KTUALNO VPRAŠANJE

O prezaposlenost i de lovne žene je bi lo v k r a n j s k e m okra ju že precej razprav i n uresničenih nekaj p red lo ­gov za njeno razbremeni tev i n zaščito. Posebno podjet ja so tu mars ika j n a ­p r a v i l a s postopno u k i n i t v i j o nočnega dela , z us tanav l jan jem ob ra tn ih a m ­bulant , menz, h i g i ensk ih kotičkov i t d . V mes t ih poskušajo ustanav l ja t i razne uslužnostne de lavn ice i n otroška zave­tišča, medtem ko o prezaposlenost i kmečke žene le m a l o k d o razprav l j a .

P r i p redsedn ic i okra jne Zveze ženskih društev K r a n j M a r i j i S t ra jner j ev i smo se pozan ima l i , k a j sodi o razbreme­n i t v i teh žena. P r e j e l i smo tale odgo­vo r :

»Kmečke žene so še povsod preob lo­žene z de lom. V e n d a r je tud i te možno razbremen i t i , če bodo kmet i j ske za­druge pospeševale stro jno obdelavo po l ja , i n če bodo v ta namen tud i ne­ka j inves t i ra le . N a vas i so p rav tako potrebne pra ln i ce , kopa ln ice , sušilnice, pekarne i n podobno ko t v mestu. Dolž­nost k m e t i j s k i h zadrug je, d a j i h p r i -

čno us tanav l ja t i . Kmečke žene b i n a ­dal je l ahko prece j r a zb remen i l i , če b i zadruge v sezoni, ko j e n a po l ju na j ­več de la , poskrbe le za čuvanje otrok. O vsem tem se bodo mora le na jpre j temel j i to pomen i t i zadružnice i n se­s tav i t i predloge, k i j i h bodo pre t resa l i u p r a v n i odbor i zadrug . Uspeh bodo dosegle le tedaj, če se bodo same vključile v upravne organe i n če bodo potrebe svojega k r a j a p r ikaza l e tud i na zbo r ih volivcev.« -ey

AKTUALNO VPRAŠANJE

ŠKODA, KI JE D V A K R A T N A

G O R E I M I J S k E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

L E T O X . — ST. 50 — C E N A D I N 10.— K r a n j , 28. j u n i j a 1957

D a nesreče p r i d e lu v podjet ­j i h i n gospodarsk ih o rgan i zac i ­j a h povzročajo težave vsakemu ponesrečencu, h k r a t i p a prece j ­šnjo gospodarsko škodo* posa­m e z n e m u gospodarstvu, n i treba posebej poudar ja t i .

H i g i e n s k o - tehnični zaščiti i n va rnos t i p r i d e l u so izačeh na G o r e n j s k e m posvečati večjo po ­zornost k o t prejšnja leta. Večina podjet i j ima tud i že komis i j e za h ig i ensko - tehnično zaščito, ne ­k a t e r a večja podjet ja pa tud i posebne varstvene tehnike . — T o d a k l j u b t emu je de l o vn ih nesreč n a Goren j skem še vedno prece j .

P o poda tk ih zdravstvene s ta ­t i s t i k e se je l a n i ponesrečilo na Goren j skem 3703 moških i n 706 žensk, se p r a v i 4409 l j ud i . O d tega je b i lo 9 s m r t n i h nesreč, 319 hujših i n 4081 lažjih p o ­škodb.

O d t eh nesreč je b i l o samo v industr i j sikih podjet j ih 3116 p r i ­merov , k a r brez dvoma povz ro ­ča določeno zaskrbl jenost .

V s a k a od omenjen ih nesreč je v l anskem l e tu ter ja la povpreč­no 68.783 d inar j ev i zgube na r od ­nega dohodka. P r i tem pa seveda niso upoštevane dajatve i z soc i ­a lnega zavarovan ja , k i so b i le

izplačane ponesrečenim zavaro ­vancem.

Ce n a pod lag i tega povprečja upoštevamo celotno število ne­sreč p r i d e l u (4409) lahko ugoto­v imo, d a so vse de lovne nesreče v k r a n j s k e m ok ra ju ter ja le l an i 303 mi l i j one 264.247 d inar jev narodnega dohodka.

T o so le številke! Toda za vsa ­k o i zmed teh številk sto j i člo­vek, delavec. M e d t e m ko v k a ­pitalističnih državah posvečajo i z r edno ve l i ko pozornost va rno ­st i na de lovn ih mest ih , seveda zgolj z ekonomskega stališča, p a m o r a m o , imet i p r i nas pred očmi ne le ekonomske činitelje, marveč t u d i sk rb za posamez­n i k a .

Posamezn i samoupravn i organ: v podjet j ih, k l j u b temu, da so z last i .ponekod že precej s to r i l i ( »Iskra« K r a n j , »Planika« itd.), p a v večini p r imerov , še poseb­no v manjših podjet j ih , ne po­svečajo dovol j pozornost i t emu pomembnemu družbeno - gospo­d a r s k e m u prob l emu.

Zato b i b i lo prav , d a b i se še temel j i te je z a m i s l i l i nad temi številkami, k i pomen i j o vsako­letno izgubo narodnega dohodka, saj b i l ahko , den imo, zgolj z i z ­gub l j en im denar j em v l anskem le tu , z g rad i l i na Goren j skem 100 k o m f o r t n i h stanovanj . . . I. A .

PRVI KONGRES DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE

VZPODBUDA IN NAPOTKI Z A N A D A L J N J I R A Z V O J

V vel iki dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je v torek začel I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Računajo, da je torkovi seji kongresa prisostvovalo okrog 2500 l judi , med njimi 1745 delegatov ter številni gostje * 2 države in iz 22 evropskih, azijskih, južnoameriških l n afriških držav. 2e samo to govori o izrednem, ne le notranjepolitičnem, marveč tudi mednarodnem pome­nu kongresa.

Nla kongresu je uvodoma govoril predsednik republike tov. T i t o . M e d drugim je poudaril, da predstavlja zakon o predaji podjetij v upravljanje proizvajalcem, sprejet točno pred sedmimi leti, enega najpomembnejših, zgo­dovinskih aktov v razvoju naše socialistične družbene ureditve. T a akt je narekovala družbena potreba, demokra­tizacija v gospodarstvu, ustvarjanje socialističnih odnosov v proizvodnji, zasnovanih na širokem sodelovanju delav­cev, ne le v upravljanju proizvodnje, marveč tudi v na­daljnjem razvoju in delitvi proizvodnje. T o v . T i t o je nato govori l o uveljavljanju delavskega upravljanja in dejal:,, So razne težave in slabosti objektivnega značaja, so pa tudi subjektivne, k i jih je laže odstraniti, ali se j im izogni t i , ker je to odvisno od vas samih. O objektiv­nih težavah in zaprekah, k i so se pojavljale na poti hitrega in pravilnega razvoja delavskega samoupravljanja, lahko govorimo mi , k i smo odgovorni za celoten razvoj ' socialistične izgradnje v naši državi. Ne smemo in ne moremo namreč odrekati tudi naše krivde za počasnost v odstranjevanju določenih zastarelih predpisov in instru­mentov, k i zavirajo večji in hitrejši razmah proizvodnje

in obenem s tem* tudi hitrejši dvig življenjskega stan­darda naših delavcev. Ko l i ko r je bilo do včeraj nekaterih težav objektivnega značaja, k i so bile materialne narave, zanje nismo bi l i k r iv i , ker je bilo izven naše moči, da bi j ih odstranili. Vendar se dogaja, da tudi težave ob­jektivnega značaja postanejo subjektivne in tedaj moramo mi , k i se nahajamo v vodstvu, storiti vse, da te slabosti čimprej odstranimo, ker je to odvisno od nas, od voditeljev". Potem je tov. T i t o opozori l na nekatere najbolj izrazite negativne stvari, k i bi, če j ih ne bi odstranjevali, lahko zelo slabo vplivale na monolitnost socialistične skup­nosti, kakor lokal izem, k i se pojavlja v raznih oblikah. T o v . T i t o je dejal, da je za skupnost zelo škodljivo, če med podjetji ne vladajo pravi socialistični odnosi, temveč načelo močnejšega. Nelojalna konkurenca in odpiranje več podjetij iste vrste, zaradi gole konkurence takim podjetjem, k i že obstojajo, so zelo škodljivi pojavi, saj ter­jajo odvečne investicije, k i bi jih bilo mogoče bolje izko­ristiti v druge namene. Prav tako škodljiv pojav je, da se posamezna podjetja izogibajo kooperaciji, k i omogoča cenejšo proizvodnjo določenega proizvoda itd. Hkra t i pa je tov. T i t o opozori l tudi na ogromne pozitivne re­zultate delavskega samoupravljanja, k i je največ pr i ­pomoglo, da smo izšli iz najtežjega razdobja za našo državo, v katerem smo premagovali skoraj nepremostljive težave, zlasti ekonomske.

K o je nato tov. T i t o govoril o tuji k r i t ik i našega notranjega razvoja, je med drugim poudaril, da je delav­sko samoupravljanje tudi v deki pokazalo življenjsko

moč in pravilnost marksistične teorije o podružabljanju proizvodnih sredstev, s tem, da le-ta upravljajo sami proizvajalci.

O b koncu svojega govora je tov. T i t o izrazi l pre­pričanje, da bo ta kongres dal vzpodbudo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, hkrati pa je opozori l na nekatera najvažnejša vprašanja, na povečevanje proiz­vodnosti dela in boljšo organizacijo dela hkrat i z /izboljše­vanjem življenjskega standarda delavcev.

Nato je podal referat o delavskem samoupravljanju predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla­vije tov. Djuro Salaj. Kongres je potem začel delati v 6 komisijah. T o so: komisija za usposabljanje proizva­jalcev za upravljanje podjetij, komisija za delovne od­nose v gospodarstvu, komisija za organizacijo in metode dela delavskih svetov, komisija za odnose delavskih svetov do drugih organov in organizacij, komisija za gospodarsko poslovanje delavskih svetov in komisija za ekonomske okvire samoupravljanja proizvajalcev. V teh komisijah je že do srede zvečer govorilo več kot 100 de­legatov. Kongres je sprejel posebno resolucijo.

Razpravo o problemih delavskega samoupravljanja, k i smo' se je loti l i v pripravah na kongres, bomo zdaj, ko se bodo delegati vrn i l i v podjetja, š;e nadaljevali, hkrati pa se bomo zdaj, obogateni z napotki kongresa, še mnogo laže in zato naglejše lotevali tudi konkretnih ukrepov za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje delavskega samoupravi j an j a.

P r e b i v a l c i cesti Hras t j e—Pre zgora j : ^acevo se bodo i zneb i l i zoprnega i n n e h i g i - ' cnskega p rahu , ka j t i cesta v teh dneh dob iva 3 s fa l tno p r ev l eko : — Desno: Letos borovnice niso obrodi le ka j posebno dobro, zato se n a ­b i ra l c i s p r a z n i m i posodami vračajo domov.

N O V A V A S bodo pre ­imenova l i naselje p r i Sv. D u h u med Zabn i co in Sk . Loko , k j e r rastejo i z ta l nove, večinoma enostano-vanjske hiše, kot gobe po dežju. K o bodo dograd i l i še k a k i h dvajset hišic, bo N O V A V A S štela skoraj štirideset popo lnoma no­v i h hiš.

VZORNO POSESTVO - ZADOVOLJEN UPRAVNIK U p r a v n i k a državnega

posestva v Podbrez jah Srečka Grašiča pozna vsa tamkajšnja oko l i ca kot dobrega gospodarja. P o ­sestvo up rav l j a že dve l e t i i n ves ta čas se ne­umorno t rud i za njegov napredek.

Z a n i m a l o me je, kako gospodar i , pa sem se od­ločil, da ga obiščem. N a ­

šel sem ga p r i de lu na v r tu i n pričel razgovor o

življenju na .posestvu. N a vprašanje, kaj so na posestvu n a p r a v i l i novega, m i je povedal , da so lf .ni moderno p r e u r e d i l i h lev , v ka te rem imajo sedaj 43 goved od tega 29 k r a v molzn ic . Povprečno daje vsaka 2500 l i t r o v m l e k a n a leto. N a posestvu so v las tn i režiji z g rad i l i tud i si los in. gnojnično jamo.

»Kaj pa prašičjereja,« sem ga vprašal?

»Prašičjereja n a posestvu dolgo n i uspeva la . V t is tem letu, k o sem prišel sem, so sv in je celo po­g in i l e . Po tem pa n a m je uspelo z r ed i t i k a r lepo število prašičev. Sedaj go j imo le prašiče boljše pasme, i n to predvsem svinje , da l a h k o prodajamo male prašičke. P redv idevamo , da bomo letos pre je l i samo za prašiče nad 760.000. dinarjev.«

»Slišal sem, d a imate t u d i ze lo lepo drevesnico, največjo na Gorenjskem.«

»Lahko s i jo ogledate,« je de ja l tovariš uprav ­n ik , i n me h i t r o pope l j a l t ja. V drevesnic i je zasa­j en ih nad 20.000 r a znov r s tn ih drevesc i n do jeseni j i h bodo p r oda l i 12.000.

»Kako pa kaže letošnja letina?« »Najbolj pr izadeto zarad i majskega mraza je

sadje. O r e h i so uničeni za nekaj let, na j a b o l k i h pa n i tako ve l ike škode. S l i ve bodo dobro obrodi le , nekaj manj pa bo hrušk. Zelo lepo kažejo žitarice, le ječmen bo neko l i ko slabši ko t lani,« je po jas­n j e va l tov. Grašič.

Dovo l j sem zvedel i n se tud i prepričal, da po­sestvo lepo napreduje. O b slovesu sem tovarišu u p r a v n i k u zaželel še nada l jn j ih uspehov. C r .

L J U D J E IN D O G O D K I

N E N A V A D N A VRNITEV A Vprašanje razorožitve in prepoved uporab* atomskega orožja in poizkusov, ki jih izvajajo ve­like sile kljub izredno močnemu javnemu mnenju, ki se zavzema za njihovo prepoved, je v središča pozornosti vse svetovne javnosti.

Predsednik Eisenhovver je v sredo izjavil, da Združene države Amerike vztrajajo pri svojem predlogu, naj bi bila; opustitev jedrskih poskusov prvi korak k splošnemu sporazumu o razorožitvi. Povedal je tudi, da bodo ameriški znanstveniki v petih letih lahko izdelali vodikovo bombo, ki po eksploziji ne bo imela za posledico radioaktivnega žarčenja. Poudaril je, da že zdaj izdelujejo vodi­kove bombe, ki vsebujejo 96 % manj radioaktiv­nosti kakor prve bombe tega tipa. Vsekakor pa v prihodnji vojni, v kateri bi uporabili vodikovo orožje, ne bi bilo zmagovalca., in dodal, da bi bila to zares tragedija človeštva. Nato je izjavil, da Združene države Amerike ne nameravajo zmanj­šati svojih vojaških sil v deželah, članicah N A T O In na Japonskem, pač pa jih modernizirati.

A Ameriški predstavnik v ožjem odboru razoro-žitvene komisije Organizacije združenih narodov je na seji- v sredo predlagal, naj velesile zmanjšajo svojo oborožitev v medsebojno dogovorjeni višini. Presežno oborožitev naj bi velesile spravile v skla­dišča, ki bi bila pod mednarodnim nadzorstvom. — Iz krogov, ki so blizu ameriški delegaciji, pa se je zvedelo, da je sovjetski predstavnik Zorin v na­čelu sprejel zamisel o sestavi seznama orožja, ki naj bi ga vskladiščili. Tudi britanska, francoska in kanadska delegacija so v načelu sprejele ameriški predlog, vendar s pridržkom.

A Na prvi seji predsednikov vlad dežel britan­ske skupnosti narodov je britanski zunanji mini­ster Selwyn Lloyd poročal o londonskih razoro-žitvenih pogajanjih. Zvedelo se je, da je minister Lloyd izrazil »razumen optimizem« glede možnosti, da bi zahodne dežele sklenile s Sovjetsko zvezo omejeni sporazum o razorožitvi.

A Državni sekretar za narodno obrambo F L R J , general armije Ivan Gošnjak, ki se je mudil od 7. junija na obisku v Sovjetski zvezi, je v sredo odpotoval iz Sovjetske zveze in se v popoldanskih urah vrnil s svojim spremstvom v Beograd.

A Evropska in latinsko-amerišKa. skupina držav • Organizaciji združenih narodov sta se v sredo lo­čeno sestali in razpravljali o obtožbah proti akci­jam Sovjetske zveze lansko jesen med dogodki na Madžarskem. Zvedelo se je, da so na sestanku skle­nili, da ne bodo predlagali takojšnjega sklicanja Generalne skupščine na izredno zasedanje, pač pa naj bi se skupščina sestala v začetku septembra, neposredno pred rednim zasedanjem. «

A Nova francoska vlada je sklenila zahtevati od parlamenta odobritev za novo posojilo pri narodni banki. To bi bilo že deseto posojilo v zadnjih pe­tih letih. V uradnih krogih poudarjajo, naj bi t« posojilo v znesku 300 milijard frankov omogočilo iz­plačati prejemke državnim uslužbencem za julij ter urediti ostale notranje plačilne državne obvezno­sti. Francoske državne finance že več mesecev za­devajo na velike težave zaradi primanjkljaja; novi davki ter zvišanje cen in taks pa bodo prinesli državni blagajni šele konec leta kakih 170 milijard frankov.' — V sredo je zbornica z 265 glasovi proti 206 sprejela nove davke v znesku 150 milijard fran­kov, ki jih je vlada predlagala že v ponedeljek.

I Z D A J A ČASOPISNO Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E »GORENJSKI T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A UREDNIŠKI O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-Z-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H I N P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 D I N A R J E V , MESEČNA 50 D I N A R J E V

Zolijev odstop pred skoraj tremi tedni je bil zelo nenava­den, njegova vrnitev na položaj predsednika italijanske vlade pa še bolj. Kot smo že poročali na tej strani, je Zolijevi vladi zmanjkal en glas do zmage v parlamentu. Pravzaprav je vlada dobila večino, če vračunamo tu­di fašistične glasove. Teh pa se je Zoli kot prepričan protifa-šist slovesno odrekel. Pred vsem parlamentom je izjavil obrača­joč se k novofašistom: »Ne iščem vaših glasov. Nikoli jih nisem iskal in jih nikoli ne bom!« Poz­neje je Zoli obžaloval te preura­njene besede. Skušal je najti ne­ko srednjo pot. Misleč na fašiste je dejal: »Menim, da lahko ja­ham konja, ne da.bi sam postal konj!« Vendar mu pozneje ni preostalo drugega, kot da je sporočil odstop svoje vlade predsedniku republike- seveda, če je hotel ostati zvest svoje­mu protifašističnemu prepriča­nju in dosleden javni izjavi pred parlamentom. Fašistični časopis »II Secolo d'Italia« je ob Zolije­vi dilemi posmehljivo zapisal: »Zdaj bo moral odstopiti zara­di fašističnega glasovanja — ka­ko poniževalno! — ali nadalje­vati z vladanjem zaradi fašistič­nega glasovanja — kako sra­motno!«. V teh pikrih besedah je dokajšnje zrno resnice. Kakor­koli je bil prvi umik Zolijeve vlade zanj tragičen, je bil ven­dar časten. Ponovni nastop Zo-lija je morda srečni poskus re­šitve za težko italijansko vladno krizo, toda za demokristjansko stranko in Zolija osebno nič kaj ugleden.

Predsednik republike Gronehl je po drugih brezuspešnih po­skusih sklenil zavrniti odstop

vlade. Seveda pa je to zelo ne­navaden postopek: po dveh ted­nih ni sprejel odstopa Zolijeve vlade, čeprav je medtem že za­upal mandat za sestavo nove vlade drugim osebnostim. To na­logo je najprej prevzel senator Merzagora in sicer zelo previd­no kot zgolj »poizvedovalno mi ­sijo«. Zaradi tega- pa ni nič manj neusmiljeno padci pri iz­pitu iz »reševanja vladne krize« kot njegov drznejši naslednik, generalni tajnik demokristjan-ske stranke Fanfari. Ta je si ­cer zastavil ves osebni ugled, podprla ga je vsa demokristjan-ska stranka, zagrozili so celo z razpustom parlamenta in pred­časnimi volitvami v primeru Fanfanijevega neuspeha, toda . . . naloga, ki si jo je nadel sam Fanfani, je bila že vnaprej ob­sojena na propad. Fanfani je hotel obnoviti nekdanjo štiri-strankarsko koalicijo sredine, ki je več let vodila italijansko barko. Sedanja kriza, ki se je začela 8. maja, pa je pokazala, da je bilo za pročeljem enotno­sti štirih strank marsikaj gni­lega. Fanfanijev poskus je sa­mo zapečatil »čudotvorno štiri-strankarsko formulo« in pokopal upanje, da bi lahko premostili globoke prepade med cilji in koristmi štirih sredinskih strank (demokristjani, liberalci, repub­likanci in socialdemokrati).

Mimo razpisa predčasnih vo­litev (kar pa ni po volji nobeni stranki) je torej ostala samo še ena možnost: sestaviti »enobarv­no«, demokristjansko vlado, ki bi opravljala administrativne po­sle do novih volitev. Kocka je znova padla na Zolija, čeprav je večina opazovalcev računala, da je že izpadel iz igre. Zoli -

jeva vlada, ki je 14 dni pred tem odstopila, se je tako po čudnem naključju spet znašla na političnem odru Italije.

V sredo se je pojavila pred parlamentom, kot da se ni nič zgodilo. Toda slej ko prej bo moralo priti do važnejšega gla­sovanja, ki bo odločilo o usodi vlade, ali pa vsaj pokazalo, ka­tere sile podpirajo sicer manj­šinsko vlado. Fašistični glasovi Zoliju tudi tokrat ne bodo do­brodošla podpora, zato pa raje računa na zaslombo pri liberal­cih in smonarhistih. Težko je namreč verjeti, da t bi stranke z leve, denimo Nennijevi socialisti razen v posameznih primerih naprednejših vladnih ukrepov, lahko podprli Zolijevo vlado. Bržkone se Zoliju ne bo posre­čilo tako kmalu otresti se zna­menja, ki mu ga je prilepilo pr­vo glasovanje: da je namreč naj­bolj desničarsko usmerjena vla­da v povojni Italiji.

In kar je najbolj čudno pri tem, je to, da ima Zoli v pro­gramu svoje vlade nekatere razmeroma napredne elemente, ki bi mu v drugačnih razme­rah prav gotovo zagotovili pod­poro levice. Levičarske stranke pa trenutno bolj bode v oči »enobarvni« sestav vlade in pod­pora desnice kot pa so ji pri srcu Zolijeve obljube.

Zolijeva vlada pa je le izhod iz zagate in ne more biti traj­nejša rešitev za hudo krizo, ki je zavladala v italijanski me­ščanski »demokraciji«. Zato se že zdaj postavlja vprašanje: ali bodo nove volitve prihodnjo po­mlad (ali morda že to jesen) razbistrile sedanji motni polo­žaj v Italiji?

M A R T I N T O M A 2 I C

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o T E L E V I Z I J S K E O D D A J E

V D O M Ž A L A H V Domžalah s i l ahko vsakdo

ogleda redne te l ev i z i j ske oddaje i z Zagreba i n Ital i je . P r e b i v a l c i se za te oddaje močno zanimajo .

K O P A L N A S E Z O N A V D O M Ž A L A H

S tem, da so v Domžalah -pre­t ek l o nedel jo o d p r l i kopališče, se je začela kopa lna sezona. Če­prav n i v reme najugodnejše, ne m a n j k a navdušenih kopa lcev .

D O M Ž A L S K I T A B O R N I K I P R E D Z L E T O M T A B O R N I K O V

J U G O S L A V I J E Domžalski t a b o r n i k i so doslej

p r i r e d i l i že več iz letov v naravo . To je b i l a nekakšna p r i p r a v a na letno tabor jenje ob S o r i p r i Medvodah . Ze lo p r i z adevn i pa so tud i s p r i p r a v a m i n a zlet t abo rn ikov Jugos lav i j e v L R S r ­b i j i . F r a n k

105 L E T D E L A P O D J E T J A » K A M N I K «

Podjet je »Kamnik« p r i p r a v l j a ob 105-letnici z an im i vo razstavo , k i bo p r i k a z a l a razvoj tovarne v t eku stolet ja i n sedanj i način

dela t e r mnogovrstnost i zde lkov . Razstavo bodo o d p r l i s r ed i j u ­lija v lovski sobi kulturnega doma. Z .

N A J E S E N I C A H B O D O POČAST IL I D A N B O R C A

Letos bodo na Jesen i cah p r o ­s l a v i l i D a n borca zelo svečano s pros l a vam i p r i spomen ik ih na J a v o r n i k u i n n a Hruški ter z osrednjo pros lavo n a večer p r ed p r a z n i k o m na Jesen icah . V M e s t ­nem gledališču bo s lavnostna predstava, n a sam p ra zn ik pa bodo s t re l ska t ekmovan ja z zračno puško. P r i p ros lavah bo­do sode lova l i tud i jeseniška god­ba n a p i h a l a i n člani Av to -moto društva. - j -

D O M Z A L S K E S O L E R A Z S T A V L J A J O

Te d n i je b i l a v p ros to r ih domžalske g imnaz i j e razstava r isb i n ročnih de l učencev tega zavoda. Ob tej p r i l i k i je razs tav­l j a l a tud i O b r t n a šola. Razs tav ­l j en i i z d e l k i so b i l i lično i n o-kusno i zde lan i , k a r opozar ja na v iden napredek, z last i še v p r i ­mer j av i letošnje i n lanske r a z ­stave. — Istočasno je v Mengšu

P r e d štirinajstimi dnev i smo ob jav i l i n a tem mestu odgovore neka te r ih zastopnikov tako ime ­novane »I. skupine« podjet i j .

T ok ra t smo zas tav i l i ista vprašanja p redsedn i ­k o m de l a vsk ih svetov i n u p r a v n i h odborov, » I I . skupine« podjet i j :

»Kokra« K r a n j , »Projekt« K r a n j , »Grand hote l Toplice« B l ed , Gradbeno podjetje »Gorenje« R a d o v ­l j i ca , Hote l »Jezero« Boh ' in j , T rgovsko podjetje »Rožca« Jesenice, ter »Avtoprcmet« K r a n j i n »Pe ­karna« K r a n j .

p r e j e l i smo samo naslednje odgovore : P r edsedn ik de lavskega sveta t rgovskega pod ­

je t ja »Rožca« Jesenice, A n t o n R e k e l j : »Delavski svet je na posebni seji ob ravnava l novo Uredbo o de l i t v i dohodka. Man jka j o še podrobna navod i la , da b i ses tav i l i p r v i obračun, iz katerega se bo da l o najbol je ugo tov i t i učinek nove del i tve . Odobravamo novo Uredbo , s katero so dob i l i s amoupravn i o r ­gani večje p rav i c e in možnosti za delo . . .«

P r edsedn ik de lavskega sveta »Grand hote la T o ­plice« B l e d , F r a n c C r v : »Sporočamo vam, da je de lavsk i svet r a z p r a v l j a l na posebni sej i o nov : de l i t v i dohodka ter s k l e n i l predlagat i , da b i b i l o

naše podjetje pavšalirano.« Janez Ahačič, predsednik de lavskega sveta

»Avtopromet« K r a n j : »Nova U r e d b a o d e l i t v i do­hodka bo b istveno spremen i la udeležbo podjetja na dohodku ; posledic še n i možno predv ideva t i , k e r man jka jo podrobna navod i la . N a vsak način p a bo potrebno največje varčevanje p r i osebn ih i n mate­r i a l n i h stroških, da bo moglo podjetje os tvar i t i dohodek v t ak i višini, k o l i k o r znašajo akontaci je na l ansko l e tn i dobiček in njegovo del i tev. Samo­u p r a v n i organi v našem podjet ju o tem še niso r a z p r a v l j a l i , p r edv idevamo pa tako razpravo v kratkem.«

L e t r i j e odgovor i od deve t ih a n k e t i r a n i h podje­tij kažejo, da so samoupravn i organi neka te r ih podjet i j z anemar i l i to vprašanje. K l j u b temu, da us t r e zn ih navod i l še vedno n i , n i moč opravičiti m r t v i l a , k i ga kažejo samoupravn i organi i n s i n d i ­ka lne podružnice v podjet j ih glede tega. — V e l i k o bol je vin tud i p r a v b i bi lo , če b i b i l i k o l e k t i v i pod­jet i j k l j u b še posamezn im nejasnost im, seznanjeni z b i s tvom nove Uredbe , saj b i razprave o tem brez dvoma sprost i le ma r s i ka t e r o kor i s tno vzpodbudo.

I. A u s c c

TO*

razs tav l j a la t u d i tamošnja ob r t ­n a šola.

D V A N O V A G A S I L S K A P R A P O R A

V kamniški občini so r a z v i l i d va nova gas i l ska prapora . V S m a r t n e m v T u h i n j s k i do l i n i je b i l a slovesnost združena z zbo­r o m vseh gas i l s k ih društev T u ­h in j ske do l ine , v T u n j i c a h pa so sode lova la okoliška društva, z l a ­s t i gas i l c i iz K a m n i k a . Z .

l t - L E T DRUŠTVA U P O K O J E N ­C E V V D O M Ž A L A H

Z a 10-letnico društva so d o m ­žalski upoko jenc i p re t ek lo nede­ljo r a z v i l i svoj prapor . K u m o v a l m u je tov. J a n k o Rudo l f . N a p r i r e d i t v i sta sodelovala še god­ba na p iha l a D P D »Svoboda« Domžale i n pevsk i zbor.

Frank

O T R O C I I Z T R B O V E L J S K E G A O K R A J A N A POČITN ICAH

V K R A N J U K r a n j , 24. j u n i j a . Danes je p r i spe la v K r a n j p r ­

va skup ina 200 otrok i z t r bo ­ve l jskega okra ja , k i bo prežive­la t r i tedenske počitnice v K r a ­n ju . Ot roc i so v in te rnatu T e k ­st i lnega t e h n i k u m a n a Z l a t e m po l ju . M .

28 N O V I H ŠOFERJEV V K R A N J U

K r a n j , 25. j u n i j a . Danes popoldne je i zmed 33

tečajnikov III. letošnjega teča­j a uspešno oprav i l o šoferski i z ­p i t 26 kandidatv.- Letos je o p r a ­v i l o i zp i t za šoferje - amaterje že» okrog 70 tečajnikov, ka r je lep uspeh k ran j skega avto-moto društva M .

69 N O V I H M A T U R A N T O V I N D U S T R I J S K E ŠOLE

T O V A R N E » I S K R A « K r a n j , 26. j u n i j a . Danes dopoldan je b i l a v p r o ­

s tor ih s ind ika lne dvorane t ovar ­ne »Iskra« .v K r a n j u svečanost ob zaključku šolskega leta za III. l e tn ik indust r i j ske šole. N a tej svečanosti je b i lo pode l jen ih 69 d i p l c m učencem. Najboljši učenci pa so d o b i l i praktična dar i l a .

Tako je naša indus t r i j a do­b i l a 60 nov ih k v a l i f i c i r a n i h de­lavcev . M .

O B V E S T I L O Obveščamo, da ima Te le fonska

cent ra la T N Z K r a n j od 28. fl, 1357 dal je sledeče telefonske šte­v i l k e : 593, 594, 573, 574.

P r i j a v a k a z n i v i h de janj i n p rometn ih nesreč: 314 i n 02, (do 29. 6. 1957 še 62G).

Is pisarne' T N Z K r a n j

mmšm

Z B O R O V A N J A V POČASTITEV K O N G R E S A D E L A V S K I H S V E T O V

T u d i po pod je t j ih v našem okra ju so te d n i p r i r e d i l i številna de lavska zborovanja v počastitev kongresa de­l a v s k i h svetov. N a teh zbo rovan j ih so govo r i l i člani l j u d s k i h odborov, zbora pro i zva ja lcev in s i n d i k a l n i f unkc i ona r ­j i o v log i in. p r ob l ema t i k i de lavskega samouprav l jan ja . Z . SKUPŠČINA O K R A J N E G A Z A V O D A

Z A S O C I A L N O Z A V A R O V A N J E V ponedel jek je b i l a v K r a n j u redna

le tna skupščina okra jnega Zavoda za socialno zavarovanje . Poročilo o de lu Zavoda je pedal predsednik Izvršnega odbora O Z S Z A l b i n Jenster le . Ugoto­v i l je splošni napredek zdravstvene službe v o k r a j u , h k r a t i pa nan i za l vs« poman jk l j i vos t i . — O k r a j n i zavod j * i m e l v l e tu 1956 za 860,471.559 d inar j e v dohodkov ter 876,044.848 d inar jev i z ­datkov . P r i m a n j k l j a j v znesku 15,573.00# d inar jev bodo p o k r i l i i z rezervnega sk lada . I. A 0 OBČNI Z B O R G L U H I H

K R A N J S K E G A O K R A J A V nedel jo je b i l v K r a n j u občni zbof

Zveze g luh ih ok ra j a K r a n j . Po izčrpnitt re f e ra t ih i n d i skus i j i je občni 'zbot spre je l sklepe za poživitev društvenega de la g luh ih . S k l e n i l i so tud i , d a j * t reba javnost več in boljše obveščati o p rob l em ih g luh ih , da bo seznanjena z n j i h o v i m življenjem, sposobnostmi i u de lom, d a bodo upoštevani, cenjeni iJ** p r i l j u b l j e n i . Z . G.

R A Z S T A V A RADOVLJ IŠK IH V A J E N C E V

V nedel jo so radovljiški va jenc i odu­p r l i va jensko razstavo, k* prikazuj« zmog l j i vos t učencev posamezn ih le t ­n i k o v v de l a vn i c i i n p r i teoretičnem p o u k u v šoli. Razstavo je v p r v e m d n e v u ob iska lo nad 500 l j ud i . P r vO mesto n a razs tav i zavzema k o v i n s k a s t roka , k i je p r i k a z a l a zares precizn« i zde lke . N a razs tav i se je pokaza l tud i nemajhen t rud predavate l jev te šole. Letošnji učni uspeh i so dokaj zado* vo l j i v i . Od 131 učencev je i zde la lo i zp i te 121, k a r znaša 92,37%. T u d i o b i s * pouka je b i l dober : 97,40%. *• ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA L E T A N A

K A M N I Š K I G I M N A Z I J I V nedel jo dopoldne so v v e l i k i d v o ­

r a n i ku l tu rnega doma v K a m n i k u po ­d e l i l i knjižne nagrade 50 najboljšim d i j akom. Razde l j en i so b i l i t ud i po­k a l i i n p r i znan ja , k i so j i h p r e j e l ' raz redne ekipe i n posamezn ik i v tek* m a h ob D n e v u mladost i . N a nižji g i n v n a z i j i je b i l letos uspeh povprečno z« 6% slabši ko t l an i , v višji pa je b i l z* 4% boljši. Z . P O S V E T Č L A N O V S V E T O V K R A N J ­

S K I H S T A N O V A N J S K I H S K U P N O S T I

V torek, 25. t. m. je b i l v K ran j « posvet novo i z vo l j en ih članov svetov s tanovan j sk ih skupnos t i Z la to polje, H u j e - P l a n i n a i n K r a n j , k i se bodo kons t i tu i ra l e te dn i . M e n i l i so se O v l og i i n na logah s tanovan jsk ih s k u p ­nost i i n o težavah, k i j i h imajo na po ­sameznih območjih.

V s a k a skupnost bo skušala pomagat i družinam na terenu po svo j ih močeh.

C l a n i svetov so k r i t i z i r a l i gradnjo b lokov , k jer p ro j ek tan t i n iso upošte­v a l i l o k a l o v za trgov ine, pekarne ipd. , ter p red laga l i , naj b i v pr ihodnje p o ­k l i c a l i z r a ven t u d i koga i zmed n j i h . R a z p r a v l j a l i so tud i o us tanav l jan ju uslužnostnih de lavn ic , k i b i s tanova> cem še z last i kor i s t i l e .

4, J U L I J A OBIŠČITE Z A B N I C O !

Z a D a n borca p r ip rav l j a j o v Žabnici p r i K r a n j u ve l i ko pa r ­t i zansko BlavjO. Dopo ldne bodo s lovesno o d k r i l i spomenik pad ­l i m borcem i n žrtvam fašistič­nega nas i l j a n a lepo ure j enem pros to ru kra jevnega u rada 2 a b -n ica . Center predvojaške vzgoje občine K r a n j bo tisto ju t ro raz ­v i l svo j prapor , k i bo nos i l ime po narodnem hero ju V i n k u Ze v -n i k u i z Praš. Borec, V i n k o je 1948. l e ta v jurišu n a nemške tanke v bližini Idr i je junaško padc i .

Popo ldne bo n a sporedu te lo­v a d n i nastop, ki . je b i l na jav l j en že za 30. j u n i j . Nas topu bo> s le­d i l a družabna p r i r ed i t e v s pa r ­t i z ansk im s lav jem, i

N a večer p red p r a z n i k o m bo posebno z a n i m i v a upr i z o r i t e v borbe v Rov tu , k i jo bo izva ja lo Prešernovo gledališče iz K r a n j a . Besed i lo I vana B e r t o n c l j a - J o h a -na, k i je preživel ta boj , je d r a ­m a t i z i r a ! I van F u g i n a .

P r o s l a va D n e v a borca v Žab­n i c i bo Setos res veličastna. P r e ­b ivate ! Žabnicc želijo, da se je vsaj bližnji okoličani udeležijo v čim večjem številu. Dne 4. j- . i l i ja bodo že ob 7. u r i zsče".? voz i t i udeležence posebni avto­bus i iz K r a n j a i n škofje L o k e .

V .

Kranj, 28. junija 1957 &tms Gorenjske 3

Ustanavljanju obrtnih obratov je treba posvetiti več pozornosti Obrtništvo j e pomembna panoga našega

gospodarstva, saj dopolnjuje pro i zvodnjo i n ­dustr i j skega b laga za široko potrošnjo. U p o ­števaje naše dosedanje gospodarske možnosti, pa smo tej gospodarski panogi posve t i l i vse premalo pozornost i . Toda sedaj, ko so pogo j i neko l i ko spremenjen i , l ahko tud i to gospo­da rsko panogo obravnavamo z neko l i ko d r u ­gačnih stališč. Zato n i nič čudnega, če j e •ekre tar ia t Ok ra jnega odbora Socialistične »veze de lovnega l juds tva v K r a n j u da l po ­budo za neko l i ko širše i n temeljitejše ob rav ­navanje p rob l emat ike s .področja obr t i . V torek so se zb ra l i v ta namen v K r a n j u z a ­s t opn ik i neka t e r ih občinskih l j u d s k i h odbo­r o v ter Okra jne obrtne zbornice .

Iz izčrpno sestavl jenega poročila ter i z razprave povzemamo nekaj najznačilnejših, P rob l emov .

Z razvo j em indus t r i j ske pro i zvodn je d o ­b i v a tud i obr t čedalje večjo v logo z last i v tem, da m o r a pr i l aga ja t i svojo dejavnost po t r ebam tržišča. Nekatere panoge pro i zvodne obr t i s icer izgubl ja jo n a svo jem pomenu, spričo večjega ra zmaha industr i j e , h k r a t i pa se porajajo nove ob r t i , k i j i h ter jajo potrebe tržišča.

Čeprav ugotav l jamo, d a i m a obrtništvo p r i nas z e l o *pomembno vlogo, pa v p re t ek los t i n i smo posvečali dovol j .pozornosti tej gospo­d a r s k i panogi , kot b i jo zaslužila. Obrtništvo je po osvobodi tv i i z le ta v leto čedalje bol j zaostajalo. Danes pa, k o usmer jamo vse naše gospodarske si le v d v i g življenjske r a v n i de lovnega človeka, postaja razvo j obr t i š « posebej ak tua lno vprašanje. Zato je t reba povsem resno p r i s t op i t i k us tvar jan ju pogo­j ev i n možnosti za čim hitrejši razvo j — predvsem — socialističnih uslužnostnih obr t ­n i h obratov. H k r a t i p a je t reba i m e t i t u d i p r a v i l e n odnos do zasebne ob r t i .

Danes je v k r a n j s k e m ok ra ju 266 ob r tn ih G°djetiJ socialističnega ter 1226 o b r t n i h ob ra ­tov zasebnega sektor ja , skupno torej 1591 obr tn ih de lavn ic i n obratov.

Število ob r tn ih obratov v socialističnem •ektor ju i z le ta v leto s i ce r raste, vendar še

r

P o poda tk ih iz 10 a n k e t i r a n i h pod ­jeti j v K r a n j u se od 9440 zapos len ih h ran i v menzah 790 l j ud i , k a k i h 1500 de lavcev pa se h r a n i le priložnostno. Izmed teh 10 podjeti j 4 n ima jo lafitne menze. Dobra polovica- vseh zaposle­n i h v teh podje t j ih stanujo dl je kot 4 k m od podjet ja; na delo se vozi jo s k o l e s i , v l a k i i n avtobusi , mnog i pa pr iha ja jo tud i peš.

Podobno p rob l emat iko ugotavl ja jo t r d i v d rug ih občinah i n podjet j ih . Večina t i s t ih , k i n imajo urejene, p r e ­hrane in k i ne stanujejo v bližini pod ­jetja, je iz vrs t n e k v a l i f i c i r a n i h i n p o l k v a i i f i c i r a n i h de lavcev o z i r oma po­možnih in nižje s t r okovn ih uslužben­cev. Te kategori je de lavcev i n usluž­bencev, k i imajo najnižje pre jemke, še z last i žuli neure jena prehrana , s ta­novanje in podobn i p rob l em i . N a to nekate r i de lavsk i svet i i n l j udsk i o d ­bor i premalo mis l i jo . De l oma je i s k a l i v z rok v tem, da v o rgan ih samouprav ­l jan ja prev laduje jo v i s o k o k v a l i f i c i r a n i i n k v a l i f i c i r a n i de lavc i ter srednje s t r okovn i uslužbenci. I zmed delavcev, članov dela viških svetov v 93 goren j ­s k i h podjet j ih (iz k a t e r i h so zb ran i podatki ) je b i lo l an i 2 2 % v i s o k o k v a l i ­f i c i r a n i h , 5 7 % k v a l i f i c i r a n i h , 1 8 % p r i ­učenih tn le 3 % n e k v a l i f i c i r a n i h de­lavcev. Izmed uslužbencev, članov teih de l a vsk ih svetov, pa je b i l o 1 2 % višje, 6 C % srednje i n 2 0 % nižje s t r okovn ih uslužbencev ter 6 % i z v rs t pomožnih uslužbencev. Tek sestav de l avsk ih s v e ­t o v je sicer glede na nj ihove naloge ra zuml j i v , vendar pa b i se m o r a l i o r ­gani de lavskega uprav l j an ja bolj u -k v ar j a t i tud i s p rob l emi , k i mnoge nekval i f io iraine in po lkva l i f i c i r ane de­lavce in uslužbence še dosti bolj tiščijo k a k o r druge. Z .

vedno prepočasi. T a sektor o b r t i se je gleda na število obratov do danes povečal za 3 0 0 % , če ga vzpore jamo s stanjem i z leta 1946. T o vsekakor kaže, d a bo treba razvo j o b r t i po ­speševati p redvsem v socialističnem sektor ju .

S E P R E M A L O O B R T N I H O B R A T O V Z l as t i v i n d u s t r i j s k i h središčih i n tud i

ponekod na podeželju^ ugotav l jamo, da posa­m e z n i h obr tn ih obratov p r iman jku j e . Za to je treba, • tem se danes bržkone vs i s t r in jamo, p r i s t op i t i k us tanav l j an ju i n o d p i r a n j u n o v i h ob r tn ih de lavn ic . V enda r p r i tem ne smemo prez re t i naslednjega de js tva : v posamezn ih občinah so že začeli odp i ra t i i n us tanav l j a t i nove obrtne obrate. Toda že takoj v začetku so ob r emen i l i te obrate — vsaj v večini p r i ­merov — z vsemi družbenimi obveznos tmi , i n j i h smat ra l i , da morajo t i o b r t n i obrat i že takoj v začetku dajat i dohodek družbi. T a k o stališče se je pokaza lo večinoma kot n e p r a ­v i lno . Ce že ustanov imo n o v i o b r t n i obrat , m u m o r a m o n u d i t i vsaj v začetku take po ­goje, d a bo l a h k o tak obrat zaživel. Iz le ta v leto tud i ugotav l jamo, da nekatere o b r t i i zumi ra jo , da je t ov r s tn ih obratov iz le ta v leto manj . Za to b i b i lo prav , da b i občinski l j udsk i odbor i , s pomočjo davčnega v i j aka , z a v i r a l i nadal jn je i zumi ran j e t a k i h ob r t i .

K A Z E , D A J E P R E M A L O Z A N I M A N J A Z A P R O B L E M E OBRTNIŠTVA

To bomo takoj u t e m e l j i l i : omenjenega sestanka, o k a t e r e m poročamo, so se ude l e ­žili zas topn ik i le štirih občinskih l j u d s k i h odborov s področja kran jskega okra ja . M e d n j i m i smo z last i pogrešali zastopnike O b L O Jesenice , k j e r je p rob l em obrtništva še p r a v posebno p e r e č . . .

S k l e p i , k i so j i h spre j e l i na tem sestanku, p a imajo za razvo j ob r t i , b re z d v o m a v e l i k pomen.

D a b i ok ra jn i t e r občinski l j u d s k i odbo r i aamostojneje i n laže pospeševali i n usmer ja l i razvoj otorti na svojem področju, se v bodoče ne b i smelo dogajati , da b i republiški o rgan i že vnapre j p redp isova l i kvo to sredstev, k i naj se stekajo v proračune. Ra z en tega naj b i občinski l j u d s k i odbor i zarad i p o m a n j k a ­n ja p ros to ra za posamezne obrtne de lavnice , p r edvsem v mest ih , spre je l i morda od lok (podobno kot so ga v občini L j u b l j a n a - c e n -ter), k j e r je določeno, da se v mes t ih ne smejo g rad i t i s tanovan jsk i b l o k i , ne da b i i m e l i v pritličju p r edv iden prostor za razne obrtne uslužnostne de lavnice . Tajništvo za delo naj b i . v sodelovanju z obrtno zbornico sestav i lo konkre t en pred log za vzgojo kadrov v ob r t i , medtem ko bi b i lo t r eba tud i nag ra ­

j e van ju v obrtništvu posvet i t i več pozornost i . T u d i i ndus t r i j ska podjetja, k i imajo v svo jem sestavu vrsto r emontn ih ter obr tn ih de l av ­n ic , naj b i j i h izločila iz o k v i r a podjet ja i n pomaga la us tanav l ja t i obrtne obrate v k o ­m u n a h .

T o je le nekaj sk lepov omenjenega se­s tanka . Toda če bodo vs i pr is to jn i o r gan i začeli te sklepe sistematično uve l j av l j a t i , h k r a t i p a če upoštevamo še pe r spek t i vn i r a z ­voj obrtništva, h ka t e r emu bodo v k r a t k e m p r i s t op i l i , l a h k o k m a l u pričakujemo večji r a z m a h te gospodarske panoge na G o r e n j ­skem. L A.

Dekleta - lep poklic vas vabi

Višja šola za med ic inske sestre n a V o j n i med i c i n sk i akademi j i v Beog ra ­d u i n Višja šola za medic inske sestre v okrožni v o jn i bolnišnici v Zagrebu sta ra zp i sa l i k o n k u r z za spre jem no ­v i h gojenk. P o u k na obeh zavod ih t r a ­j a 3 leta i n je brezplačen, k a r ve l ja tud i za ostalo oskrbo . P o končanem šolanju oprav l ja jo gojenke dolžnosti med i c insk ih sester v vojaških bolniš­n i cah v J L A .

Natečaja za spre jem v te šole se l ahko udeležijo dekleta , državljanke F L R J , k i so zdrave i n sposobne op rav ­l j a t i vojaško službo i n n iso b i l e v zad ­n j i h dveh l e t ih sodno kaznovane, da imajo državljanske prav ice i n da so samske i n brez otrok. Razen tega k a n -didat in je ne smejo b i t i starejše od 22 let i n morajo imet i 8 razredov g i m n a ­zi je z z r e l o s tn im i zp i t om.

M e d šolanjem prejemajo gojenke tud i denarno podporo, i n s icer v p r ­v e m l e t n i k u 800 d inar jev , v d rugem 1100 d inar j ev i n v t re t jem l e t n i k u 1400 d inar jev . Razen tega pre jemajo tud i vsak mesec 1000 d inar jev , k a r je namenjeno k r i t j u i z r edn ih stroškov med šolanjem. — L e t n i odd ih gojenk tra ja 30 dn i i n semestra ln i odd ih 10 dn i .

P o končanem šolanju mora jo k a n d i -dat inje ostat i v a k t i v n i službi v J L A najmanj t r i k r a t to l iko , k o l i k o r Je t r a ­ja lo šolanje. Letos imajo prednost za »prejem v te šole predvsem pa r t i z an ­ske sirote in otroc i žrtev fašističnega teror ja . Prošnjo za spre jem je i z po l ­n i t i na posebnem obrazcu , katerega je moč dob i t i p r i vo jnem re ferentu na O k r a j n e m l judskem odboru a l i na V o j n e m odseku K r a n j . Prošnje je t re ­ba predložiti V o j n e m u odseku K r a n j do 20. avgusta 1957.

Major Dušan Vukovie

GOSP I M O Ž E N E

KEGA DELA V torek. 25. t. m. je b".la v K r a n j u kon ferenca Zveze ženskih društev okra ja

K r a n j , na ka t e r i so ra zp rav l j a l i o zaščiti matere i n o t roka na Goren j skem. Navzoči so b i j i tud i gostje, med n j i m i s ekre ta rka Repub !iškega odbora Do l f ka Bostjančičeva, zastop­n i ca Cent ra lnega h ig ienskega zavoda C i t a Bo l e tova i n zastopnik Okra jnega odbora S Z D L K r a n j Tone Hafner .

Iz poročila, k i ga je poda la predsednica okra jne Zveze ženskih društev M a r i j a S t r a j -ner jeva, povzemamo nekaj m i s l i :

H i t e r gospodarski i n družbeni razvoj v naši državi zahteva, da je zapos lenih čimveč ženo, sad je le mater ia lno neodv isna žena l ahko enakopravna možu. P r i zapos lovanju pa podjetja ne smejo zamenjavat i enakoprav ­nost i z enako telesno zmogl j ivost jo, kot jo i m a mož. Da se bo žena lahko ude js tvova la tud i v družbenem življenju, jo moramo r a z ­b remen i t i težkih gospodin jsk ih de l in jo p r a ­v i l no zaščititi na de lovnem mestu. Dolžnost podjeti j je, da ustanavl ja jo lastne menze, k i bodo nudi le d e l a vkam kva l i te tno hrano, po­trebno pa bo us tanov i t i še več šolskih k u h i n j , k jer se bodo h r a n i l i otroci , in pa predšolskih ustanov. T u d i uslužnostnih obratov je za se­daj še ve l iko premalo .

O k r a j n a Zveza ženskih društev je p r i u r e ­j an ju teh zadev ves čas sodelovala. T u d i za zdravstveno zaščito žene, za uk in i t e v nočnega de la v podjet j ih, za s t rokovno usposobl jenost in zdravstveno prosvet l jevanje žena se je vseskoz i zavzemala . V zadnjem obdobju n i b i l o zabeleženih nobenih .grobih kršitev z a ­ščitnih ukrepov v podjet j ih.

Z a sedaj j e na Goren j skem še vse premalo Osamosvojenih o b r a t n i h ambulant . Te us ta ­nove skušajo posvet i t i posebno pozornost p r even t i v i . Lepe p r imere uva jan ja p r e v e n ­t i vne zdravstveno službe i m a m o v »Iskri«,

»Tiskaninl«, »Inteksu« i n še neka te r ih d r u g i h podjet j ih. Dokajšnjo mero s k r b i za zapoeleno ženo nam dokazuje tud i ustanav l janje žen­s k i h h i g i ensk ih kotičkov v neka te r ih večjih tovarnah .

Za razbremeni tev i n za zdravje delovne žene so ve l ikega pomena obratne menze, k i bi med de lovn im časom lahko nud i l e de lav­cem obrok tople hrane. O b r a t n i h menz še nimajo povsod, pač pa bifeje. S i n d i k a l n a organizac i ja tovarne »Iskra« se že meni o tem, da b i n j ihova menza v po lu rnem o d ­m o r u se rv i ra la toplo hrano.

N a Goren j skem je še vedno precej z d ra v ­stveno ogroženih otrok, k i j i h vsako leto pošiljamo na letovanje. L a n i je letovalo ob mor ju in v B o h i n j s k i S redn j i vasi 582 otrok, razen tega pa j i h je tabor i lo v Fazan i 1251. Zveza ženskih društev predlaga, naj b i v l e ­tošnjem letu p r i p r a v i l i še več taborov z z a ­dovol j ivo oskrbo in us t rezn im pedagoškim ter med i c insk im osebjem. V tak ih l e t ova ln ih cent r ih naj b i b i l po možnosti tud i s ta ln i zd ravn ik .

Za zdravs tven i nadzor nad mate rami i n o t rok i bo potrebno še mars ika j uk r en i t i . V k ran j skem okra ju je 8 ustanov za zaščito žene, za zaščito o t roka pa 33. S k r b za zd rav ­stveno varstvo šolske mlad ine ima 6 šolskih ambulant i n 19 šolskih zobnih ambulant . Z a ­ščitna dejavnost je še nesorazmerno ure jena, posledice tega pa se kažejo v zdravs tvenem stanj u.

V D E L A V S K E M S V E T U T O V A R N E » S A V A « J E 2S% M L A D I N C E V

•Sest let delavskega samouprav l j an ja je v To ­v a r n i gumi j ev ih i zde lkov »Sava« K r a n j rod i lo dobre sadove. Precej najboljših članov k o l e k t i v a se je seznani lo z o snovn im i načeli uprav l j an ja , 26% m l a ­d incev v novem de lavskem svetu pa kaže, da se v »Savi« tud i m lad ina dobro uve l jav l ja . P r e m i j s k i p r a v i l n i k je nov i d e l a v sk i svet letos temel j i to p r e ­tresel i n i zpopo ln i l . Posebno pozornost posvečajo zdaj p r i h r a n k u mate r ia la . P o novem p r a v i l n i k u se p r i z n a p r em i j a za p r i h r a n e k v sakemu članu k o ­l ek t i va .

N a pobudo s ind ika lne podružnice je b i l a letos r t o va rn i ustanov l jena tud i okrepčevalnica, v k a ­ter i dobi jo de lavc i v pavz i topel obrok hrane . Določena Je b i l a tud i udeležba za gradnjo stano­v a n j s k i h hiš v tem letu. Z a odd ih članov k o l e k t i v a je podjetje k u p i l o ob mor ju zemljišče, k jer bodo de lavc i že v tem le tu l ahko tabor i l i . Do p r i h o d ­njega polet ja pa bodo t am pos tav i l i svoj dom. N a okrevanje v počitniške domove bodo letos pos la l i 30 de lavcev .

Z E N E Z OTROKI N E BODO V E C D E L A L E PONOČI

V tovarnah, k j e r delajo žene v nočnih Izmenah, Je b i l o ugotov l j en ih precej več obolenj , kot p a v t i s t ih podjet j ih, k j e r delajo samo podnev i . Obo le ­n ja je p r ip i sova t i razen tega še težkim pogojem zarad i oddal jenost i od de lovnega mesta, de loma pa tud i težkim soc ia ln im ra zmeram v neka te r ih d r u ­žinah. T o v a r n a »Inteks« i m a povprečno 5% b o l n i ­kov v staležu, »Tiskanina« 8%, »Pletenina« 7,54%, »Iskra« pa le 4%. V odsto tku obo le l ih so vštete t u d i žene, k i ostanejo doma zarad i nege otroka. N a G o ­ren jskem je u k i n i l a nočno delo le Škofjeloška p r e ­d i ln i ca , v os ta l ih podjet j ih pa se lotevajo tega postopoma. V »Inteksu« za sedaj premeščajo žene z o t r o k i na t ista de lovna mesta, k jer ne delajo ponoči. V zadnjem času premeščajo žene-matere na tak način tud i v »Tiskainini«. S t emi u k r e p i bodo p rav gotovo zmanjšali število obolenj .

K O L E K T I V »TRANSTURISTA« PROUČIL UREDBO O DELITVI D O H O D K A

P o sporočilu predsedn ika de lavskega sveta v škofjeloškem prevozniškem podjet ju »Transturist« tov. P a v l a Podobn ika , so v tem podje t ju že začeli proučevati novo uredbo o de l i t v i dohodka. Na jpre j je o njej r a zp rav l j a l u p r a v n i odbor , po tem de l avsk i svet, s i n d i k a l n a organizac i ja pa je prevze la nalogo, da z uredbo seznani ko l ek t i v .

P o r e zu l ta t ih iz letošnjih p r v i h 4 mesecev b i b i l o podjetje po nov i u r edb i glede f o rm i ran ja l a s t n i h skladov, na slabšem kot prejšnja leta, k e r m o r a letos plačevati sorazmerno v e l i k znesek na račun proračunskega p r i spevka , p a t u d i soc ia lno zavaro ­vanje predstav l ja ob 25% stopnj i na dohodek znatno večje breme kot je b i l l a n i ob višji s topnj i le n a plače.

K o se je de lavsk i svet na praktičnem p r i m e r u prepričal, da vsak p r i h r a n j e n d inar v m a t e r i a l n i h stroških predstav l ja plače s p r i sp e vk i , se je l o t i l več pomembnejših sklepov za varčevanje p r i m a ­t e r i a l n i h stroških. Razen tega bo že s 1. j u l i j em 1.1. uvede l dve nov i av tobusn i zvez i za prevoz de lav ­cev na delo i n iz dela. T i s t i m šoferjem v to­vo rnem prometu, k a t e r i m so se doslej plače do l o ­čale po de lovnem času, bodo s p r i h o d n j i m mese­cem po pred logu upravnega odbora plačevali po no rm i . K e r pa je plača manjša kot znaša dnevn i ca za 1 de lovn i dan, b i b i lo potrebno tud i dnevn i co določiti kot plačo s količinskim pokazate l j em t. J . s prevoženim t/km. Drugače pa so šoferji še vedno bolj za in te res i ran i za dnevnice kot za samo plačo. A k o b i kom i s i j a za plače uv ide l a prednost i plače­vanja še dnevn ic v n e k a k i h t/km, b i se vsekakor stor i lnost šoferjev še znatno povečala.

»Nedvomno pa je res, da je nova uredba raz ­g iba la člane de lovnega ko l ek t i v a in j i h za in teres i ­ra la za dosego večjega dohodka kot l an i . P o m a n j ­k l j i v os t pa je v tem, da je m i n i l a že po lov ica leta, pa za rad i pomanjkan ja navod i l še vedno ne m o ­remo sestavit i realnejši dokaz dosedanj ih pr i zade­vanj ter na teh rezu l ta t ih sestav i t i p lan za II. polletje,« nam je nap i sa l tov. Podobn ik na k o n c u svojega sporočila.

C E S T O S K O K R I C E D O L E T E N C S O A S F A L T I R A L I

O k r a j n a U p r a v a za ceste je že v l a n s k e m le tu površinsko as fa l t i ra la cesto III. reda z M l a k e pro t i G o l n i k u do . letenškega gozda. Za rad i mehkega ce­stišča in zmrzn jen ja je cesta preko z ime precej r a zpoka la in se usedla. P r e d dnev i pa so as fa l t i ra l i še 2 k m ceste, i n to od cestnega križišča s K o k r i c e do M l a k e , s tar i asfalt p ro t i L e t encam pa so še enkrat p r e v l e k l i z asfal tom. Cesta je dolga 3,5 k m . V nas lednjem mesecu imajo namen nadal jevat i z dokončnimi de l i na novo spel jani cestni re lac i j i od letenškega gozda p ro t i G o l n i k u , ke r je le-ta spe­l jana po novem načrtu tako, da se bo cesta izog­n i l a vas i Gor ice . Ta odcep ceste so pričeli g rad i t i že pred t r em i le t i , toda zarad i uk in i t v e invest ic i j so preneha l i z nadal jn jo gradnjo. K o bo cesta do ­končno ure jena, bo mnogo lepše speljana in krajša za G o l n i k , poleg tega pa bo vsa cesta bolj r avna i n as fa l t i rana, ka r bo nedvomno za tamkajšnje preb iva ls tvo , z last i pa za golniško bolnišnico, k i i m a precejšen vsakodnevn i promet, nedvomno ve ­l ike kor i s t i . •

V teh dneh pa so končali z asfalt iranj em ceste skoz i vas Nak l o . As f a l t i r a l i ' so 1 k m cestišča in to površinsko s kat ranom, ko bo ugodno vreme, pa bodo cesto p r e v l e k l i še z vročo b i tumensko maso. V k r a t k e m ima okra jna Uprava za ceste namen as fa l ­t i ra t i še cesto, k i vodi skoz i Šenčur i n Cerk l j e . V nas lednj i etapi pa še iz Hras t ja do Prebačevega, k o l i k o r pa bodo dopuščala finančna sredstva, o z i ­r oma ne bo izčrpan kred i t za cesta, pa jo bodo as fa l t i ra l i do Trbo j . As fa l t i ran je teh cest skozi vasi je nedvomno vel ikega pomena predvsem za p r e b i ­valce teh vasi , ker morajo zarad i vedno narašča­jočega prometa živeti ob cestnem p r a h u C r .

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom Kranj, Polj­ska pot 9, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.

Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena m a l i h oglasov j e : p r ek l i c 20 d i n , i zgubl jeno 10 d in , osta­lo 12' d i n od besde. ' Naročniki imajo 2 0 % popusta.

T E L E F . S T E V . O G L A S N E G A I N NAROČNIŠKEGA O D D E L ­K A J E : K r a n j 190.

200 kom. lat ( r imelnov) pro­dam ali zamenjam za žično m r e ­žo za ograjo. Nas lov v oglasnem odde lku .

Prodam staro hišno ostrešje, malo rab l j en štedilnik s plošči­cami , nekaj strešne opeke —

•brovca i n 2 njivi. — L i k o z a r P a ­ve l , V i s oko p r i Šenčurju.

Prodam avtogume 20 k r a t 650 i n 20 kra t 700. Po i z v e se Zg . B r -n i k i 26.

Smrekove deske suhe prodam. N a k l o 4.

Pocen i prodam hladilnik B A D p r i m e r e n za m l eka rne , gosti lne i n mesnice. No t ran ja prostor ­n i n a 42 k r a t 46 k ra t 74. Nas lov v oglasnem odde lku . w

Prodam motor znamke »Puch« 200 ccm v odličnem stanju. — T o n i , Mavčiče 63, Sml edn ik .

2 prostora, ob g l avn i cesti K r a n j — B l e d , p r i m e r n a tud i za večjo obrt dam v najem. N a ­slov v og lasnem odde lku .

Sprejmemo več natakarjev za G o r e n j s k i sejem. — »Delikatesa«, K r a n j .

Sprejmemo skladiščne delav­ce. Plača do 50 d i n na uro . — Prednost imajo on i , k i l ahko do­bi jo stanovanje v L j u b l j a n i . — »Metalka«, L jub l j ana , P a r m o v a 33.

Obveščamo vse interesente za vpis v Industrijsko čevljarsko šolo v Kranju, da v šolskem le­tu 1957-58 ne bomo sprejemali učencev, kar je bilo preje objav­ljeno.

Od Cerkelj do Kranja sem iz­gubil logaritmično računalo ( ce lu lo idno v usnjenem etuiju) dolžine 1,4 cm. Na jd i t e l j naj ga

prot i nag rad i v rne n a občino Ce rk l j e a l i v oglasni oddelek.

Kuharica z ust rezno k v a l i f i ­kac i j o dob i s 1. avgustom t. 1. službo v okrevališču. Nas lov v oglasnem odde lku .

Prodam novo hišo z 1000 m 2

zemlje v bližnji o k o l i c i K r a n j a . Nas l ov v oglasnem odde lku .

Z A H V A L A O b nenadn i i z g u b i našega d r a ­

gega P E T R A L U K A N C A

se i sk r eno zahva l ju jemo vsem, k i ste ga v t ako v e l i k em številu s p r e m i l i n a njegov i zadn j i pot i i n m u p o k l o n i l i vence.

Posebno zahva l o smo dolžni gas i lcem, čebelarjem, prečastiti duhovščini, i n v a l i d o m i n o r ga ­n i zac i j i Zveze borcev .

Družina Lukančeva

Z A H V A L A Vsem, k i ste ob težki i z gub i

našega l jubega moža, očeta, dedka , brata , s t r i ca

C I R I L A T O M A Z I N A

sočustvovali z nami , p o k l o n i l i t o l i ko vencev ter ga tako števil­no s p r e m i l i k zadn j emu počitku, naša i sk r ena hva la .

Posebno zahva lo smo dolžni z d r a v n i k u d r . N o v a k u , k i je t a ­k o požrtvovalno sk rbe l za njega v n jegov i težki bo lezn i i n Č. g. župniku za lajšanje t rp l j en ja . Najlepša zahva la domačim i n sosednim gasi lcem, k i so ga v tako v e l i k e m številu s p r e m i l i na zadnj i pot i . Z a h v a l a gre t u d i to ­varišu Lega tu i n tov. T i r i n g a r -j u za tako lepa pos l o v i l na go­vora . Vsem, k i ste n a kakršen k o l i način počastili njegov spo­m i n še enkrat naša zahva la .

Nak l o , Tržič 21. j u n . 1957 Žalujoči: družini T o m a z i n i n družina Križnar

S. D . »Mladost« v Kranju — Stražišče vabi vse l jubi te l je k o ­lesarskega športa na ustanovni občni zbor kolesarskega kluba,

<D H O

" 5

" 5 T

• PLUGE • OKOPALMKE • BRANE In • PLU2NE DELE

proizvaja

T O V A R N A V E R I G v Lescah pri Bledu

NaroCalte illt pri svojih zadrugah

i i ELEKTRARNA SAVA" - KRANJ Slara cesta 5

SPREJME V SLUŽBO VEČ K V A L I F I C I R A N I H STROJNIKOV , za katere je p o l r e b n a k v a l i f i k a c i j a i z s t ro jno -

ključavničarske stroke.

N a s t o p službe takoj .

Plača po t a r i f n em p r a v i l n i k u , t

Interesent i m o r a j o b i l i vojaščine p ros t i .

Prošnje z življenjepisom je pos la t i n a up ravo

podjet ja po možnosti tako j .

k i bo v nedel jo olb 9. u r i dopo l ­dan v društvenih pros tor ih n a S tad i onu v Stražišču.

V soboto, dne 29. j u n i j a ob 16. u r i bo v N a k l e m medza-družno tekmovanje koscev i n grab l j i c . P r i r e j a ak t i v m l a d i h zadružnikov N a k l o . P o t e k m o ­v a n j u bo vese l ica . — Aktiv mla­dih zadružnikov Naklo.

K O M U N A L N O PODJETJE ŠKOFJA L O K A

poziva svojce pokojnikov

pokopan ih n a pokopališču v Skor j i L o k i , k i se n iso odzva l i opozo r i lu , ob jav l j enem v »Slo­venskem poročevalcu« dne 14. X . 1956 i n »Glasu Gorenjske« dne 11. X . 1956, da to store do 15. j u l i j a 1957. P o tem d a t u m u bo s t a k i m i g robn i cami i n grobišči

razpo laga lo podjetje.

RAZPIS ŠTIPENDIJ .»Na osnovi sk lepa upravnega

odbora tovarne »Plamen« K r o ­pa z dne 11. jun i j a 1957 i n te ­mel jnega zakona o štipendijah (Uradn i l is t F L R J št. 32/55 in 30/56) razpisuje podjetje »Pla­men« K r o p a sledeče štipendije za šolsko leto 1957-58: 2 mes t i za študij na stro jnem

odseku TSŠ v L j u b l j a n i . 2 mest i (moški) za študij n a E k o ­

nomsk i s redn j i a l i v i s ok i šoli. 2 mest i za študij na M o j s t r s k i

šoli n a Jesen icah . 2 mest i z a študij n a s t ro jnem

odde lku tehnične fakul te te v L j u b l j a n i . Višina štipendije se določi po

U r a d n e m l i s t u F L R J št. 20/56. Interesenti naj predložijo proš­nje s po t rd i l om o spre j emnem i zp i tu i n z a d n j i m šolskim s p r i ­čevalom do 15. V I I . 1957 u p r a v i podjet ja.

Prednost p r i dode l jevanju šti­pendi j imajo višji r a z r ed i r a z p i -sanh šol ter člani k o l e k t i v a in n j i hov i svojci.«

GLEDALIŠČE

»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« K R A N J

V soboto 29. j u n i j a ob 16. i n 20. u r i G O S T O V A N J E V KOČEV­J U ob p r i l i k i pros lave »Tedna rudarjev«, A l o j z Remec — »MAGDA« . — Obe predstav i na odru Svobode R u d n i k a K o ­čevje v Šalki vas i .

V nedel jo 30. j u n i j a ob 16. i n 20 . u r i G O S T O V A N J E V KOČEV­J U ob p r i l i k i pros lave »Tedna rudarjev«, V i l l i a m Inge: » AVTOBUSNA POSTAJA « . — Obe predstav i v Šeškovem do ­m u v Kočevju. ZAKLJUČEK S E Z O N E !

» S T O R Z I C « K R A N J , 28. i n 29. j u n i j a , amer. b a r v n i f i lm » P O ­S L E D N J I I K O M A N C « , ob 17.30 i n 20. u r i ; 30. jun i j a , ob 9.30 u r i , ameriški b a r v n i f i l m » P O ­S L E D N J I K O M A N C « — zad ­n j ik ra t , Ob 16., 16. i n 20. u r i ameriški b a r v n i v i s tav is ion f i l m » U J E M I T E T A T U « .

L E T N I » P A R T I Z A N « , 28. jun i j a , amer. b a r v n i v i s t av i s i on f i l m » U J E M I T E T A T U « , ob 20.30. u r i ; 29. jun i j a , p r e m i e r a j a ­ponskega f i l m a » A T O M S K A B O M B A N A D H I R O Š I M O « i n p r e m i e r a franc. f i lma » M O Š K I S O T A K Š N I « ob 20.30. u r i ; 30. j u n i j a f ranc. f i l m » M O Š K I S O T A K Š N I « , ob 20.30. u r i — zad ­aj i k ra t .

» S V O B O D A « K R A N J , 29. j un i j a , amer. b a r v n i v i s tav i s i on f i l m » U J E M I T E T A T U « , ob 18. i n 20. u r i ; 30. j u n i j a , amer. barv . f i l m » P O S L E D N J I K O M A N C « , ob 16., 18. i n 20. u r i .

N A K L O , 29. jun i j a , f ranc. f i l m » M O Š K I S O T A K Š N I « , ob 20. u r i ; 30. j u n i j a j aponsk i f i l m » A T O M S K A B O M B A N A D H I ­R O Š I M O « , ob 17. i n 20. u r i .

R A D O V L J I C A , cd 28. do 30. j u ­ni ja , . i tal . zgodov insk i b a r v n i f i l m » O D I S E J « . V petek i n soboto ob 20. u r i . V nedel jo ob 15.30., 17.30. i n 20. u r i .

B L E D , od 28. do 30. jun i j a , amer. b a r v n i f i l m » V E L I K A N A ­G R A D A « .

L J U B N O , 29. i n 30. jun i j a , sovj. b a r v n i f i l m » E N A I N Š T I R I D E -S E T I « . V soboto Ob 20. u r i . V nedeljo ob 18. u r i .

» K R V A V C « C E R K L J E , 29. i n 30. j un i j a , amer. f i l m » S L I K A D O R I A N A G R A Y A « . V soboto ob 20.30. u r i . V nedel jo ob 16. in 20. u r i .

» S O R A » Š K O F J A L O K A , od 23 do 30. j u n i j a , i t a l . b a r v n i f i l m » S K A M P O L O « .

» R A D I O « J E S E N I C E , 26. j un i j a , nemški b a r v n i f i l m » K A M E ­N I T O S R C E « , ob 18. i n 20. u r i .

» P L A V 2 « J E S E N I C E , 28. j un i j a , amer. b a r v n i f i l m » D V O R I Š Č ­N O O K N O « , ob 18. i n 20. u r i ; 29. i n 30. j un i j a , nemški b a r v n i f i l m » K A M E N I T O S R C E « . V soboto ob 18. i n 20. u r i . V n e ­de l jo ob 16., 18. i n 20. u r i — dopo ldan ma t ine j a m l a d i n s k e ­ga f i lma . '

Ž I R O V N I C A , 29 . i n 30 . j u n i j a , f ranc . b a r v n i f i l m » A V A N T U ­R E S E V I L J S K E G A B R I V C A « .

D O V J E M O J S T R A N A , 29. i n 30. j u n i j a , ameriški b a r v n i f i l m » D V O R I Š Č N O O K N O « .

TRŽNI PREGLED

V K R A N J U

P o v r t n i n a se je na t r g u zad ­nje dn i že precej pocen i la . G r a ­ha, k i ga imajo ze lenjavne t rgo­v ine , še n i naprodaj . Solate l e -denke pa je dovol j po 20 d i n k g . T u d i i z b i r a ko l e rab i c je b i l a precejšnja. P roda ja l i so j i h po različnih cenah, o d 8 d inar j ev napre j . J a j c a so še vedno po 16 d inar j ev kom., surovo maslo pa po 480 d i n kg . G o b j e b i l o v ponedel jek zelo malo , bo rovn i c p a spet nič. T o k r a t so p r o d a l i ce lo nekaj sadik pap r i k , čeprav je zanje, že pozno. T u d i cvet ja j e b i l o v e l i k o naprodaj .

GIBANJE PREBIVALSTVA

V K R A N J U

Rodile so: I vana LukančiČ, gospodinja — dečka; M a r i j a Demšar, gospodinja — dečka; A m a l i j a Rant , gospodinja — deč­k a ; I vana Kržišnik, tov. d e l a v k a — dek l i c o ; P a v l a Belovič, tov. d e l a v k a — dek l i c o ; M i h a e l a Her l ec , uslužbenka — dek l i co ; O lga Rant , tov. de l avka — deč­k a ; C i l k a Bened ik , učiteljica — dek l i co ; A l o j z i j a S tanon ik , tov. d e l a v k a — dek l i co .

Poročili so se : F r a n c M a r k u t a , de lavec i n A n t o n i j a D r a k s l e r , d e l a v k a ; F r a n c Tominec , i z o l a -ter i n A n g e l a V e t r n i k , šivilja.

N A J E S E N I C A H

Rodile so: M e l a n i j a Prinčič, gospodin ja — dečka; Terez i j a A n d r l e , uslužbenka — dečka; S i b i n k a Stojanovič, gospodinja — dek l i co ; P a v l a AUbreht, d e l a v ­k a — dečKa; M a r i j a Lavrič, go ­spodin ja — dečka; M a r i j a B e l o ­vič, tov. de lavka — dek l i c o ; M i ­haela Her l ec , uslužb. — dek l i co ; M a r i j a Sve t ina , t r g . pomočnica — d e k l i c o ; V i k t o r i j a B e v k , go­spodin ja — dek l i co ; M i r a P a v l o -vič, uslužbenka — d e k l i c o ; I v a ­n a L i ch t eneke r , gospodinja — dek l i c o ; V i k a Kržič, gospodin ja — d e k l i c o ; Roza l i j a Purge r , go­spodin ja — dečka; Jožefa V o -grinčič, gosp. pomočnica — deč­k a ; I r ena Ropret , gospodinja — dek l i co ; P a v l a To rka r , gospodi­n j a — dečka; Štefka Legat , p r o ­da ja lka — dek l i co ; P a v l i n a G r i l c , gospodin ja — dekl ico .

Poročili so se: Janez Suen , e l ekt romonter i n A n a Mediže-vec, otroška negova lka ; Janez L a h a r n a r , absolvent geografi je i n S i l v e s t r a - J u s t i n a S l i v n i k , uslužbenka; M i l a n H r i b a r , m e ­han ik i n An t on i j a S l i v n i k , lavec i n M i l e n a Čuden, s e r v i r k a ; M a r i j a n Cestar, de lavec i n F r a n c k a J a r m , d e l a vka .

Umrli so: I van d r . K o b e n t a r , obme jn i ve te r inar ; B o g o m i r a A i chho l z e r , osebna upoko j enka ; V i n k o Miklavčič, osebn i upoko­jenec.

Rod i l e so: I v anka Uršič, go­spodin ja — dek l i c o ; V i d a R a v ­n ik , gospodinja — dek l i c o ; K a ­ta r ina M a c u h , gospodinja — deč­k a ; P a v l a Ja l en , gospodinja — dek l i co ; A n a Kovačič, snažilka — dečKa; O lga K r a g e l j , d e l a vka — dečka; M a r i j a K o p a v n i k , go­spod in jska pomočnica — dečka; Zo f i ja Or ta r , d e l a v k a — dečka; F a n i k a Pagon , učiteljica — deč­k a ; M a r i j a Dro l e , gospodinja — dečka; Andrič Rado jka , gospo­

d in ja — dečka; Jožefa K l o b u ­čar, d e l a vka — dečka; M a r i j a Novogradec , de l avka — d e k l i ­co; D a n i c a Bre z i ga r , gospodi­n j a — dek l i co ; J a n j a Langus , uslužbenka — dek l i c o ; Ange l a Bremec , gospodinja — dečka; Štefka J u s t i n , gospodinja — dečka; Jožica Jerovšek, gospo­d i n j a — dečka; B e r t a V i s t e r , gospodinja — dek l i c o ; M a r i j a Beguš, gospodinja — dečka.

Poročili so se: V incenc i j V o -

§ § § S S O D I Š Č A

na dosmrtni strogi zapor In na trajno omeilttv državljanskih pravic

Marija Boštar oproščena P o ponovn i d vodnevn i o b r a v ­

n a v i so številni poslušalci v po­ro tn i d vo ran i okrožnega sodišča v L j u b l j a n i dne 24. j u n i j a t. 1. dočakali odločitev petčlanskega senata, k i j e r a zp rav l j a l o p r i ­m e r u gnusnega umora K a t a r i n e Simšič iz Šenčurja. Obdolženi I v an Boštar se je do k r a j a z a ­gr izeno otepal k r i v d e , njegov zagovorn ik je pa , k a k o r smo že poročali, n a prejšnji o b r a v n a v i zahteva l še psihiatrično p r e i s k a ­vo i n mnenje o tem, če je b i l Boštar m o r d a ob času storjenega dejanja v s tan ju patološkega opoja, k i b i lahko b is tveno v p l i ­v a l n a obdolženčevo prištevitost i n odgovornost. Izvedenca p s i h i ­a t ra d r . Milčinski i n dr . Vonči-na sta sodišču po jasni la , d a so n a p r a v i l i v bolnišnici za dušev­ne bo lezn i z obdolžencem p r e i z ­kus , k i je pokaza l , d a večje k o ­ličine a lkoho la res ne prenaša dobro i n d a ga t aka količina nenavadno močno o m a m l j a ter m u j eml j e t u d i moč spomina. I zvedeni dokaz i so p a govo r i l i za to, da obdolženec t istega v e ­čera n i sp i l kakšne izdatnejše mere a l k o h o l n i h pijač t e r da je b i l o njegovo ponašanje ob odho­d u p r o t i Šenčurju še povsem pr isebno. Ob višji stopnj i op i to-s t i b i pač tud i ne b i l več spo­soben za plezanje po l es tv i na streho i n za ra zk r i van j e opeke na hiši Simšičeve. P r a v tako pa tud i po p o v r a t k u domov n i k a ­za l noben ih posebnih znakov v in jenost i . K e r je obravnava zb ra l a dovo l jne i n dost i p r e p r i ­čevalne dokaze za njegovo sto-r i l s t v o t e r je obdolženca ko t s to r i l ca z vso gotovost jo p r epo ­

zna l t ud i osemle tn i sinček S i m ­šičeve že v p r e i skav i i n ponovno n a o b r a v n a v i , ga je sodišče spo­zna lo za k r i v e ga kazn i v ega de­jan ja uboja po d rugem ods tavku 135. člena kazenskega zakon ika . Sodišče je p r i t em smat ra lo za dokazano tud i , da so v o d i l i ob­dolženca ob s to r i l s t vu n i zko tn i nag ib i i n d a jo skušal Simšičevo najprej pos i l i t i . Sodišče se je tud i prepričalo, da je pobra l žrtvi najmanj 9000 d i n denar ja . P r i določanju mere k a z n i je moglo sodišče upoštevati ko t olajšilno le njegovo mladost i n s k r b za enega i zvenzakonskega o t roka . Nasprotno m u je pa kot zelo obtežilno štelo, da je s to r i l dejanje v nočnem času, d a je poskušal nad žrtvijo še posi lstvo i n to vpričo o t r oka Simšičeve, vpričo katerega j e nesrečnico potem še zadav i l . O t r o k u bo to strašno doživetje pač še za dolgo pus t i l o hude psihične posledice. Boštar tud i n i pokaza l po ogab­nem de janju noben ih znakov v znemi r j en j a a l i pr i zadetos t i . Nas l edn j i d an je šel celo še v k i n o . B i l je že tud i ka znovan za poskus v l omne tatv ine . Obsodbo je poslušal po zunan jem v idezu sodeč brezčutno, le življenje za z i d o v i m u je v idno že pobe l i l o obraz . Z a n i zko tno i n zavratno dejanje, k i ga je s t o r i l , je pač zaslužil strogo kazen in bo to kazen spre je l ko t pravično tud i zd rav i čut našega l judstva .

Obdolženčeva sestra M a r i j a p a je b i l a z a rad i p o m a n j k l j i v i h do ­kazov oproščena obtožbe, d a je spre je la kakšen delež od po bra­tu uropanega denar ja .

J . F .

IŠČEMO HONORARNEGA UPRAVNIKA za Be­gunje na Gorenjskem, k i b i obenem vodi l skupine p r i ob isku grobov i n ogledu bivše nemške mučil­nice. Zaželeno je znanje tujega j e z ika — nemškega a l i drugega.

Honorar po dogovoru. Informacije daje Okra jn i odbor Z B N O V Kran j .

O B V E S T I L O Obveščamo vse bivše borce N O B , aktiviste, inter-nirance, sploh vse sodelavce N O B od 1941—1945, da je ustanovljen POKRAJINSKI MUZEJ ZA GO­RENJSKO v K r a n j u — kjer že deluje oddelek N O B . T e m potom prosimo vse navedene, da od­dajajo ves zgodov inski mater ia l temu muzeju »in to prot i odplačilu a l i pa prot i reverzu. Ma te r i a l , bomo prefotografiral i i n orig inale v rn i l i , razen če j ih poklonijo. Zb i ramo vse orig inalne doku­mente iz časa N O B in to: fotografije, brošure, radio poročila, pisma internirancev, pisma i z begunjskih zaporov, propagando okupatorja a l i be-ga, časopise, mučilna orodja, nemško opremo, obleke, trofejno orožje bivših partizanov, risalne in druge pr ipo­močke iz tehnik, i td . Z a informacije se obračajte na naslov: Pokra j insk i muzej za Gorenjsko v K r a ­nju, Ma is t rov t rg 5.

lontar , e l ek t r i ka r in M a r i j a G a -br i e l , uslužb.; I b r a h i m C r n o -vič, de lavec i n B e s i m a Bešič, gospodinja ; A n t o n Kralič, de la ­vec i n J u l i j a n a Go lob , d e l a vka ; A n t o n Pogačnik, industr . t ehn ik i n Zo ros l ava M a l i , de lovod ja v labora tor i ju .

Umrli so: Janez G r i l c , k m e t ; F r a n c B u r n i k , osebni upoko je ­nec; F i l i p - J a k o b Orožim, oseb. upokojenec; M a r i j a Aleš, ro j . P i n t a r , gospodinja ; F r a n c K l i -nar , osebni upokojenec.

V TRŽIČU Rojeni: A l o j z i j a Grašič. Poročili so se: Jožef Pogačar,

električar i n L j u d m i l a K l o b u ­čar, p r ed i l ka .

Umrli so: Neža Nagode, upo ­k o j e n k a ; M a r i j a K a v a r , r o j . R o ­gelj, o skrbovanka .

NE P O Z A B I T E :

NAROČNIKI

•GLASA

GORENJSKEt

SO VISOKO

ZAVAROVANI

PROTI NEZGODI!

•Kranj, 28. junija 1957

Jeseniško gledališče pred zaključkom sezone

Iskal sem ga v gledališču, p a so m i Povedali , da je v Železarni »na šihtu«. Popoldne sem ga le Miašel v gledališki P isarn i za k u p o m pap i r j a na p i s a l n i o i i r i . »Precej se nabere teh reči, če­prav smo samo takozvano po lpok l i cno , oz iroma po novem amatersko g l eda l i ­šče,« je de ja l i n me povab i l , naj se-Gem. Neka j običajnih besed i n že sem

zastav i l p r vo vprašanje: »Kako je uspela m i n u l a sezona?« »Minevajoča sezona,« me je popra ­

v i l , »ker še gostujemo i n ne morem reči, kdaj bomo spus t i l i zaveso za k o ­nec sezone. G o v o r i t i o uspešnosti pa n i lahko, z last i v gledališču i n še po­sebej v amaterskem, k jer je dobršen Gel uspeha odv isen od dobre volje, zavzetosti i n požrtvovalnosti posamez­n ika . U p r i z o r i l i smo 9 premier . Vse kaže, da se bomo s številom predstav •ftočno približali številki 100 i n dosegl i Povprečje 220 do 230 ob iskova lcev na Predstavo. K v a l i t e t a predstav je n a n ivo ju , kakršnega naše gledališče pač zmore, z r a zuml j i v o k r i v u l j o — gor i n Gol. O d t reh domačih de l je p r i p u b ­l i k i najbol j uspela l judska i g ra J . T o -«Eažiča »Lepa Vida«, lepo sta b i l i spre ­l e t i tud i obe klasični de l i Mo l i e r ove »Scapinove zvijače« i n Less ingova • E m i l i a Galotti«, od m o d e r n i h d e l p a le najbolj ugaja la f rancoska komed i j a »Otroci prihajajo«. Z a r a d i pičlih f i ­nančnih sredstev smo m o r a l i i zb i r a t i komornejši repertoar i n se odreči ? a -

vnejšim spektak lom, k a r je seveda • p l i v a l o na obisk.

Brez iincnčnlh težav seveda n i šlo, toda počasi se človek nauči mašiti v r ­ze l i med pred lagan im i n spre je t im proračunom ter pametno pe l ja t i drugo Po lov ico sezone, čeprav ne veš, k a k ­šna in kolikšna sredstva bodo odobre­na . M o r a m pa posebno poudar i t i i z ­redno sk rb za naše gledališče družbe­n i h organ izac i j , p redvsem pa Občin­skega l judskega odbora Jesenice, saj nam pač dajo vse, k a r je v d a n i h po­goj ih možno dati.«

»Kako p a je z gledališkim k o l e k t i ­vom?«

»Razen m in ima lnega tehničnega oseb­j a , uprave i n pokl icnega, redno n a ­stavl jenega režiserja, so v s i i g ra l c i , režiserji i n pomožno umetniško osebje h o n o r i r a n i od nastopa, v k o l i k o r l ahko "Minimalno odškodnino za žrtvovani 0 a s imenujemo honorar . Požrtvoval­nost teh l j u d i se vse premalo ceni i n npošteva. Sestav igra lskega k a d r a p r i ­bližno ustreza našim potrebam, p r i l i v mlajših moči p a smo omogočili z r a z ­pisano avdic i jo , s icer ne v zaželeni, •endar uspešni mer i . V t a k i h pogo j ih le seveda izenačenost ansambla p r o ­b lem zase, z last i še, ker nekaj i g ra lcev *n i g r a l k s svo j im ta lentom i n ru t ino te presega amate rsk i n ivo . P r a v v tem Gelu ansambla , k i je g l a vn i nosi lec vsega repertoar ja , .pa n a m v bodoči *ezoni groz i nevarnost , da j i h nekaj °dide tud i v p o k l i c n a gledališča, ke r ° e bo brez posledic za naše gledališče, ^o je pač nujen razvoj i n nazadnje celo pr i znanje našemu gledališču.«

»Kako, d a je vaše gledališče šele le­tos prišlo na zamise l pogostejših go­stovanj po d r u g i h odrih?«

»Zamisel je stara, le sredstev n i b i lo , Ga b i zamise l r ea l i z i r a l i . No, sredstev tudi letos n i , oz i roma še n i , vendar so ob l jub l j ena . Dosle j smo gostoval i v K r a n j u , N o v i G o r i c i , K a m n i k u i n T r -iiču; zdaj pa smo se l o t i l i terena, k i Je nekoč že da ja l močan do l i v pub l i k e našemu gledališču, pa je za rad i p r e ­drage vožnje, živahnejše prosvetne de­javnos t i v območju i n tud i zarad i p r i ­dob i tve k i n a že p red let i usahn i l . No , «daj pač m i pr iha jamo k n j i m i n po­vsod smo toplo i n z navdušenjem spre­jeti , pa naj bo na Hrušici, J a v o r n i k u , O o v j e m In v K r a n j s k i gor i , a l i pa v B r e z n i c i , Radov l j i c i , Begun jah , L escah i n Go r j ah . Izdatke gostovanj s icer s k u -aamo k r i t i z Inkasom, k a r se pa zme­rom ne posreči p rav zarad i v i s ok ih p revozn ih stroškov. B o d i k a k o r k o l i že, letošnje izkušnje nam jasno kažejo, kakšne so v t em pogledu naše naloge v p r i h o d n j i sezoni i n k j e je naj t i ne »amo hvaležno, temveč tudi ' številno pub l i ko . Upa jmo , d a se bodo obl jube o sredstv ih za ta namen vsaj v m i n i ­m a l n i m e r i uresničile i n 8 tem tud i naši načrti.«

» In kakšni so še osta l i načrti za p r i ­hodnjo sezono?«

»Načrtov je ob i lo , vprašanje je le, kaj bomo zmogl i . Upa jmo , da spre­membe v ansamblu ne bodo prehudo vp l i va l e na naše delo. O k v i r n i reper ­toar je Gledališki svet že spreje l i n v P r i m e r j a v i z letošnjim le tom je neko ­l i ko bol j l j u d s k i v najpozitivnejšem * m i s l u te besede. U b r a n je tud i ma lce bolj na veselo s t runo , vendar ne za c e n o umetniške vrednost i . Konces i j o Pub l ike predstav l ja kvečjemu p r e d v i ­dena opereta, k a r pa opravičuje de j ­stvo, d a je b i l p rav letos v o k v i r u g le­dališča ustanov l jen simfonični o rke -s t e r , k i b i se naj p r e i z k u s i l t u d i v tej s t ransk i de javnost i . Poseben poudarek * reper toar ju je na m l a d i n s k i h de l i h ,

R A Z G O V O R Z U P R A V N I K O M S T A N E T O M J A G O D I C E M

saj je t u d i p redv ideno dvoje a l i tro je p r em i e r za mlad ino . S tem želimo ne samo pomlad i t i i g ra lske vrste, temveč p r i dob i t i čim več mlade pub l ike . U p a j ­mo, da nas bodo v teh s t reml j en j ih podpr l i t ud i d r u g i i n omogočili m l a ­d i n s k i abonma, z abonmajem pa bomo nemara prvič po i zkus i l i tud i p r i osta l i p u b l i k i . U p a m , da bosta občinski s i n ­d i k a l n i svet i n s ind ika ln i odbor Žele­zarne to nase pr i zadevanje podpr la . V načrtu je seveda t u d i nadal jn je po­glabl janje s t ikov z d r u g i m i odr i , z last i v o b l i k i i zmenjave gostovanj i n r e d -nejših obiskov p o k l i c n i h gledališč, v p r v i v r s t i Prešernovega gledališča v Kranju.«

»In za konec : ka j meni te o perspek­t i v a h jeseniškega gledališča?«

»Dejal b i , da so dobre. P o novem zakonu o gledališčih smo prišli do naz i va , k i je p r a v i l en — smo amater j i . Bogata gledališka t rad ic i j a , dvanajst uspe l ih sezon, pr idob l j ena p u b l i k a i n k u l t u r n e potrebe de lavskega centra so garant i za nada l jn j i obstoj M G Jese ­nice, seveda ob upoštevanju ustrezne subvenci je . Vse druge rešitve so n a ­si lne i n neprav i lne . P re imenovan j e v d ramsko družino »Svobode« je de jan­s k a degradaci ja , k i ima za posledico tud i konec subvenci je in s tem t u d i konec dosedanjega dela in uspehov. Jesenice so ne samo indust r i j sko , temveč tud i zeml jepisno, politično in s tem tud i k u l t u r n o središče zgornje Goren jske , k i je le precej daleč od s lovenske k u l ­turne metropole, zato imajo prav i co do svoje stalne, čeprav samo amater ­ske gledališke ustanove. Zaenkra t po ­gojev za pok l i cno gledališče na Jesen i ­cah n i (razen hiše). V s a s k r b naj t re­

nu tno ve l ja splošnemu in k v a l i t a t i v ­n e m u razvo ju amaterskega gledališča. Z d r a v o in p lodno amaterstvo pa je dobršen d e l naše s lovenske gledališke kulture.«

S tem je b i l na j in razgovor končan, mars ika j zan imivega , ka r pa je še s led i lo v pros tem razgovoru , pa p re ­sega o k v i r tega članka. U p r a v n i k u M G tov. Jagod i cu sem se p r a v lepo zahva ­l i l za pr i j e ten razgovor i n m u od vsega srca želel, k a k o r v semu jeseniškemu gledališkemu k o l e k t i v u , uspešen z a ­ključek letošnje in dober start na z a ­četku bodoče sezone. -ae-

•filmi, kAjUi cjltdama ŽALOSTNI SPORED

lahko imenujemo repertoar kranjskih kinematografov v zad­njem časn. Ne vemo, če je pod­jetjem sploh mogoče izbirati fil­me, ki jih bodo predvajala, po nekih repertoarnih načelih — drži pa, da že dolgo nismo videli dobrega filma.

»VERA CRUZ« je reprezentančen primer pu­

stolovskega filma: v njem je spretno uporabljeno vse, kar lahko publiko razburi in jo dve uri drži v napetosti. O umetni­ški vrednosti filma seveda ne more biti govora, v svojem žan­ru pa je kar dober, tudi po za­slugi glavnih igralcev Garyja Coopra in Burta Lancastra.

»POSLEDNJI K O M A N C

— prav tako ameriški in v barvah, je povprečen kavbojski film. Njegova edina posebnost je v tem, da v njem pobijejo več Indijancev kot v vseh kav-bojskih filmih, ki smo jih v zadnjem času videli, skupaj.

»PESEM MLADOSTI« Tu nas je kinematografsko

podjetje prav narahlo potegnilo za nos: film so naznanili kot premiero, čeprav smo ga v Kra ­nju videli že enkrat pred letom dni. Sicer pa gre za osladno italijansko storijo, brez prave cene in soli. mm

Z R A Z S T A V E V M E S T N E M M U Z E J U V K R A N J U

N I K O L A J O M E R S A : T IHOŽITJE Z R I B A M I

Z a boljše delo naših D R A M S K I H DRUŽIN

P r e d nedavn im so se z b r a l i na p r v i seji člani novoosnovanega dramskega sosveta p r i Sve tu Svobod i n prosve ta ih društev jeseniške občine. P r edsedn ik sveta je tov. Janez Svoljšak, medtem ko so os ta l i člani odrsk i p r a k t i k i d r a m s k i h družin in Mestnega gledališča Jesenice. N a svo j i p r v i sej i je d r a m s k i sosvet d a l pobudo za osnovanje skup ­nega ka ta loga vseh d r a m s k i h de l , k i j i h posedujejo posamezni odr i i n M G Jesenice. Ka ta l o g naj b i obsegal tud i podatke o zahtevnost i v log, scene in fco-stumaci je ter v skop ih s tavk ih podaja l g lavno vseb ino od r sk ih tekstov. Služil naj b i v o r i enta ­cijo vsem d r a m s k i m družinam i n režiserjem ter se po potrebi vsako leto dopo ln jeva l . D r a m s k i sosvet je tud i spre je l sk lep , da bo gostovanja d r a m s k i h družin načelno odobrava l sosvet, k i bo

z og ledom predstave a l i g l a vn ih vaj sk l epa l , če je de lo zre lo tud i za upr i zar jan je na o d r i h i z ven domačega kra ja . To je potrebno z last i zato, k e r se je dosiej po­gosto dogajalo, da so gostje z n e p r i m e r n i m i n slabo naštudira-n i m o d r s k i m de lom kva rno v p l i ­v a l i n a okus pub l i k e , s čemer je upada lo tud i zanimanje za delo domače d ramske družine. Zato bo d r a m s k i sosvet tud i nadzorova l repertoarje d r a m s k i h družin, z anal i zo repertoar jev zadnj ih t r eh sezon pa hoče do­

b i t i vpogled v de lo d r a m s k i h družin. Ob koncu je d r a m s k i sosvet t u d i r a zp rav l j a l o pomoči M G Jesenice d r a m s k i m druži­nam. K o t p r v i k o r ak v tej s m e r i bo M G Jesenice jeseni o r gan i z i ­ra lo maske r sk i tečaj i n eno-večerne seminar je za režiserje.

Zastav l jeno de lo dramskega sosveta v jeseniški občini je vsekakor poz i t i vno in kor i s tno , želeti b i le b i lo , da ostane tako tud i v bodočo. Tako načrtno delo bo nedvomno bogato obrodi lo .

- j -

Razstava v Kamniku S po zd ravn im govorom p r e d ­

sednice D K P D So l idarnost je b i l a v nedel jo v K a m n i k u odp r ­ta razstava gra f ike i n ma le p l a ­st ike s l ovensk ih l i k o v n i h umet ­n ikov . Razs tav l j ena de la je ob

o tvor i t v i tolmačil prof. k a m n i ­ške g imnaz i j e A l ad in L a n c . R a z ­stava je v dvo ran i nad kava rno zelo okusno ure jena i n bo odp r ­ta do 2. j u l i j a .

Z.

Z R A Z S T A V E V M E S T N E M M U Z E J U V K R A N J U

N I K O L A J O M E R S A : P I R A N 11.

K e r m e n i m , da bodo l jub i t e l j i l i k ovne umetnost i r ad i p r i s l u h n i l i razgovoru z akademsk im s l i ka r j em — impres ion is tom N iko l a j em Omerso, k i te dn i r a z ­stav l ja svoja de la v Mes tnem muze ju v K r a n j u , bom posredoval nekaj drobcev i z naj inega razgo­vora .

»Kakšni nagibi so vas privedli do odločitve, da razstavljate v Kranju?«

»Za današnjo razstavo se i m a m zahva l i t i p r e d ­vsem K l u b u l i k o v n i h delavcev Gorenjske . T o l i k o rajši pa sem se odzva l vab i lu , k e r me vežejo na K r a n j mladostn i spomin i — tu- sem namreč p re ­živel dobršen de l svoje mladost i . Pa t u d i pozneje sem se pogosto vračal v K r a n j , saj i m a m t u pre ­cej znancev i n sorodnikov . Seveda, če nočem biti krivičen, ne smem zata j i t i mesta in s l i kov i t e o k o ­l ice , k i sta m i p r i s r cu menda tud i zategadel j , ker n u d i t a s l i k a r j ev i pa l e t i i n čopiču neizčrpno z a ­k l adn i co motivov.«

»Kje ste doslej razstavljali?« »Svoja de la sem začel razs tav l j a t i leta 1937 kot

član »Kluba neodv i sn ih s l i ka r j e v - umetnikov«. Posle j sem se vsako leto vse do vojne udeleževal razstav, k i sta j i h p r i r e j a l a K l u b in Društvo slo­v e n s k i h l i k o v n i h umetn ikov . P a tudi po vojni sem se udeležil neka te r ih razstav doma in v ino­zemstvu. Leta 1937 sem razs tav l ja l v Zagrebu , l e ta 1947 v Beogradu , Trstu, M o s k v i , L en ing radu , Var ­šavi in P r a g i , če se hočem držati p rav i l nega zapo­redja po l e tn icah , potem naj omen im razstavo »50 let jugos lovanskega slikarstva« leta 1953 v L j u b l j a ­ni, nas lednje leto sem razs tav l ja l v Zag r ebu in Beogradu i n nato v g rup i petnajstor ice v L j u b l j a n i . Tej razs tav i so s led i le še razstave v Beogradu , Sa­ra j evu , Ce t i n ju i n Skop ju leta 1955. Seveda sem se medtem udeležil tudi d r u g i h občasnih potujočih razs tav po Sloveniji.«

»Kje ste študirali?« »Likovne študije sem v g lavnem abso l v i r a l na

zagrebški umetniški akademi j i , i n s icer v s l i k a r s k i šoli prof. Tar tag l i e . T u sem b i l do l e ta 1037, kasne­je pa sem se i zpopo ln j eva l n a krajših s t u d i j s k i h popotovanj ih po I ta l i j i in Franciji.«

»Kaj menite o las tnem izpovedno-izraznem s t r em­ljenju?«

»Moja i zpovedno- i z r a zna streml jen ja se z last i nagibajo k nenehnemu i skan ju b a r v n i h vrednot, saj le-te nud i j o us t va r j a l cu neomejene izrazne mož­nost i . Sodbo — kakšne učinke dosegam z ba r vam i , pa raje prepuščam k r i t i k i . Čeprav nerad , moram vendar l e p r i zna t i , d a je moje l i k o v n o ustvar janje močno zav r l a vo jna i n kasneje še v r s ta o b j e k t i v n i h težav. N a moč se t r u d i m , da b i zamujeno n a d o k n a ­d i l . Odgovor n a vaše vprašanje pa ne b i b i l popo ln , če b i ne dodal , da so ume tn ikova s t reml jen ja in i skanje samosvojega obraza postavl jena pred ve­l i ko vprašanje. U m e t n i k n i k d a r ne ve, kje se bo to iskanje ustav i lo , zato tud i jaz ne b i r ad govor i l o končnih uspeh ih svojega i skan ja . Čeprav sem trd­no zas id ran v impre s i on i zmu , ne morem reči, da se morda ne bom n i k o l i u s t a v i l v abs t raktnem s l i k a r ­stvu. V s e k a k o r pa nud i le-to večje i z razne možno­s t i , saj mi ' n ik j e r me ja i n d i v i d u a l n e m u izražanju hotenj i n čustev, s k a t e r i m i ume tn ik p resnav l j a r ea l i z em v svoj preds tavn i svet.

N a vaše vprašanje o v p l i v u v z o r n i k o v na mojo ustvar ja lnost , pa m o r a m reči, da ste se do takn i l i s i la de l ikatnega vprašanja, ka j t i v zo rn ike n a m k r i t i k a kaj rada cbeša n a gr lo , z last i k a d a r se za temi očitki skr i va jo s lab i nameni . Naj o m e n i m le to, da so m i b i l i kot k r a j i n a r j i v začetni fazi mojega us tvar jan ja zelo p r i s r cu impresionisti.«

»Kakšni motivi so vam najljubši?« »Na k ra tko povedano: vs i , k i učinkujejo name s

svojo barv i tost jo tako močno, da me pritegnejo. V zadnjem času je v z b u d i l mojo pozornost P i r a n s s v o j i m i žarečimi, pes t r im i barvami.«

»Kaj menite o modernih stremljenjih v slovenski likovni umetnosti?«

»Menim, da so s t reml jen ja za n o v i m i z ra zom v l i ­k o v n i umetnost i nu jna , k e r so le-ta t ista s i la , ki pot i ska razvoj napre j , s k r a t k a — so odmev dobe, v ka t e r i živimo. Seveda je pa nujno , da nalet imo takoj na vprašanje selekci je . K a r bo kva l i te tnega i n samonik lega , bo pozit ivno' ocenjeno i n bo ostalo, medtem ko bo vse d rugo z d r k n i l o v pozabo. N o v a hotenja na l i k o v n e m poprišču so postav i la v abece­do l i kovnega izražanja nekaj nov ih črk. Seveda pa je t reba te črke postav l jat i v p rav i lnem zaporedju i n n a p ravo mesto, da dobimo besedo, stavek in končno zapisek, k i ga bo ovrednot i l a t r ibut : umet­n ina . Končno pa tud i v l i t e ra tur i n i vsak sestavek umetnina.«

»In še zadnje vprašanje: kaj menite o likovni kritiki pri nas?«

»Zelo pereče vprašanje, ka j t i l i k o vna k r i t i k a še vedno n i taka, kot b i si jo želeli us t va r j a l c i i n o b i ­skova l c i l i k o v n i h razstav. K r i t i k a najpogosteje, a l i t r ga a l i pa h v a l i — n i k d a r pa ne poučuje. Pogost i pa so p r i m e r i , da so k r i t i k e pisane s p r i z vokom pr ivzd ign jene objestnosti neka te r ih samozvancev, k i iz kakršnihkoli namenov nanizajo vrsto nestro­k o v n i h mnenj v opolzko pisanje, kj ustvar ja lca le žali.« S. S.

•r

I-\ s s s v \ \ \ v \ v v v \ v \ v m v - v : \ >vr*BMMWM«E^^

PREDEM G R E M O N i l POČITNICE R E C E P T I

„\. \ S \ \ \ \ \ V \ V V . V V N •

Cas dopustov je tu , zato nekaj navod i l gospodinjam pred od­hodom na počitnice ne bo odveč.

V stanovanju moramo v p r v i v r s t i i z k l op i t i električni k u h a l ­n ik , radio , l i k a l n i k i n druge električne naprave. Posebne po­zornost i naj bo deležna j ed i lna shramba. J e d i l n i k e z adn j i h dn i sestavl jamo tako, da bomb po­j ed l i vsa živila, k i se h i t r o po­kvar i j o . Načetih živil, na p r i m e r marmelade , mast i , gorčice, k u ­mar i c i td. , ne puščajmo nepo­k r i t i h , da se nam ne nase l i v n j i h mrčes, posebno pa muhe. Ce le moremo, u m a k n i m o iz shrambe živila, k i j i h rada n a ­padata plesen i n gn i l oba a l i pa začno v r e t i o z i r oma gn i t i . To so predvsem sadne i n ze lenjavne konserve . Prepričajmo se tud i , a l i je v en t i l a c i j a v z idu a l i v oknu odprta , d a n a m živila ne zadahnejo.

S K O D A D E N A R J A P r i Matjaževih so i m e l i lepo

posestvo. Za de lo j i h n i b i lo ve l iko , najemat i pa niso hote l i . Zato celo Tončku, k i je ob i sko­v a l komaj 3. razred osnovne šole, niso prizanašali p r i de lu . Fan t je b i l s laboten in z d r a v n i k m u je p r i .pregledu n a p o l i k l i ­n i k i nap i sa l pred log z a zd rav ­stveno koloni jo .

Tonček je t i s t i k ra t veselo p r i ­t eke l iz šole in na pragu ves navdušen z a k l i c a l : »Na morje grem!« Toda že t renutek za tem je b i l hudo razočaran, k e r ga je oče osorno z a v r n i l : »Morje boš i m e l ka r doma. To n i za kmeč­ke otroke, to je za mestne ze­lence, k i imajo dovol j časa za pohajkovanje . T u d i m i n i smo n i k a m o r hod i l i , zato n i k a r ne m i s l i , da bom k a r k o l i da l z r a ­ven. Ze j u t r i pove j v šoli, da ne moreš iti!«

In tako je Tonček ostal doma, četudi si je s i lno želel v ide t i morje. K a d a r je b i l sam, je na t ihem j oka l . R a d b i že b i l ve l ik

i n samostojen, saj b i potem prav gotovo l ahko odšel k a m o r k o l i b i hote l .

D o m a je m o r a l de la t i vse, k a r so m u ukaza l i . T u d i na 8 mese­cev staro sestrico je paz i l , k a ­dar je niso vze l i s seboj na polje. D e k l i c a je b i l a b leda i n drobcena. K a k o tud i ne? H r a n i l i so jo zelo neredno in če je b i lo ve l iko de la , se je m a t i tud i po l dneva n i spomni la . P r v a s k r b j i je b i l a polje, druga živina in šele nato otrok.

D e k l i c a je nekega dne hudo zbole la. Poskušali so jo o zd ra ­v i t i z najrazličnejšimi čaji, v en ­dar n i nič pomagalo. Oče in mat i sta iz dneva v dan odlašala, da b i pok l i c a l a z d r a v n i k a . K o pa je dek l i c a le h i r a l a , ko n i pre ­nes la več nobene hrane, so le pos la l i ponj . B i l o je prepozno. O t rok je čez nekaj d n i u m r l . L a h k o b i r e k l i , da po k r i v d i staršev, k i so se bo l j ba l i za de­nar kot za hčerkino zdravje .

Sele po tem dogodku so tud i

Sobne cvet l ice nas bodo na j ­bolj pogrešale. Popros i te sosede, da j i h sprejmejo v svoje v a r ­stvo, s icer pa s i pomagajte tako , da j i h postavite v večjo posodo z vodo. Sto je naj na t a n k i h let­vah, položenih navzkriž po dnu.

Stanovanje posprav imo, k o l i ­ko r se le da pred odhodom, da nas ne bosta p r i p o v ra tku že ob vhodu vzne jevo l j i l a nered i n m ise l na nujno potrebno čišče­nje z v e l i ko metlo, ko smo z m i s l i m i še vedno na le tovanju.

D a ne bodo ta čas mo l j i n e ­usmi l j eno gospodar i l i nad ob le ­ko, ne puščajmo zunaj . Obe­s imo jo v omare in temel j i to

E L E G A N T N A VEČERNA B L U ­Z A IZ V Z O R C A S T E N V L O N T K A N I N E V R O Ž N A T I B A R V I

n a Tončka drugače g ledal i . Nič več ga niso tako p r i gan ja l i k de lu in mat i je odšla celo na p o l i k l i n i k o ter povedala , naj s ina le vpišejo v ko lon i jo . P r i speva l a je tud i nekaj denar ja , da b i ae fant ok r ep i l i n odpočil.

-ey

poprašimo z D D T praškom a l i s pantakanom. T u d i preproge po­prašimo z n j im , j i h obložimo no t ran j i s t ran i s svežim časo­p i s n i m pap i r j em, nato j i h z v i j ­mo in zav i jmo tud i zunaj v ča­sopis.

H r a n a , k i jo j eml j emo s seboj na pot, mora b i t i popo lnoma sveža i n čim bolj vsakdanja . H i t r o p o k v a r l j i v a j e d i l a so ne­p r ime rna . Ne pozabimo na sadje i n na osvežujoče pijače. Za male otroke je t e rmovka nepogreš­l j i v a .

J e m l j i m o s seboj le na jnu j ­nejše. G o r a kovčkov je že m a r ­s i k o m u zagren i la počitnice. R a ­čunajte s tem, da nobena garde­roba ne sprejme nezak len jen ih kovčkov. K o zb i ra te s t va r i za na pot, mis l i t e na to, da greste n a oddih i n ne na razstavo. Z a otroke pa le vzemite neko l i ko več, da ne boste vsak dan p r a l i i n i s k a l i l i k a l n i k na posodo a l i pa oboje drago plačevali.

D V O J E P R E P R O S T I H P O L E T ­N I H O B L E K Z A M L A D A

D E K L E T A

J E D I L N I K Zel.jnate k rp i c e Šarkelj

Ze i jnate k r p i c e : 30 d k g moke, 2 ja jc i , g lava ze­l ja, 8 d k g s lanine, čebula, sol poper, pap r i ka .

Iz moke, jajc, s o l i ter potrebne količine vodo nap rav i rezančno testo, iz testa nap rav i k rp i c e in j i h skuhaj v s l an i vod i . Posebej zreži s lan ino , če­bu l o i n zelje, ter duši do mehkega. K o je zel je mehko, dodaj kuhane testenine in postav i za 20 m inu t v pečico.

Šarkelj: 2 dkg kvasa , 5 d k g moke, 6 d k g mas la , 6 d k g s ladkor ja , 2 rumen jaka , sol , ' A l mlačnega mleka , 1 v a n i l i , žlico ruma , 5 d k g r e z in .

K v a s z d r o b i v skode l i c i mlačnega m leka , p r i m e ­šaj žličko s l adkor ja in moke ter pus t i da vzhaja . Nato zmešaj z moko , s ladkor j em, mas lom, ja j c i , m l e k o m i n os ta l im i doda tk i in nazadnje dodaj še rezine. N a p o l n i mode l i n pust i vzha jat i na top lem prostoru. P e c i 3U ure v srednje vroči pečici.

V P O L E T N I H D N E H P O S T R E Z I T E S P U D I N G O M !

P u d i n g je zelo p r i m e r n a slaščica za tople poletne dn i , ko večina gospodinj n i m a pečice a l i pa noče k u r i t i štedilnika z d r v m i . Razen tega je to pec ivo zelo l ahko prebav l j i vo i n gre v sakomur v slast.

Q r a v z lahkoto p r ip rav i t e pud ing , ako se držite sledečih n a v o d i l :

P r esk rb i t e s i pudingov m o d e l s pokrovom za kuhanje v sopar i . P r e d e n ga napolni te , ga dobro namažite s s u r o v i m mas lom in posujte s s l adko r ­jem. Napo ln i t e samo dve t r e t j in i mode la , ke r p u ­d ing p r i k u h a n j u naraste. Ob r obu pokrova ov i j te v t op l i vod i namočeno krpo . Pud ingovo posodo po­stavite v lonec z vre lo vodo, k i n a naj pud ingov i posodi sega samo do po lov ice (ako p r i k u h a n j u voda povre, p r i l i j t e vre le vode).

Lonec naj bo pokr i t , a ne do k ra j a , voda v n j em pa naj vre polagoma, ne premočno tričetrt ure . V tem času 'je pud ing k u h a n . Vzemi t e ga v en i n pustite počivati pet minut . Nato odkr i j t e mode l ter z noževo kon ico ločite p u d i n g od posode, k i jo nato pokr i j t e s krožnikom i n p rev rn i t e pud ing van j .

P O S K U S I T E S E T O !

Cešnjev sok: E n e m u k i l o g r a m u češenj ods t ran i koščice, dodaj po l l i t r a vode, 20 stolčenih češnje-v i h jederc in 10 dkg s ladkorne moke. Vse skupaj dobro premešaj i n pust i v pološčeni posodi na h ladnem 24 ur .

P o 24 u r a h segrej zmes do vrelišča, odstav i sok i n precedi . N a 1 l i t e r soka skuhaj 75 d k g s l adko r -za s t r i o s m i n k a m i vode, dodaj jagodov sok i n k u ­haj skupaj še 3 minute . Se vroč sok napo ln i v ste­k len ice , ohlajene zamaši, prevez i z v rv i co , kuha j 10 m i n u t v sopar i i n h r a n i v h l adnem pros toru .

V L A D I M I R S T I G L I C J 0 2 E F I S T E R

L IS ICA IN K O Z E L Ž A B J E M O R J E L i s i c a je bežala p r eko po l j a in pad la

v g lobok vodnjak. N i k a k o r n i mog la i z njega, sedela je žalostno v v odn j aku ter premišljevala k a k o b i prišla iz njega. K a r pr ide m i m o star koze l mo-

sica, »bradač neumni , še skaka t i ne znaš,« se požene l i s i ca na koz la , i n hopla , že je b i l a z njegovega hrb ta i zven vodn jaka .

Dolgo je sede) koze l v v o d n j a k u ter

d r i j a n z dolgo brado. K o zagleda l i s ico v v odn j aku se začudi i n j i p r a v i : »Kaj p a delaš v vodn jaku , teta?«

»Počivam, kozel«, odgovor i l i s i ca . »Tam zgoraj je tako vroče, tu pa tako lepo h ladno i n vode k o l i k o r hočeš.«

»Pa je dobra ta voda?« vpraša n a ­dal je koze l l is ico .

»Ni boljše od te, tako je čista i n h l a d ­na . Skoči k men i v vodnjak, za oba je bo zadosti, samo paz i , da me ne zmeč­kaš.«

K e r je k o z l u b i lo strašno vroče, s i n i d a l d v a k r a t reči; skočil je k a r se d a prev idno v vodnjak k l i s i c i .

»Ah, k a k o si me udaril,« zastoče l i -

premišljeval, tako dolgo, da m u je že postalo zelo h ladno, ko so ga vendar našli past i r j i i n ga rešili iz vodn jaka .

I G R A ŠTEVIL Pogle j te , p i on i r j i , k a k o čudne zmnož­

ke dobimo, če množimo število 142.857 od 1—6.

1 2 3 4 S G

142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X

142857 X 7

142857 258714 428571 571428 714285 857142

999999

Se l bi Drejče r ad na morje,

z barčico t ja čez obzorje,

v o z i l se na kra j sveta,

k j e r je sončece doma.

Sam jo steše, sam izreže,

k rpo — jadro gor pr iveze ,

k d o pa d r u g naj bo k r m a r ,

k a k o r Drejče, naš m o r n a r !

D o l i pod vasjo je m l a k a ,

žabja družba no t r i k v a k a .

K a j b i ub i j a l s i glavo,

p rvo mor je naj bo to!

K o m a j pa je k luži s topi l ,

žabji rod se je r a z k r o p i l ,

z brega krega se: Nak , nak,

me ne damo naših m l a k !

Drejče čudi se, modru j e :

Ka j se žabji svet huduje ,

hrod se moj j i m o g n i l bo,

n isem mar k r m a r za to?

Zabe pa naprej regi j a j o,

ke r pač drugega ne zna jo :

Roga, roga, nak, nak, nak,

me ne damo naših m l a k !

Saj bo Drejče šel na morje ,

p ravo morje, čez obzorje,

k o odrase l bo za svet, —

žabe same boste spet.

C A R O V N A K R O G L A

Kroglo na dveh točno si nasproti le­žečih točkah preluknjamo, da tvori luknja kot. Nato napravimo naslednje:

Skozi luknjo povlečemo vrvico in jo držimo navpično. Krogla se pomika po vrvici ali pa obvisi mirno, kakor pač nategnemo vrvico. Glede na napetost vrvice se namreč trenje poveča ali pa zmanjša.

K R I Ž A N K A » S K A L A R «

Vodo ravno : 1. s lovensko mesto, k i ga imajo I t a l i j an i ; 4. v e l i k a p t i ca ; 5. z njo l ahko p r ipnemo ; 6. m i z a r s k i l i m ; 7. do ­ločena poteza v šahovski i g r i ; 9. oseb­n i z a imek ; 10. ploščinska m e r a ; 11. n a ­spro tn ik k v a d r i r a n j a ; 13. žival z v e l i ­k i m i z a v i t im i rogov i ; 14. de l besede d ia l ek t ; 15. vezn ik ; 16. nota.

K L A S J E 2 E P A D A

Navpično: 1. zgodovinsko mesto v m a l i A z i j i (I l iada); 2. nemška r eka ; 3. nepošten človek; 4. v njej delajo ope­ko ; 5. s lonova kos t ; 6. ve l ike vodne ži­v a l i ; 8. obdobje 24 u r ; 12. dva samo­g lasn ika .

« | ® r e g i | i l ' c | | | 1 B b o d 1 c c

A Nnnes lo je teko, da sem pre tek lo nedel jo pribrenčal na B l e d . Nič kaj čednega obraza n isem ime l , saj sem b i l kosmat kot l e v i razbo jn ik . K a r malce nerodno m i je b i lo , saj so me l jud je g ledal i ko t p ravo čudo. K a k o tud i ne —K v navad i je, da so moški ob nede­l jah lepo ob r i t i . P r i priči sem preme-ta l ves B l e d , da b i našel b r i v ca , k i b i me oštrgljal. Z a m a n sem se t r u d i l , ka j t i vse b r i v n i c e so b i l e zaprte. N a ­posled sem ut ru j en sedel na k lop , g l ad i l z r oko ščetinasti obraz i n razmišljal o turističnih p r o b l e m i h na B l e d u . N a ­posled sem ugotov i l , d a so l judje s i l a smešni, ko po en i s t ran i vp i j e jo : »Vse ze razvo j turizma,« po d r u g i s t ran i j i m pa ne šine v g lavo n i t i m ise l , da bi u v e d l i ob nedel jah f r i z e rsko dežur­no službo.

A K o sem ta dan bez l ja l po cestah i n i s k a l b r i vn i co , sem opaz i l neka j , k a r močno dv i ga ug led i n lepote B l eda . Ceste so b i l e k a r precej nast lane s k o n j s k i m i f i gami . Jedetana, koj sem se s p o m n i l moje Mar jane . Ce b i ona v i ­dela te fige, b i od samega vesel ja zno ­re la . Veste, f l i k o zeml je ima , pa se gre v r tnar i co . D a b i bolj poganjalo i n raslo, znosi vse kon jske fige i n podob­ne odpadke na v r t , zato je pa tudi naša gasa vedno tako lepo počiščena. Nič ne bi škodovalo, če b i morda tud i na B l e d u posnemal i mojo Mar j ano .

A M u l c i s K o k r i c e in oko l ice mi hodijo že lep čas na je t ra . Ne vem, kaj jih mot i jo p rometn i znak i , da j i h tako pogosto obmetavajo s kamen jem. M n o ­gi teh znakov so tako obtolčeni, da sploh več ne more jo služiti svo jemu namenu. K a j na vsej K o k r i c i n i najti človeka, ki bi mulce opozor i l , da tak­šno dejanje ni v r edno mladega člo­veka?

A Ze dl je se vprašujem, kdaj bodo v Skofji L o k i pop rav i l i cesto na Zgo r ­njem trgu. P onekod najdeš take jame, da se v n j i h , če si ta ma jhne sorte, k r a t k o m a l o zgubiš.

A Nič ne bi škodovalo, če bi v K r a ­nju o r gan i z i r a l i teden prometa. M e n d a zlepa ne najdeš l j ud i , k i b i b i l i bol j po t rebn i c e s tno -p r ome tnega poduka , ko t so Kranjčani. Isto ve l ja tud i za

, okoličane, k i delajo pogosto s ko l es i Pravo zmedo na naših cestah. O n d a n «em videl, k a k o se je pe l ja lo k a r šest kolesar jev vštric. V r h vsega so bili še P i j an i i n brez luči.

A P r a v i j o — sicer ne v em, k o l i k o resnice je na tem — da bo t is ta k a m ­nita ograja p red upravo za gozdarstvo v K r a n j u dražja od upravnega pos lop­ja. S i c e r pa nič čudnega, ka j t i g r ad ­beni stroški v nekaj mesec ih prece i poskočilo. P r a v t o l i ko časa pa že p a ­cajo tisto ograjo.

A Jeseničani so pa res l ahko ponosn i na r eprezenta t i vno poslopje železniške postaje. Zares čudovita zgradba. P r a v nič pa se ne morejo ponašati s cesto, k i vod i m i m o pročelja, pa tud i ne s t r a v n i k o m — smetiščem onkra j ceste. Tamka j najdeš vse, od opeke, kamen ja in podobne ropoti je, k a r zares ni v okras Jesen i cam.

Vas pozdrav l ja V A S ; B O D I C A R !

S p o m n i m se, ko t b i b i l o včeraj . . . K a d a r k o l i sem še kot otrok h o d i l s

starši na sprehod, sem se vedno us tav ­l j a l p red vo j akom, k i je stražil vhod v vojašnico. Vedno , k a d a r smo šli na sprehod, smo šli tod mimo, saj smo s tanova l i v neposredni bližini.

Uga ja la m i je vo jakova resnost. Zato n i šlo n i k d a r brez p r ipombe :

»Mama, veš, ko bom ve l ik , bom vo­jak!«

Z le t i so se polagoma želje s p r e m i ­n j a l e . . . Osta la pa je še vedno i s ta m i s e l : »Veš, k o bom v e l i k . . . «

K o l i k o k r a t sem še ponov i l te besede. K d o v e . . .

Želel sem b i t i pot le j konduk t e r na v l a k u , v t r amva ju . P a u ra r , šofer, slaščičar, i n kdo ve kaj še vse.

T o d a običajno se nobena t i s t ih m l a ­dostn ih želja človeku pozneje ne ures ­niči i n dost ikra t se mars ikdo , še danes, odloči za pok l i c , za katerega se čez čas izkaže, da ga bod is i ne vese l i ali

r i »USMILJENI SAMARITANI«

% M. F. je starejša upokojen­ka iz Goric pri Golnika. Ob priliki je n a sprehodu po trav­niku naletela na srno - mladiča. Ne da bi pomišljala, je odnesla živalico domov. Krmila jo je s čajem in kruhom. Res dobra in izdatna hrana, zlasti za srno. Ži­valico je zapirala v sobo, kjer je hranila premog in drugo ropo­tijo. © S. S. iz Goric je bil svoje dni lovec. Tndi ta je našel mla­do srnico in jo odnesel domov. Svoje ravnanje sicer opravičuje z izgovorom, češ da so živalico napadale vrane in da jo je rešil pred poginom. Svoje uplenitvc ni nikomur prijavil. Ko so mu naposled člani lovske družine srnico odvzeli, se je le-ta kaj klavrno počutila. Prav gotovo živalic! ni najbolje teknila druž­ba 4-Ietnega otroka, ki si je z živalico izmišljal vsemogoče igre. 4$) Z. A. Iz Golnika pa trdi, da je srnin mladič prišel kar sam k njej, ko je ležala na sonca. Ker ji je prikupna živalica moč­no ugajala, jo je odnesla v K r i ­že. Njena zgodba, da je srnica sama prišla k njej, pa ima ne­kaj majave noge, kajti ljudje vedo povedati, da je imela Z. A. precej truda, preden je živa­lico ulovila. A, Našteti »samaritani« bodo prejeli primerno plačilo, saj jih je L D prijavila javnemu tožilcu. Mi pa vemo tudi za drugačen primer. A Posestnik Kern iz Letenc je našel, ko je kosil travo, povrže-nega mladiča srne. Da je lahko delo nadaljeval, je živalico od­nesel na rob gozda in jo tam pustil. Ze čez kratek čas je pri ­šla stara srna in odpeljala ži­valico v gozd. — Ta primer kaže na človeka, ki ne vidi v mladi srnici le kilogram mesa. P. J -

V. : J

B O L J E J E M E N J A T I P E T K R A T Z E L J O b P O K L I C U , K A K O R

E N K R A T P O K L I C

pa n i sposoben zanj . . . Zato postane nezadovol jen, zagrenjen i n išče drugod utehe. — Men j a pok l i c !

Škoduje sebi i n družbi . . .

K r a n j . . . N a koneu T i tovega t rga zav i je na desno o zka i n t emna uličica. K r a t k a je i n drži l e do Va jenske šole.

T a teden je ta stavba v središču pozornost i . N a zunaj je sk romno o k r a ­šena z zastavami , nad v h o d n i m i v r a t i pa vzbu ja pozornost nap i s : R A Z S T A V A P O K L I C E V .

Sam de l ovn i nas lov razstave pa je bolj prozaičen: »POT V S V E T P O K L I ­CEV« .

M o r d a se ta de l o vn i nas lov bol j p r i ­lega vseb in i razstave, vsaj če g ledamo s tvar i n eko l i k o perspekt ivno . — P r i nas poznamo oz i roma i m a m o »eviden­tiranih« po ld rug tiseč pok l i c ev , v Z d r u ­ženih državah A m e r i k e pa j i h beležijo že 40.000 . ..

Razstava v K r a n j u j e p r a v a p ra v ­cata tovrs tna razstava, vsaj za naše razmere , k o šele začenjamo s s i s tema-tičnejšim de lom p r i usmer j evan ju v pok l i ce , i n se v marsičem ra z l i ku j e od doslej običajnih razstav, k i so j i h v dokaj s k r o m n i h r a zmerah — spričo ob j ek t i vn ih okoliščin — pr i re ja l e šole.

Ko l e ga me je vprašal, a l i je razstava zan im iva? A l i je na njej kaj v ide t i?

B i l b i krivičen, če b i r eke l , da n i . I n z menoj se bodo ver jetno s t r i n j a l i tud i vs i , k i so s i j o že, a l i p a si jo še bodo og leda l i .

In teh n i malo . . . Dosle j je b i l o največ mlad ine . R a ­

zuml j i vo . N j i m je b i l a razstava tud i v p r v i v r s t i namenjena. In tud i s t a ­rejših ne man jka . P r a v tako ne m l a ­d ih , k i j i h matere še drže za roko . Čeprav še ne znajo b ra t i i n m a r s i k a k -žnega stroja a l i oTodja še ne poznajo, s i bržkone v svoj i domišljiji že iščejo svojo »pot v svet poklicev«.

JURČEK B O NAJBRŽE M E S A R . . .

V d rugem nadstropju, je pred n a ­zorno na r i san im g ra f ikonom stal pobič, v k r a t k i h hlačah in sanda lah n a boso nogo. Jurček, je r eke l , da m u je ime.

K o je b ra l z gra f ikona, je b i l a v t is t i sobi nema tišina, le prasketanje dežja na sosednji s t r eh i je mo t i l o neko p ra z -ničnost posebne vrste.

B r a l je . . . P o k l i c : mesar.

Sposobnost i : telesno dobro razv i t in odporen pro t i v lag i , p rep ihu , mra zu , r a z v i t a intel igentnost, smise l za čisto­čo, čustveno ne preveč i n ne prema lo občutljiv . . .

Učna doba: t r i leta. I zobrazba : dva razreda g imnazi je a l i

šest razredov osnovne šole. Plača: od 8320 do 13.312 d inar jev

mesečno! K d o ve . . . M o r d a se je Jurček p r a v

takrat , k o sem ga opazova l , odločil za svoj bodoči pok l i c .

A l i bo sposoben za pok l i c mesar ja?

Tega še ne v e . . . P a b i l a h k o i zvede l . P r a v l a h k o . . .

In če bo staršem poveda l svojo željo i n če bodo ugotov i l i , da je sposoben, i n če bo, seveda, p r iden , bo l ahko po­sta l m e s a r . . .

K o l i k o teh »če« ! — K o l i k o dvomov. Toda na vsak d v o m bo l ahko Jurček d o b i l zanes l j iv odgovor n a pok l i cn i posve tova ln ic i .

T a m ne straši »Bav-bav«, ko t še ne ­ka te r i m i s l i j o . . .

N a razs tav i ima tud i ta, p r i nas še pravzaprav m l a d a ustanova, svoj r a z ­stavni prostor . I n p rav t u je vsak d a n največja gneča.

Tolmači, kdo ve k o l i k o k r a t dnevno, povedo isto, v sakokra t lepo po v r s t i :

»To je aparat za merjenje k o o r d i n a ­ci je rok i n oči . . . S tem te rmometrom preizkušamo mi rnos t in preciznost r o k . . . Ce i m a kdo smise l i n sposob­nost i za šoferja a l i p i l o ta , brž ugotov i tale r eakc i j sk i a p a r a t . . . V s i l judje pač ne slišimo enako. K a k o imamo raz ­v i t s luh , pokaže audiometer . . . O r t o -rator ugotav l ja našo k ra tkov idnos t a l i dalekovidnost . T u d i to, k a k o i n k o l i k o barv razločuje oko posameznika . Z l as t i je to pomembno za nekatere vrste po ­k l i c ev . . . Svo jo ročno spretnost p o k a ­žemo lahko n a deks t i r ime t ru . . . i td . . . . . Po t em je še v rs ta »testov« (pre­izkusov) , s pomočjo ka t e r ih ana l i z i r amo inte l igentnost posameznikov . . . Obsto­jajo tak i testi, s k a t e r i m i l ahko o d k r i ­vamo tud i s imulante . . .«

T i test i so zak l en j en i v omar i c i , tako da j i h n i moč preg ledat i , k a r je seveda popo lnoma razuml j i vo . K a k o b i b i l o namreč, če b i k d o o d obiskovalcev , katerega v tovarn i smatra jo za s i m u ­lanta i n ga pošljejo na preg led v sve­tova ln ico , že pred preg ledom, denimo, n a tej razstav i , p reg l eda l vprašanja, katera m u bo zas tav i l p o k l i c n i ps iho ­l o g . . .

P R E G L E D I S O Z A S T O N J I N N E Z A M A S L O

Ra jko M a l i — šef Okra jne posredo­va ln i c e za delo, n a m je poveda l , da op rav l j a pok l i cna posvetova ln ica svoje delo, ne da b i zaračunala usluge.

»So pa tud i t a k i primeri,« se je r ah l o nasmehn i l tovariš M a l i , »ko n a m posamezn ik i , največkrat l judje s pode­želja, k i pr ipe l j e jo svoje o t roke n a po ­svet, pr ineso v cekarčkih jajčka, masio i n druge podobne dobrote, tako ko t prinašajo še mars ik j e z d r a v n i k o m . . .

Ne more jo ver jet i , da j i m svetujemo brezplačno . . .«

B i l a n c a uspehov pok l i cne sve tova l ­nice v K r a n j u , k i de la šele dobro leto d n i , pa je taka le :

O podrobno sta b i l a preg ledana 1102 človeka

© posamezn ikom so d a l i 673 nasvetov f) i n f o r m i r a l i pa so 429 l jud i .

Z a mars ikoga bosta k l j u b razs tav i , še vedno os ta l i odp r t i vprašanji: »Kaj bom postal , kakšen pok l i c s i bom i z ­bral?«

Tod^ ve l j a s i zapomni t i geslo, k i je tud i zapisano na enem i zmed mnog ih g ra f ikonov :

L E V P R A V I Z B R A N E M P O K L I C U SI Z A D O V O L J E N I N N A J B O L J K O ­RISTIŠ DRUŽBI !

IVAN A B R A M

Z A V O D O V O D V Ž IROVNICI

• , P r a v z a rad i občutnega po­man jkan ja vode je bivša občina s precejšnjo podporo H C Moste in O L O Radov l j i c a zajela močan i z v i r ped A jd in j o in zgrad i la r e ­zervoar nad Mos tami . Tako uži­vajo dobro p i tno vodo že v M o ­stah, medtem ko na B r e g u in v V r b i sp loh n i vodovoda. T u d i pred gradbeni odbor za novo šolo se postavl ja vprašanje: k a ­ko bo z vodo v nov i šoli. Reši­tev tega prob lema pa je sledeča: denar za g lavn i vod, t. j . za ce­v i , je na razpolago. Vaščani iz V r b e so že tudi k r epko z a v iha l i rokave in i zkopa l i na nekdan jem golf igrišču 600 m cev i , k i p r e d ­stavl ja jo vrednost 2,5 m i l i j . U p r a v a komuna lne službe na Jesen icah je p r ip rav l j ena , da izvrši na vodovodu vsa montaž­na dela, k i bodo znašala tud i svo j ih 2,8 m i l j . d in . K o t kaže, so v g lavnem sredstva zagotov­l jena. Svoj delež pa bodo mo ­r a l i dopr inest i tud i p r eb i va l c i vseh vas i . I zkopat i bo namree treba o k o l i 7 k m j a r k a . T a do ­b r a vo l ja in p^prav l j enos t se bo k m a l u pokaza la , saj vsak člo­vek ve, kaj je zd rava p i tna vo ­da, še posebno, če jo imaš vsak t renutek na razpolago.

ZAPRTI MOST

Okroo-cljčani so že v lanskem letu izgubili zvezo s Kranjem in kranjska občina jim je obljubila takoj narediti novo pot in po­praviti most preko Tcmnika. Del poti so letos spomladi sicer že naredili, hkrati pa so zaprli most in obljubili, da ga bodo takoj popravili. Pri tem pa je tudi ostalo: most je že več kot 3 mesece zaprt in kmetje s

Okroglega, ki imajo njive v kranjskem polju, se sprašujejo, koliko časa bodo še vozili seno, krompir, gnoj itd. po več kot 2 km daljši in slabši poti na Na­klo okrog. Skrajni čas bi že bil, da se stvar enkrat uredi.

N O G O M E T P A R T I Z A N , ŠKOFJA L O K A : N K J E S E ­

NICE 4:1 (3:0)

P r e t e k l o nedel jo je v t ekmovan ju za po­k a l maršala T i t a gostovala v Sko f j i L o k i nogometna enajstor ica z Jesenic . V precej r a z b u r l j i v i t ekmi so zmaga l i domači z r e z u l ­ta tom 4:1 ter se tako izdatno revanžirali za nedavn i poraz na Jesen icah. Domačini so pokaza l i tehnično boljši i n zrelejši nogomet i n so zasluženo zmaga l i . V napadu je poseb­no ugajalo l evo k r i l o , p r odo rn i i n neva rn i stre lec Kržišnik, v obrambi pa O k o r n . Go l e so d a l i : Kržišnik 2, A d i P e h a r — k i i m a po­goje, da se i z obrambnega i g ra l ca razv i je v napada lca — 1, Jazbec 1. Gost je razen su ro ­vost i niso pokaza l i p r a v ničesar i n so p r e ­težni de l tekme i g r a l i z deset imi i g ra l c i , k e r je b i l eden izključen za rad i s u r o v i h izpadov. G o l za goste je dosegel Va l en ta r iz enajst­met rovke .

D o t u b i b i l o še vse bol j a l i manj v redu. O b nede l j sk i t ekmi pa si ne morem ka j , da ne b i ponovno opozor i l na nekatere, žal ne ­prestano se ponavljajoče izgrede, k i dosegajo že tak obseg, da se upravičeno l ahko s p r a ­šujemo, a l i je to še športno tekmovanje. Resnično: nogomet je os t ra i g ra , k i zahteva

ostre starte na p r v o žogo (!) i n precejšnjo me ro borbenost i . V nedel jo pa smo ponovno v ide l i , da je žoga ig ra la bolj s t ransko vlogo, tako le kot nujno zlo. V g lavnem pa je šlo za ostre starte na moža (!) z žogo a l i pa brez nje, včasih smo to imenova l i »na meso«. Igra je b i l a tako neke vrste surova , neduhov i ta komb inac i j a rokoborbe v prostem s t i lu , rughbv ja i n obdelavanje nog z nogami . K d o je začel, koga je sodnik zapisa l , kdo je koga večkrat, kakšen je delež pub l i k e i td . — to so konec koncev obrobna , neb is tvena vprašanja. Surovo sta i g r a l i obe enajstor ic i , čeprav so prednjačili gostje in čeprav je v n j i hov i e k i p i i g ra l tud i n j ihov t rener Janežič. A l i je to njegova »športna« vzgoja? B r a l sem ne­koč, da je Mitič kot kape tan moštva sam izključil lastnega surovega so ig ra l ca ! T u smo pa p r i b i s t vu vprašanja — športna vzgo ja ! Zaka j jo ravno p r i nogometu tako pogre­šamo? Vzgo j i t e l j sko vlogo predvsem vršijo sodn ik i . Z a l pa l ahko na prste poštejemo vse, k i to ime sodnika-vzgo j i te l ja res zaslužijo. Sodn ik Cadež, k i je nedel jsko tekmo sod i l , je popo lnoma i z g u b i l glavo, se da l v p l i v a t i od igra lcev (posebno gostujočega moštva) i n pub l i ke , d e l a l v idez, ko t da ne pozna osnov­n i h nogometn ih p r a v i l in vobče sod i l ne -av tor i ta t i vno i n z v e l i k i m i napakami . D a se m u je i g ra ob tem mora la i z m u z n i t i iz rok, je razuml j i vo . D e l a l je vtis, kot da se nekoga bo j i , namesto d a b i vsako surovost takoj kaznova l z najstrožjo kazn i jo — z izključit­v i jo brez oz i ra na to, kje je b i l prekršek storjen. M e n i m , da b i b i lo t reba gornje te­mel j i to p r em i s l i t i , če hočemo na naših šport­n i h a renah res šport, ne p a »mesarsko klanje«. A . ČESEN

DOMŽALE : POŠTAR (Ljubljana) 7:1 (4:0) Pre t ek l o nedel jo je b i l a v Domžalah od ­

igrana prvenstvena nogometna t ekma l j ub ­l janske podzveze. Srečala sta se Poštar m domačini. Ze po p r v i h m i n u t a h je b i l o opa ­z i t i premoč domačih. Igra se je večinoma odv i ja la na po l o v i c i Poštarja. V 15. i n 16. m i n u t i so domači dosegl i k a r d v a gola, v en ­dar nasp ro tn iku to n i vzelo poguma. P r v i polčas se je končal v kor i s t domačih, saj so dosegl i štiri zadetke. V d r u g e m polčasu se je igra bolj lagodno odv i ja la , v endar j e m o r a l v ra ta r Poštarja še t r i k r a t k l o n i t i . Aco

O D B O J K A K R O P A — MLADINSKI P R V A K LRS

V nedeljo je b i l o v K a m n i k u m lad insko prvenstvo S loven i j e v odbo jk i . Ob odsotno­st i k lubov iz L jub l j ane i n M a r i b o r a so se potegoval i za nas lov p r v a k a poleg o rgan i za ­tor ja še K r o p a , l a n s k i p r v a k B r a n i k in dvoje moštev Fužinar j a iz Raven . P rvens tvo so osvo j i l i simpatični m l a d i n c i iz K rope , k i so premaga l i vse naspro tn ike in pokaza l i n a j ­boljšo igro. D o k a z a l i so, da se da z močno vol jo do zmage ' i n požrtvovalnostjo doseči največji uspeh. V odločilni t ekmi s K a m n i ­k o m so pokaza l i i z redno prisebnost, ko so p r i s tanju v set ih 2:2 v zadnjem setu, k l j u b temu, d a je K a m n i k vod i l s 14:8, uspe l i i z ­enačiti i n zmagat i s 16:14! To je b i l podv ig , k i ga r edko srečamo na prvens tvu , zato m o ­ramo uspehu K r o p e tem bolj čestitati. D r u g o mesto je zasedel K a m n i k , k i je z b r a l 6 točk, s ledi jo Fužinar I, B r a n i k i n Fužinar II. K r o ­pa si je p r i b o r i l a p rav i co sodelovanja n a državnem mlad inskem prvens tvu , k i bo v V a l j e v u . Z.

GRAFIČAR : M L A D O S T 3:2 V nedel jo je b i l a v L j u b l j a n i z an im i va

odbo jkarska t ekma med domačimi in M l a ­dostjo iz K r a n j a . Kranjčani so b i l i vseskozi boljši, edino s laba i g ra v po l ju j i h je sp ra ­v i l a ob zmago. Z malo več sreče b i igro do ­b i l i . P o m l a d a n s k i del t ekmovan ja je končan i n M lados t je za sedaj p r i s ta l a na t re t jem mestu. Upamo , da bo v jesenskem de lu i g ra la uspešneje. A c 0

V N E D E L J O BO NA K A L l S U V E L I K O PROSTOVOLJNO DELO

P l a n i n s k o društvo K r a n j , k i na Kališu grad i novo p l an insko postojanko, bo v nede­ljo o rgan i z i ra lo eno do sedaj največjih pro ­s tovo l jn ih akc i j p r i g radn j i te prepotrebne p lan inske postojanke. Temel je bodoče posto­j anke so pred dnev i že zabe ton i ra l i , v n a ­s ledn j ih dneh pa bodo pričeli z z idanjem. D a b i b i l a g radnja čim cenejša, bo društvo glav­na težaška de la op rav i l o s prostovo l jn im de lom svo j ih članov. Cr.

NOVO L E T N O T E L O V A D l S C E V KAMNIKU Po l eg kamniške g imnazi je so d i j ak i z

udarniškim de lom u r ed i l i novo letno te lova-dišče. Buldožer je i z r a vna l teren, k i je b i l razkopan še od z idave doma, d i j ak i pa so ga u r a v n a l i i n zasadi l i s t ravno rušo. Le tno te-lovadišče bo s p r idom lahko uporab l ja l tud i Pa r t i z an , k i zdaj zarad i prez idave g imnaz i j ­ske te lovadnice n ima pr imernega prostora.

Z,

K o se je naveličal sedet i v hiši i n poslušati one t r i , k i so b i l i že precej p i j an i , je pog leda l po Po l on i . Našel jo je v k u ­h i n j i , b i l a je sama. S t a l a je p r i ognjišču iln p o m i v a l a posodo. Domin ik jo je z zdravo levico objel okrog pasu in jo p r i t i sn i l k sebi .

„Moral s e m pogledat i , k a k o t i j e , " j e r e k e l .

Dekle m u je pogladilo ranjeno roko in dejalo, da je čakalo o p razn ik ih , zdaj pa ve, da n i mogel p r i t i , ke r se m u je zgodila nesreča. Domin ik je pomis l i l , da b i b i l pač mogel p r i t i , toda ju t ran j i pr izor z Ano ga je tako zbegal, da je ostal doma. Tega j i seveda n i mogel odkr i t i , zato j i je pripovedoval o nesreči. Podsul je smodnika, pa se je preh i t ro užgalo in m u odtrgalo prst . Nič hudega n i , k m a l u bo lahko spet delal .

Neka j časa s ta s ta la d r u g ob d r u g e m i n se pogovor ja la , po t em se je zdelo, da s i n i m a t a nič več povedat i . D o m i n i k s i j e prižgal c igareto i n p u h a l d im , ona se je v r n i l a k p o m i v a ­n j u . Opazova l jo j e i zpod p r i p r t i h t r epa ln i c . B i l a je n i z k e r a ­s t i , toda j ed ra i n p r i d e l u u r n a ko t vever i ca . L jud j e so m e n i l i , da n i p ra v nič podobna s vo j emu z a n i k r n e m u b ra tu , k i se j e i z g u b i l v Wes t fa l i j i , potem, ko je z a p r a v i l očetovo dediščino. N o v i gospodar je obdržal dek le i z usmi l j en ja p r i hiši. D o m i n i k se je d o m i s l i l , da je p r ed l e t om d n i celo s a m m i s l i l i t i v Wes t -fa l i jo a l i celo v A m e r i k o . Ne za zmera j , toda želel je zaslužiti denar ja , se v r n i t i domov, k u p i t i v i genc i n p o t e m . . . d a , i m e l j e resne namene, da se bo poročil s Po lono . K o l i k o r bol j m u je oče b r a n i l , bol j t rmasto je tiščal za dek le tom. Zda j se m u je vse t isto zde lo daleč, k a k o r b i ne b i l o čisto res.

— Čedna je, — je m i s l i l , k o jo je t ako g leda l , — škoda, da n i m a p r a v nič dote. Če jo jaz p u s t i m , bo m o r a l a v ze t i kakega kovača, k i bo p i l i n j o pre tepa l . — Začutil j e usmi l j e ­nje do nje.

V hiši se j e og l a s i l H e t o r i :

„Plačat! D v a l i t r a ! "

P o l o n a s i je ob r i sa l a r oke i n s t ek l a v hišo. D o m i n i k jo je čakal v k u h i n j i , s i g l a d i l k r a t k o pristrižene b r k e i n m i s l i l n a A n o , n a Gašperinov v e l i k i v i genc i n n a pot, k i ga čaka. D a b i se le v G r a d c u posrečilo . . .

V r n i l a se je, o n i t r i j e so odšli. Pog l eda la ga j e i n r e k l a : „Čisto sama sem v hiši. S t r i c se je odpe l ja l n a Štajersko

kupova t v i n o . " Gospodar ju je zmera j de ja la s t r ic , čeprav m u n i b i l a v sorodu.

„Tako," je r e k e l D o m i n i k . „Pa saj te m e n d a n i s t r a h . " „Tisto ne . . . " V e d e l je, da ga p r i k r i t o v a b i r naj b i os ta l p r i n je j , t oda

zdaj n i moge l . P r i s i l j eno se je zasme ja l i n de j a l :

„Jaz b i te v a r o v a l s t rahov , pa m o r a m z jutra j n a pot. „Mhm," je r e k l a i n osramočeno s k l o n i l a g lavo .

Os ta l j e še n e k o l i k o p r i nje j , p o t em se je j e l odprav l j a t i , s p r e m i l a ga je do .vrat. P r i v r a t i h se ga je ok l en i l a . K o m a j je zadrževala solae, ko m u je r e k l a :

„Ves drugačen se m i zdiš, D o m k i k a . . . " „Misliš?" je vprašal h las tno . „ M o r e b i t i t u d i sem. T i ne

veš, s k r b i človeka spremeni jo . T o l i k o i m a m o p r a v i t i ! "

„Ljudje pa p rav i j o , " j e začela, p a j i n i d a l i z govo r i t i do konca .

„Ljudje naj prav i j o , k a r hočejo. Res je, d a i m a m s k r b i i n k a r napre j te ne m o r e m g l a d i t i i n božati."

T i h o je j o k a l a m e d v r a t i , o n pa j i j e voščil l a h k o noč i n šel. Zuna j je g loboko zaje l z r aka .

„Hudič v z e m i vse babn i c e ! " je s i k n i l s k o z i zobe. „Dvakrat jo l epo pogledaš, pa se t i obes i n a v r a t i n se je z l epa ne o t re -seš! P a saj b i jo v ze l , toda ne morem, m i r na j m i d a ! "

O B 1 5 - L E T N I C I S T R E L J A N J A T A L C E V N A G O L N I K U I N V G O R I C A H

Gleda l s em, kako je zemlja pi la našo k r i . . .

Letos 28. j u n i j a m ineva že 14. leto, o d ­k a r so fantje i z bivše občine Gor i c e m n o ­žično odšli v part i zane. T o so že dolga leta, v endar je čas h i t r o pre teke l . Le tos ap r i l a je b i lo že 16 let, c d k a r je o k u p a ­tor zasedel naše ozemlje. Še vedno se spomnim, k a k o so l judje z mržnjo g le­d a l i nadute Nemce , k i so k o r a k a l i skoz i naše vas i .

Komunistična par t i j a p a tud i v naših k r a j i h n i stala križem rok. V s i k o m u n i s t i so vede l i , ka j j i h čaka i n z n j i m i v r ed narode Jugos lav i j e . Tako j so se l o t i l i o r ­ganiz i rane politične p r i p r a v e za oboro­ženo vstajo. N a V e l i k i P o l j a n i se je zb ra l a večja s k u p i n a p r v i h par t i zanov iz bližnje oko l ice , od nas pa sta b i l a Leopo ld Z o r -zut i n Jože K r a n j c . N e m c i niso računali s tako h i t r i m odporniškim gibanjem. P a r ­t i z an i so za rad i va rnos t i i n d r u g i h u k r e ­pov , v kor i s t p r eb i va l s t va čistili teren. Posebno je b i l a usmer j ena akc i j a na o k u ­pator jeve sodelavce. Tako je b i l o tud i z dogodkom, katerega nameravam neko l iko op isa t i ko t očividec.

B i l o je 10. ju i j a , k r v a v i d an za G o l n i k i n Gor i ce . II. bata l jon Kokrškega odreda je ope r i r a l n a našem območju, pregan ja l Nemce i n nemške sodelavce. T a k o so b i l i t ak ra t l i k v i d i r a n i t r i j e nemški sode lavc i , med n j i m i t u d i ku l tu rbundovec Jože Škr-janc. N e m c i so se zlast i zarad i l i k v i dac i j e S k r j a n c a posebno maščevali. Odločili so, da bodo u s t r e l i l i 10 domačinov. M e d m i r ­n i m p reb i va l s t vom je nasta l p rep lah . Vsakdo se je spraševal, kaj bo zdaj? N e k a t e r i so odšli v gozdove, d r u g i v druge kra je . Moškega n i b i l o nobenega na spre ­gled, ka j t i v sak hiip b i ga l a h k o do le te la k rog l a . D e l a v c i n a G o l n i k u , k i so g r a d i l i de l sedanje bolnišnice G o l n i k , so večidel vs i zapust i l i gradilišče. Dobro se še spo­m i n j a m , čeravno sem b i l še zelo m lad , s kakšno tesnobo smo čakali strašnega do ­godka. Ob po l en ih se je v G o r i c a h po j a ­v i l avtobus s spremstvom gestapa. Oči, k i so spreml ja l e to kolono, so se ustav i l e na l judeh , c i v i l i s t i h , k i so zadn j i k ra t g l eda l i zorečo pšenico, pokošene t r a vn ike i n go­ren jske p lanine , a niso vede l i , kaj bo z n j i m i čez nekaj m inut . B i l o nas je ve l iko , z las t i moje starost i , posebno pa žena, k i smo g leda l i k r v a v i p r i zo r . K o l o n a je n a ­da l j e va la pot p ro t i G o l n i k u . Naenk ra t se je zaus tav i l av tomob i l . Tišino je preseka l s t r e l . V s i h k r a t i smo govo r i l i , da strel jajo talce n a G o l n i k u . Iz ust so n a m uhajale besede: p rek l e ta banda, to je nemška »kultura«, k i ub i j a nedolžne l jud i . Sko ra j se še n ismo zavede l i vsega, ko se je 50 met rov s t ran od nase hiše, na mestu, k j e r sto j i spomenik p a d l i m v G o r i c a h , us ta ­v i l a ko lona . Vmes je b i l o 5 m l a d i h f a n ­tov, k i so s top i l i i z avtobusa, se z očmi pos l av l j a l i i n nas p ros i l i maščevanja.

V s e h pet so pos tav i l i p red cestni jarek. Ges tapovc i so j i m ukaza l i , naj pok l ek ­nejo. K o so pok l eka l i , so j i h gestapovci s t r e l j a l i s samokres i v t i l n i k e . Vse hiše so b i l e polne j oka . Dogodek je b i l strašen i n nenavaden. H k r a t i nas je t res la m r z ­l i c a i n p rev ze l a grozna mržnja do o k u p a ­tor ja , toda pomagat i n i smo mog l i . K o je gestapo odšel, smo vs i šli gledat, kdo so l judje , k i so j i h pos t r e l i l i . V i d e l sem, kako je zeml ja p i l a še toplo s lovensko k r i . ' O prok l e ta vo jna i n okupator , k i boš za dejanja odgovar ja l , i n vsa zgodovina te bo p r e k l i n j a l a .

T a dogodek m i je prišel zdaj p r e d oči t em bol j , k e r danes v sve tu še vedno l judje doživljajo take pr i zore . P r a v tako i m a m v m i s l i h oboroževalno tekmo ve le ­s i l , ka te ra groz i še z večjo nevarnost jo človeštvu. Zato m e n i m , da tud i m i bo r c i i n a k t i v i s t i N O V , posebno svo jc i pad l ih , dv i gnemo glas p r o t i vsem vo jn im p r i p r a ­v a m i n oboroževalnim t e k m a m z najstraš­nejšim orožjem kot je a tomska h id rogen ­s k a bomba.

V počastitev ob le tn ice s t r e l j an ja ta lcev na G o l n i k u i n v G o r i c a h bo letos 28. j u ­n i j a v r s ta k u l t u r n i h In športnih p r i r e d i ­tev. Ra z en tega bo P G D v o k v i r u te p r o ­s lave r a z v i l o svoj prapor . V a b i m o vse bivše borce in akt iv is te , k i so de l o va l i na tem področju, k a k o r tud i vse ostalo p r e ­b iva ls tvo , da se zopet snidemo 29. i n 30. v G o r i c a h na k ra j e vnem p r a z n i k u .

M A R T I N K O S I R

Po dolgih letih trpljenja pod okupatorskim terorjem je naše ljudstvo z navduše­njem in ljubeznijo pozdra­vilo osvoboditelje v sončni pomladi 1945. Na sliki: prvi partizan v osvobojenem K r a ­nju.

Ob državni cesti , k i vod i p r e ­ko L jube l j a n a Koroško, ležita sred i m e d K r a n j e m i n Tržičem vas i Spodnje i n Zgorn je Dup l j e . Zgorn je Dup l j e so gručasta vas ob cesti i n železniški postaj i , z a katero drži široka i n k r a t k a do­l i n i c a v U d i n boršt. Spodnje Dup l j e leže v p l i t v i ko tan j i na robu Ud inega boršta, na v zhod ­n i s t r an i železnice i n državne ceste. J e to lepa r a v n i n a i n je svet vzvišen le v Nasov i cah i n U d i n e m borštu.

V i s o k i Obronki Ud inega boršta krene jo p r i Spodn j i h D u p l j a h n a zahod. Gričem nad vasjo p rav i j o N a šetnji (kjer je b i lo svojčas baje grajsko spreha ja l i ­šče) V k o k u i n N a špici. O d t a m krene U d i n boršt na severoza­hod (Domagaja, P o d rebri jo ) , pres top i ozko do l in ico nad Zgor ­n j i m i D u p l j a m i , k jer doseže na j ­večjo višino v A r h o v e m g r a d i ­šču. T u se nahajajo z mahom p o k r i t i ostanki starodavnega z i -dovja , k i spominja jo na G r a d i ­šče nad P i v k o .

Posebnost U d i n e g a boršta so številne podzemel jske jame. V a l ­vasor nava ja v svo j i zgodov in i , d a so Dup l j e dobi le svoje ime po bližnji j a m i Z i j a l k i , iz k a ­tere teče studenec i n tiči v s k a ­l a h podobno kot ptičje gnezdo v drevesnem deblu , k i ga d o m a ­čini imenuje jo dup lo . Še leta 1631 so domačini n a z i v a l i kra j Dub lane . Večja od Z i j a l k e je j a m a L u k n j a v V o g l u , k i se po vhodu k m a l u razširi v 20 m d o l ­go, 17 m široko i n 3 m v isoko skalnato dvorano. Iz tesne od­pr t ine na k o n c u jame, k i sega kdove k a k o daleč v notranjost , v re močan studenec, k i je n ek -

Z ( , 0 R E N J 5 K E .

daj pada l z roba L u k n j e 4 m globoko. Z o s t a l im i s tudenci , k i j i h je tukaj precej , je nekdaj napa ja l pod L u k n j o ležeča g ra j ­ska r i b n i k a , k i pa sta zdaj suha. T u d i vhod je b i l svojčas z desne s t ran i i n se je slapič lahko ob ­h o d i l ' o d spodaj. Ska le , k i so se iz leta v leto krušile, so slapič pot isn i l e p ro t i i z v i r u i n spreme­n i l e tud i l i ce vhoda. Va l va so r omenja, da so se okoličani s k r i ­v a l i v L u k n j i p r e d T u r k i i n tud i d r u g i m i napada lc i ter znos i l i v a ­njo svoje imetje. P r i B o l t a r j u v Spodn j ih D u p l j a h so dolgo h r a n i l i s ta r inska železna v ra ta , s k a t e r i m i so baje z a p i r a l i vhod v L u k n j o , k a d a r so p r i d r v e l i T u r k i . T u d i za časa f rancoske okupac i je j i m je j ama dobro služila z last i za p r i k r i v a n j e ži­veža. Še prostornejša i n lepša je j a m a D u p u l n i k ( l judje izgo­var ja jo Dupe lnek ) . V h o d je s i ­cer neznaten i n ozek, t em k r a s ­ne j ša p a je svojčas b i l a n o t r a ­njost, k jer so izpod gotsko o b l i ­kovanega stropa v i se l i d o 1 m v e l i k i b e l i k a p n i k i . J a m a je zelo do lga in tud i po dv eh u r a h ne dospeš do konca . H o j a po njej je težavna, k e r je dno za l i to z vodo potoka D u p u l n i k a , k i v njej i z v i r a i n k i loči vaščane na Dupulničane i n Zadražane, k i p reb i va jo ob Drag i . D r a g a je p a r me t rov široka i n do 20 m globoka struga, v ka t e r i se po ­tok D u p u l n i k i zgubl ja , ob de­ževju p a dere po njej h u d o u r ­n ik Draga . (Medvaščan i je še zdaj živ p regovor : Če ob K r e s u t r i k r a t pr ldere Draga , takra t je kaša draga.) P r a v z a rad i teh i n svoje obsežnosti je U d i n boršt od ig ra l svojo važno vlogo v n a ­rodno osvobod i ln i vo jn i .

23

Q O CD

C L

L U

O

O M

89.

Ko se je Tom zjutraj zbudil, ni vedel, kje jc. Sedel je, si mencal oči in gledal okoli sebe. Potem je šele dojel. Bilo je hladno in danilo se je. Grobna tišina je bila naokoli. Še en sam list ni zašumel. Bela plast pepela je prekrivala ogenj in tenak, moder oblaček dima se je dvigal • ozračje. Joe in Iluck sta še spala. Tam daleč nekje v gozdu je zapel ptič in drugi mu je odgovoril.

90.

Tom je zbudil ostala dva pirata in vsi trije so kriče ođeopotali. V hipu so bili slečeni, podili so se in premetavali po plitvi mlačni vodi ob beli peščeni obali. Prav nič se jim ni tožilo po domu. Tok, ali pa morda majhen val, sta odplavila njihov splav. Toda to jih je samo navdalo z zadovoljstvom, kajti bilo je kot M se podrl most med njimi in civilizacijo. — Jutranja kopel jih je osvežila.

91.

Vrnili so se čudovito dobre volje v ta­borišče, veselega srca in lačni kot vol­kovi. Takoj so spet zanetili ogenj, Huck pa je v bližini našel izvir čiste, hladne vode. Naredili so si kozarce iz hrastovih listov in pili iz nje. Zdelo se jim je, da jim je ta voda dobro nadomestilo za kavo. Divjina in zapuščenost sta jim bila tako po godu, da jim je teknila še tako slabo pripravljena hrana, ki je sicer doma ne bi niti pokusili.

92.

Medtem ko je Joe rezal slanino za zaj­trk, sta se Tom in Huck napotila k obrež­ju in vrgla trnke v vodo. Nemudoma sta bila poplačana za svoj trud. Joe sploh ni imel časa postati nepotrpežljiv. Tom in Huck sta se vrnila z nekaj postrvmi ter z majhnim somom — dovolj za celo dru­žino. Spekli so ribe s slanino in ugotovili« da j im ni še nikoli tako teknila. Po zaj­trku so polegli v senci, medtem ko si je Huck prižgal pipo . . .