12.10 Dva svetovna pianista na l jub l j anskem odru — 12.30 K m e t i j s k i na­sveti — 12.40 Pojeta š e n t j e r -nejski oktet in J o ž e Č e r n e — 13.30 P r i p o r o č a j o v a m — 14.05 R a z p o l o ž e n j s k a glasba z v e l i k i m i zabavn imi orke­s t r i — 14.35 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o in pozdravl jajo — 14.55 K r e d i t n a banka in hra­n i ln ica L jub l j ana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 L j u b l j a n s k i k o m o r n i zbor — 16.00 Vsak dan za vas —17.05 Konce r t znameni t ih opern ih pevcev — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.15 S igna l i — 18.35 M l a d i n s k a oddaja » I n t e r n a 469« — 19.00 L a h k o n o č , o t roc i — 19.15 Poj o L o s Paraguavos — 19.25 Pet m inu t za E P — 20.00 N a p r e d v e č e r velikega jub i le ja — 22.10 R a d i ste j i h p o s l u š a l i — 23.05 L i t e r a r n i nok tu rno —

T O R E K — 7. novembra

8.08 Z n a š i m i sol is t i v slo­vansk ih operah — 8.55 Rad i j ­ska šo la za srednjo stopnjo — 9.25 Be lokran j ske narod­

ne pesmi — 9.40 Cic ibanov svet — 10.15 P r i vas doma — 11.00 T u r i s t i č n i napotki za tuje goste — 11.15 V r i t m u d a n a š n j i h d n i — 12.10 Svo­bodna zemlja — kantata za soliste — 12.30 K m e t i j s k i na­sveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba n e m š k i h avtorjev — 14.55 K r e d i t n a banka in hra­ni ln ica L jub l j ana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidonje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra S i m f o n i č n i orkester R T V Ljub l j ana — 18.00 Aktualno­sti doma in v svetu — 18.15 Pesmi borbe in revolucije — 18.45 D r u ž b a i n č a s — 19.00 L a h k o n o č , o t roc i — 19.15 M i n u t e z zabavnimi zbori — 19.25 Pet minu t za EP -20.00 Rad i j ska igra — 21.10 Glas­bena medigra — 21.15 Deset glasov — deset pevcev — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 S k u p n i p rogram JRT — studio Beograd — 23.05 Lite­ra rn i nok turno

1

Radio

S O B O T A — 4. novembra

8.03 Glasbona matineja — 8.55 Radi j ska šola za n iž jo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z n a š i m i ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz a lbuma skladb za mladino — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i ­s t ični napotki za tuje goste — 11.15 K a r po d o m a č e - 12.10 S K o r o š k e g a v Makedoni jo — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Popevke iz studija 14 — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 Od melodije do melodi­je — 14.55 Kred i tna banka in hrani lnica L jub l jana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 N a š podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre­mo v k ino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktua lnos t i do-

Poroč i l a p o s l u š a j t e vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. l n 24. u r l ter ra­d i j sk i dnevnik ob 19.30 u r l . Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. u r i ter rad i j sk i dnevnik ob 19.30 u r l .

ma in v svetu — 18.15 Prav­kar prispelo — 18.50 S knj iž­nega trga — 19.00 L a h k o n o č otroci — 19.15 Glasbene raz­glednice — 19.25 Pet m inu t za E P — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.15 Med ig ra z orkes t rom M a r t y G o l d — 21.30 Iz fonoteke radia K o p e r — 22.10 Oddaja za n a š e iz­seljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden

N E D E L J A — 5. novembra

6.00 Dobro ju t ro — 6.30 In­format ivna oddaja — 7.30 Za kmeti jske proizvajalce — 7.50 Informat ivna oddaja — 8.05 Rad i j ska igra za otroke — 9.05 Naš i pos luša l c i č e s t i t a j o in pozdravljajo - I. — 10.00 Še pomni te t o v a r i š i — 10.25

Pesmi borbe in dela — 10.45 Nede l j sk i moza ik lepih me­lod i j — 11.00 T u r i s t i č n i na­p o t k i za tuje goste — 11.50 Pogovor s pos luša lc i — 12.10 N a š i pos luša lc i č e s t i t a j o in pozdravljajo — II . — 13.15 Iz pa r t i tu r mojs t rov operetne glasbe — 13.40 Nedel jska re­p o r t a ž a — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.35 H u m o ­reska tega tedna — 14.50 Pe­sem godal — 15.05 Nedel jsko š p o r t n o popoldne — 17.05 Ne­kaj popula rn ih opern ih ar i j — 17.30 Rad i j ska igra —18.20 Pr i je tna glasba iz s tar ih ča­sov — 19.00 L a h k o noč , otro­c i — 19.15 Slovenske popev­ke v ins t rumenta ln ih pr i red­bah — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni veče r — 23.05 L i t e r a r n i nok turno

P O N E D E L J E K — 6. novembra

8.08 Glasbena mat ine ja — 8.55 Z a mlade r a d o v e d n e ž e — 9.10 Iz jugos lovansk ih stu­diov — 9.45 M l a d i n s k i pevski festival 1967 — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 T u r i s t i č n i na­p o t k i za tuje goste — 11.15

( R T V Beograd) 16.20 F i l m za otroke, 16.40 Prenos parade ob 50-letnici ok tobr ske revo­luci je iz Moskve ( Interviz i -ja) — 18.55 T V obzorn ik ( R T V Ljub l jana) — Prenos iz

ž a r k a P o t e m k i n — f i l m , zz.w Zadnja p o r o č i l a ( R T V Ljub­l jana) — D r u g i spored: 17.30 M o d r a svet loba, 19.25 Prenos iz Len ingrada ( Interviz i ja) — 19.45 Propagandna oddaja ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

f i lm R E V O L V E R A S K L E J ob 16 in 20. u r i , amer. f i l m

7 novembra i t a l i j . barv. f i l m I T E R K U L O S V A J A A T ­L A N T I D O ob 16. in 20. u r i . i t a l i j . barv. f i l m R E V O L V E ­R A S K L E J ob 18. u n

Ce rk l j e K R V A V E C K n m / p m b r a amer. barv.

u r i

6. do 7. novembra amer. barv. C S f i lm L J U B E Z E N N A P E S K U

Dovje-Mojs t rana 4. novembra n e m š k i f i lm

V A N I N A , V A N I N I 5. novembra n e m š k i f i lm

P O L I C I J S K A P O S T A J A K r a n j s k a gora 4. novembra nem. jug .

barv. f i l m G R O F B O B Y — S T R A H D I V J E G A Z A P A D A

5. novembra francoski f i lm D N E V N I K 2 E N E V B E L E M

Skofja Loka SORA 4. novembra amer. barvni

C S f i lm E K S P R E S S P O L ­K O V N I K A R Y A N A ob 1730 i n 20. u r i

5 novembra amer. barv. C S f i lm E K S P R E S S P O L ­K O V N I K A R Y A N A ob 15., 17.30 Ln 20. u r i

6. novembra sovj . f i lm O P T I M I S T I Č N A T R A G E D I ­J A ob 18. u r i

7. novembra d o m a č i f i lm B O K S A R J I G R E D O V R A J ob 20. u r i

K a m n i k D O M 4. novembra angl. barv.

f i l m L E V ob 20. u r i 5. novembra angl. barv.

f i lm L E V ob 17. in 20 .uri 6. novembra angl. barv.

f i lm L E V ob 20. u r i

Prešernovo gledališče

Kranj N E D E L J A , — 5. novembra,

ob 10. uri U R A PRAVLJIC — tretji program

P O N E D E L J E K — 6. nov. ob 16. uri Greidenus:

H O D L D E BODL ali D V E V E D R I V O D E za red TO­R E K POPOLDNE in I Z V E N , gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane

S O B O T A — 4. novembra

9.40 T V v šoli, 14.30 Na ­mizn i tenis Jugoslavije ( R T V Zagreb) — 17.40 Vsako sobo­to, 1755 T V obzornik ( R T V Ljubl jana) — 18.15 Oddaja za otroke ( R T V Zagreb) — 19.15 V besedi in s l i k i ( R T V Beograd) — 19.40 C i k cak ( R T V Ljubl jana) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 C i k cak ( R T V Ljub­ljana) — 20.40 Ljubezen, oh ljubezen ( R T V Beo­grad) — 21.40 Junak i cir­k u š k e arene, 22.25 Gideon iz Scot land Y a r d a — f i lm ( R T V Ljubl jana) Drugi spored — 17.55 V č e r a j , danes, j u t r i , IS.15 Spored J R T , 19.40 T V prospekt, 19.54 L a h k o noč , o t roci ( R T V Zagreb) — 20.00 TV dnevnik ( R T V Beograd) •— 21.00 Spored i tal i janske T V — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba ( R T V Skop­je) — 20.50 Propagandna od­daja, 21.50 Nekaj novega, ne­kaj starega, 22.05 Se r i j sk i f i l m , 22.55 Informat ivna od­daja ( R T V Zagreb)

N E D E L J A — 5 . novembra

9.35 Poroč i la , 9.40 N a obi­sku v slovenski Beneč i j i ( R T V Ljubl jana) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Za­greb) — 10.45 N e č r n o , ne belo ( R T V Beograd) — 11.30 Junak i c i r k u š k e arene ( R T V Ljubl jana) — 12.00 Nedel j ska T V konferenca ( R T V Zagreb) — 16.00 Sloveuuki ansambl i

tekmujejo, 17.15 č l o v e k s f i lmsko kamero, 19.10 Dolgo, v roče poletje — f i l m ( R T V Ljubl jana) 20.00 T V dnevnik ( R T V Begrad) — 20.45 C i k cak ( R T V Ljubl jana) — 20.50 Zabavno - glasbena oddaja ( R T V Beograd) — 21.50 Most na D r i n i , 22.05 Zadnja po roč i l a ( R T V Ljubl jana) — DrugI spored: 21.00 Spo­red itali janske T V

P O N E D E L J E K — 6. novembra

9.40 T V v šoli , 10.40 Rušč i -na ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove s p l o š n e izobrazbe ( R T V Beograd) — 11.40 Le­pota in zdravje m o j i h zob ( R T V Ljubl jana) — 16.10 Anglešč ina ( R T V Beograd) — 16.55 Poroč i l a , 17.10 M a l i svet, 17.25 Risanke ( R T V Za­greb) — 17.40 K j e je, kaj je ( R T V Beograd) 17.55 T V ob­zornik, 18.30 Zadnj i dan, p r v i dan — f i l m , 19.00 Portret prof. ing. C i r i l a Jegl iča ( R T V Ljubl jana) — 19.15 Tedenski š p o r t n i pregled ( R T V Beo­grad) — 19.40 Zbo r i samo­upravi jalcev ( R T V Ljub l j a -

! na) 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.25 K o n c e r t orkes t ra slovenske f i lharmo­nije, 21.40 Greh — f i l m , 22.05 Po roč i l a ( R T V Ljub­ljana) — Drugi spored: 17.55 V č e r a j , danes, jutri, 18.15 Tedenska k r o n i k a , 18.30 Od­daja narodne glasbe ( R T V Zagreb) — 18.45 Človek da­nes, 19.15 Tedenski š p o r t n i pregled ( R T V Beograd) — 19.40 T V prospekt ( R T V Za­greb) — 19.54 L a h k o n o č , o t roc i . 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 21.00 Spo­red i tal i janske T V

T O R E K — 7. novembra

10.00 Slovenska *eja ob 50-le tuic i cAtobrcke revolucije

Kino

K r a n j C E N T E R 4. novembra franc. barv.

C S f i lm V I V A M A R I A ob 16. i n 20. u r i , i t a l i j . barv. f i l m R E V O L V E R A S K L E J . ob 18. u r i , premiera jug. barv. f i lma Z L A T A F R A Č A ob 22. u r i

5. novembra amer. f i l m S T A N L I O I N O L I O ob 10. ur i , franc. barv. C S f i l m V I ­V A M A R I A ob 15. i n 19. u r i , i t a l i j . barv. f i lm R E V O L V E ­R A S K L E J ob 17. u r i , pre­miera angl . barv. C S f i lma V R N I T E V I V A N H O A ob 21. u r i

6. novembra jugosl . barv. f i l m Z L A T A F R A Č A ob 16., 18. in 20. u r i

7. novembra jugosl . barv. f i l m Z L A T A F R A Č A ob 16., 18. i n 20. uri

Kranj STORZlC 4. novembra italij. barv.

K r o p a 4. novembra amer. barv.

C S f i l m D V O B O J V T E K S A ­S U ob 20. u r i

5. novembra amer. barv. C S f i lm S E J E M V T E K S A S U ob 15. i n 19.30 u r i

Naklo 4. novembra franc. barv. C S

f i lm K R O G L J U B E Z N I ob 20. u r i

5. novembra amer. barv. C S f i lm D V O B O J V T E K S A ­S U ob 16. i n 19. uri

Stražišče S V O B O D A 5. novembra jugosl . barv.

f i lm Z L A T A F R A Č A ob tS. in 18. u r i , franc. barv. C S f i lm K R O G L J U B E Z N I ob 20. u r i

Jesenice RADIO 4. do 5. novembra amer.

barv. C S fiLm L J U B E Z E N N A P E S K U

6. novembra amer. barv. C S f i l m K L I C T R O B E N T E

7. novembra amer. V V f i l m 2 I V L J E N J E N A NITKI

Jesenice P L A V Ž 4. do 3. novembra amer. V V

film Ž I V L J E N J E N A NITKI

S O B O T A — 4. novembra 1967 OGLASI G L A S * 21. S T R A N

Tržni pregled 1 V K R A N J U

J a b o l k a 0,80 do 1,40 N din, h r u š k e 1,50 do 3 N din, ko-

iT^ bi ščite itaso novo hgoviho visoke mode pod imenom

l3ottVic}ue (2jtibljan^%

Motele - r>ob;-»

stanj (maroni) 4 do 4,80 N din, krompir 0,60 do 0,70 N din , k o r e n č e k 1,20 do 1,40 N din, pe t r š i l j 2 do 2,40 N din, č r n a redkev 1 do 1,20 N din , zelje glave 0,60 do 0,70 N d in , kislo zelje 1,80 do 2 N din, kis la repa 2 N din , paprika 1,60 do 1,80 N din, čebula 1,70 do 2 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,40 N din, med 12 do 13 N d in , surovo maslo 16 do 18 N d in , skuta 4 do 5 N din, zaklana perutnina 9 do 10 N din, orehova, jedrca 24 do 25 N din, grozdje 3 do 3,50 N din za k g ; kaša 3,58 do 4 N din, j e š p r e n j 1,60 do 1,80 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, ajdova moka 3,50 do 4 N din, oves 0,60 da 0,70 N din, pšen ica 1 do 1.20 N din, pro­so 2,50 do 2,80 N din, fižol 3 do 3,50 N din za li ter; jajca 0,72 do 0,80 N din

• Če že obiščete Villach, ne pozabite obiskati Expresso-Cafe ROSSIELLO am Hauptplatz. Prodaja čokolade in drugih slaščic

Razpisna komisija pri združenem turi­stičnem, prometnem in gostinskem pod­jetju TRANSTURIST, škofja Loka r a z p i s u j e prosto delovno mesto

direktorja gostinskega podjetja HOTELI BOHINJ.

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati iz­polnjevati še naslednje:

— tla je hotelirski tehnik s petletno prakso,

— da aktivno obvlada dva tuja svetov­na jezika.

Prednost imajo kandidati, ki lahko dokažejo, da so doslej uspešno delovali na področju vodstvenih poslov v turizmu in gostinstvu.

Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.

Kandidati naj pošljejo svoje prijave in potr­dila o nekaznovanju razpisni komisiji zdru­ženega podjetja Transturist škofja Loka.

>• -.'*«» I I l i l i €€C

90 let odlične kvalitete

SOJKL U r o w a — i —

331 fLOfULSt za I a kvaliteto TERMOFORJEV št. 2,5 nudijo vse industrijske prodajalne SAVA Kranj Kranj, Maistrov trg 2 Maribor, Trg revolucije 6 Zagreb, Gajeva 2/b Sr>lit, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta

Cesarca 29 Beograd, Kneza

Mihajlova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14 ZNIŽANA CENA

od 10,80 N din na 7,20 N din

Od 12. do 26. decembra v dvorani Tivoli

Gorenjci!

Avtopromet Gorenjska

Kranj vam nudi v svojih poslovalnicah vstop niče v predprodaji do 15. novembra

s svojimi avtobusi pa udoben prevoz za vsako predstavo po redni ceni.

Informacije:

v Kranju, poslovalnica Turist, c. JLA 1, telefon 21-563, v turističnem oddelku podjetja, Trg revolucije 4, telefon 21-081, v Tržiču, poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268

Hohdav on ice 1967 Potujte z nami!

££a dolgoletno zaupanje A L nn čokolada @orenjka

MV [ bonboni f3acclms bar

znižanih b°Hb,H\ v?««*« t«, i žvečilni gumi cZoiicrepec

161 li IG i Pohitite v vaso trgovino

Me zamudite izredne priložnosti

G L A S * 22. S T R A N MALI OGLASI SOBOTA — 4. novembra 1967

Prodam Poceni p rodam rabljeno

S t re šno O P E K O bobovec. K o -vor 46, Kr iže 5202

Prodam M O T O R DKVV, 175 c c m , letnik 58. Zupan , K r n i ­ca 58, Gorje — B l e d 5216

Prodam nov G U M I V O Z — 15 col al i zamenjam za pra­š iča . Naslov v oglasnem od­de lku Jesenice 5226

Prodam B I K C A . 4 mesece starega in K O B I L O . Zg. B r ­n ik 77, Cerkl je 5227

Prodam K R A V O . Š m a r t n o 29, Cerkl je 5228

P r o d a m 400 kg težkega V O L A al i zamenjam za kra­vo in suhe hrastova P L O H E . Cerk l janska Dobrava 5

5229 Prodam PRAŠIČA, IGO kg

t ežkega . Poženk 5, Cerkl je 5230

Prodam 2000 kosov O P E ­K E bobovec. Zg. B r n i k 24

5231

damski k l o b u k i

MODA K R A N J Ti tov trg 15

Prodam K R A V O , k i bo de­cembra d r u g i č teletila, a l i po i z b i r i , in brejo telico. Moše 10, Smlednik 5232

Prodam P R A Š I Č K E , 6 ted­nov stare. Bobovk 3, Kran j

5233 Prodam A V T O o l impi ja ,

letnik 1954. Ošabni k, C . J L A 6, Tržič 5234

Prodam N A D O M E S T N E D E L E za motorno kolo D K W 250 ccm. 52. B r i t o f 98, K r a n j

5235 K O N J A ugodno prodam,

fiušteršič, Svet je, Medvode 5236

V i s o k o p r i t l i č n o H I Š O , sko­raj dograjeno, ugodno pro­d a m v bližini K r a n j a . Ponud­be poslat i pod »Sončna le­ga« 5237

P rodam Z A S T A V A 750 a l i zamenjam za ka rambol i ran avto novejš i letnik do 1100 c c m . Zg. Bi tn je 168, (pr i ga-s i l kem domu) ž a b n i c a

5238 P r o d a m kuhinjsko PO­

H I Š T V O — kompletno — po ugodni ceni. Koc janova 14, K r a n j — K a l v a r i j a ^ 5239

P rodam P L E T I L N I S T R O J passap — duomatek. Nas lov v oglasnem odde lku S240

Prodam P R A Š I Č K E , 6 ted­nov stare. Lesce 99 5241

Ugodno p rodam polavto-m a t i č n i P R A L N I S T R O J ma­r i š - rondo. Ponudbe poslat i pod »30.000 S din« 5242

Prodam dobro ohranjeno kuhin jsko O M A R O (kreden­co). Stupan, Tavča r j eva 22, K r a n j 5243

P rodam N S U — pr imo , 150 ccm, 9000 k m , letnik 1965. Ti tov trg 25/11, K r a n j

5244 Prodam 9 let starega K O ­

N J A . B i s t r i c a 7, Dupl je 5245 Prodam usnjeno O B L E K O ,

ČELADO, Š K O R N J E , V W — dobro ohranjen i n VOLIČ-K A , dve leti starega. Zg. Ve-terno 1, Kr iže 5246

P rodam skoraj novo kmeč ­ko P E Č . Pogačn ik Jože , Zg. Bes niča 59 5247

Prodam z imska J A B O L K A in R E P O . Ol jševek 11, Pred­dvor 5248

Prodam P R A Š I Č K E , 6 ted nov stare. P i v k a 14, N a k l o

5249 Prodam KAVČ z omar ico

in o t r o š k o P O S T E L J I C O . Dol inšek , K r a n j , K id r i č eva 26

5250 Prodam G R A B L J E , V I L E

za seno in S L A M O R E Z N I C O s puha ln ikom. I lovka 7, K r a n j 5251

P rodam K R A V O s teletom al i brez. B r e g ob Savi 6, K r a n j 5252

Ugodno prodam K R A V O , 8 mesecev brejo. B inke l j 6, Šk . L o k a 5253

P rodam skoraj novo lutzo-vo P E Č . K r a n j , T o m š i č e v a 30 5254

Prodam K O Z O , dobro mle-kar ico. P r e b a č e v o 40, K r a n j

5255 P rodam 1500 kosov žlin­

dr i nih Z I D A K O V , Hras t je 24, K r a n j 5256

Prodam P R A Š I Č K E , 6 ted­nov stare. Suha 14, K r a n j

5257 Zaradi selitve p rodam še

dobro opremljeno kuhinj­sko P O H I Š T V O , Š T E D I L N I K , K U H A L N I K , R A D I O , dva ž e n s k a PLAŠČA in druge m a n j š e predmete. Ogled vsak torek od 14. — 16. u r e č e -boh in B . K r a n j , K o r o š k a c. 5 5258

Prodam malo rabljeno P E Č na olje. š k r l j , K r a n j , K i d r i ­čeva 45 5259

P rodam K R A V O , dobro mlekar ico . K r č Janez, K o k r -ški log 10, K r a n j — Prim-s k ovo 5260

P rodam 5 let starega K O ­N J A a l i zamenjam za K R A ­V O , dobro mlekar ico in

UGODNOSTI:

krije do 23 % — 9 kosov na ta7

— v različnih barvah — najcenej­še kritje — hitra dobava vam nudi

Likozar Marjan - C E M E N T N I IZDELKI,

Benedikova 18 ( S t r a ž i š č e ) , Kranj

M L I N š r o t a r . K r a n j , Jezer­ska c. 2 5261

P r o d a m dva B I K C A od l/2 leta do leto stara. Sp. B r ­n ik 70, Cerkl je 5262

P rodam Ž R E B I C O , 4 me­sece i n po l staro — lepo (od monus kobile) in K R A V I po i zb i r i . Naslov v oglasnem od­de lku 5263

P rodam G L A V O za skobelj­n i s t roj , š i r i na 60 c m — cena 90.000 S d in . Nas lov v oglas­nem oddelku 5264

P r o d a m K R A V O , k i bo v k ra tkem teletila. M l a k a 21, K r a n j 5265

Prodam ka rambo l i r an F I A T 750, letnik 1964. Ogled: K r a n j , S m l e d n i š k a 54 5212

Kupim K u p i m S L A M O R E Z N I C O s

puha ln ikom. K r a n j , Jezerska c. 93 5266

Ostalo R O L E T E — L E S E N E , p la­

s t i čne , platnene s t r u ž e n j e in lakiranje P A R K E T A n a r o č i t e p r i Š P I L E R J U Lojze tu , Ra ­dovlj ica, Gradn ikova 9, telef. 70 046 5196

Danes praznuje 60. ro js tn i dan naša dobra m a m a I V A ­N A S I T A R , Naurnova m a m a iz Š e n č u r j a . K lepemu jub i ­

le ju j i č e s t i t a m o in že l imo še mnogo s r e č n i h let, hvalež­ni o t roci z d r u ž i n a m i 5197

So l idna zakonca brez otrok i šče ta sk romno stanovanje a l i sobo v K r a n j u a l i oko l i c i p r i s t a r e j š i h l judeh. N u d i m tudi p o m o č . Nas lov v oglas­nem odde lku 519S

V z a m e m v V A R S T V O majh­ne otroke, č a s varstva n i omejen, č e p i h Helena, C. J L A 7, K r a n j 5199

Dne 30. 10. 67. sem izgubi­la na t r žn ic i v K r a n j u denar­nico z dokument i . P ro t i na­gradi v r n i t i na naslov v do­kumen t ih D J . 5200

O d d a m GARAŽO v najem. Nas lov v oglasnem oddelku

5201 D E L A V K O ' srednjih let

spre jmem na stanovanje. Prevc M a r i j a , Ti tov trg 18, K r a n j 5202

I š č e m Z A P O S L I T E V za p o m o č v gospodinjstvu na Gorenjskem a l i v L jub l j an i . Nas lov v oglasnem oddelku

5203 Dvoinpolsobno stanovanje

— komfor tno — v s r ed i šču M a r i b o r a zamenjam za ena­kega v K r a n j u . Ponudbe po­slati pod » K r a n j , M a r i b o r «

5204 N a š l a sem K L J U Č E . Dobi­

jo se: Golob , M . Pijade 9 III K r a n j 5205

Mla j ša zakonca brez o t rok i šče ta S T A N O V A N J E ali so­bo v K r a n j u . Ponudbe po­slati pod »200.000 nagrade«

5206

M l a d a zakonca z o t rokom nujno potrebujeta E N O S O B -N O stanovanje a l i več jo S O B O ogrevano, po m o ž n o ­sti souporaba kopalnice za 2 let i . Nas lov v oglasnem oddelku 5207

H O N O R A R N O zaposl im ple­t i l jo na d o m u . Cencelj , c. 1 maja 22, K r a n j 5208

A M D — Cerkl je obvešča , da se p r i č n e TEČAJ za šo­ferje amaterje A B kategori­je. Pr i jav i te se do 15. 11. 1967 v t r a f i k i Cerkl je 5209

Prireditve G O S T I L N A p r i M I L H A R J U

v Š m a r t n e m pr i re ja v sobo­to zveče r zabavo s plesom. Za r a z p o l o ž e n j e bo poskrbel K V A R T E T »STEGEN« Vab­ljeni! 5210

G O S T I L N A p r i JANČETU v Srednj i vas i p r i red i v ne­deljo, 5. 11. 67. zabavo s ple­som. Ig ra l i bodo »VESELI V A N D R O V Č K I « 5211

Dežurni veterinarji — novembra

Od 4. 11. 1967 do 11. 11. 1967 vet. Bedina , J e š e t o v a 29, tel. 21-831,

od 11. 11. 1967 do 18.11. 1967 vet. Rutar , P lan ina 4, tel . 21-605

od 18. 11. 1967 do 25. 11. 1967 vet. Vehovec , S toš ičeva 3, tel. 21-070

od 25. 11. 1967 do 2. 12. 1967 vet. Rus, Cerk l je , tel . 73-115

Z a h v a l a Ob b r i d k i izgubi n a š e predrage mame, stare mame, sestre i n tete

Uršule Kiiific rojene Koz jek

se iskreno zahval jujemo vsem, k i so jo obiskal i med njeno bolezni jo in j o v tako vel ikem š t ev i lu spremi l i v njen zadnji dom, j i daroval i vence in cvetje ter nam na k a k r š e n k o l i n a č i n pomagal i v teh t ežk ih dneh.

ž a l u j o č i : s inovi i n h č e r k e z dru­ž inami ter ostalo sorodstvo

Zg. Besnica, 28. 10. 1967

Z a h v a l a Ob mnogo p re ran i smr t i i n neizmerno težki izgubi dragega m o ž a , s ina,

oče ta , brata, s t r ica in svaka

Franca Kajzerja se iz srca zahval jujemo vsem so rodn ikom, pr i ja te l jem i n znancem, ki so ga v tako ve l ikem š t ev i lu sp remi l i na njegovi zadnji pot i , m u darova l i prekrasne vence in cvetje ter vsem, k i so n a m i z raz i l i soža l je . Posebej ž e l i m o izraziti zahvalo dr. Dolencu , dr . Horva tu , dr. P e č o v n i k u , sestri M a r i j i , kakor tudi vsemu ostalemu osebju internega oddelka bo ln i šn i ce Go ln ik . Zahval ju jemo se kolek t ivu tovarne I s k r a K r a n j za vsestransko p o m o č , m n o g o š t e v i l n i m gasilcem, pevcem, govorn ikoma tov. š i f r e r j u i n D e ž m a n u za ganljive pos lovi lne besede ob odpr tem grobu vsem sosedom, d i j ak in jam I V . a le tn ika V š Ljubljana, di­j a k o m I I . E l e tn ika T S Š Iskra in I. E le tn ika P š I sk ra ter č. duhovn iku .

ža lu joč i : žena Angelca , mama, si­nova S lavko i n Bo jan , h č e r k i Mi-l enka in M a r i j a z d r u ž i n o , sestri M i n k a i n Stana z d r u ž i n a m a ter ostalo sorodstvo

š u l n a , 31. 10. 1967

SOBOTA — A. novembra 1967 OGLASI G L A S * 23. S T R A N

1952-67

1 5 let

Nagradno žrebanje Ugodna priložnost!

ki vam ga je p r ip rav i lo

Gostinsko in trgovsko podjetje

CENTRAL Kranj K u p c i , k i bodo od 6.11. do 20.12.1967 v trgovini D E L I K A T E S A in ostalih poslovnih enotah podjetja Central kup i l i blago v vred­nosti 30 N din , prejmejo nagradni kupon. I z ž r e b a n i h bo 30 nagrad v vrednost i 2.000 N din 21.12.1967. V nagradnem ž r e b a n j u s svo­j i m i p r i znan imi izde lk i sodelujejo tudi A l k o Ljubl jana , Dana Mirna i n š u m i L jub l jana .

Z A H V A L J U J E M O S E V A M Z A D O S E D A N J E Z A U P A N J E

Peljite se z nami in zaplesali boste

v ritmu DUNAJSKEGA VALČKA

S t r a u s s o v v e č e r na D u n a i u ( P O T O V A N J E O B S T O L E T N I C I D U N A J S K E G A VALČKA)

SPORED POTOVANJA: 29. november — Odhod iz K r a n j a ob 6. u r i zjutraj i n vožn ja preko Podkorena, Celovca do Leobna, k r a j š i postanek — na­daljevanje potovanja čez Semmering do Dunaja. P r ihod na Dunaj v popoldanskem času i n k r o ž n i ogled mesta. Namesti­tev v hotelu in večer ja . Na to prisostvovanje operetni pred­stavi .

30. novembra — Zaj t rk . Ob 9. u r i drugi del k r o ž n e vožnje po Duna ju z ogledom zgodovinskih i n k u l t u r n i h spomenikov me­sta. K o s i l o . V popoldanskih urah izlet v Gr inz ing in na Kahlen-berg. Po večerj i prisostvovanje koncer tu . 1. december — Zaj t rk . Prosto za-individualne oglede. Popoldne obisk Pra t ra ter povratek v domovino s p r ihodom v K r a n j ob 22. u r i .

Ob i sk operete l n koncerta: 29. november — Ogled operetne predstave Z E M L J A S M E H L J A ­J A Franza Leharja v Theater an der Wien. V glavni vlogi na­stopa svetovno znani tenorist D i Stefano.

30. november — Koncer t Straussovih melodij v dvorani K o n -zerthaus.

Cena potovanja za osebo je 410 N d i n . V ceni je v r a č u n a n prevoz z avtobusom, gostinske usluge po sporedu, vstopnice za oglede i n pr i redi tve, s t r o š k i organiza­ci je i n vodstvo.

K O M P A S

K R A N J Prijave sprejema

KOMPAS

K R A N J

B L E D

J E S E N I C E

do 10. novembra 1967, ozi­roma, dokler bodo na raz polago prosta mesta.

Poroči lo o žrebanju 44. kola srečk, ki je bilo dne 2. no­

vembra 1967.

S rečke s so zadele k o n č n i c a m i dobitek N din

0 4 30120 604 31170 2004 33670 404 39040 604

1001620 8004

21 6 91991 400 92721 606

0247121 8006 0757021 8006 0912221 100.006

22 6 092 80 462 40

10292 600 17372 400

0206592 10.000 0458162 50.000

03 6 13 8 53 6

47303 1006 1021643 8000

4 36124 1004 45254 604 51184 404 58714 604

65 6 75 8

09515 400 75705 1000

0433195 10.000 0532905 30.000

16 8 76 6

9266 200 0027366 8000 0964206 8000

27 10 67 8

24447 1000 58967 408 60747 400

0272777 8000

68 10 588 100

07258 600 63228 400 9471S 400

89 20 26279 600 55329 400 56159 600 73149 600

0894409 8000

Upravni odbor pre­hodnega mladinskega doma v Preddvoru pri Kranju razpisuje de­lovno mesto

vzgojitelja -defektologa ali PRU s 5-letno prakso. Samska soba na raz­

polago.

Hranilnica in posojilnica

Eisenkapel Že lezna kapla —

Menjalnica . Govor imo slo-»

vensko.

mešanica kav

ŠPECER1JA BLED

KVALITETA

OPOZARJA NA TURISTIČNE IZLETE MED PRAZNIKI ZA 29. NOVEMBER

— Š e s t d n e v n o potovanje po Italiji od 28. novembra do 3. decembra. Cena samo 590 N dim

— V Pariz s Simplon-ekspressom od 28. novembra do 3. decembra. Cena samo 590 N d in

— Izlet v B u d i m p e š t o o d 29. novembra do 1. decembra. Cena 310 N d in

— V Bolgarijo in Turčijo . Odhod 25. novembra, povratek 2. decembra. Cena 778 N din.

Prijave za vse izlete sprejemajo poslovalnice do 10. novembra. Poslovalnice » T r a n s t u r i s l a « : L jub l jana , š u b i č e v a 1, tel.20-316, na B l e d u , v B o h i n j u , Radov­l j i c i , skof j i L o k i , D o m ž a l a h i n P i r anu .

Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika

Ludvik Zaje -

letos bolje

pripravljen

Malo Je slovenskih š p o r t n i k o v i n ljubiteljev smu­ča r skega š p o r t a , k i ne b i poznali vsaj po imenu L u d v i k a Zajca. R o d i l se je leta 1943 na Jesenicah, je š t u d e n t I I I . le tnika Visoke šole za telesno kul turo v L j u b l j a n i i n član ŠD Jesenice. Njegove dolgoletne uspehe v smu­ča r sk ih skokih n i treba posebej poudarjat i . L u d v i k Zaje je že vrsto let č lan d r žavne reprezentance i n več­kra tn i d ržavni prvak.

V m i n u l i sezoni je b i l nekako do sredine sezone v ra­hl i k r i z i , k l jub vsemu pa je na š tevi ln ih tekmovanj ih do­segel nekaj zelo lepih uspehov. Vel ikokra t pa ga je za­pusti la tudi š p o r t n a s reča , i n tako n i b i lo lahko b i t i v hudi domač i in tuji konkurenci vedno p r i v rhu . N a d r ž a v n e m prvenstvu je zasedel drugo mesto, ravno tako tudi na slovenskem. V hudi mednarodni konkurenci pa se je najbolje plasiral na tradicionalnem tekmovanju v Holmenkolnu, kjer je b i l osmi, na na jveč j ih skakal­nicah sveta v Obersdorfu i n Vikersundu pa je b i l enaj­st i oziroma šes tna j s t i .

Na novo sezono se Ludvik marl j ivo pr iprav l ja . V skora j šn j i z imsk i sezoni pa se obeta, kot sam prav i , dobra d o m a č a konkurenca i n predvsem se ču t i vedno večji prodor mlad ih v vrh jugoslovanskega skakalnega š p o r t a . Tako bo imel v novi sezoni mnogo težje delo in konkurenco z mlad imi skakalci , predvsem m u bodo največj i konkurent i š t e f anč i č , Mesec, ;Dolhar i n S ino le j , poleg še vedno akt ivnih E r ž e n a i n Peča r j a .

L . K a t n i k

Gorenjska rokometna liga Radovljica prva, Krvavec zadnji

Od št ir ih tekem zadnjega kola v gorenjski rokometni l i g i so se t r i konča le z zma­go gostujoče ekipe. Najpo­m e m b n e j š o zmago je dosegla ekipa Škofje Loke, k i je v Kran ju premagala domače ro-kon ie t a šc . Radovlj ica se je z visoko zinago nad Krvavcem še bolj utrdila na vrhu lest­vice in ima tako do spomla­d i kar tri točke prednosti pred d r u g o u v r š č e n o Kran j ­sko goro. V borbi za peto me­sto pa je Zabnica doma od­pravi la K a m n i k ter si tako zagotovila peto mesto z ena­k i m š tev i lom točk kot no­vinec v l ig i K a m n i k . P rven ­stvo pa še ni zak l jučeno , ker v nedeljo ni bi lo odigrane tekme Selca : Jesenice. Je­sen ičani niso dopotovali v Selca zaradi okvare na nj iho­

vem avtobusu. Zaostala tek­ma zadnjega k o l a Selca : Jesenice bo odigrana v nede­ljo. 5. novembra, v Selcah.

R E Z U L T A T I : K r a n j B : Škofja L o k a 10:14 (3:5), K r v a ­vec : Radovlj ica 8:32 (4:18), Kr iže B : K r a n j s k a gora 14:26 (7:13), Zabnica : K a m n i k 21:17 (10:12).

L E S T V I C A :

Radovlj ica K r . gora Sk. L o k a Selca Zabnica K a m n i k Kran j B Jesenice Križe B Krvavec

9 0 0 191:116 18 7 l 5 1 S B i 0

169:120 15 150:129 11 106: 85 171:161

0 5 164:171 1 5 121:134 0 5 141:147 1 7 121:186 0 8 103:296

P . DidiC

Pred letno skupščino kranjskih smučarjev

Težave se ponavljajo iz leta v leto Sezona letnih š p o r t o v je zdaj p r i kraju. N a vrst i bodo odslej razni občni zbor i telesno ku l tu rn ih organizacij , čez nekaj ted­nov pa se bo začela z imska sezona. K o t p r v i bodo v K r a n j u med š p o r t n i m i organizacijami polagali o b r a č u n za preteklo sezono s m u č a r j i kranjskega Triglava, ž e po t radic i j i se bodo zbra l i na letnem zborovanju v zače tku novembra; občn i zbor S K Triglav bo n a m r e č v sredo, 8. novembra.

N a redni letni skupšč in i se bodo kranjsk i s m u č a r j i k r i t i čno pomenil i o minul i sezoni, hkra t i pa bodo spre­j e l i program za novo tekmo­valno sezono. Pretekla z ima je bi la dokaj u s p e š n a za kranjsk i Triglav, na jbo l j še rezultate pa so nedvomno za­beležili skakalci in tekač i . M e d a lpinci ni bilo razen re­zultatov Majde Ankele kakš ­n ih posebnih uspehov.

Za novo sezono na snegu

se kranjski smuča r j i marl j i ­vo pripravljajo že od 1. ju­l i ja dalje, tako da je večina dobro pripravljena na z imo. Še najbolj v redu so pote­kale priprave p r i skakalcih in t ekač ih . M e d a lpsk imi vo­zači pa žal še n i ču t i t i večje resnosti predvsem pa, da b i p r a v o č a s n o pričel i s pr ipra­vami na novo tekmovalno se­zono. Neresno delo v pr i ­pravl ja lni dobi se mora nuj­no pokazati na m a n j š i h uspe-

Gorenjska nogometna liga

Ločan pred Kranjem V zadnjem kolu gorenjske

nogometne lige sta b i l i odi­grani le dve tekmi. Obe sta se konča l i z zmagama doma­činov. Kran j je premagal z lahkoto Tržič in ima na lest­vic i le eno točko manj kot jesenski prvak Ločan ter ima tako spomladi lepo prilož-

Zvezna hoke'ska lisa na

V letošnji zvezni hokejski l i g i bo sodelovalo osem mo­štev, med nj imi seveda tudi dolgoletni državni prvak Je­senice i n mlada ekipa K r a n j ­ske gore. Prvenstvo se bo za­čelo 22. novembra in bo tra­jalo do 5. marca. Tudi v no­vem prvenstvu ni r ačuna t i , da bi J e s e n i č a n o m kdo res­no ogrozil primat, saj po na­povedih strokovnjakov še vedno predstavljajo razred zase. Spored tekem za zvezne točke na Jesenicah pa je na­slednji :

25. november Kran jska

9. december Kranjska ščak

10. december Jesenice :

14. december Jesenice :

24. december Jesenice :

30. december Jesenice

7. januar — Jesenice :

9. januar — Kran jska

13. januar — Kran jska

24. februar -Jesenice

55. februar -Kran jska

2. marec — Kran j ska zvezda

3. marec — Jesenice

5. marec — Kran jska

gora : Ol impi ja

gora : Medve-

: Medveščak

: Mladost

: Ol impi ja

: Kran j ska gora

Beograd

gora : Beograd

gora : Jesenice

: Par t izan

gora : Part izan

gora : Crvena

Crvena zvezda

nost, da ob koncu prvenstvo zasede prvo mesto, saj bo igral spomladi doma z vode­ćim L o č a n o m in t re t j euvršče-no Svobodo iz Šenčur j a . V tem kolu ni b i l a odigrana tekma Nak lo : Triglav B , ka r je vsekakor n e š p o r t n a pote­za n o g o m e t a š e v iz Naklega. P re senečen je pa predstavlja zmaga Lesc nad Svobodo.

R E Z U L T A T I : K r a n j : Trž ič 3:1 (2:1), Lesce : Svoboda 2.0 (0:0), Nak lo : Tr iglav B 0:3 ( b . b ) .

L E S T V I C A : Ločan 6 5 K r a n j Svoboda Lesce Trž ič Železniki N a k l o

0 1 14:3 10

izven konkurence Triglav B 6 3 0 3 15 23 6

P. Didič

gora : Mladost J. Javornik

Preddvor prvi

brez poraza Končano je tekmovanje v

jesenskem delu prvenstva tu­di v drugi gorenjski nogomet­ni l i g i . Naslov prvaka so osvoj i l i nogome ta š i iz Pred­dvora, k i so le v zadnjem kolu izgubi l i eno točko. Pod-brezje so n e p r i č a k o v a n o z v i ­sokim rezultatom odpravile Borca, K r o p a pa Trboje. Preddvor je zaradi poraza Borca osvoji l naslov jesen­skega prvaka, kar s t remi t o č k a m i prednosti , kar m u bo po vsej p r i l i k i zadostovalo za končnega zmagovalca po k o n č a n e m spomladanskem delu prvenstva.

R E Z U L T A T I : Podbrezje : Borac 8:1, Preddvor : P red-oslje 1:1, K r o p a : Trboje 5:1.

L E S T V I C A : Preddvor 7 6 1 0 26: 5 13 Borac 7 5 0 2 20:16 10 Podbrezje 7 3 1 3 16:12 7 K r o p a 7 3 1 3 11:15 7 Predoslje 7 2 1 4 14:18 5 Trboje 7 0 0 7 5:26 0

P. Didič

14:9 9 14:10 7 9:8 7 8:12 5 9:13 3 4:17 1

h i h v tekmovalni sezoni. K v a ­li teta kranjskega alpskega s m u č a n j a je za zdaj na n izk i ravni i n jo bo težko v p r i ­hodnj ih zimah zbol j ša t i . S tako sk romnimi sredstvi, kot j i h dobi klub od centralnega d ruš tva , ne bo m o ž n o nikjer dvignit i kvalitete na nekdanji nivo, pa če b i vsa odobrena sredstva za dejavnost inve­st iral i za alpske tekmovalce, kaj t i denar v višini 3,8 m i l i ­jona S dinarjev b i komaj za­došča l za s t r o š k e uporabe raznih žičnic. V p r a š a n j e kri t­j a s t r o š k o v žičnice bo treba reš i t i nedvomno d rugače , saj bodo v nasprotnem pr imeru moral i prenehati s svojo aktivnostjo skakalci in teka­či, k i so si v zadnjih letih z ve l ik imi ž r t v a m i us tvar i l i pr imerno visoko kvaliteto.

Drugo vp ra šan j e , k i ga bo treba resno načet i na letoš­njem o b č n e m zboru, je vpra­šan je s m u č a r s k e skakalnice na Gorenj i Savi . Sredstva za popravi lo sedanje že itak skromne naprave, s m u č a r j i ne morejo dobi t i n ikjer i n se pr i tem lahko u p r a v i č e n o vp ra šu j e jo , v čem je pr ior i ­teta š p o r t n i h panog v K r a ­nju. To »opevano« priori teto je žal zelo malo ču t i t i , če­prav je bi lo ob njenem spre­jetju na občinski skupšč in i sklenjeno, da je treba vsem trem pr ior i te tn im š p o r t o m (atlet iki , plavanju in smuča­nju) v K r a n j u č i m p r e j zago­tovi t i osnovne m o ž n o s t i . Da­nes pa je po drugi strani jasno-, da s m u č a r s k i skakalci ne bodo mogli vadi t i i n tek­movat i na 45-metrski skakal­n ic i na Gorenj i Savi , če v kra tkem ne bodo dobi l i po­trebnih sredstev za popravi lo , pa č e p r a v bo dovolj snega.

O vseh teh in še drugih problemih se bodo v sredo resno pomoni l i s m u č a r j i T r i ­glava, saj je nova tekmoval­na sezona pred vrat i in bo treba v dobrem mesecu dni pred z a č e t k o m rednih tekmo­vanj še precej uredi t i , če ho­čejo, da se bo kvaliteta kranjskega alpskega smuča ­nja vsaj malo dvignila in da bodo številni skakalci in te­kači ponovi l i uspehe vsaj iz minule sezone.

J . Javornik

Izdaja i n t iska ČP »Go­renjski t isk« K r a n j , K o ­r o š k a cesta 8. — Naslov u r e d n i š t v a i n uprave l is ta: K r a n j , T rg revolucije 1 (stavba obč in ske skupšč i ­ne) — Tek. r a č u n p r i S D K v K r a n j u 515-1-135. — Te­lefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava l is ta , ma-looglasna in n a r o č n i š k a s lužba 22-152 — Na ročn i ­na: letna 24.—, polletna 12.— N d in . Cena posamez nih š tevi lk 0.40 N d in — Inozemstvo 40.00 N d in . — M a l i oglasi beseda 0,6 do 1 N d in . N a r o č n i k i imajo 20% popusta. N e p l a č a n i h oglasov ne objavljamo.