��������

���������� �� ���������� ���� ������������������ ������������������

������ ����� ��� � ����� ��� �� ��� ���� ���� ��� � ��

�������������� ���� ������!����� �!�������� � ���" ��!�����#� ����������� ������������������ ���������������������� ������������������� ���� �� ��$������ ��� � ��������������� ���������%���� ����" �����!����������� �� � ���� �������������%�� ������"� �!�� � ��������� � % ������� �����&�������

������������

'vetovno prvenstvo v nogometu v Južni Afriki, ki bopotekalo od 11. junija do 11. julija 2010, je prvo, ki gagosti črna celina. Zaradi prvenstva po vsej državipotekajo velike infrastrukturne naložbe. V mestu CapeTown so decembra odprli veličasten nogometni stadion

za 68.000 gledalcev, ki je stal rekordnih 600 milijonov dolarjev.Prav zaradi velikih naložb se širi nezadovoljstvo, saj naj binogometno prvenstvo veliko prispevalo k dodatni zadolženostidržave. Mavrična država je raznolika in vedno polnap re s e n e č e n j.

Manj znano je dejstvo, da ima gostiteljica svetovnega prvenstvaodlično kongresno infrastrukturo, ki vključuje vrsto mednarodnoprimerljivih kongresnih centrov in hotelov. Prav zato so gostilištevilne mednarodne kongrese z več kot 4000 udeleženci donajvečjih zmogljivosti s 13.000 udeleženci. Svetovno nogometnoprvenstvo je vsekakor velika možnost in priložnost za dodatnopromocijo Južne Afrike kot kongresne destinacije. Športnidogodek je v tem primeru najkrajša pot do želenega cilja –postati privlačnejša kongresna destinacija.

Priložnosti za kongresno industrijo pa ne bo manjkalo niti medsamim prvenstvom. Številne agencije, specializirane za poslovniturizem, bodo imele takrat od turizma neposredne poslovnekoristi. Pričakujejo več kot 450.000 tujih turistov.

»Menim, da je dolgoročno prav šport najlepši in najučinkovitejšinačin za uveljavitev blagovne znamke kongresnega turizma,hkrati pa bo prvenstvo zmanjšalo negativno percepcijočezmorske oddaljene destinacije. Ob tem se bo izboljšalo tudisodelovanje med državo gostiteljico in Slovenijo. Vsaj zakongresni in poslovni turizem se bo torej nogometni spektakelkončal pozitivno, ne glede na siceršnji ekonomski končni rezultatpr venstva.«

(� �')���������!��" ������������*+��� ����,��� �+� �� ��� ��+���-�.

,������� ������/�0 ��&�����

������������ ��� �������� ���������1���� ������������!���� ���� ���������� ��!������ ���� �������!��2$��� ������� ������������������������ ���!������� ���� �

������� ��

Barcelona je bila pred olimpijskimiigrami nepomembna kongresna des-tinacija. Že od sredine devetdesetih letpa je redno uvrščena med petericonajbolj razvitih svetovnih kongresnihdestinacij. Pogled na desetletno les-tvico najpomembnejših kongresnihmest, ki jo je pripravilo združenje IC-CA, razkriva, da so na lestvici številnaolimpijska mesta. Število velikih kon-gresov se je med letoma 1999 in 2008 vvečini teh mest podvojilo, v Atenah inPekingu pa celo potrojilo.

Športni dogodki nedvomno prina-šajo številne koristi državam in mes-tom gostiteljem. Gre za temeljito pre-obrazbo destinacije in pozitivni učinekna turizem. V Londonu načrtujejo, dabo zaradi olimpijskih iger leta 2012mesto pridobilo 20.000 novih hotelskihpostelj. Veliki dogodki vplivajo tudi nakongresni turizem. Prenavljajo kon-gresni in razstavni center Excel, ki bobogatejši za veliko dvorano s 5000 se-deži.

Ljubljana doživlja v teh dneh temelj-ito preobrazbo. Spremembe na po-dročju urbanizma, prometne ureditve

in komunale se dogajajo dobesednopred našimi očmi.

Gradnja športnega parka v Stožicahje v javnosti deležna različnih odme-vov. Ne glede na te je to prva resnanaložba v prireditveno infrastrukturopo izgradnji Cankarjevega doma leta1980. Tudi med gradnjo slednjega so sepojavljali številni nasprotniki projekta.V praksi pa je naložba v Cankarjev domogromno prispevala k razvoju sloven-ske kulture in kongresnega turizma, kise je tam pravzaprav rodil.

Čeprav gre za vlaganje v športnoinfrastrukturo, bo za turizem takšnanaložba nedvomno pozitivna. Prepri-čan sem, da bo sprožila nove naložbe vhotelsko turistično infrastrukturo inLjubljani omogočila kandidaturo zavečje in spektakularnejše športne terkongresne dogodke. Razveseljuje vest,da bo Slovenija kandidirala za orga-nizacijo evropskega prvenstva v ko-šarki, ki bo leta 2013. Prvi pogoj zakandidaturo je bila nova športna dvo-rana. Tudi na področju kongresnihkandidatur se dogaja, da zaradi ob-jektivnih okoliščin nismo pripravljenina kandidaturo, čeprav smo na januar-ski borzi Conventa zaznali takšna pov-praševanja. Primanjkuje nam tako ho-

telskih zmogljivosti kot tudi prometnihpovezav, manjka pa tudi večja moder-na večnamenska kongresna dvorana,primerna za velike kongresne dogod-ke, večje svečane sprejeme, koncerte inspremljevalne dogodke. Po model semoramo zapeljati samo do Gradca,kjer so leta 2002 odprli večnamenskodvorano, ki lahko sprejme 11.000 kon-certnih obiskovalcev ali 3500 kongres-nih udeležencev. Takšna dvorana bipredstavljala odlično dopolnitev seda-njih prostorov Gospodarskega razsta-višča, ki bi končno lahko svoje večjesejme preselilo iz šotorov v modernovečnamensko dvorano.

Infrastruktura pa brez ustreznegamodela trženja ne bo delovala. Potre-bujemo zelo jasno in ciljno usmerjenostrategijo pridobivanja ter kandidira-nja za velike dogodke. Za optimalnoizkoriščenost nove infrastrukture pabo treba uspešen model javno-zaseb-nega partnerstva pri gradnji športnegaparka prenesti tudi na oblikovanjemarketinškega interesnega združenja.

��� ������������������������������������������������� �����

����������������������� ��������������� ���� �����Iris Kociper, vodja hotela Arena:»Kako pomembna je prireditev Zlatalisica za mesto Maribor in lokalnoter širše gospodarstvo, je vprašanje,ki lahko ob nepoznavanju širineučinkov dobi preskromen prizvok.

46. Zlata lisica pod MariborskimPohorjem je bila izpeljana odlično.Prireditev je skozi leta obstoja po-stala mednarodno prepoznavna inumeščena na zemljevid tekem zasvetovni pokal. O prireditvi je po-ročalo 300 novinarjev. Takšen pro-jekt je priložnost, da postane Ma-ribor še bolj prepoznaven kot mestoprireditev. Organizacije športnih inkongresnih prireditev so si v velikimeri zelo podobne, pod črto pa jepomemben uspeh. Bolj kot je pri-reditev uspešna, več je možnosti, dapostane tradicionalna, pomembnaza strokovno in širšo javnost z ni-zom večplastnih vplivov za novepriložnosti. Zato pa… bodimo drzniin uspešni ter si upajmo pripeljati vMaribor prireditve, ker jih znamoo rg a n i z i ra t i . «

Slikovni material: Objaviti fotkoZlate lisice

Damjan Pintar, izvršni direktorUniorja program Turizem: »Vsak ve-lik mednarodni dogodek – naj bošportni ali kongresni – je trebapravočasno načrtovati ter k načr-tovanju in izvedbi pritegniti pro-fesionalno interdisciplinarno ekipos o d e l a vc e v.

Z organizacijo prireditve, kot jeRogla Open, ki je aktivno posegla vmednarodni prostor, smo želeli iz-vesti dogodek, ki bo v prvi vrstivrhunska športna prireditev ter bopredstavljal odskočno desko za lan-siranje turističnih produktov des-tinacije Rogla-Pohorje v evropskip ro s t o r.

V ta namen smo ustvarili koncept,ki presega meje tovrstnih tekmovanj

in ponuja obiskovalcem celovit do-godek, ki zajema šport, zabavo indruženje. Dogodek smo napove-dovali in predstavljali v domačemter mednarodnem prostoru (Kon-gres FIS v Dubrovniku maja 2009,Kongres FIS v Zürichu septembra2009, Mednarodno srečanje novi-narjev v Villingenu oktobra2009…).

Ob tem smo ustvarili prepoz-navno celostno grafično podobo do-godka, pri čemer smo v kompleksensplet tržnokomunikacijskih orodijvključili tudi specializirana podjetja,

s katerimi smo dvignili dogodek naddosedanjo raven svetovnih pokalov.

Zaradi profesionalnega oglaševa-nja in izjemne medijske podpore obuspešno izvedenem dogodku se jedvignila prepoznavnost destinacije,kar je povečalo možnosti za na-daljnji razvoj domačega in med-narodnega kongresnega turizma.

Podobnosti v organizaciji velikihšportnih in kongresnih dejavnostiso precejšnje, saj oboje v osnovizahteva temeljito načrtovanje, pro-fesionalno ekipo sodelavcev ter jas-ne cilje.

����

���

���

���

����

�

��

��������

�������

�������

�������������

����������

����� ����

����������

��� �����������������

������������������������� ����

����������� ��������

���������� �� ����� �������������� ������������������� �� ��� ��

������ ����� ��� � ��� ��� ���� ���� ���� ��� � ��

���������

��������������� ������������������V mednarodnem merilu velja, da me-dicinska stroka ustvari približno 20odstotkov vseh znanstvenih oz. stro-kovnih srečanj, vključno z nekaterimi»megakongresi«, ki privabijo tudi večkot 20.000 udeležencev (npr. Svetovnikardiološki kongres). Ljubljana pritem ni izjema, saj so najvidnejši kon-gresi praviloma tudi pri nas s področjamedicinskih znanosti ali zdravstvenenege. Največji dogodek na letošnjemseznamu je 7. Mednarodni kongres oavtoimunosti, ki bo potekal od 5. do 9.maja na Gospodarskem razstavišču inbo predvidoma gostil 1500 udeležen-cev z vsega sveta. Najvidnejši dogodeklanskega leta – 35. Letno srečanje me-dnarodnega združenja za pediatričniin mladostniški diabetes (ISPAD) – paje bil med 2. in 5. septembrom 2009 vCankarjevem domu in se je v Lju-bljano vrnil po natančno 20 letih.Kongresa se je udeležilo 1300 stro-kovnjakov iz 65 držav.

Turizem Ljubljana na svojem splet-nem portalu pod zavihkom za or-ganizatorje srečanj od leta 2005 ob-

javlja koledar vidnejših mednarodnihkongresov, ki so na seznamu, če iz-polnjujejo naslednje kriterije: sreča-nja znanstvenega ali strokovnegazdruženja, mednarodni dogodki alidogodki z večino tujih udeležencev,večdnevna srečanja, najmanj 100udeležencev. Na portalu je tudi splet-ni obrazec za prijavo kongresnih pri-reditev, s katerim organizatorje vabijok posredovanju ključnih informacij odogodkih, ki jih prirejajo. Pogled v leto2009 kaže, da je kljub recesiji, ki jeudarila predvsem po segmentu pod-jetniških srečanj, segment dogodkovznanstvenih in strokovnih združenjostal stabilen. V številnih tujih me-dijih so pogosto uporabili pridevniktrdoživ. V določenih primerih se jenekoliko znižalo število pričakovanihudeležencev, organizatorji pa so krčilistroške, vendar do drastičnega upadaštevila srečanj ni prišlo. V letošnjemkongresnem koledarju, ki je dinami-čen, je trenutno navedenih 25 do-g o d k ov.

����������������������� �����������

����������

Počitniška regija Defereggental naVzhodnem Tirolskem, natančneje trivasice St. Jakob, St. Veit in Hopfgarten,je idealna predvsem za družinske po-čitnice in tiste, ki se radi umaknetedaleč stran od mestnega vrveža inuživate v neokrnjeni naravi ter se pre-pustite razvajanju in gostoljubju do-m a č i n ov.

Ob prihodu v vasico St. Jakob sevam odpre pogled na prečudoviteokoliške gore, kjer najdete smučarsketerene vseh zahtevnosti. Smučišče jena nadmorski višini 1400–2525 me-

trov in nam ponuja kilometre prog tersodobne naprave, pred katerimi ni ni-koli vrste. Čeprav je za avstrijske raz-mere smučišče majhno, vam ponujaprav vse kot kakšno večje smučarskosredišče, proge pa so odlično pripra-vljene. V zadnjih letih postaja ta dolinavedno bolj priljubljena tudi med des-karji, saj so prav za njih uredili progoin skakalnice, za ljubitelje sankanja paje seveda tudi urejena proga.

Če želite poskusiti značilne tirolskedobrote ali pa se samo nastavljati son-čnim žarkom, lahko obiščete eno iz-med številnih koč na smučišču. V do-lini vam seveda ponujajo izposojosmučarske opreme in šolo smučanja.

Le streljaj od vasi najdete 70 kilome-trov odlično pripravljenih prog za te-kaške navdušence, če niste prevečzmrzljivi, pa se lahko na smučarski tekodpravite tudi ponoči. Vse do marcaimate tudi možnost, da se odpravitena pohod v spremstvu lovskih čuvajevnarodnega parka Visoke Ture, za boljromantične duše pa priporočajo vož-njo s sanmi na konjsko vprego ali pana nočni izlet z baklami po zasneženizimski pokrajini.

V tej vzhodnotirolski dolini ne poz-najo zgolj zimske, ampak sezona trajatudi poleti. Očarali vas bodo pašneplanine, gorske koče in jezera ter enaizmed značilnosti – cimprovi bori, ki

veljajo za enega najkakovostnejših vr-st lesa. Na voljo boste imeli kar ne-verjetnih več kot 350 kilometrovpohodniških poti, čas si boste lahkopopestrili z raftingom, ribolovom tergorskim kolesarjenjem. Za navdušen-ce slednjega adrenalinskega športa jeurejenih kar 50 kolesarskih poti, ki sospeljane tudi nad 3000 metri nadmor-ske višine.

Omeniti velja še bogato wellnessponudbo. Ni lepšega, kot da se pošportnih aktivnostih sprostite v turški,finski ali pa zeliščni savni in zaplavatekakšen krog v ogrevanem bazenu alipa si privoščite masažo. Potem bostetudi lažje »preživeli« odlično kulina-

rično ponudbo, ki jo najdete tako vkočah kot seveda tudi hotelih in res-tavracijah. Značilna vzhodnotirolskajed so mesni žličniki ter žlikrofi, se-veda pa imajo gorčice z najrazličnej-šimi okusi, na primer brusnic in ja-bolk, o pijačah, ki v teh mrzlih dnevihpogrejejo, pa se raje sami in s pravšnjomero prepričajte kar med obiskom.

V Hopfgartnu, St. Veitu in St. Jakobuje na voljo okoli 3500 nastanitvenihzmogljivosti, s turizmom pa se ukvarjain od turizma tudi živi približno 3000domačinov. Mogoče drobna napoved:četrtega aprila bo dolina gostila zna-meniti festival zabavne glasbe Šlagerjina snegu.