^ j V ^ O V ^ ^ P F ^

Ul i K l i c i n c l r o h c m l r o n a d a l j u j e t r a d i c i j o u M i j a i i o r v a u a i i r v a GORENJSKE KREDITNE BANKE t

^ T O X X V . - številka 25

fij** obe. t e r e n c e SZDL bj Xrtj!' " " » J . Radovljica, šk. Loka Kifcnjc,"' I zdaja CP Gorenjski' tisk ** (M ^ u r e d n l k Anton Mlklavclc

govorni urednik Albin Učakar

' 1 * S I L n S O C I A

K R A N J , poned., 27. 3. 1972 Cena 50 par

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1940 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h .

L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Š vicar Steiner svetovni prvak Od naših najboljši Štefančič — deseti,

najdaljši Norčič 131 metrov

Od. te

in 2 * p r o l i desni: 3. mesto JIH Račka (češkoslovaška), 1. mesto VValter Steiner (Švica) • mesto Heinz VVosiphvo (Nemška demokratična republika). — Foto: F. Perdan

PLANICA, 25. marca — 48 skakalcev je po petkovi urad­ni preizkušnji prišlo v končni izbor za uradni nastop na pr­vem svetovnem prvenstvu v soboto in nedeljo. Nastopilo pa je le 42 skakalcev. Prvi tekmovalni dan je bil prak­tično ponovitev petkovega de­la. Zabeležena pa ni bila niti ena dolžina prek 160 metrov, le Danneberg kot predskaka­leč iz NDR je v poskusni se­riji poletel 161 metrov, ven­dar je padel. Izkristalizirala

se je že skupina najboljših, ki so bili kandidati za tri ko­lajne. Švicar VValter Steiner je bil daleč najboljši, saj je povedel za 32,5 točke pred VVosipivvom. Steiner je poletel najprej 155 metrov, nato pa še 3 metre dlje. To sta bili tudi dve največji dolžini pr­vega dne in edina poleta nad 150 metrov. Bil je najzaneslji­vejši in tudi za slog prejel vi­soke ocene, nekateri sodniki

(Nadalj.na 3. str.)

Tretji dan: veter zmagovalec V dolini skakalnic se je da­

nes končalo veliko slavje. S Ponc, z največje velikanke na svetu, so poleteli zadnji orli, izbrani naj pogumne j ši skakalci sveta. Dolina Tamar je bila lepša kot kdaj koli. Vse tri dni je bila polna lju­biteljev Planice. Na zaključni dan se je ob vznožju zbralo okoli 60 tisoč gledalcev ali v vseh treh dneh več kot 120 tisoč. Prišli so iz vse Sloveni­je, ostalih republik, Avstrije, Italije ter manjše skupine tu­di iz nekaterih drugih evrop­skih držav. Gledalci so že zgo­daj zjutraj zasedli najboljša mesta ob izteku, obdanem s stojnicami, ki so bile dobro založene z jedačo ln pija­čo. Pogled na areno ob top­

lem pomladanskem soncu z vrha velikanke je bil veliča­sten, prazničen. Toda tretji dan planiškega slavja je mi­nil brez pravih poletov. Ve­ter je preprečil tekmovanje v konkurenci. Dopoldne so Izvedli le poskusno serijo, v nadaljevanju popoldne po 13. uri pa je poletelo prek veli­kanke le 15 tekmovalcev, na­kar so prekinili tekmovanje za pol ure, vendar se veter tudi po tem Času ni umiril, tako da so morali skrbni organizatorji tekmovanje do­končno odpovedati. Rezulta­te, ki so jih dosegli tekmo­valci v prvi konkurenčni seriji, pa so razveljavili.

J.Javornik

Med gosti, ki so prišli v Planico zadnji dan prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bjcdič, predsednik slovenske skupščine Scrgej Kraigher, pred­sednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič in drugi. Po včerajšnji poskusni seriji se je predsednik ZIS Djemal Bjedič podal prav na vrh zaletišča veli­kanke. Na odskočišču se. je dlje časa pogovarjal z Jo-žetom Zidarjem, ki mu je iz lastnih izkušenj podrobno razložil razpoloženje in občutke tekmovalcev pred skokom in tudi potek skoka. Na najvišjem zaletišču pa mu je pomočnik štarterja Stane Lipar povedal, da |e vsakemu tekmovalcu pred startom treba pregledati vezi in podobno. Na tekmovanjih v Planici se je nam­reč že zgodilo, da sta Marjan Pečar ln Koba Cakadze skočila z odpetimi smučmi. K o pa je Djemal Bjedič z vrha zaletišča pogledal v dolino, je rekel: »Ti fantje so pa res junaki.« — A. 2. — Foto: F. Perdan

1972

(15) (15) • i SPEI " • a

• i E n •a © 0 © G

15-letnica veletrgovine Špecerija Bled

SPECERIJA B L E D — stojnica na I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v plani«*

z a potrošnike Še do 5. aprila je čas, da boste morda izžre­bani prav vi — 20 izžrebanih kupcev bo lahko 14 dni letovalo v Poreču — Nagrada

vas čaka v kavi BRAVO. Pisali smo žc, da veletrgo­

vina Špecerija Bled praznuje letos 15-letnico obstoja in da je delavski svet podjetja za praznovanje prve obletnice sprejel poseben delovni pro­gram. Menili so namreč, da

bi bilo to jubilejno leto v kolektivu posvečeno pred­vsem potrošnikom in zaposle­nim v podjetju.

Za potrošnike so pripravili svojevrstno presenečenje. V posebno jubilejno kavino me­

šanico BRAVO so dali zname­nja iz horoskopa. Kupci ka-vine mešanice BRAVO, ki bo­do zbrali 12 znamenj in jih poslali veletrgovini špecerija Bled ali jih odnesli poslovod­ji ene od trgovin Špecerije, bodo letos 8. aprila popoldne v Supermarketu Špecerije Bled na Jesenicah vključeni v nagradno žrebanje.

Izžrebali bodo 20 kupcev, ki bodo od 15. junija do 15. septembra 14 dni letovali v hotelih priznanega podjetja

HOTELSKO PODJETJE

J E S E N I C E

s svojimi hotelskimi in gostinskimi obrati:

Plava laguna v Poreču. Za vse srečne izžrebance bo špece­rija organizirala tudi prevoz do Poreča in nazaj. Razen te­ga pa bodo enega kupca iz­žrebali za potovanje v Mo­skvo, ki ga špecerija priprav­lja z Inex turistom.

Znamenja iz horoskopa bo­do sprejemali še do 5. aprila. Zato pohitite, ker boste mor­da prav vi med 'izžrebanci, č e boste poslali več pisem z znamenji, bo verjetnost, da boste izžrebani, še večja.

v Planici hotel Planica

Srečne izžrebanec bodo P* žrebanju obvestili P i s m C ^ njihova imena pa bodo javljena tudi v Glasu.

Kot že rečeno, je P^n°]^. nje jubileja namenjeno P £ trošnikom in članom »P y&

rije zaposlenim v trgovini- . zaposlene v trgovini P a

sprejeli sklep oziroma Pf 3 .-nik, da bodo deset n 3 ^ ^ ših nagradili. Nagrade 1» . bodo izročili na slavnosi seji delavskega sveta nov bra letos.

Hotel Larix v Kranjski gori. — Foto: F. Perdan

v Podkorenu hotel Vitranc _

hoteli

v Kranjski gori Prisank, Erika, Razor, Larix, Garni, Slavec

v Mojstrani hotel Kepa, trgovina z alkoholnimi . pijačami

na Jesenicah hoteli Korotan. Pošta, restavracija Trigla*

Od leve proti desni: vzhod-nonemškl skakalec Man-fred Wolf je zadržal svoj svetovni rekord izpred treh let. S skokoma 124 in 137 metrov je zasedel v generalni uvrstitvi šesto mesto in zadovoljil števil­ne gledalce, k i so te dni spremljali prve polete za svetovni naslov. — Foto: F. Perdan

Walter Steiner je s svoji­mi dolžinami zanesljivo osvojil prvi uradni nastop na prvem svetovnem pr­venstvu Planica 72. — Fo­to: F. Perdan

Jugoslovana Marjana Mes­ca zasledimo na 19. me­stu. Obenem Je bil tudi drugi najboljši Jugoslo­van. Toda prepričani smo, da bi Mesec v zadnjem dnevu pokazal vse, kar **nore, saj je v izvrstni formi. — Foto: F. Perdan

(Nadalj.s l.str.) *o mu dali tudi po 19,5 točke. Izkazal se je tudi veteran Jifi fcaška, ki je dokazal, da je kandidat za eno izmed ko-*ajn. V splošnem so skakalci CSSR tokrat nekoliko odpo­vedali, saj sta bila v desete­rici le dva njihova predstav­nika. Svetovni rekorder Wolf £ a je bil po prvem dnevu fcsti. Tekmovalci iz SZ so nekoliko zatajili, izkazal se Je le ni u najmlajši udeleženec «Jinove ekipe Kalinin, ki je lip 1 sedmo mesto. Najbo-

J e Pa j e skakal veteran Ca-

kad/.e, ki pa je bil le pred-skakalec, ker se po petkovi preizkušnji ni uvrstil v ekipo Sovjetske zveze.

Od naših je bil najboljši Peter Štefančič, ki je opravil dva solidna poleta prek 120 metrov. Presenetil pa je naj­mlajši udeleženec prvega sve­tovnega prvenstva Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v drugi seriji postavil svoj osebni re­kord s 131 metri. To je bila tudi največja dolžina druge­ga dne med jugoslovanskimi skakalci. Mescu se je ponesre­čil prvi skok, v drugem pa je pristal pri solidnih 121 me-

Najdal jš i Jugoslovani 150 m "45 m

143 m

141 m

138 m

136 m 132 m

131 m

I27 m

127 m

126 m 125 m 122 m

Peter štefančič Danilo Pudgar Marjan Mesec Jože šlibar Ludvik Zaje Branko Dolhar Peter Eržen Bogdan Norčič Stanko Smolej Brago Pudgar Janez Jurman Vinko Bogataj Marjan Pečar

Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Oberstdorf 1961 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1964 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1970 Planica 1969

Najdal jš i poleti vseh č a s o v

* m 1*2 m

1«2 m

J « m * > * 160 m J 5 * m

8 4 * 54 m

S:

Manfred Wolf (NDR) Jifi Raška (CSSR) Bjorn VVirkola (Norveška) Juhani Ruotsalainen (Finska) Horst Oueck (NDR) Josef Matouš (CSSR)

Bohumil Doležal (CSSR) VValter Steiner (Švica) Bainhold Bachler (Avstrija) Zdenek Hubač (CSSR) Christian Kiehl (NDR) Heinz VVoslphvo (NDR) Henry Glass (NDR) Karel Kodejška (CSSR).

Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1967 Vikersund 1967 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1972 Planica 1972

trih. Nesrečen dan je imel Danilo Pudgar, ki je v prvi seriji pri 122 metrih padel in si tako ob koncu zapravil vi­soko uvrstitev. Po prvem dnevu je bil namreč šele 27. Med gledalci je bilo izredno zanimanje za nastop Japon­cev, ki pa so danes že neko­liko pogumne je leteli prek planiške velikanke. Še naj­bolj se je odrezal Aochi, ki je s 132 metri postavil nov japonski rekord.

Rezultati: 1. Steiner (Švica) 427,5 (155, 158), 2. Wosipi\vo (NDR) 395,0 (146, 142), 3. Ra-ška (CSSR) 379,0 (144, 130), 4. Ruotsalainen (Finska) 376,5 (131, 140), 5. Lidak (CSSR) 372,0 (134, 133), 6. VVolf (NDR) 361,5 (124, 137), 7. Kalinin (SZ) 361,0 (131, 124), 8. Stenbekk (Norveška) 359,0 (123, 132), 9. Aschenbach (NDR) 357,0 (130, 130), 10. štefančič (Jugo­slavija) 347,0 (122, 125), 11. Grette (Norveška) 345,0 (120, 123), 12. Glass (NDR) 344,0 (123, 122), 13. Aochi (Japon­ska) 340,5 (132, 131 p.), 14. Že-glanov (SZ) 340,0 (126, 142 p.), 15. VVanner (Avstrija) 339,5 (113, 129), 16. Doležal (CSSR) 338,5 (142 p., 128), 17. Pridz (Norveška) 337,5 (114, 120), 18. Konno (Japonska) 334,0 (115, 120), 19. Mesec (Jugoslavija) 328,5 (110, 121), 20. Fortuna (Poljska) 328,0 (114, 117)... 23. Norčič (Jugoslavija) 325,5 (104, 131), 27. Pudgar (Jugosla­vija) 309,5 (122 p., 119).

J.Javorni k

Posebno ilevIlVo so pri­pravili: novinarji: Jože Ja-vornlk, Andrej 2alar, Igor Guzelj, Jože Košnjek, Du­šan Humer, fotoreporter Franc Perdan, Slavko Hain, Helena Jelovčan ln stalni sodelavci v CP Go­renjski tisk.

Brez rekorda rekordna Planica Dolina Planice je danes končala veliko slavje. Čeprav

se prvo svetovno prvenstvo v poletih ni končalo tako kot so si organizatorji in gledalci želeli, je minilo v splošno zadovoljstvo vseh, ki so v teh dneh obiskali Planico. Planiški praznik je tako končan. Rekordnih dolžin ni bilo, vendar so bili zabeleženi drugi rekordi. Toliko obiskovalcev, kot jih je sprejela Planica v treh dneh, še niso zabeležili organizatorji. V dneh prven­stva je bilo ob vznožju velikanke več kot 120 tisoč gledalcev. Zabeleženi so bili tudi trije državni rekordi: japonski, švicarski in finski. Tridnevno praznovanje je zdaj končano. Organizatorjem gre vse priznanje, saj so se od vseh najbolj izkazali. Premagali so naravo. V skoraj nemogočih vremenskih prilikah so obdržali ve­likanko vse tri dni. Tako toplo še ni bilo nikoli v Planici kot letos. Planica se je vse tri dni kopala v soncu in je bilo zato pri temperaturi več kot 20 stopinj res težko obdržati velikanko.

Švicar VValter Steiner je zasluženo osvojil zlato ko­lajno. Letos je imel že več lepih uspehov in je tako sezono končal I najboljšim dosežkom. Srebrna kolaj­na je odšla v NDR. Drugo mesto je namreč osvojil odlični VVosipivvo, ki je bil najboljši prvi dan planiške-ga tedna. Češki veteran Jifi Raška pa je osvojil brona­sto kolajno, kar je tudi njegov največji uspeh letošnje sezone.

Naši štirje predstavniki so se v glavnem zelo dobro izkazali. Štefančič je bil deseti, kar je eden največjih uspehov v poletih. Marjan Mesec je zasedel solidno 19. mesto, najmlajši udeleženec prvenstva Norčič je bil 23., Danilo Pudgar pa se je zaradi padca moral zado­voljiti s 27. mestom.

Kljub izostalim poletom v nedeljo je prireditev odlič­no uspela in gre organizatorjem vse priznanje.

J.Javornik

Dve izjavi po prvenstvu Inž. LADO GORIŠEK —

šef skakalnice: »Vesel sem, da smo prvenstvo srečno Izpeljali. Uspeli smo v tež­ki borbi z naravo, oprav­ljeno je bilo ogromno do­datnega dela ln sem vesel, da se je prvenstvo srečno končalo, škoda Je le, da je veter tretji dan prven­stva preprečil polete, ko smo računali na nove re­kordne dolžine.«

Inž. J A N E Z GORIŠEK, vodja tekmovanja: »Žirija tekmovanja je bila dokaj prožna. Pred očmi smo

imeli več čas varnost tek­movalcev in da bi bili gle­dalci s planiško priredit* vi j o čim bolj zadovoljni. Tretji dan prvenstva nam je veter prekrižal račune. V dopoldanskem času bi sicer prvenstvo lahko v redu izpeljali, vendar smo bili prepričani po izjavi vremenoslovca, da bodo razmere za tekmovanj« popoldne ugodne in smo zato prvenstvo preložili podobno kot v soboto na popoldanski čas.«

J. Javomik

pomlad

N A Š E P R O D A J A L N E

RITA 245 180

175 din

Z A H T E V A J T E P R O S P E K T M O D E L O V 1

t

tumniHmbtoimfibio)!mS9i8 .8 * ™ i <Hf# W o M t t f r a d $ o ( £ m n

a^jHj PODVIN — RADOVLJICA 3̂ C\jB Telefoni: 70-350 in 70-162

Trgovsko podjetje

<Hf# W o M t t f r a d $ o ( £ m n

a^jHj PODVIN — RADOVLJICA 3̂ C\jB Telefoni: 70-350 in 70-162

D e l i k a t e s a

Jesenice

V grill restavraciji hotela grad Pod-vin pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi ku­harskimi specialitetami.

^ ^ ^ ^ ^ ^

flVHH Vsak dan vas zabava od 19. do ! 1 23. ure in ob sobotah od 13. do

L .m^J 15. ure priznani trio »ŠANI«

JT £ OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BO­STE POČUTILI.

Potrošniki , vabimo vas na obisk in nakup

v naših bogato založenih prodajalnah.

V grill restavraciji hotela grad Pod-vin pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi ku­harskimi specialitetami.

^ ^ ^ ^ ^ ^

flVHH Vsak dan vas zabava od 19. do ! 1 23. ure in ob sobotah od 13. do

L .m^J 15. ure priznani trio »ŠANI«

JT £ OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BO­STE POČUTILI.

Vaše zadovoljstvo - Naš uspehi Rezervacija miz po telefonu 75-543

1 l j ub l janska b a n k a .

_ | ; r ^ fl^ PmI Obiščite naš paviljon na spomladanskem sejmu v Savskem SlOVeniJa J fflPJ dV t O logu v Kranju od 8. do 17. aprila!

prodajalni Kranj, Titov trg 1 in Cesta JLA 10 PRIPOROČAMO SE!

J

Kroniko Planice pišejo tekmovalci

let i ^ t o H i f P r a V Z a p r a v kratka doba. In vendar se lahko v tem

dovbj0 *£°di , da bi lahko napisali pravo zgodovino. Zgo-atfc} te ° naši Planici! Njeno zgodovino so pisali veliki šport-l l e c h ^ " j Birger Ruud, Sepp Bradi, Fritz Tschanen, Helmut **^Tja C ^ ' r ' **a5 k a m seveda še vrsta domačih: Albin Nov-loie § « ? * z P o l d a , Rudi Fiužgar, Božo Jemc, Marjan Pečar, Vfcm tv^ar' Ludvik Zaje hi še vrsta drugih. Ce danes ob pr-d»a na» i V n e m P r v e n s t v u v poletih pogledamo za trenutek aH kot J ? ? ' P° tem se vrste pred nami velike planiške prireditve

^ filmskem traku.

^ S T N A P R I R E D I T E V N I B I L O T E K M O V A N J A

da i ? K TU n d e J e bilo dovolj,

doseLi ° r v c ž a n B i r S e r R u u d

vet prvi svetovni rekord ^Jugoslovanskih tleh — dolžin^ V C b l l a Z a r e s v c l i k a

»lomov' s e j e R u u d v r a č a l

ŽUri u ' s f Je ustavil tudi v ttovin^ k j ' e r Je radovednim marjem r c k d . > > P l a n i S k a

J T r T 3 ie Prav tako var-k a k r ^ ° r v s a k a 40-rr.etrska, Ho v F J C d a n c s ž e vse pol-

s ^ T P ' - I n š c n i k o l i n i " aimi Si , a l , p r e d t a k o hvalež­

na gledalci kot v Planici.« magovaiec; B . Ruud (Nor-

8. R u ' u ^ a j d a , i š i skok: 92 m

Prvi dan treninga je Bradi skočil 107 metrov. Brž po skoku je pisal materi, da je ostal kljub rekordu živ, te­den dni zatem pa si je na do­mači skakalnici v Avstriji pri 70 metrih zlomil nogo. Nov svetovni rekord in pet Brad-loviii uspelih skokov nad 100 metrov je zelo povečalo ugled Planice v svetu.

Najdaljši: Bradi 107 m; naj­daljši Jugoslovan: Novšak 79 m.

1 9 4 0 * N Nr̂ H , n a ' d a l J š i Jugoslo- SPET NAJBOLJŠI BRADL

^ovsak 66 m;

PREPOVEDALA S K O K E Deset

afc*n j e pred tekmova

Uta LT" m e d n a r o d n a smučar

* Ranici z t k a l n i c a

V marcu tega leta je pole­tom prve dni nagajalo vreme — pihal je namreč močan ve­ter, pozneje pa se je ozračje umirilo in zabeleženi so bili trije poleti prek 100 metrov.

Najdaljši: Bradi 101,5 m; najdaljši Jugoslovan: Novšak 88 m.

^eza prepovedala skoke

* O r d l ^ l e t o •

utemeljitvijo, da

* ° r v e S ^ r a v z a r a d i t e * a

*»ti a m s o s m e , i tekmo-

^ l i h * ^ 5 * so skakali le za biij to' j J u 8 o s i o v a n i smo do-

n P m, ki 0 Sramel.

»ka) » ° . v a , e c : Marusarz (Polj-J d a I J š i skok: 99 m An-

V c J f ( N o r v e š k a ) ; najdaljši « b f l t T' š r a m e l 7 2 m « k I

"Ju. d i na tekmova­

l e ga je dosegel

ČEZ 100 M E T R O V

4 nen!?? J C v l a d a l ° v Plani-dilo V l P l ? n o navdušenje. Zgo-

NAJDLJE P R E D VOJNO 118 m

Mesec dni pred pričetkom druge svetovne vojne pri nas je Planica slavila nove rekor­de. Nemec Gering je s 118 me­tri postavil skoraj neverjeten rezultat, dva naša skakalca pa sta preskočila 100 metrov, toda žal z dotikom (Novšak 103 m, Finžgar 101 m).

K o je izbruhnila vojna, je Planica šla pod nadzor oku­patorja, ki se je na vse krip-Ije trudil, da bi tam izvedel kakšno tekmovanje. To pa se mu ni posrečilo.

Najdaljši: Gering 118 m; najdaljši Jugoslovan: Finžgar 95 m.

dolgo^ J c tisto, kar so že fcradjn V ' S l ždeli. Avstrijcu »*lete r J? U s P d o skočiti 101 ! p ° r t n e J : r c d n i k u dunajskega fcraaI 1f . č a s o P » s a jc tedaj « P r e n i ( : e f 1 : »Pravljica se je

v r e s n i c o - B i l s e m

«Odn iv e/" I l° Ponosen, ko so na Prvič . m stolpu razobesili

l r ° š t c v i l č n o številko.« j^^govalcc : Bradi (Avstri-* r * d l • a , j S i s k o k : 1 0 1 m

' najdaljši Jugoslovan: a k 89,5 m.

SAMO NAŠI IN ŠVICARJI

Po šestletnem mirovanju je Planica sprejela le tekmoval­ce iz Švice in Jugoslavije. Med vsemi jc bil najboljši naš planiški junak Rudi Fin­žgar. ki je poletel 102 metra, od Švicarjev pa je bil naj­uspešnejši Blum s 101 me­trom. Uradnega tekmovanja ni bilo.

N O V S V E T O V N I R E K O R D 120 M E T R O V

Desettisočglava množica se je zbrala v dolini pod Ponca-ml in pričakovala novih veli­kih rezultatov. Janez Polda je bil prvi, ki je pristal pri 120 metrih, vendar se je pri tem dotaknil snega z roko in re­kord ni bil veljaven. Pojavil pa se je Švicar Fritz Tscha­nen, ki je nato elegantno pri­stal pri 120-me trsk i znamki. Sam je svoje doživetje opisal takole: »Najprej moram pove­dati, da se za olimpiado ni­sem niti mak) toliko priprav­ljal kot za Planico. Po strmem zaletišču sem se bližal od­skočni mizi s strahotno hi­trostjo, najbrž je bilo okoli 110 km na uro. K o sem švig­nil v zrak, sem videl, da sem se odrinil v pravem trenutku. Zdelo se mi je, da letim ved­no više in že sem se ustrašil, da bom skočil v dolino. In vendar se je vse srečno kon­čalo. K o sem se dotaknil sne­ga, sem začutil močan pritisk, vendar sem zdržal do konca.«

Najdaljši: Tschanen (Švica) 120 m; najdaljši Jugoslovan: Polda 109 m.

POLDA IN FINŽGAR IM M E T R O V

Planiški teden — naš smu­čarski praznik — je bil od 12. do 19. marca. To je bila zadnja tovrstna prireditev ve­likega formata s skoki na 80-metrski in poleti na 120-metrski skakalnici, s slalo­mom, smukom in tekom.

Leseno ogrodje velikanke je nato kmalu vzelo slovo in mi­sliti je bilo treba na obnovo. Medtem ko so jo obnavljali, pa sta najprej v Oberstdorfu in nato še v Kulmu zrasli no­vi, še večji velikanki.

Najdaljša: Polda in Finžgar 114 m.

D V A J S E T L E T N I C A PLANICE

Dvajsetletnica Planice je privabila v dolino Tamarja množico tujih skakalcev. Vsi, prav vsi, so občudovali Bloud-kovo mojstrovino, saj je bila zdaj velikanka lepša in bolj­ša kot kdaj koli doslej. Hkrati pa smo bili priče, da priredi­tev tako velikega formati postavlja pred organizacijo nove resne naloge. Pred pri­reditvijo je FIS kongres do­ločil tudi letni vrstni red po­letov na vseh treh velikankah v Evropi.

Sepp Bradi: 1936. leta prvič čez 100 metrov

Zmagovalec: Laaksonen — Finska — najdaljši skok: 114,5 m Alfredsen (Norveška), najbolje uvrščen Jugoslovan: 16. Rogelj, najdaljši: Finžgar 103 m.

NEPOZABNI R E C K N A G E L

Po dveh letih jc bila na vrsti za Oberstdorfom in Kul-mom spet naša velikanka, ki pa jc zaradi večjih daljav na omenjenih dveh skakalnicah ostala nekoliko v senci. Kljub vsemu pa je Vzhodni Nemec Rccknagel s 124 metri posta­vil nov rekord planiške ska­kalnice.

Zmagovalec: Rccknagel — NDR — najdaljši: Rccknagel 124 m, najboljši Jugoslovan: 8. Langus, najdaljši: Langus 108,5 m.

SREBRNI JUBILEJ PLANICE

To leto je bila Planica v znamenju srebrnega jubileja, proslava pa je bila toliko po­membnejša, ker je Planico prvič obiskal predsednik Ti­to. Spet je zmagal z največji­mi dolžinami in ncprekoslji-vim slogom novopečeni olim­pijski zmagovalec ter rekor­der Planice Rccknagel z no­vim rekordom 127 metrov. Naš junak pa je bil tedaj Marjan Pečar, ki je skakal v izredno lepem slogu.

Zmagovalec: Recknagel, naj­daljši: Recknagel 127 m, naj­boljši Jugoslovan: 8. Pečar, najdaljši: Pečar 115 m.

TRIJE VZHODNI N E M C I NA P R V I H M E S T I H

Kar 48 skakalcev iz 12 dr­žav je tekmovalo za novega planiškega junaka. Vendar novega rekorda ni bilo. Po

dveh planiških prireditvah je moral Recknagel priznati pre­moč svojih rojakov, predvsem pa Bokelohu.

Zmagovalec: Bokeloh — NDR — najdaljši: Bokeloh 121 m, najboljši Jugoslovan: 21. Pečar, najdaljši: Pečar 101 m.

RAŠKA 130 M E T R O V

Kar 155 poletov je bilo v tem letu nad 100 metrov. Na­stopilo je 51 skakalcev iz 13 držav. Dobro pripravljena skakalnica in odlični vremen­ski pogoji so omogočili v ne­deljo, 27. marca, nov rekord Planice, ki ga je postavil .liri Raška s 130 metri. Pred njim je poletel Peter Lesser 133 me­trov, vendar mu je padec odvzel naslov »najdaljšega« skakalca v Planici. Tisti dan je odpeljal v Planico tudi zadnji vlak. že kmalu nato so pričeli pospravljati progov-nc naprave in železniška pro­ga Jesenice-Planica je ostala vrisana samo še na starih zemljevidih.

Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: Raška 130 m, naj­boljši Jugoslovan: 8. Eržen, najdaljši: Zaje 119 m.

NOVA E R A P L A N I C E

Ker je stara velikanka po­časi izgubljala na svoji atrak­tivnosti, je uspelo z velikim trudom članov organizacij­skega komiteja Planice po ideji pokojnega inženirja Stanka Bloudka pripraviti no­ve načrte za novo 150-metrsko skakalnico, ki sta jo uredila brata inž. Lado in Janez Go-rišek. V zimi 1969 je doživela največja velikanka na svetu svoj nepozabni krst.

Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: VVolf (NDR) 165 m. najboljši Jugoslovan: 13. Šte­fančič, najdaljši: š tefančič 150 m. J. Javornik

min, prima loška kava

iz nove pražarne

T o je I S K R A Z letošnjim prvim svetovnim prvenstvom v Planici je bilo neposredno povezano tudi Združeno podjetje Iskra. Ne le z reklamo, marveč so Iskrini delavci in strokovnjaki poskrbeli za celotno ozvočenje In druge zveze na prireditvenem prostoru pod Poncami. Posredno pa je Iskra sodelovala v Planici razen tega še z različnimi inštrumenti oziroma svojimi Izdelki, ki so jih uporabljale druge službe za nemoten potek prireditve.

% Kaj pravzaprav je Zdru­ženo podjetje Iskra?

To je 16 tovarn z 28 obrati v 15 občinah. To je podjetje, v katerem je bilo lani zapo­slenih 17.200 delavcev. Pod­jetje, ki je po velikosti na petem mestu v Jugoslaviji in ki ima poleg 16 tovarn in uprave še komercialno orga­nizacijo Iskra Commerce in Zavod za avtomatizacijo.

Kot Združeno podjetje ob­staja od 1966. leta. 1965. leta Je znašala vrednost proizvod­nje 561 milijonov novih di­narjev, lani pa 1,8 milijarde, izvoz se je povečal od 4,2 mi­lijona dolarjev na 19 milijo­nov. Letos nameravajo izvozi­ti za 27 milijonov dolarjev. 1975. leta pa naj bi proizvod­nja znašala 5 do 6 milijard, izvoz pa bi se povečal na 80 milijonov dolarjev. Sporedno s tem se bo vsako leto pove­čevalo tudi število zaposlenih od 700 do 1000.

Več kot polovico celotne tovarniške proizvodnje pred­stavlja v Iskri deset glavnih skupin izdelkov. To so izdelki s področja telefonije, releji.

števci, kondenzatorji, zaga­njalniki, termični aparati, elektromotorji, upori, elek­trično ročno orodje in sti­kala.

Letos nameravajo povečati tako obseg proizvodnje kot produktivnost. Nobena od to­varn ne predvideva izgube. Precejšnja sredstva bodo vlo­žili v modernizacijo strojnega parka. Da bi uresničili obse­žen program, bodo močno povečali sredstva za raziska­ve, nadalje izvoz na konver­tibilno tržišče in skušali pre­cej zmanjšati uvoz. Tudi letos bodo največ izvažale štiri Iskrine tovarne, med kateri­ma sta tudi kranjska Elek­tromehanika in Elektromotor­ji Železniki. Najbolj se bo povečal izvoz v ZDA in v Ve­liko Britanijo.

Med letošnjimi načrti Zdru­ženega podjetja Iskra pa ve­lja omeniti še dve večji inve­sticiji. Eno je gradnja novega obrata kranjske Iskre na La-borah, drugo pa poslovna stavba Združenega podjetja v Ljubljani. Investicija na La-borah je ena največjih doslej.

Je pa potrebna, ker je kranj­ska Iskra kot najstarejša v veliki družini Iskre, tudi med najbolj istrošenimi tovarna­mi. Poslovna stavba v Ljub­ljani pa je prav tako potreb­na, saj je zaradi dosedanje razdrobljenosti delo veliko­krat zelo oteženo.

Pa poglejmo zdaj nekatere značilnosti gorenjskih proiz­vodnih predstavnikov združe­nega podjetja Iskre, š e pred tem pa beseda o Iskra Com-mercu. Iskra Commerce je prodajno servisna organizaci­ja Združenega podjetja in ob­sega celoten ingeniring in projektivo, v katero spada tudi industrijsko oblikovanje. To je trgovska hiša, ki pro­daja ln opravlja tržne razi­skave in marketing za vse to­varne v podjetju. Letos pa posluje v okviru Iskre Coni-merca tudi Elektrotehniško podjetje Elektron Vrhnika.

9 E L E K T R O M E H A N I K A K R A N J bo letos povečala zmogljivosti v telefoniji. To povečanje gre predvsem na račun proizvodnje telefonskih central, medtem ko bo proiz­vodnja telefonskih aparatov ostala več ali manj nespreme­njena. Na drugem mestu se bo največ povečala proizvod­nja števcev (za 25 odstotkov). Veliko povečanje pa jc pred­videno tudi v proizvodnji električnega ročnega orodja.

Zdaj proizvajajo v kranjski Iskri tri vrste električnega ročnega orodja: orodje za domačo rabo, kjer bodo pro­izvodnjo oziroma izbor še bolj izpopolnili, sledi orodje za obrt in industrijo in speci­alni stroji za gradbeništvo. Pri kranjski Iskri pa je treba omeniti še dva obrata: obrat mehanizmov v Lipnici in obrat relejev na Dobravi v jeseniški občini. Oba sta lani dosegla lepe proizvodne re­zultate.

# E L E K T R O M O T O R J I ŽE­L E Z N I K I — Lani je v tej to­varni stekla proizvodnja v novem obratu, kjer delajo elektromotorje. Letos se bo proizvodnja le-teh zelo pove­čala. Povečala pa se bo tu­di proizvodnja gospodinjskih aparatov, vendar bo predstav­ljala le eno petino celotne proizvodnje. Pomembno za tovarno Elektromotorjev Že­lezniki je tudi, da so s kvali­teto in veliko serijsko proiz­vodnjo prodrli na najbolj zahteven zahodni trg.

0 I N S T R U M E N T I O T O C E se nenehno razvijajo in hkrati iščejo nove oblike pri svojih izdelkih. Uvajajo tudi elektro­niko. Veliko pozornost je na primer lani zbudil na sejmu v Hanovru njihov univerzalni digitalni elektronski merilni instrument. Zadnja novost iz njihove tovarne pa je univer­zalni merilni instrument za merjenje elektrike v avtomo­bilih imenovan M O T O M E R . Sicer pa letos v Otočah ne nameravajo bistveno povečati proizvodnje, pač pa bodo te­meljilo pregledali proizvodni program in proizvodnjo ne­katerih izdelkov izločili.

• E L R A - tovarna g<*Pj dinjskih aparatov SKOFJ* L O K A - R E T E C E se je sr<*j minulega leta priključila J Združenemu podjetju in £ specializirala za proizvodni* gospodinjskih aparatov. Op* stili pa so proizvodnjo stabilizatorjev in transform* torjev. Letos bodo proizvedB največ termičnih aparatov » ogrevanje stanovanjskih štorov ter električnih in koi»* biniranih štedilnikov. Njih?/ najnovejši izdelek je elektrik ni štedilnik V E N E R A L r se ga lahko vgradi v kuhinj' sko pohištvo. Znana pa je di plinska katalitična P*T SUPER SER, pri kateri » potreben odvod v dimnik "* se jo lahko prenaša iz P 1 ^ štora v prostor. Omenimo to, da Elra proizvaja dve v

sti aparatov: gospodinjske » termične. Celotno proizvo£ njo pa bodo letos močno večali.

# TIO — tovarna I n d u « « * ske opreme L E S C E je n*£ mlajši član Združenega P ° * jetja Iskra. Priključila se i L januarja letos. V prihodnJ od njihove proizvodnje velik" pričakujejo. TIO namreč P** izvaja industrijsko oprem0' ki jo Iskra Commerce up0" rablja za gradnjo ingeni«^ gov oziroma za avtomatizaC jo industrijskih procesov.

V odgovoru na vprašanjfj kaj je Iskra, pa je treba »»»Jjj povedati, da v celotnem P 0 " ' Jetju na vseh področjih P r £ izvodnje izvajajo speciaH***" jo, s katero nameravajo bolj izboljšati kvaliteto 1 0

serijsko proizvodnjo.

• Ludvik Zaje: »Zelo rad skakal na tem svetovnem

Prvenstvu, posebno še, ker * e mislim posloviti od ska­l n e g a športa. 2al so mi /a-J^di bolezni za najmanj šest ^esecev prepovedali kakršno-*°U športno aktivnost. Težko

to sprejel, posebno šc , * C r mi jc skakanje v 15 letih P r iŠlo nekako v kri.«

^ K a j menite o naših in o •Tanlci?«

»Veste kaj vam povem? ^avil sem 50 tisoč starih di-T^rjev, U a b o p a d e l državni ^ ° r d , da bo padel svetovni U*0rd jn da se bo vsaj eden T* naših uvrstil na odlično ^ s t o . Mislim, da je s tem

"lanici vse povedano.«

J e f e ^ 0 Giacomelli: »Kdor JaH ? r e d 20 leti začel ukvar-

k , 8 k a k a l n i m športom, >*dar ~ J a * ' si najbrž ne bi K k f .°<Wil, č e ne bi pri

s - ' a k š n o prireditev. No, ^ r i l ^ m o č n i k zveznega

I V * , Slede udeležbe res £ £ £ ^ 1 težav. Lahko pa J A ^ J Ja bi bil vseeno v b**e f ' C e t l » d l ne bi imel no-

»Ka- C l J e " ^ t i A . 1 ^ 0 Poveste kot po-

* trenerja?«

»To, da so bili naši dobro pripravljeni, da pa so bili morda decembra še bolje. Veste, takšnele zimske tur­neje so tudi utrudljive. Bi l pa sem ves čas optimist. Res pa je, da sem na tihem tudi upal, da bomo morda dobili eno od medalj ter da bosta padla državni in svetovni re­kord.«

Planica. Petek ob pol dese­tih dopoldne. Fanfare, ki jih jc posebej za to priložnost zložil Jože Privšek, so nazna­nile začetek I. svetovnega prvenstva v smučarskih pole­tih. Prek mogočnega hrbta velikanke so se spustili alp­ski smučarji z zastavami držav, udeleženk prvenstva. Med zastavonošami je bil tu­di naš nekdanji smučarski as Tinček M U L E J iz Begunj.

»Od leta 1950 dalje nosim na vseh planiških prireditvah našo državno zastavo. To je zame velika čast . š e posebno pa sem ponosen letos, saj sem opravil to dolžnost tudi na otvoritvi tako velikega tekmovanja kot je svetovno prvenstvo. Vožnja z zastavo prek ,pukla' ni lahka stvar, posebno zame ne, saj bom kmalu naložil peti križ.«

J. Košnjek

0 Inž. Eržen Peter: »Kma­lu bo minilo 20 let, ko sem začel skakati kot pionir. Ta­ko kot takrat, mislim, da imamo tudi še danes pri nas veliko smučarskih talentov. Seveda pa so se pogoji v ska­kalnem športu spremenili in v mednarodnih arenah danes ne zadošča več talent. Odlo­ča predvsem trdo delo in do­bro znanje. Za oboje pa so potrebni pogoji in razumeva­nje, ki pa jih naši športniki (vsaj nekateri) šc nimajo do­volj.«

»Opažate morda kakšna klubska trenja med tekmo­valci?«

»Za skakalce oziroma tek­movalce ne bi tega mogel reči. Pred letom dni so mor­da bila, zdaj pa mislim, da jih ni več. Kar se trenj tiče, mislim, da ta šc vedno ob­stajajo med klubskimi de­lavci.«

»In kaj bi lahko povedali kot selektor naše reprezen­tance?«

»To, da so bili vsi, ki so bili določeni za ekipo, dobro pripravljeni in da so imeli enake možnosti.«

A. 2alar

V Planici smo srečali tudi trenerja mladinske državne reprezentance Iva ćernilca , profesorja telesne vzgoje v Šentvidu, doma iz Podbrczij:

»Ko se Je začela sezona, sem fantom rekel: .Zdaj bo­mo pa videli, kaj je pridnost in kaj nadarjenost.' Več kot devet let sem že namreč tre­ner in lahko rečem, da tako slabe ekipe na začetku sezone se nisem imel kot je bila ta. Bili so to fantje, za katere bi lahko rekel, da nimajo nobe­ne nadarjenosti za smučarske skoke. Tako se je začelo več­mesečno trdo delo. Danes sem presenečen. Pridnost, vo­lja, trdo delo so se izkazali za močnejše od nadarjenosti. Kar poglejte Lojzeta KHnar-

ja, Janeza Poljanska, Marka Mlakarja in druge, kako so se naredili.«

»Torej na nevarnosti, da bi v naših vrstah zmanjkalo skakalcev?«

»Sploh ne. Boste videli čez nekaj let. Ce bodo le imeli pogoje oziroma, če j im bodo v podjetjih, kjer bodo zapo­sleni, šli malo na roko, bo­mo Se govorili o uspehih na­ših fantOT.«

A. 2.

Naši fantje, udeleženci I. svetovnega prvenstva v smu­čarskih poletih, so oblečeni v temno modre kombinezone z državno zastavo na levem rokavu in z državnim grbom na prsih. V Planici sem sre­čal Danijela KAVČIČA, kro­jača l Jesenic, ki že več let izdeluje modre kombinezone za našo državno smučarsko reprezentanco.

»Fantje so me povabili semkaj, da bi se skupaj sli­kali,« mi je dejal. »Sicer sem ljubitelj smučanja in prija­telj Planice. Včasih sem se v glavnem ukvarjal z alpskim smučanjem in zato vse naše fante, smučarje , dobro po­znam. Prijatelji smo.«

Zanimalo me jc, kdaj in kako je začel Kavčič izdelo­vati opremo za smučarje .

»Na španovem vrhu sem bil večkrat skupaj z jeseni­škimi alpskimi smučarji . Ta­krat sem že izdeloval stare .špichoze' in podložene ve­trovne hlače. Potem me je Stanko Smolcj nagovoril, naj bi naredil športna oblačila za jeseniške smučarje . Izdelal sem jih in zadovoljni so bili. Tako se Je začelo. Sedaj de­lam kombinezone za državno člansko in mladinsko skakal­no reprezentanco, delal sem pa tudi za smučarje Alplcsa, Radovljice in Maribora. Opre­mil sem že tudi precej gor­skih reševalcev. Na eni stra­ni je to del mojega poklica, po drugi strani pa tudi hobi.«

J. Košnjek

»Moja simpatija jc Garl Na-palkov. Kadar skače ta fant, me vso prevzame. Ali si sploh lahko predstavljate, kaj po­meni pognati se čez takole letalno napravo. To so juna­ki . Vsak med njimi, ki gre čez, zasluži aplavz.«

Hotelova Minca ji pravijo in vsi jo dobro poznajo. Ska­kalci in organizatorji. Živah­na, čeprav že v letih, še ved­no polna moči, ni doslej za­mudila nobene večje med na­rodne skakalne prireditve ln nobene olimpiade. Bila je uči­teljica v Mojstrani in pionir, ki je odkrila naše fante Pol-do, Klančnika in druge. Bila je prva, ki je v telovadne ure v šoli uvedla smučanje.

»Res je. Mlade talentirane fante sem kadarkoli je bil čas , spravila na vlak in jih peljala v Planico. In poiem sem jim pomagala, svetovala in uživala, ko so se poganjali čez 25-me trsko skakalnico. Nikdar ne bom pozabila, ka­ko sem pravzaprav odkrila Janeza Poldo. Vedela sem, da je fant pogumen, da ima vo­ljo in talent. Pa sem ga kot 12-letnegn vzela na Jahorlno. Vsi so se mi takrat smejali,, ko sem stavila, da bo zmagal. In še bolj so se mi potem čudili, ko Je bil Polda res daleč najboljši.«

Minca je bila tudi letos v Planici. Bila je neprestano med tekmovalci in jih bodri­la. Pravzaprav bi lahko rekli, tam, kjer je bila Minca, tam so bili naši fantje — njeni junaki.

»Pomenijo mi več kot živ­ljenje. Na prejšnjih tekmova­njih sem vedno vsakomur če­stitala, pa če Je bil še dlje. Tudi letos sem Zajcu pisala v Moskvo, kjer je zbolel. Bilo mi je žal, da ni mogel v Sap-poro in žal bi mi bilo vsako­gar, kl bi se mu kaj naredi­lo.«

A. 2alar

u n i v e r s a l

T R G O V S K O P O D J E T J E J E S E N I C E

vam nudi po konkurenčnih cenah

Na debelo 0 VALJANA IN VLEČENA ŽICA

0 ŽICNIKI, E L E K T R O D E , BODEČA ŽICA

# H L A D N O VALJANI T R A K O V I

O PLOČEVINA

# L A M E L E

0 G R A D B E N I M A T E R I A L

£ H L A D N O O BL IKO VANI PROFILI

0 S I V N E C E V I

# P R O F I L N E C E V I

1972

Na drobno Gradbeni material # V A R J E N A A R M A T U R N A M R E Ž * ^

0 B E T O N S K O Ž E L E Z O 0 6-14 4 1 ;

# C E M E N T PC 350-450 ° ' 5 l " " 2 i # ISO SPAN O B L I K O V N I K I 22,35-Z3' # HIDRATIZIRANO APNO 0 OPEČNI IZDELKI # IZOLACIJSKI MATERIALI V S E OSTALO B L A G O IZ P

POSLOVANJA NA D E B E L O R E D M * 1 *

Sedež enote maloprodaje: Spodnji Plavž 4 — telefon 81-48 GRADITELJI STANOVANJSKIH OBJEKTOV! Postreženi boste po konkurenčnih cenah, hitro in soli^ n°' Priporočamo se!

Izredna prodaja Kje? v Kranju?

EX P O R T

KOVINfOTEHNA I M P O R T

Blagovnica Fužinar Jesenice im.mui.wiim

ne! v Tržiču? ne! v Radovljici? tudi ne! v Lescah? sploh ne!

Jesenicah? Da! toda samo v BLAGOVNICI FUŽINAR vam priznajo izreden popust pri nakupu z gotovino za pralne stroje, hladilnike, štedilnike Gorenje Velenje

Za priznane izdelke manj denarja le v blagovnici FUŽINAR, vendar kljub temu brezplačna dostava

Kredit brez obresti in porokov. GORENJE in FUŽINAR mislita na vas!

VISOKI •Jživa š p o r t n a v s a e l i t a

ELEKTROTEHNA

1

U U B L J A N A letos prvič tudi na spomladanskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila elektromotorji vseh vrst, motorne žage, me­šalci za beton, varilni aparati in druga elek­trična orodja

Novost na sejmu — velika izbira lestencev Obiščite naš paviljon in se prepričajte o veliki izbiri po ugodnih sejemskih cenah

Priporoča se Elektrotehna, Ljubljana, proda­jalna Kranj, Prešernova 9

L

Reportaža aH kaj podobnega

Smeh in jok na robu snežne

velikanke

Razvoj svetovnega rekorda 19 m Norrheim (Norveška) 20 m Haugen (Norveška) 22 m Svalastoga (Norveška) 26 m Nordgaard (Norveška) 30 m Bye (Norveška) 31,10 m Ilemmestveit (Norveška) 31,40 m Hemmestveit (Norveška) 31,50 m Solid (Norveška)

1868 Brunkeberg 1879 Huseby 1881 Huseby 1886 Senjord 1890 Blvberget 1891 Red VVing 1893 Red Wmg 1897 Morgedal

32,50 m Nilsen ln Hanscn (Norveška) 1899 Solberg 35,50 m Tandberg (Norveška) 38,50 m GJeslvang (Norveška) 41 m Gjestvang (Norveška) 42 m Gundersen (Norveška) 43 m Smith (Norveška) • 45 m Smith (Norveška) 46,30 m Haugen (ZDA) 47 m Andersen (Norveška) 48 m Knudsen (Norveška) 51,50 m Omtvcdt (ZDA) 54 m Ommundsen (Norveška) 58 m Omtvedt (ZDA) 61,90 m Hali (ZDA) 62,50 m Hali (ZDA) 64,90 m Haugen (ZDA) 65,20 m Haugen (ZDA) 69,80 m Hali (ZDA) 73 m Nelson (ZDA) 75 m Badrutt (Švica) 76,50 m Ruud (Norveška) 81,50 m Ruud (Norveška) 82,50 m Lymburne (Kanada) 84,50 m Ruud (Norveška) 86 m Ruud (Norveška)

Ruchet (Švica) Ruud (Norveška) Anderson (Norveška) Marusarz (Poljska) Anderson (Norveška)

99,50 m Kaincrstlorfer (Švica) 101 m Bradi (Avstrija)

Bradi (Avstrija) Gering (Nemčija) Lahr (Nt-mčija) Kraus (Nemčija) Gering (Nemeij") Tschannsn (švic?.) GflntScHnlgg (Avstrija) Weiler (ZRN) Nctzeil (švedska) Lulro (Finska) šllbar (Jugoslavija) I.esser (NDR) Sjbberg (švedska) Motejlek (CSSR) /andanel (Italija) I.esser (MDR) IVMnOa (Norveška) Grini (Norveška) SJoberg (švedska) Grini (Norveška) iiachkr (Avstrija) VVlrkola (Norveška) Raška (CSSR) Wlrkola (Norveška) VVolf (NDA)

87 m 92 m 93 m 97 m 99 m

107 m 10°, m 111 m 112 m 118 m 120 m 12< rti 127 m 13$ m 139 m 141 ni 141 m 141 m 142 m 144 m 145 m 145 m lv7 m 14S m 151 m 154 m 156 m 155 m 168 m loi 111

1908 Solberg 1982 Gos tad 1982 Gustad 1909 Chippewa 1909 Bardonecchia 1909 Davos 1911 Ironvvood 1912 Gustad 1913 Ironvvood 1913 Davos 1915 Vikollen 1916 Steamboat 1917 Steamboat 1918 Steamboat 1919 Dillon 1920 Dillon 1921 Revelstoke 1924 Revelstoke 1930 Beruina 1931 Oddncs 1932 Davos 1932 Revelstoke 1933 Villars 1933 Villars 1933 Villars 1934 Planica 1935 Planica 1935 Planica 1935 Planica 1935 Pontedilegno 1936 Planica 1938 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1948 Planica 1950 Oberstdorf 1958 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1961 Oberstdorf 1962 Kulm 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1965 Knka 1966 Vikersund 1967 Oberstdorf 1967 Oberstdorf 1967 Oberstdorf 1967 Vikersund 1969 Planica 1969 Planica 1959 Planica 1969 Planica

Da ne bo pomote, naj kar takoj razjasnim pojme, nagnetene v naslovu: smeh, jok in podobne izraze človeškega (nc)razpo-loienja menda poznate; s snežno velikanko sem kajpak mislil planiško letalnico, z »robom« pa obod njenega belega jezika, kamor so trt dni zapored tieskali domači ln tuji mojstri dilc. Obod, rob, obroč — Imenujte ga kakor hočete — je bil sestav­ljen iz več deset tisoč gostov, iz poplave razžarjenih obrazov, ki sta jih radovednost in želja po čim boljšem razgledu spre­menili v brezoblično maso teles, stisnjenih ob krhko, reklamnih tabel potno ogrado doskočišča. Z vrha naleta so me spominjali na roj mravelj, zbranih okoli prevelikega plena. Gkdal sem jih in gledal ter nenadoma dojel, da gre pravzaprav za mesto v malem, za sejem Zelja, za armado individumov, ki jim je skupno samo eno: Planica, ž e od daleč so videti zanimivi, kako bodo šele od blizu, sem si dejal ter ročno (pardon, nožno) zakoračil v pisani vrtiljak oblskovaiccv.

# O »ŠANKIII« Tja do vročih bojnih vrst,

do plota, ki je ločil avditorij in belo areno, mi kajpak ni uspelo priti. Prešibke komol­ec imam in premalo trdo ko­žo, da bi lahko prenesel na­pade besa, kakršne sprožijo zapozneli »forserji«. Najbolj­ša mesta v dvorani, kjer ni rezervacij, pač zasedejo sa­me krepke osebe. Mimo njih se potlej ne izmuzne niti drobna miš, da o dedcu pet­insedemdesetih kilogramov sploh ne govorimo.

Zatorej sem jo mahnil pro­ti zunanjim »plastem« goma-zečega obroča, v kraljestvo stojnic, katerih število in za-loženost sta letos prekoračila vsa pričakovanja. Uboge pro­dajalke so izgubljale glave. Tiho so prosile boga, naj or­ganizatorjem tekmovanja na­kloni krepko brco ter jih opomni, da bi konec koncev le kazalo začeti. Edino skoki namreč premotijo žejni kranjski narod, ki v trenut­kih dolgočasja besno oblega »Sanke«.

Nekje sem prebral, da bo naša strogo izvajana zamrz­nitev cen učinkovala tudi v Planici. Slepa vera v natiska­ne obljube me je prignala či­sto blizu k točilni mizi, h kiosku, kjer so štirje okaje­ni hrusti ravnokar začenjali čudovit pretep.

»Pivo, prosim!« sem se sli­šal zakričati.

(Sledil je zelo, zelo dolg premor, med katerim bi jo, nedolžen kot jagnje, skoraj staknil po betico.)

»Izvolite! 5 din, prosim!« Brž sem plačal ter, ne da

bi razmišljal o odtajanih ce­nah, planil stran. Pivo je se­veda ostalo na »pultu«; v za­meno zanj sem neznanemu jedcu »zaplenil« zajetno por­cijo gorčice ter jo nato, pri­lepljeno na komolec, še de­belo uro prenašal naokrog.

# O G R E H U Medtem so v iztek prfbrze-

li prvi predskakalci. Prostor vzdolž lesenih pivnic je ma­homa opustel. Budno sledeč napovedim uradnega »spi­ker ja« , ki se ni mogel odlo­čiti, ali bi uporabljal zagor­ski dialekt ali srednjeveško slovenščino, pa je raje izbral kompromisno rešitev in tol­kel blagozvenečo mešanico obeh. sem zajadral med vzorno falango avtobusov. Tu bo mir. so mi dopovedovali možgani.

Toda možganom ne gre zmeraj verjeli. V zatišju mo­

gočnega kolesa sta tiščala drug v drugega dva zaljub­ljenca. Oh, kako zna poljub­ljati, sem polglasno vzdihnil in se skoraj izdal. In ona! Kakšna srčkana sedmošolka! Da ja ne bi prineslo profeso­rice!

»Glej, Steiner! Na 155 je potegnil!« so neprepričljivo žlobudrale dekletove ustnice.

»Ja, ja, odličen je . . . Cuj, stopiva v avto, popolnoma sama bova,« sem ujel njegov vabeči predlog. Pljusk, so hip pozneje rekla težka vra­ta. Potem pa vse tiho je bi­l o . . .

# O 2EPARJIH IN O V O J A K I H

Poskusna serija se je bli­žala kraju. Premrli opazoval­ci so znova, v celih trumah, napadli strežnike. Srečal sem že tudi peščice zares natre-skanih državljanov. Razglaše­no so prepevali in vzklikali novemu svetovnemu rekordu,

o katerem uradna žirija z

čuda ni sporočila n ' č ° s a ' Napovedovalec je v "-^."j lastni ju?oslovnnščini P o Z ! ^ izgubljene otroke, naj P r ' ; lovratijo k zdravniški k ° u < * »pri koji jih bodo starši spe» lahko najdli.«

»Gospod, kam naj javi«* da so mi ukradli denarnico-je tok mojih misli prekini« starejša, objokana ženska razvezano malho v rokah.

»Obvestite miličnika,« s e "J ji svetoval, ne da bi zaupa* v učinkovitost zasledovalo"* ukrepov mož postave. Saj n

so čudodelniki! Odkriti parja v planiškem čebelnja* ku je težje kakor najti i$l

v zadružnem seniku. »Daj, ako možeš, jednu

garu, gene!« J Kot bi zrasla iz tal sta *

pojavila poleg mene dva s

jaka. Madonca, ali yol}^j da sem komaj včeraj z"6* iz uniforme?!

Dal sera jima ves zavoj »Ste pomagali teptati?* »Jeste. I zamalo da nisfljjj

ovdje ostavili dušu. Stra 5

posao!« sta povedala, D C S

puhajoč v zrak. »Bo kaj nagradnega?« »Ko zna!? Obečuju, obet*

ju, a l i . . .« - e

Poslovili smo se. Steiner J. minuto kasneje pristal P 158 metrih. Cc bi ne bilo W tov v SMB, bi mu go* 0 ^ nikdar ne uspelo. Torej, variši oficirji, bodite ven dušni! „

I. GuzeU

ček

ljubljanska banka

Razvoj jugoslovan­skega rekorda

9,0 m Pogačar 1921 Bohinj 14,5 m šubert 1922 Bohinj 15,5 in Pogačar 1924 Bohinj 25,0 m Pogačar 1927 Mojstrana 28,0 m O j d 1928 Mojstrana 28,5 m Ojcl 1929 Mojstrana 33,0 m Sramel 1929 Bled 33,5 m Šramel 1930 Holmenkollen 35,0 m š r a m e l 1931 Bohinj 36,0 m šramel 1931 Bohinj 38,0 ni Janša 1931 Bled 40,0 m š r a m e l 1931 Oberhof 42,0 m šramel 1932 Bohinj 43,0 m Pahne 1932 Bohinj 50.5 m Palme 1933 Inusbruck 51,0 m Palme 1933 Innsbruck 54,5 m šramel 1933 Harachov 55,0 m Dečma:i 1934 Bled 59.0 m Palme 1934 Zakopane 62,8 m Pahne 1934 Planica 66,0 m Novšak 1934 Planica 67,0 m Novšak 1935 Planica 68,0 m šramel 1935 Planica 72,0 m šramel 1935 Planica 81,0 m Novšak 1936 Planica 893 m Novšak 1936 Planica 95,0 m Finžgar 1941 Planica

114,0 m Polda, Finžgar 1950 Planica 117,0 m Finžgar 1951 Oberstdorf 114,8 m Finžgar 1952 Oberstdorf 141,0 m šlibar 1961 Oberstdorf 150,0 m štefančič 1969 Planica

ljubljanska banka

MODNA HIŠA

Modna hiša s prodajnimi enotami v Ljubljani in Mariboru vas vabi, da s * ogledate bogat asortiment, ki ga oblikujejo kvalitetni materiali, od­lična izdelava in dostopne cene.

oddelku konfekcije so varn na voljo najrazličnejši modeli otroške, jttoške in ženske konfekcije, kjer boste lahko kupili tudi čevlje, tor­bice ter moške in ženske klobuke.

^ oddelku metrskega blaga vam bo­do postregli z aktualnimi metrskimi blagi za moška in ženska oblačila, Najrazličnejšim posteljnim perilom, dekorativnimi blagi in bogato izbiro Preprog.

Moško in žensko perilo, Popolna oprema za novorojenčka, Pa vam je na voljo na oddelku galan­terije, kjer je tudi bogato založen oddelek pletenin. £ izborom in nakupom v Modni hiši boste zadovoljni.

K I N O C E N T E R K R A N J vas vabi, da si od 9. do 16. aprila ogledate ameriški barvni CS vojni spektakel

B O J E V N I K I (ZLATO ZA POGUMNE)

REŽIJA: Brian G. Huton (Orlovo gnezdo)

IGRAJO: Clint Eastwood, Donald Sutherland, Telly

»pr»»g^Ba» S a v a l a s

FILM LETA! FILM LETA! *

r a n s t u r i s

priporoča gostinske — turistične storitve na področju Škofje Loke, Bohinja, Izole in Strunjana.

Izkoristite pomladansko visokogorsko smuko na Voglu! V Bohinju vam nudimo do konca aprila zimsko-turi-stične pakete po zelo ugodnih cenah

Ne bo vam žal, če boste obiskali naš novi hotel v Škof ji Loki z ogrevanim bazenom, savno in glasbo ob petkih in sobotah.

Izkoristite pomladanske počitnice v Simonovem zalivu in Strunjanu po zelo Ligodnih cenah! Ogrevan bazen z morsko vodo, nočni bar, čajanke in ples!

Vse informacije in rezervacije dobite v recepcijah naših hotelov in v naših turističnih poslovalnicah v Škof ji Loki, Radovljici, na Bledu in v Ljubljani, Šubičeva 1.

K R A N J , Titov trg 5 i * skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče)

Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi RAZNE KUHINJE DNEVNE SOBE kompletne ali pa kombinira-* ne po elementih i Izkoristite kredit z 20 °/o pologom — brea* porokov

.Solidno boste postrežem!

Albin Novšak 57-letni Albin N O V S A K na­

ju je s i btoreporterjem spre­jel dan pred začetkom planiš-kih prireditev na Pristavi pri Tržiču. Leto dni je že v bol­niški. Lani je imel v Naklem težko prometno nesrečo. Dru­gače je po poklicu električar in je že od osvoboditve dalje zaposlen pri Elektro Kranj kot ti/Jški področni nadzor­nik. Že pred drugo vojno pa je delal pri Kranjskih dežel­nih elektrarnah.

Takoj, ko smo vstopili v dnevno sobo znanega bohinj­skega predvojnega smučar­skega skakalca Albina Novša-ka, smo v vitrini opazili kup pokalov in medalj. Takrat so bile v danes že legendarni Planici prve tekme na skakal­nici, ki jo je po načrtih inž. Bloudka zgradil ljubljanski stavbenik Rozman.

Albin Novšak, ki je bil pred vojno največkrat državni re­korder v smučarskih skokih, se takole spominja svojih smučarskih začetkov:

»Smučati sem začel z dese­timi leti pri bohinjskem smu­čarskem klubu, ki ga Je tako vztrajno vodil Tomaž Godec. Se danes hranim člansko knji­žico z njegovim podpisom. Godec je kot tekač veliko .vandral'. Kazal nam je slike o smučarskih skokih in tako smo na Goričci v Bohinju za­čeli graditi skakalnice, ki so nesle do 15 metrov. Godec je bil tekač in nam je pravil, da s j skoki glava smučarskega športa. Danes se bežno spo­minjam tekmovanja leta 1921, ko je Pogačnik skočil 9 m in postavil prvi jugoslovanski državni rekord v smučarskih skokih. Doskoči I je na eno nogo. Od veselja, ker id pa­del, je objel prvo smolasto smreko ob izteku. Kmalu smo začeli trenirati na IlanzI-novi skakalnici v Bohinju. Skakali smo od 35 do 45 m. Razen nas Bohinjcev so se že pojavili Ljubljančani, kasnej­ši prvaki in rekorderji: š ra­mel. Palme, Tone Dečman itd. Treniral nas je Norvežan Gu-

Rudi Finžgar (8) Zasenčena Planica

Poskusni zajček v Oberst-dorfu — Bil sem brez potnega lista — Peljali so me k Amerikancem — Inz. Bloudek inkognito — Stari gospod — Finžgar zadnji s strganimi hla­čami — Skakalnica od-povedala ljubezen

leta 1934 je postavil Nor­vežan B. Ruud z 92 m prvi svetovni rekord v Planici. Do k-ta 1950 je bila Planica edi­ni kraj, kjer so postavljali rekorde v smučarskih skokih; izjema je le leto 1935, ko jc Švicar F. Kaincrsdorfer po­stavil rekord z 99 m v Ponte di Legnu. Tedaj so postavili Nemci velikanko v Obcrst-doi fu in ftved D. Netzel je Izboljšaj rekord kar na 135,5 m (prej F. Tschanncn v Pla­nici 120 m). Leto kasneje je T. I.uiro (Finska) izboljšal re­kord na 139 m. Kaj je počel Finžgar v teh letih?

»Na tretjo prireditev, ki so Jo imeli v Oberstdorfu leta 1951, so me poslali kot po­skusnega zajčka. Spremljal

me je Stane Pelan iz LJuo-IJane. Z in*. Bioudkom sva naredila posebne 2,70 m dol­ge smučke, IA so bile zakriv­ljene fpredaj in zadaj, da ne bi Imel prevpč dela z dolgimi , špica tni ' . . . «

Rudi si je dal narediti po­seben usnjen dres (hlače in vetrovko), da bi bil zračni

upor Čim manjši. Priprave so

se izplačale, kajti »Rudi« se je vrnil iz Oberstdorf a z no­vim državnim rekordom — 117 m.

»Spominjam se, kako so nam otroci nosili na skakal­nico smučke. Meni sta jih nosili dve punčki. K o sem prišel čez štiri leta spet v Oberstdorf, sem videl, da je ena od teh ,mojih' punčk, postala že prava dama. Seve­da mi ni več nosila smučk! Kdo pa bi takrat .porajtal' starega skakalca, ki se je po zadnjici vo^ii . . .«

Omenimo še drugi Rudijev nastop v Oberstdorfu. V Zilj-ski dolini je vodil tečaj za smučarske skoke.

»Neprestano so se prepira­li , kdo je Nemec in kdo je

terensen. Norvežani so bili takrat daleč najboljši smučar­ski skakalci. Skakalni šport se je širil, klubskih tekem je bilo vedno več.«

Leta 1934 se je v športni zgodovini prvič pojavila Pla­nica. Tesno je povezana z imenom Albina Novšaka. Ta­krat je postal državni rekor­der.

»Prvo srečanje s Planico Je bilo to. Skočil sem 66 metrov. Bil sem državni prvak ln re­korder. Takrat smo po zraku se krilili. Imeli smo premalo nagiba. Na smučke se nismo vlegli. Skakal sem na javor-jevih dilah. Preskrbel mi jih je brat. Veliko smučk sem zlomil ln brat mi jih je ko­maj sproti nosil. Občudovali smo brata Burgerja in Sig-munda Ruuda, Avstrijca Ubi­la, Norvežana Andersena in Serensona.c

V Planici sta se rodili dve imeni. Bloudek in Joso Goreč. Prvi konstruktor, drugi orga-

Slovenec, pa čeprav so govo­rili vsi lepo po slovensko. »Pojdite se solit,' sem si mi­slil. Rekel sem jim naj lepo skačejo naprej in se odpeljal proti Oberstdorfu, kjer so se ravno pripravljali na pole­t e . . . «

Finžgar je v vsem letu sko­čil le dvakrat in še to le na 15-mctrski skakalnici. Niti po-mišljal ni, da bi v Oberst­dorfu nastopil.

»Bil sem brez potnega li­sta in zato so me v Salzbur-gu sneli z vlaka. Peljal] so me k ameriSki vojski. Raz­kazoval sem jim slike in jim toplo dopovedoval, da sem skakalec in da grem v Oberst­dorf. Na koncu so ml na ne­ki listek le napisali dovolil­nico . . . «

Na postaji v Salzburgu je Finžgar srečal inž. Bloudka. To je bilo izredno preseneče­nje.

»Bloudek ml je pravil, da so mu Nemci uničili Planico ter si sploh ni hotel ogledati Oberstdorfa. K o sva večerja­la, ml Je priznal, da gre v Oberstdorf skrivaj. Za njego­vo pot ni vedel nihče . . .«

Ko je prišel Finžgar v Oberstdorf, so ga nadvse pri­jazno sprejeli. Pregovorili so ga, da je tudi on nastopil.

»Star sem bil že 32 let ln ln sem jim dopovedoval, da sem prišel samo gledat. Nič ni pomagalo. Veseli so bili, da je bilo več fantov in tako je na prireditvi na posebnem drogu mahala še moja slika. Razumljivo, da sem se vozil bolj po zadnjici kot po smu­čeh . . .«

Inž. Bloiul k je bil po ogle­du skakalnice zelo navdušen. Videl jc, da skakalnica v Oberstdorfu zanj ni nič po­sebnega, nedosegljivega.

mzator. Novšak pravi, da so 1934. leto celo Norvežani v Planici zijali, ko je Bloudek pomešal sneg s soljo in sal-mijakom. Sneg je otrdel do 10 cm globoko. To so bili za-

»Do tedaj je imel načrte, kako bi zgradili v Planici 160-metrsko skakalnico. Jaz sem ga nagovarjal, da naj zgradi 200-me trsko. Po tekmah v Oberstdorfu je bil ves v og­nju. Dejal mi je, da bo nare­dil 180-metrsko skakalnico in to tako, da jo bo mogoče z majhnimi spremembami po­večati tudi na 200 metrov . . . «

Tretji Fin/garjcv nastop v Oberstdorfu je bil leta 1954. Sam pravi, da je nastopil kot »stari gospod«.

»To jc bilo .špasno'. Stari gospod Rudi Finžgar se je tako dričal po trdih usnjenih klačah, da jih je popolnoma strgal. Noge me niso več dr­žale, pa zadaj sem že bil ma­lo težji, da me je kar k tlom vleklo . . .«

In zaključek? »Le kakšen! Finžgar je bil

zadnji s 55 točkami in s str­ganimi h l a č a m i . . . «

Za zadnjeuvrščenega so ku­pili novinarji posebno darilo. Pred izročitvijo so vprašali organizatorje, če Finžgar ra­zume šalo in če ni zamerljiv.

Tisti, ki so ga poznali, so jih hitro pomirili.

»Na zaključni slovesnosti so mi nadvse svečano poklonili ,rodl' — sanke. .Izbira ni bila težka, saj ste sami videli, da jih potrebujem,' sem jim re­kel. Povedal sem jim še, da se s tem poslavljam od Oberstdorfa.«

Rudi Finžgar je bil tudi oberstdoi fski junak. Njegov zadnji nastop so vzeli vsi bolj za šalo kot zares, saj so vedeli, da je nastopil le zato, ker se ni mogel upreti čaru, ki ga lahko nudi nastop na smučarski velikanki. Skakal niča mu jc odpovedala ljube­zen, vendar ji je ostal zvest vse do danes.

P. Čolnar

četki snežnega D c t o n a p i a n i c > katerega v teh dneh v r» zanesljivo ne bi bilo te

Novšakovi državni rek 0 ^ so se nadaljevali. Leta je skočil 67 metrov, leto nejc 81 metrov, svoj ^ j ^ I je dosegel isto leto z

To leto jc bilo za P 1 3 ^ legendarno. Novšak se minja:

»Prijatelj Avstrijec ^ Bradi je takrat poletel *KJfl letel magičnih 100 m. bl|a je še meter več. To J e g y e . ponovna zmaga Planice- ^ Q

tovni rekord. Norvežan« J 0

skakali. Štrajkali so * * c a prej, vendar so se na le omehčali in izvedli poskusnih skokov. Se so menili, da se lahko » le do 80 ni. Skakalnici so P | ( J

vili vratolomnfca. No, *° a

se Je tudi začela zg<*IoVbjil

»muških poletov. To ni**j so več skoki. Spomnim sc, r

takrat ljudje od jeze, a Norvežani niso hoteli ska ' lete kepall in zmerjali- ^ lahko rečem, z Norvežan bil vedno križ. Goreč J | n

n a j stalno prosil ln m e č " ' pridejo v Planico.«

Id" Planica je postala to j .

dokončno slavna. Pod *? r a io kovo mojstrovino sc je 7- . p. 15.000 ljudi. Videli so P 1^ 1 ' v

let prek 100 metrov m g 3

državni rekord. Postavil r jc Albin Novšak. S tem ^ njegova skakalna karfe**^ n i "končala. T ik pred ij j j j j vojno je tudi on Pri

magičnih 100 metrov. p je na 103. metru, venda podrsal. Rudi Gering P' t-t takrat v Planici đoSfcg«L J * nov svetovni rekord Jl| pa­trov. Novšak jc zadnjic čil v Planici leta 1947.

»Po vojni sem odšel v ^ garijo trenirat bolgarf**jjJ madžarske skakalce, ^ planiško šolo in v tej ^ spoznal nadarjene fantipc ,,r da, Finžgarja, McžUa, C u Z

? K<r ja, Gorjanca, Bukovnika- - ^, da, da te šole danes Treniral sem tudi mlade ikc skakalce. Vendar i šport v Tržiču zamrl.«

J. KoSni**

SOJKI Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov

ASORTIMENT PROIZVODNJE

avto- in velo-pnevmatike umetno usnje transportni trakovi klinasti jermeni profili cevi

gumirano blago ležalne blazine vulkollan kemični izdelki

K O M P A S J U G O S L A V I J A

Kompas hotel Bled odlična B kategorija

66 sob vse imajo WC in tuš

Snack - bar restavracija kavarna

Za obisk se priporočamo!

mm, prima

loška kavo iz nove

pražarne

ljubljanska banka NOVA

l e s n i karanteJa S u m i

K A R E L KLANČNIK, rojen 1917. leta, je že kot 13-letni pobič delal skakalnice okrog hiše v Mojstrani in si nabiral izkušenj e in znanje za ka­snejše nastope v Planici. Ska­kal je do 1950. leta in takrat je na veliki skakalnici dose­gel tudi največji uspeh — 110 metrov.

»Presenečen sem bil, da si Je že prvi' dan ogledalo pole­te v Planici toliko gledalcev. Sedanja velikanka je čudovita naprava. K o sem gledal ska­kalce, sem pomislil, kako jim kaj bi je jo srca preden se spu­stijo po zaletišču. Zelo sem zadovoljen, da sem si lahko ogledal prireditev.«

F R A N C 2 V A N , predsednik jeseniške občinske skupščine in član organizacijskega ko­miteja.

»Veliki napori so bili kro­nani z veliko tekmo. Planica je postala še bolj znana v svetu. Prav pa bi bilo, da bi postala v prihodnje resnični rekreacijski center. Tod pod Poncami bi bilo lahko med­narodno skakalno šolsko sre­dišče ln kraj, kjer bi bilo tudi poleti živahno. Za to bi bile potrebne tri stvari: pre­skrba z vodo in možnost za kopanje, plastična skakalnica ter dobra volja, podjetnost in vztrajno delo.«

J O Ž E inž. ŠL1BAR se je ro­dil 1934. leta in je začel orga­nizirano skakati, ko mu je bilo 19 let. Takrat je postal član kluba Enotnost. Njego­va največja uspeha sta bila svetovni rekord 141 metrov v Oberstdorfu in novoletna tur­neja 1960. leta, ko se je pri­pravljal na olimpiado.

»Planica je lepa kot je bila, res pa je tudi, da se razen skakalnic v dolini ni nič spre­menilo. Skoda, da oživi le vsakih nekaj let za nekaj dni. Pogoji, da bi bilo tod živahno vse leto, so izredni.«

J O Ž E ZIDAR je začel ska­kati kot 22-letni fant 1949. le­ta in je skakal do 1969. leta. V Oberstdorfu je 1955. leta skočil 113 metrov, v Planici pa najdlje 108 metrov.

»Planica je prepozna. Ne mislim le priprav za uredi­tev skakalnice, ker je bilo zaradi izredno toplega vre­mena precej težav, pač pa imam v mislih turizem. Tu­kaj bi lahko imeli kamp, raz­lična igrišča, vlečnico, plaval­ni bazen itd. Morda bo prav letošnja prireditev spodbuda, da se bo glede tega v prihod­nje kaj premaknilo.«

L A D O inž. GORIŠEK, z bra­tom Janezom konstruktor lo5-metrske skakalnice.

»Ves čas sem želel, da bi lilo toliko mrzlo vreme, da

skakalnica vzdržala, da ne bil trud zaman. Mislim, da

fe Planica precej prispevala nadaljnjemu razširjanju

skakalnega športa.

V I N K O CRNIC, inšpektor v upravi javne varnosti v Kranju.

»že dvajset let sem na vseh tekmovanjih službeno v Pla­nici. Tako dobro kot je bilo letos vse organizirano, še ni bilo nikdar. Naši fantje so bili zlahka kos vsem nalo­gam. Planica se je izkazala.«

L O J Z E GORJANC je bil ro­jen 1935. leta v Kranju. Ska­kal je od 1948. do 1960. leta. Potem pa jc bil devet let tre­ner naše reprezentance. Na treningih jc skočil najdlje 105 metrov, na tekmovanjih pa 87.

»Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih pomeni za Planico veliko priznanje, ki ga nI prav nič skalilo ne­kaj neprijetnih trenutkov med prvimi poskusnimi sko­ki v petek.«

S T A N K O KAJDIŽ, predsed­nik -radovljiške občinske skupščine in član organizacij­skega komiteja.

»Planica ni pomembna le v športnem, marveč tudi v tu­rističnem smislu. Za Sloven­ce, ki smo se izkazali za do­bre organizatorje različnih mednarodnih prireditev, to ni le reklama, marveč lepa naložba v naše zimske turi­stične kraje. Prav zaradi le­tošnje prireditve je tudi ime Bleda postalo Še bolj znano širom po svetu.« A. žalar

Skakalec NetnŠke d ^ kratične republike ^ Wosipiwo nikakor n » gel razumeti v**} koliko piva je z« z v

Med najnesrečnejšj#fi tekmovanju je predsednik organizacij ga komiteja Niko ^ pavlovič. Trikrat je^j bil stavo, da "f**^ tekmovalcev ne bo P" dlje od 140 metrov

Sef skakalnice Lado ^ Gorišek se je večji a ^ drieval v izteku. spodaj navzgor 5 1

ni tako huda.

Olimpijskemu z*»JJ cu na mali skakal* p Sapporu Japoncu > p Kasayi te v petek ^ v račun planiška w (tb ka. Več kot pol svojim poskusnim f(. kom je ob izteku » • $ mično zrl v strovine bratov °°' a it Takoj po skoku jt svoje reprezentance (ef zadal smučke nafftfjti* odšel na zaletite. .g y lepemu slogu pa 8 ^ radiusu »stisnilo« 1 jcef*-je dokončal s P -e it Preostala dva skoka pustil.

• noti* Tovarna pletenin *• ^

iz Ljubljane je na ^ njem prvem svel^ntS0 smučam u

t

prvenstvu v poletih'prevzela Patr jf nad češkoslovaško ' ^ goslovansko ekipo- v je povabila v p kateri so zanje izae,lov(f: sebne trenerke in P}'^ je. S puloverji m je opremila člane v ^ škega komiteja, Z *J , /^ noše, celotno Jfn jfl sluibo, ekipe RJv' . m in IBM. Pozabila P p tudi na poroČeva^ >„. spremljajo letošnje v M stvo, saj jim Je-P0!" ftr lično izdelane kap*f°-di skrb za novinari*

Izdaja ln tiska <JPJiif renjski tisk« Kranj. ^ Moše Pijade - ^i)st'1; uredništva in u p r * v « . e

Kranj, Trg ^ j g p l j stavba občinske » « w ^ h ne. - Tek. račun pr> p v Kranju 313-M33 $ lefoni: redakcija ^ 21 360; uprava , i s t ;.,]jHf looglasna ln

n a'° aV<' služba 22-152. - N J L V na: letna 32, P ° , l c

din, cena za eno si b« 50 para. Mali ogla*\ $ seda 1 din, naročni'" / 10 »/o popusta. NeP»» ^ oglasov ne obja v , J ljubljanska banka

"ZNANJE JE jmcr Francts Bacon

"ZNANJE JE SPRE. MENJANJE SVETA

ENNASSAMEEE: Izrek v Času eksplozije znanja.

M A L A E N C I K L O P E D SVETA- JUGOS LAVI JE-S LOVE NI JE v 3 KNJIGAH SLOVENSKO IZDAJO ENCIKLOPEDIJE V TREH ZAJETNIH KNJIGAH PRIPRAVLJA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. VSE TRI KNJIGE BODO IMELE NAD 2000 STRANI VELIKEGA FORMATA (*9 X 27 CM). NATISNJENE BODO NA NAJFINEJŠEM BREZLESNEM PAPIRJU.

NAD 40.000 GESEL, 5.000 SLIK, RISB, GRAFIKONOV IN PORTRETOV, 10 VELIKIH ZEMLJE­VIDOV V BARVAH IN 53 ČRNO-BELIH ZEMLJEVIDOV MED BESEDILOM, 54 STRANI PRILOG V ENI ALI VEČ BARVAH.

MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere po

MALI ENCIKLOPEDIJI PROSVETE, ki je Izšla v Beogradu. Državna založba Slovenije se je odločila za adaptacijo tega pomembnega dela zato, ker je enciklopedijo pripravilo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enciklopedično znanje z vseh področij človeške ustvarjalnosti, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pričujoče enciklopedije pa je seveda tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knji­gah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili tako kot jugoslovanski in slovenski skrbno preverjeni in dopolnjeni.

Slovenski avtorji so izvirnik bistveno dopolnili, oziroma na novo napisali okoli 4000 daljših in krajših gesel, Bd zajemajo specifično slovensko nacionalno (zgodovina in geografija, kultura, prosveta, umetnost), gospcrtarsko-politično in znanstveno-tehnično problematiko; to za­htevno delo je opravilo okoli 50 strokovnjakov za posamezna fcnan-stvena ln kulturno-umetoiska področja 'in 30 prevajalcev, skupaj torej več kot 80 slovenskih sodelavcev. Slovensko todajo ije uredil prot. Franček Safar.

Slovenci v svojem jeziku nimamo veliko enciklo­pedij. Z MALO ENCIKLOPEDIJO bomo torej do­bili zakladnico znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudar­kom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih.

Za ilustracijo povejmo, da bodo bralci z MALO ENCIKLOPEDIJO dobili delo, ki ga po obsegu in tehtnosti lahko primerjamo z vsaj 30 knjigami normalnega obse­ga. Torej ni prav nič čudno, če je takšna enci­klopedija postala pojem ekonomično razporeje­nega in koncentriranega znanja. Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA — JUGOSLA­VIJE — SLOVENIJE založba razpisuje

i | i b $ k r i j ^ t§ ki traja do 15. junija 1972.

Cena za vse 3 knjige: 660 din (ena knjiga: 220 din). Založba nudi možnost odplačila v enaj­stih mesečnih obrokih po 60 din. V prosti pro­daji bodo knjige znatno dražje.

L PRVA KNJIGA, KI BO OBSEGALA GESLA OD A DO G, JE ŽE V TISKU IN BO IZŠLA JESENI 1972. DRUGA KNJIGA (Z GESLI OD H DO O) IZIDE SPOMLADI 1973, TRETJA KNJIGA (Z GESLI OD P DO 2) PA IZIDE POLETI 1973.

L Naročila za to Izjemno edicijo sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, priloženo naročilnico pa lahko pošljete na naslov

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26

MALA ENCIKLOPEDIJA

G L A S P O N E D E L J E K , 27.ma***j! !

SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH t i

Eden najboljših jugoslo­vanskih predskakalcev 19-letni Ljubljančan Vojko Blaznik je oba dneva za­dovoljil s svojimi dolžina­mi. Toda včeraj je v pr­vem poskusu grdo padel in vsi so mislili, da se ne bo več vrnil na zaletišče. Vojko je presenetil vse in se ponovno podal na start. Trma zmaga!

Ob vznožju skakalnice smo včeraj dobili tudi ve­dno vedrega ter popular-neoa trobentača Avseni-kov Jeseničana Franceta Koširja. Ob tej priliki nam je dej a,, da v takih vremenskih razmerah lah­ko pade nov svetovni ter jugoslovanski rekord, to­da skakalnica je prepo­časna. France je obiskal Že vse znane zimsko turi­stične centre ter si ogle­dal tudi olimpijske igre v Innsbrucku, toda kot sam pravi, ni lepšega kra­ja kot je Planica. Vesel je pa tudi uspeha ter rt'-predka naših skakalcev.

Danilo Pudgar je, če­prav je imel ob sebi ved­no svojo zaročenko, delil avtograme kot za šalo. Njegova boljša polovica ni bila pri tem nič pri­krajšana.

Na petkovi otvoritvi so sodelovali tudi golobi združenja jugoslovanskih rejcev malih živali. Otvo­ritveni let je naredil go­lob Cezar, ki ga je pred tremi leti izpustil iz rok predsednik Tito, ko je pri­sostvoval otvoritvi največ­je velikanke na svetu.

Popularni Rudi Finžgar nam je danes zjutraj, ko smo prispeli v Planico, povedal, da je na spod­njem koncu zaletišča, kjer je v vseh treh dneh zara­di precejšnje sončne pri­peke »jemalo« sneg, našel cvetoči teloh.

Ob prekinitvi poletov nam je Marjan Mesec de­jal, da se bo veter, ki je v teh dneh motil skakalce, precej povečal in da ne bodo normalni pogoji za nadaljevanje prvenstva. Ni se motil.

Sinoči, na zaključni slo­vesnosti v Kazini na Ble­du, je v imenu uredništva Glasa Jože Javornik izro­čil Danilu Pudgar ju — tek­movalcu, ki je imel naj­več smole — spominsko darilo, in sicer: kroparski izdelek - svečnik, -dh

Tisoči in tisoči gledalcev so si ogledali polete na prvem svetovnem prvenstvu. Pp nestro­kovnih ocenah jih je bilo v vseh treh dneh prek 120 tisoč. Bili so povsod, celo na strehah avtobusov. — Foto: F. Perdan

V vseh treh dneh prvenstva Je pripeljalo v Planico okrog tisoč avtobusov — Foto: F. Perdan

Peter Štefančič, 254jjt* $ tomehanik v Creini,^.^ Jesenice, na olimpijs^ ^ je zabeležil 10. mesto »*J # li skakalnici in 48. mei< ^ veliki. Na svetovnem v „i stvu leta 1970 je bil •> ^ mali ter 43. na veliki s ^gf \ niči. Je jugoslovanski • g j der v smučarskih Pol<L.at1iP\ teta 1969, ko je v f zasedel 13. mesto in vanski rekord 150 * J(ati: Letošnji najboljši rez j v

28. mesto v Innsbruc*?'« # Beljaku, 3. v Trbižu t e r

pokal Kongsberg. • 00 »Čeprav tretji dan n ^ ^

poletov, sem ^o.v^1%g0K seženimi rezultati. " ^ fldi' so organizatorji pri te £jk manj krivi, saj so se ^ mogočih in nemoten merah dobro znašli«

Svečan zaključek

Japonskim tekmovalcem Konnu, Aochi ju, Kasayl ter Mazuki nI Sla v račun letalnica kon­struktorjev bratov Lada in Janeia Goriška. V vseh treh dneh poletov ao se zaskrbljeno ozirali na njen hrbet. — Foto: F. Perdan

Planica, 26. marca te* Takoj po končanem ^ movanju so na i z t e k ^ ; jjo teku kanke podelili vse tri lajne najboljšim p n ~ svetovnega prvenstva v P* letih. Kolajne je pode® Predsednik mednarodni smučarske zveze g. Ho* ler. Organizacijski kom'** Pa je vsem tem izročil di lepe kristalne vaze. 0» koncu so po govoru pre* sednika FIS g. HodlerlJ dvignili švicarsko, vzho* nonemško in češkoslova­ško zastavo. Predstavni teh treh dežel so bili nam­reč, dobitniki prvih kolajf svetovnega poletih.

Na Bledu pa je večernih urah'svečan spff

prvenstva I

vod, v katerem so s vali godba na P i h a l

] c e v , Gori j, ekipe tekmoval«' ^ udeleženci sprevoda P a

v

nosili bakle. Po p r . i h c % t center Bleda pa j e j 7 $ blejskega gradu veli* njemet. j j.