dnevnik 08.03.2010

8
Dnevnik datum 7. 3. 2010 ura 22.12 Barva CYMK stran 33 tematska priloga oglasnega trenja kongresni turizem Kongresni gostje bodo iskali novosti Vlasta Tifengraber V zadnjih desetih letih so kongresi, simpoziji, seminarji, in druge obli- ke turističnih srečanj postali po- membna turistična dejavnost. O industriji srečanj, kot je nekateri radi poimenujejo, smo se pogovar- jali z Miho Kovačičem, direktorjem Kongresnoturističnega urada. Preteklo leto je bilo po marsièem posebno. Kako bi ga opisali, je gospodarska kriza oplazila tudi kongresno dejavnost? Leto 2009 je bilo posebno iz mnogo vidikov. Stanje na mednarodnem trgu in doma je močno vplivalo tudi na kongresno dejavnost, kar je po svoje logično, saj so kongresi in srečanja sestavni del podjetij, združenj in družbe kot take. Po dolgoletni rasti števila dogod- kov v mednarodnem okolju se je lani število dogodkov in udeležen- cev zmanjšalo za približno 10 od- stotkov, nekje več, nekje manj. Če gledamo večletno obdobje, to ni bil padec, ampak popravek. Nekateri menijo, da so kongresi in dogodki zapravljanje denarja, kar je prispevalo k še večjemu zmanjšanju, toda če se malce bolj poglobimo, so osebna srečanja najkakovostnejši način izmenjave informacij, izkušenj, predstavitve produktov in storitev. To potrjujejo tudi raziskave in prihodnost bo to tudi dokazala. V današnjem poslovnem okolju organizatorji dogodkov iščejo naj- večjo dodano vrednost za vsak vložen evro. Poznamo celo modele izračuna dodane vrednosti dogod- kov, česar se organizatorji dogod- kov vedno pogosteje poslužujejo, recimo »Event ROI«. Dogodki in srečanja ob dobri pripravi in izved- bi s profesionalnimi ponudniki prinesejo največjo dodano vredno- st. Mednarodne raziskave govorijo temu v prid. Zmanjšanje proračunov je orga- nizatorje dogodkov prisililo v dras- tične spremembe pri izvajanju do- godkov. Spremenile so se prioritete pri iskanju destinacij in ponudni- kov. Cena storitve je z nižjih mest prišla na prvo mesto. Oddaljenost destinacije je tudi na samem vrhu lestvice pri odločanju. Fleksibilno- st ponudnika je postala pomem- bnejša. Kakni so trendi in napovedi za leto 2010? Letošnje leto bo v stanju v kongres- nem turizmu odsev splošnega gos- podarskega stanja. Dosegli naj bi dno in počasno stabilizacijo. Vrni- tev do večjih porastov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, bo počas- na, zato bodo organizatorji dogod- kov iskali še večjo dodano vrednost dogodkov, torej več storitev za manj denarja. Občutiti bo pritiske na ponudnike. Tukaj moramo pazi- ti, da ne na račun kakovosti. Kupci bodo iskali novosti. Slovenija ima ravno v tem ob- dobju priložnost, da se bolje uveljavi v mednarodnem okolju in pridobi dogodke. Spremenile so se prioritete organizatorjev dogod- kov. Sedaj iščejo bližnje destinaci- je, ki nudijo kakovostno storitev po ugodnih cenah. Slovenska ponud- ba je bogata, raznolika, cenovno ugodna in na visoki strokovni rav- ni. Standardizacija. Zdaj je e nekaj èasa napisana. Zanima me, zakaj je tako pomembna in kaj bi bilo treba e narediti? Pri organizaciji kongresov in do- godkov pred samo izvedbo vse temelji na zaupanju med naročni- kom in ponudnikom. Standardi omogočajo lažjo vzpostavitev zau- panja. Standardi so bili narejeni pred- vsem za naročnike oziroma organi- zatorje dogodkov. Naredijo red med ponudniki in zagotovijo pre- gled nad ponudbo in omogočijo njeno primerjavo. Standardi imajo vrednost tudi za ponudnike storitev, tako iz infor- mativnega kot iz vidika izobraževa- nja. Tistim, ki vstopajo na področje kongresne dejavnosti, zagotovijo informacije, kaj vse potrebujejo za uspešen razvoj. Tistim, ki že delu- jejo, pomaga, da postanejo še bolj- ši. Conventa prilonost za kongresno dejavnost JV Evrope. Zakaj prilonost? Zakaj je tako pomembna? Naša država ima možnost večjega prodora na mednarodnem kon- gresnem trgu. Kot Slovenija se tržimo že od osamosvojitve. Treba je iskati tudi sinergije, kar delajo povsod po svetu, tudi v JV Evropi. Slovenija je prevzela iniciativo po- vezovanja kongresne ponudbe dr- žav JV Evrope. Tukaj imamo števil- ne priložnosti, ki jih moramo izko- ristiti. Potrditev za pravo usmeritev je nedavno ustanovljeno partner- stvo Slovenije, Hrvaške in Srbije na ravni voditeljev držav. Conventa je osrednji marketin- ški dogodek regije, saj na enem mestu združi več kot 100 ponudni- kov kongresnih storitev regije JV Evrope in več kot 300 kupcev kongresnih storitev iz Slovenije in še 25 držav. Letošnja je združila največje število ponudnikov in kupcev kongresnih storitev v zgo- dovini Slovenije in regije. Prihod- nja Conventa bo še boljša. Smo res tako majhni, da nas ne poznajo niti Evropejci, kaj ele z drugih kontinentov? Torej potenciale imamo, le izkoristiti jih moramo. Delni odgovor je že v prejšnjem vprašanju. Majhnost je tudi pred- nost, in to prednost izkoriščamo. Majhnost kot neprepoznavnost je izziv, s katerim se soočamo. Druge evropske države so prepoznale vi- soko dodano vrednost kongresov in velike prihodke za države. Vlaga- jo znatna sredstva v izgradnjo ustrezne ponudbe, povezovanje in trženje. Tridnevni mednarodni kongres zlahka ustvari milijon evrov. To je čisti izvoz z visoko dodano vrednostjo. Dobavitelji storitev so slovenska podjetja. Celo DDV ostane naši državi. V Sloveniji gremo počasi v tej smeri. V kongresni dejavnosti poznamo specifična marketinška orodja za dvig prepoznavnosti, vendar se teh zaradi omejenih finančnih sred- stev poslužujemo v zelo omejenem obsegu. Eden izmed razlogov za dvig prepoznavnosti Slovenije na mednarodnem kongresnem trgu je tudi JV Evropa. Kot regija imamo večje možnosti dviga prepoznav- nosti nas samih, kot povezava v sklop JV Evrope pa lahko nastopi- mo na trgih zunaj Evrope, recimo v Ameriki. Trg Kitajske in Indije postaja tudi za Evropo zelo zani- miv. Sami tam nimamo nikakršnih pogojev za uspeh, povezani pa veliko več. Imamo že načrte, da se leta 2011 predstavimo na teh tr- gih. Kongresni gostje zapravijo trikrat veè kot obièajni. Za katero stvar najveè zapravijo, koliko èasa povpreèno ostanejo? Kateri so novi izzivi, da uresnièite prièakovanja kongresnih gostov? Mednarodne raziskave potrjujejo, da kongresni gostje zapravijo več- kratnik tega kot običajni turisti. Pri incentivih je ta večkratnik lahko tudi 10-krat in več. Dolžina bivanja in tudi potroš- nja sta odvisni od vrste kongresne- ga gosta. Poznamo vsaj tri vrste, ki se med seboj močno razlikujejo. Povprečna dolžina bivanja kon- gresnega gosta je 2,3 dneva. Program dogodka, za katerega je zadolžen organizator in nosi glav- ne stroškov dogodka, vključuje ve- čino aktivnosti udeleženca dogod- ka. Največ kongresnih gostov pride z letalom in spijo v hotelih višje kategorije. Njihova potrošnja je nadpovprečno velika tudi za gos- tinske storitve, zabavo in darila. Pričakovanja kongresnih gostov lahko uresničijo samo profesional- ni ponudniki kongresnih storitev. Teh je v Sloveniji že več kot 60, kar je dobro. Kako uresničiti pričakovanja kongresnih gostov? V Sloveniji jih znamo še kako preseči. Tukaj ob- stojata dva koraka. Prvi je prepriča- ti organizatorja, da imamo vrhun- ski produkt in profesionalno izved- bo. Tukaj je potrebno dobro pozna- vanje trga, produkta in končno same dejavnosti. Če smo bili tukaj uspešni, potem je druga naloga uresničiti in po možnosti preseči pričakovanja kongresnih gostov. Delno imamo srečo, saj imajo tuji udeleženci razmeroma nizka pri- čakovanja od Slovenije, kar pa ne pomeni, da nam je pri izvedbi kaj lažje. Pomembno je, da so ponudniki kongresnih storitev izvirni, kreativ- ni, profesionalni, sledijo mednaro- dnim trendom in potrebam naroč- nikom. Veliko je novih besed na podroèju incentive programov in nastaja terminoloka zmeda ali lahko urad kar koli stori? Tudi sicer je v kongresnem turizmu kar precej tujk, kratic Mednarodni kongresni jezik je nedvomno angleščina. Vse tujke so v tem jeziku in celo Nemci, Franco- zi in še kdo jih uporablja. Celo naziv našega urada, ki je v angleš- čini Slovenian Convention Bureau, se enako uporablja v drugih tujih jezikih, denimo German Conven- tion Bureau itd. Naše storitve so usmerjene pred- vsem na mednarodni trg. Na med- narodnem kongresnem trgu je ak- tivnih že več kot 200 držav iz vsega sveta. Zaradi lažjega razumevanja so se uveljavili angleški termini, ki jih tudi druge države ne prevajajo v materne jezike. V slovenščini obstajajo prevodi incentivov, teambuildingov in še katerih izrazov. Težava je v tem, da ko se jih napiše, jih nihče ne razume. Lahko se poleg prevoda napiše še krajša razlaga, kaj to je, toda velikokrat to ni možno, saj morajo biti predstavitve naročni- kom kratke, jedrnate in razumlji- ve. Vendar menim, da ni tak pro- blem, da se uporabljajo tujke. Pomembno je, da vemo, kdaj jih uporabljamo in kdaj je bolj primer- no, da uporabljamo slovenska ime- na. Nedvomno pa bi bilo za lažje razumevanje smiselno narediti manjši slovarček teh izrazov. Miha Kovaèiè Vedno veèja prepoznavnost nae drave Prepoznavnost Slovenije se nedvomno izboljuje, vendar bi sami marsikdaj eleli hitreji tempo in bolj vidne uèinke. Seveda je na vrhu krovna prepoznavnost drave, sledi pa splona turistièna podoba Slovenije, ki tudi vpliva na segment kongresne dejavnosti (percepcija o dravi/ponudbi). Obèasno na doloèenih perspektivnih trgih doivljamo kritiko, da smo v primerjavi z drugimi destinacijami skoraj nevidni. Ob veèjih finanènih in èlovekih resursih pri kljuènih delenikih, ki lahko pripomorejo k intenzivnejemu trenju in promociji kongresnega produkta Slovenije, bi lahko razvili veè skupnih trenjskih in oglaevalskih akcij v izbranih dravah (tudi na novih trgih) in strokovnih medijih (tiskanih in spletnih) globalne kongresne industrije. Razdeljenost kongresne dejavnosti V trenjskem smislu je kongresna dejavnost sicer razdeljena na: segment strokovnih in znanstvenih zdruenj (Association Market) segment podjetniko-gospodarskih prireditev (Corporate Market) segment medvladnih in meddravnih prireditev (Intergovernmental Market)

Upload: gomice

Post on 12-Mar-2016

284 views

Category:

Documents


6 download

DESCRIPTION

Conventa prilonost za kongresno dejavnost JV Evrope. Zakaj prilonost? Zakaj je tako pomembna? Vlasta Tifengraber V trenjskem smislu je kongresna dejavnost sicer razdeljena na: segment strokovnih in znanstvenih zdruenj (Association Market) segment podjetniko-gospodarskih prireditev (Corporate Market) segment medvladnih in meddravnih prireditev (Intergovernmental Market) Miha Kovaèiè

TRANSCRIPT

Page 1: Dnevnik 08.03.2010

������������������� ��������������������� ��

������� ������ � �� � � ���� ����� ������ ���� ������ ��

�������������������������������������

����������� ���������������� ������������������������������

V zadnjih desetih letih so kongresi,simpoziji, seminarji, in druge obli-ke turističnih srečanj postali po-membna turistična dejavnost. Oindustriji srečanj, kot je nekateriradi poimenujejo, smo se pogovar-jali z Miho Kovačičem, direktorjemKongresnoturističnega urada.

�������� ���� ����������������������������������� ��������������� ����� �� ����������������������

Leto 2009 je bilo posebno iz mnogovidikov. Stanje na mednarodnemtrgu in doma je močno vplivalotudi na kongresno dejavnost, kar jepo svoje logično, saj so kongresi insrečanja sestavni del podjetij,združenj in družbe kot take.

Po dolgoletni rasti števila dogod-kov v mednarodnem okolju se jelani število dogodkov in udeležen-cev zmanjšalo za približno 10 od-stotkov, nekje več, nekje manj. Čegledamo večletno obdobje, to nibil padec, ampak popravek.

Nekateri menijo, da so kongresiin dogodki zapravljanje denarja,kar je prispevalo k še večjemuzmanjšanju, toda če se malce boljpoglobimo, so osebna srečanjanajkakovostnejši način izmenjaveinformacij, izkušenj, predstavitveproduktov in storitev. To potrjujejotudi raziskave in prihodnost bo totudi dokazala.

V današnjem poslovnem okoljuorganizatorji dogodkov iščejo naj-večjo dodano vrednost za vsakvložen evro. Poznamo celo modeleizračuna dodane vrednosti dogod-kov, česar se organizatorji dogod-kov vedno pogosteje poslužujejo,recimo »Event ROI«. Dogodki insrečanja ob dobri pripravi in izved-bi s profesionalnimi ponudnikiprinesejo največjo dodano vredno-st. Mednarodne raziskave govorijotemu v prid.

Zmanjšanje proračunov je orga-nizatorje dogodkov prisililo v dras-tične spremembe pri izvajanju do-godkov. Spremenile so se prioritetepri iskanju destinacij in ponudni-kov. Cena storitve je z nižjih mestprišla na prvo mesto. Oddaljenostdestinacije je tudi na samem vrhulestvice pri odločanju. Fleksibilno-st ponudnika je postala pomem-bnejša.

����� �� ����� �������� ����������

Letošnje leto bo v stanju v kongres-nem turizmu odsev splošnega gos-podarskega stanja. Dosegli naj bidno in počasno stabilizacijo. Vrni-tev do večjih porastov, kot smo jihbili vajeni v preteklosti, bo počas-na, zato bodo organizatorji dogod-kov iskali še večjo dodano vrednostdogodkov, torej več storitev zamanj denarja. Občutiti bo pritiskena ponudnike. Tukaj moramo pazi-

ti, da ne na račun kakovosti. Kupcibodo iskali novosti.

Slovenija ima ravno v tem ob-dobju priložnost, da se boljeuveljavi v mednarodnem okolju inpridobi dogodke. Spremenile so seprioritete organizatorjev dogod-kov. Sedaj iščejo bližnje destinaci-je, ki nudijo kakovostno storitev pougodnih cenah. Slovenska ponud-ba je bogata, raznolika, cenovnougodna in na visoki strokovni rav-ni.

������� �!���"��� �� #������������������"������� ������ ������������ ����������������������

Pri organizaciji kongresov in do-godkov pred samo izvedbo vsetemelji na zaupanju med naročni-kom in ponudnikom. Standardiomogočajo lažjo vzpostavitev zau-panja.

Standardi so bili narejeni pred-vsem za naročnike oziroma organi-zatorje dogodkov. Naredijo redmed ponudniki in zagotovijo pre-gled nad ponudbo in omogočijonjeno primerjavo.

Standardi imajo vrednost tudi zaponudnike storitev, tako iz infor-mativnega kot iz vidika izobraževa-nja. Tistim, ki vstopajo na področjekongresne dejavnosti, zagotovijoinformacije, kaj vse potrebujejo zauspešen razvoj. Tistim, ki že delu-

jejo, pomaga, da postanejo še bolj-ši.

$�������%����#���� �������������������&'(������"��������#�����"���� �� �������������

Naša država ima možnost večjegaprodora na mednarodnem kon-gresnem trgu. Kot Slovenija setržimo že od osamosvojitve. Trebaje iskati tudi sinergije, kar delajopovsod po svetu, tudi v JV Evropi.Slovenija je prevzela iniciativo po-vezovanja kongresne ponudbe dr-žav JV Evrope. Tukaj imamo števil-ne priložnosti, ki jih moramo izko-ristiti. Potrditev za pravo usmeritevje nedavno ustanovljeno partner-stvo Slovenije, Hrvaške in Srbije naravni voditeljev držav.

Conventa je osrednji marketin-ški dogodek regije, saj na enemmestu združi več kot 100 ponudni-kov kongresnih storitev regije JVEvrope in več kot 300 kupcevkongresnih storitev iz Slovenije inše 25 držav. Letošnja je združilanajvečje število ponudnikov inkupcev kongresnih storitev v zgo-dovini Slovenije in regije. Prihod-nja Conventa bo še boljša.

����� �������)����������� ������(������!� ��� ���� ����)�����������*���������!��� ����� �� ������ �)�������

Delni odgovor je že v prejšnjemvprašanju. Majhnost je tudi pred-nost, in to prednost izkoriščamo.Majhnost kot neprepoznavnost jeizziv, s katerim se soočamo. Drugeevropske države so prepoznale vi-soko dodano vrednost kongresovin velike prihodke za države. Vlaga-jo znatna sredstva v izgradnjoustrezne ponudbe, povezovanje intrženje. Tridnevni mednarodnikongres zlahka ustvari milijonevrov. To je čisti izvoz z visokododano vrednostjo. Dobaviteljistoritev so slovenska podjetja. CeloDDV ostane naši državi. V Slovenijigremo počasi v tej smeri.

V kongresni dejavnosti poznamospecifična marketinška orodja zadvig prepoznavnosti, vendar se tehzaradi omejenih finančnih sred-stev poslužujemo v zelo omejenemobsegu. Eden izmed razlogov zadvig prepoznavnosti Slovenije namednarodnem kongresnem trgu jetudi JV Evropa. Kot regija imamovečje možnosti dviga prepoznav-nosti nas samih, kot povezava vsklop JV Evrope pa lahko nastopi-mo na trgih zunaj Evrope, recimo vAmeriki. Trg Kitajske in Indijepostaja tudi za Evropo zelo zani-miv. Sami tam nimamo nikakršnihpogojev za uspeh, povezani paveliko več. Imamo že načrte, da seleta 2011 predstavimo na teh tr-gih.

�������������� ������� �������������������"������� ����������� ���������������������������������������� ����� �������������������������������)�������

Mednarodne raziskave potrjujejo,da kongresni gostje zapravijo več-kratnik tega kot običajni turisti. Priincentivih je ta večkratnik lahkotudi 10-krat in več.

Dolžina bivanja in tudi potroš-nja sta odvisni od vrste kongresne-ga gosta. Poznamo vsaj tri vrste, kise med seboj močno razlikujejo.Povprečna dolžina bivanja kon-gresnega gosta je 2,3 dneva.

Program dogodka, za katerega jezadolžen organizator in nosi glav-ne stroškov dogodka, vključuje ve-čino aktivnosti udeleženca dogod-ka. Največ kongresnih gostov pridez letalom in spijo v hotelih višjekategorije. Njihova potrošnja jenadpovprečno velika tudi za gos-tinske storitve, zabavo in darila.

Pričakovanja kongresnih gostovlahko uresničijo samo profesional-ni ponudniki kongresnih storitev.Teh je v Sloveniji že več kot 60, karje dobro.

Kako uresničiti pričakovanjakongresnih gostov? V Sloveniji jihznamo še kako preseči. Tukaj ob-stojata dva koraka. Prvi je prepriča-ti organizatorja, da imamo vrhun-ski produkt in profesionalno izved-bo. Tukaj je potrebno dobro pozna-vanje trga, produkta in končnosame dejavnosti. Če smo bili tukaj

uspešni, potem je druga nalogauresničiti in po možnosti presečipričakovanja kongresnih gostov.Delno imamo srečo, saj imajo tujiudeleženci razmeroma nizka pri-čakovanja od Slovenije, kar pa nepomeni, da nam je pri izvedbi kajl a ž j e.

Pomembno je, da so ponudnikikongresnih storitev izvirni, kreativ-ni, profesionalni, sledijo mednaro-dnim trendom in potrebam naroč-nikom.

'���� �����)����������������!�������������� ������������������� ����%�� ��)������������ �����*�� �!�� �� ����������� ��� ��������!�����������!+

Mednarodni kongresni jezik jenedvomno angleščina. Vse tujke sov tem jeziku in celo Nemci, Franco-zi in še kdo jih uporablja. Celonaziv našega urada, ki je v angleš-čini Slovenian Convention Bureau,se enako uporablja v drugih tujihjezikih, denimo German Conven-tion Bureau itd.

Naše storitve so usmerjene pred-vsem na mednarodni trg. Na med-narodnem kongresnem trgu je ak-tivnih že več kot 200 držav iz vsegasveta. Zaradi lažjega razumevanjaso se uveljavili angleški termini, kijih tudi druge države ne prevajajo vmaterne jezike.

V slovenščini obstajajo prevodiincentivov, teambuildingov in šekaterih izrazov. Težava je v tem, dako se jih napiše, jih nihče nerazume. Lahko se poleg prevodanapiše še krajša razlaga, kaj to je,toda velikokrat to ni možno, sajmorajo biti predstavitve naročni-kom kratke, jedrnate in razumlji-v e.

Vendar menim, da ni tak pro-blem, da se uporabljajo tujke.Pomembno je, da vemo, kdaj jihuporabljamo in kdaj je bolj primer-no, da uporabljamo slovenska ime-na. Nedvomno pa bi bilo za lažjerazumevanje smiselno nareditimanjši slovarček teh izrazov.

,)�������

�������� �!��!�"���������#���$���

�������������� ����������������������!��"�����������!��������������

�������#����"�����������!����������$��� � �������������#�������

�����������������������������������"����������$�������!�� ���������������

�������������������������������������%������������������&�����!�'

(!$������������$���#������������#�����#��������������������������

��������������������������������������������� �(!���$�#�)����$��#���

$����"�#��������#�������$��#���������#������#�������������

����������"������������������������������������������ ���������!�

��#������������$������#��������#��������"������#���������!����#��������#

%������������#�����#'������������#������#�%������#�����������#'����!����

������������������

%�"��� ���������������� �������

*���������������������������

���������������������������+

,����������������#��������������#

��������%-�����������.����'

,���������������"�/����������#

�����������%0���������.����'

,�����������������#���

����������#�����������

%1�����������������.����'

Page 2: Dnevnik 08.03.2010

�������� ������ � � � � ���� ����� ���� ���� ������ ��

��� �������������������������������� ��������������

�����������������

������������� ����������������������������������������Pri profesionalni organizaciji dogod-kov potrebujemo usposobljene in ka-kovostne ponudnike storitev.

Ti nam zagotavljajo, da bo dogodekorganiziran na visoki strokovni ravni.

Kongresnoturistični urad je na te-melju obstoječih standardov in pri-poročil s področja poslovnega turizmapripravil standardizacijo in uvedbostandardov za svoje člane.

����������������

������������ !��������������������������������������������������

������������!����"�������������������������������

������������#!� $#%���������&����������������������'�����������(

������������ !���������������������������������

� �����������)!���������������������*'���������

� �����������+!�����������,����

������������-!�,����������"����'�����������������

������������.!���������������,����������,��������

������������/!��������*'���������0����������

������������1!��������������*'�

�����������������������������������

2��3���������*��������3������������

�����'������������������������

��'���!

�4���'���������'����������������

�����������,���,������,����������

��������������

�5�'�����������������'����������

�������������

�4��,������������3����������,��,

�����,�&������'�,����0������

�����*�������������'�(�

� �"���������"�������������

�����3����������������,������,����

����������*���

�4��������,���������*��,����������

��������������������,����������*���

� 2���0����������������������������

��,�������������'����������

*�����������3���������������,���

��������,�������

������������ �������� ��� ���� ������� ���� ������������

Natančen in celovit pregled nad ra-zličnimi kategorijami slovenskih po-nudnikov kongresnih storitev. Lažjoprimerjavo ponudbe in cen različnihkongresnih ponudnikov. Možnost laž-jega in preglednega izbiranja med tis-timi ponudniki, ki ustrezajo vašimželjam in zahtevam. Zagotovilo, da bo-ste dobili kakovost, ki jo pričakujete.

���������� �����!� �����

5�������0���*�����������������������������'�����������30����

������������������������������3�����������3���������������0��3��������

������0��������6��������������������������������������

����������������������������3����

Page 3: Dnevnik 08.03.2010

������������������� �����������������������

������ ������ �� �� ��� ���� �� ������ ���� ������ ��

����������������

���������������� ��������� � ������ ���� ��������� ����� ����� ��� �������������������

O tem, kaj bo letošnje leto prinesloslovenskemu kongresnemu turizmu,smo se pogovarjali z Gorazdom Ča-dom, direktorjem podjetja Go-mice inurednikom ter izdajateljem revijeKo n g re s.

���������� ������������������������������������������ ������� ����������������������������� ��������������������������� ������� �

Napovedovanje prihodnosti je nehva-ležno, kljub temu pa menim, da bodopo mojem mnenju glavni trendi v Slo-veniji sledeči: trend upadanja korpo-rativnih dogodkov se bo zaustavil inproti koncu leta lahko pričakujemorahlo rast; število srečanj in kongresovzdruženj bo sicer pozitivno, njihovarast bo skromna; bila se bo cenovnabitka med hoteli, agencijami in preos-talimi ponudniki v verigi kongresneindustrije. Naročniki bodo za manjšivložek zahtevali več. Zahtevali bodotudi jasne in merljive cilje dogodka,zato se bodo uveljavile metode mer-jenja donosnosti (ROI). Podjetja v de-javnosti se bodo morala usmeriti vmedorganizacijsko trženje in k oseb-nemu pristopu do svojih naročnikov.Prav tako se bo po mojem mnenjuzgodil občuten premik v smeri splet-nega oglaševanja ponudbe in novihmedijev. Na področju agencij bo zanjihovo konkurenčnost pomembnovlaganje v razvoj kadrov, tehnologije ininovativnosti. To je čas za iskanje no-

vih priložnosti in razvoj novih kon-gresnih agencijskih produktov. Druž-bena in okoljska odgovornost bostapostali obvezni del razmišljanja načr-tovalcev kongresov. Pomembnejše bopostalo regionalno povezovanje, kipostaja ena konkurenčnih prednostiSlovenije. V tem kontekstu lahko pri-čakujemo tudi več kongresnih dogod-kov regionalnega značaja na območjuJV Evrope. Težave letalske industrije –pri nas imamo Adrio Airways – in po-tencialno opuščanje rednih letalskihlinij lahko zelo resno ogrozi kongresniturizem v letu 2010, poglabljanje fi-nančne krize pa lahko zelo resno ogro-zi poslovanje hotelskih podjetij, karkažejo tudi podatki UMAR-ja. Priča-kujemo lahko tudi prisilne poravnavein stečaje.

Prvo polovico leta 2010 bo sicer zaz-namovalo poglabljanje krize, počasnookrevanje pa napovedujem v drugipolovici leta 2010. Napovedi so nekoli-ko bolj obetajoče za leto 2011, ko je v vLjubljani denimo rezerviranih precejmednarodnih kongresov.

���� ��� �������!�!��� �"������� ������#������������$�������� ��������%��������� ����

Kongresni urad Slovenije je s pomočjosredstev Ministrstva za gospodarstvouspešno izvedel do sedaj največjopromocijsko kampanjo kongresneSlovenije. Aktivnosti so bile usmerjenev inovativno spletno trženje in utrdi-tev imidža Slovenije kot prijazne indinamične kongresne destinacije.Conventa je postala močna in uvelja-

������� �������!��"�����

���������������� �������������������������������������������� �!�"����������������������������� �#������������������������������" ������������� ����� ����������������������$������$�������������������%����������������$���������������������������������������������������&���������������������������� ����%����'�������������������'���%�������������������������������������������"�����������"�������� ������������������������������(�����������)������*������������������)�+����

, ��������������"��������������'���%���' �-���������������������������������"��%������%��������������������$���������� ��������� �.���"����$������"�����������!�� ������#������������� �!�"����������������"����������������������������������/��"���������� �������������0

#��������������������������������������������$�������������������������������$�������"���

�1����� ��������������������"���� �����������"��� �#������������������"������������������������������������ ����������������������(���$����������*��

#$������"����%&��$��%'������(�"�%

�!�������� ���������������������������������������"���������2���$�������������� ������������������%��������������������� �1�������%���'����������������������������������$���������������"������������%���������������3����������� ������������� ��� ��������������������'������������������������� �����������"��� ��$�������%"������������'�������������������'���� ���'����������'�����%��������%�����������$������������%����������������'�������������������'�������'�(����������"���)�'��� �����������������������������-�����������������4�"����

1����� ����������"����������������������������������������$��������������'���� �����%��������������������� ���������������������"���������3���� �����'������� �5��"��������"���"������������������"���������������� �������"����'�������'����������������������/�����"����'������������������6���6(�������������� �������'���������'���������'&0������������� �����������'������������������������$�����(����� ���

*��"������������� ���������"����"������7+���3���(�������� ������"����$�������������"��������� ���������'�������������������'������������������ ������$ �8���������������"�������������������������$��������������� ���������������9��������"��������%��������8������� �1�������������������'�������'�������������������������� ������������������3�������������������������������%"������������������� �#���������:���"���������� ��������������������������������"���������"�����'����������������������� ���������������������'�"������"������������������������������������������������(����������;����� ����

�������������������������������!���������������&�����"��!���$��#��!��!������������������������ '�!�

(��������)�

tov, ki lepo dopolnjujejo kongresniprodukt, na primer čebelarski turi-zem. To so tisti, ki sežejo do srca in sopogosto prvi motiv za zanimanje zadestinacijo. Imamo izjemno kulinari-ko, ki je materialna potrditev avtentič-nosti Slovenije. Ponosni smo lahko nazaloge čiste pitne vode kot strateškesurovine prihodnosti. Naravna in kul-turna dediščina sta vir marketinškihpriložnosti, samo zgodbe moramo napravi način povedati tujcem.

Pomembna pa je tudi karakternakombinacija nemške profesionalnostiin slovanske gostoljubnosti.

*��������������$�����$������!�������#����������������������������+�������������$����������$�������'������"�����������$�����������������"��!#����$"���!#�����$�

Prepričan sem, da imajo v Slovenijiprihodnost klasični kongresi znan-stvenih združenj in strokovnih organi-zacij, saj imamo za kongrese srednjevelikosti dobro razvito infrastrukturoin organizacijsko znanje. Prav takoimajo prihodnost incentive programiz vključenimi elementi timbildinga inavtentične turistične ponudbe – eno-gastronomski, čebelarski, kulturni in-centivi. Prav tako naj omenim pro-duktne predstavitve vedno bolj razšir-jenih ekoproduktov – to omogoča na-ša lahko dostopna raznolikost. Ne na-zadnje so naša prednost tudi speciali-zirane oziroma nišne kongresno-se-jemske strokovne borze, sejmi in foru-mi.

V naši agenciji se bomo zato v letu2010 strateško pozicionirali kot kon-gresna in marketinška agencija. Kotprofesionalni kongresni organizatorjibomo letos organizirali tudi največjislovenski kongresni dogodek združenjApimedica & Apiquality, ki bo potekalod 28. septembra do 3. oktobra 2010na Gospodarskem razstavišču.

Postali smo tudi specializiranaagencija za organizacijo B2B-dogod-kov in borz. Tako bomo letos organizi-rali borze Conventa, Space in Natour.

hoteli, naj tu omenim Bohinj park ho-tel.

*���������������#����������$�������� ��������#��# ����'��� �� ��#���������!������������ ��*��$�����,��������������������"����� ����������������������#�������

Klasičen odgovor je sicer obvladova-nje stroškov, k temu pa bi dodal še dvasklopa vrednot. Projektna kultura:uporaba preizkušene projektne meto-dologije, natančno načrtovanje in iz-vajanje projekta ter upoštevanje alter-nativnih scenarijev. Nujna je profesio-nalnost, torej točnost, optimalna ka-kovost opravljenega dela, nenehnoizobraževanje in usposabljanje terprofesionalen odnos do naročnikov.Če zgoraj omenjeno podpremo še skulturo dialoga z naročnikom in išče-mo rešitve ter se ne osredotočamo naprobleme, je možno projekte izpeljatiučinkovito ne glede na recesijo, saj greza univerzalne principe in vrednote.

������(��$����'�������� �%����� ����������������!�����!��� ������� ��!������������!�������'� !�����������-� "�!�����"�������������������������&����* ��� �����������

Prav gotovo pristna avtentičnost, ki joše vedno lahko najdemo v Sloveniji.Imamo kar nekaj avtentičnih produk-

vljena vstopna in promocijska točkakongresnega turizma v Sloveniji. Negre pozabiti, da so kongresni standardivzpostavili osnovni red in higieno vslovenski kongresni industriji. Dobroje tudi to, da se je začelo usposabljanjein prenos dobrih praks v okviru pro-grama Akademije Conventa, kar bodolgoročno prispevalo k večji inova-tivnosti kongresnega turizma. Poja-vljajo se prvi okolju prijazni kongresni

���������������������������%���

Page 4: Dnevnik 08.03.2010

�������� ������ � � � � ���� ����� ���� ���� ������ ��

��� �������������������������������� ��������������

�����������������

������������� ��������������� �����������������

Z organizacijo kongresov se v Slove-niji ukvarja toliko ljudi in gospodar-skih subjektov, da bi le težko našlikakšno mesto, tudi manjše, ki s temnima izkušenj. Resna in profesio-nalna organizacija tovrstnih dogod-kov pa zahteva toliko različnih de-javnikov, ki se morajo uskladiti naenem mestu in v istem trenutku, dase je v tej poslovni tekmi izločilo lenekaj krajev, ki jim upravičeno lah-ko rečemo kongresni centri. Lju-bljana kot politično, kulturno, gos-podarsko, geografsko in prometnosredišče države ima že po definicijiza organizacijo velikih mednarod-nih strokovnih srečanj daleč najbo-ljše pogoje.

������������������� ����!��"���#�������$!$����!�����Največja organizatorja ter ponudni-ka spremljajočih uslug in dejavnostista brez dvoma Cankarjev dom(CD) in Gospodarsko razstavišče(GR), ki tekmujeta v svojem najviš-jem razredu. Nesmiselno bi biloocenjevati, kateri od dveh velikanovslovenske kongresne dejavnosti jevečji in boljši, saj se razlikujeta takopo vrsti prireditev, ki jih gostita, kotpo zmogljivostih. Gospodarsko raz-stavišče se lahko pohvali z večjimiprostori, kar ne nazadnje pomenito, da lahko organizirajo srečanja zaveč udeležencev. Po podatkih Lju-bljanskega zavoda za turizem raz-polaga Cankarjev dom z 22 prostori,primernimi za kongresne dogodke,GR pa ima dva manj.

Oba največja pa nimata nečesazelo pomembnega. Prenočitvenih

zmogljivosti. Z njimi pa se lahkopohvali mnogo ljubljanskih hotelov,ki so se prav na podlagi tega dejstvapodali v tekmo za svoj kos bogatega

��#����%��!����"��#!�� !���������������&'����(�����������#�)

�� !� "!�#������������������������$�������������������%�#�&��������'������������������($��)���*�����

�+!)),+-.�#������������������*�������������%�#����������'������������������($��)���*�����

�-���������������������������������������/�#�0�����������-+�)������$���������

�.�����������1�2��)��*�������3�#0�������*����'�����������������($���)��*�����

�!���(���*������4�#����������*���'������������������($��)���*�����

�5������������������4�#��������*��������'������������������($��)���*�����

������������������������������*������������(�������*����

�6����������#��������*���'������������������($��)���*�����

����������� ������������� ������ ��� ��»Gospodarska kriza se še najbolj odražav nekoliko manjšem številu udeležen-cev in posledično maksimalni raciona-lizaciji stroškov, tudi zaradi težjega pri-dobivanja sponzorstev. Pojavila se jeskrajna občutljivost naročnikov za ce-no, fleksibilnost in dodano vrednost, kijo daje destinacija oziroma posamezniponudniki,« je za naš časopis povedalaTatjana Radovič, vodja kongresne de-javnosti pri Zavodu za turizem Ljublja-na. Pravi, da se povečuje tako imenova-ni shopping around, pošiljanje istegapovpraševanja (pre)številnim poten-cialnim ponudnikom. »Navedeni trendiveljajo globalno, saj so raziskave med-narodnih združenj v kongresni panogipokazale na podobno stanje v Evropi indrugih celinah, z majhnimi razlikami vposameznih državah,« dodaja Radovi-č e va .

Primerjava leta 2009 s predhodnimkaže na stabilno stanje, saj je v letu 2008nekoliko večje število dogodkov bilo po-vezano s predsedovanjem Slovenije EU.Tudi uvrstitev Slovenije in Ljubljane nastatistični lestvici mednarodnega kon-gresnega združenja ICCA je brez vidnihnihanj glede na predhodna leta. »Lju-bljana se uvršča, če pogledamo rahlonavzgor, blizu Milana in Hamburga in jeskoraj istem mestu kot Dresden, Man-chester, Rejkjavik in Torino, ter za sebojpušča St. Peterburg, Vilo, Gradec termnoge druge destinacije, vključno z Za-grebom in Beogradom,« je našo prestol-nico pohvalila Radovičeva.

Ljubljana je kot destinacija v zadnjihletih, z vsemi izboljšavami infrastruktu-re, ki vplivajo na boljšo kakovost ži-vljenja lokalnih prebivalcev in obisko-valcev, kakor tudi z obogatitvijo turistič-ne ponudb, nadgradila svojo privlačno-st. »V krajši perspektivi bi si želeli nekajveč hotelov, več letalskih povezav, pove-zanost letališča in železnice z mestom,kar bi nam povečalo konkurenčnost vmednarodnem okolju, kjer je tekmoval-nost res ostra. Ne nazadnje pa zdaj šte-vilna mesta ali celo regije oziroma drža-ve mednarodnim združenjem – poten-

cialnim naročnikom kongresov – ponu-jajo stimulacije oziroma paket bonitetza organizatorje ali udeležence, vključ-no s predfinanciranjem kandidatur zapridobivanje dogodkov. Najbliže nam»bonus paket« ponuja denimo Gradec.Tu lahko govorimo o ponudbah, ki ima-jo neposredno podporo mestne oziro-ma regionalne politike in so odraz zave-danja o visokem prihodku in donosu, kijih v destinacijo pripeljejo kongresni go-stje, ter želje, da jih privabijo še več. Vbistvu je to majhen vložek glede na kon-čni ekonomski učinek. Posredni učinki,

ki jih ne omenjamo dovolj pogosto, paso izjemna dodana vrednost imidžukongresnega mesta ali države. Radovi-čeva je izpostavila še vsebinsko definici-jo kongresnega turizma oziroma dejav-nosti. »Pri nas je, ko se omeni kongresniturizem, še vedno najmočnejša asocia-cija na znanstvene oziroma strokovnekongrese, ki pa ne zajemajo celotnegaobsega te dejavnosti. Angleščina jo bis-tveno pravilneje definira kot meetingsindustry ali industrija srečanj, kar koturadno poimenovanje priporočajo vsaključna mednarodna panožna zdru-

ženja, torej ICCA, UIA, SITE, ECM. Predtem je vladala kratica MICE – meetings,incentives, conventions, events oziro-ma exhibitions, ki naj bi jo po priporoči-lih panožnih združenj kar se da hitroopustili. Področje motivacijskih poto-vanj ali Incentives se umešča v korpora-cijski segment ter je vse močnejše zasto-pano v ponudbi in povpraševanju, zatoje bilo v kratici MICE posebej navedeno.Events ali Exhibitions so sicer pravilomadel korporacijskega trga, vendar so za-radi svoje specifike v kratici MICE tudiposebej izpostavljeni. Vse več je znan-stvenih in strokovnih kongresov, ki zaje-

majo tudi obsežno komercialno razsta-vo, in vse več je komercialnih sejmov, kirazvijajo obsežen seminarski program.Posledično se v tujini, zlasti v zadnjemdesetletju, opaža, da je pri gradnji novihkongresnih središč ali sejmišč ta specifi-ka še kako upoštevana v fazi projektira-nja,« je razložila Radovičeva. Dodaja, danova definicija, ki ni osamljena, pravi,da kongresna dejavnost ali industrijasrečanj niti ne sodi v turizem. Je pred-vsem platforma, ki omogoča izmenjavoznanja in komunikacijo ter koristi dolo-čene segmente turizma oziroma poto-valne industrije. ��

kongresnega kolača. Nekateri že ssvojim polnim nazivom sporočajo,da so tudi kongresni center. Sodo-ben hotel, ki kaj da nase, ima v svoji

sestavi običajno več kot eno večjodvorano, veliko pa jih razpolaga sstalno tehnično opremljenimi pros-tori za srednje velika srečanja.Union s 327 hotelskimi sobami in21 prostori, primernimi za kongres-no dejavnost, lahko pripravi spre-jem za 950 gostov. Hotel Mons jihlahko hkrati pogosti 650. Več kot500 jih je istočasno sposoben spre-jeti tudi Lev. V tej kategoriji veljaomeniti še Austria Trend hotel, kiima podobne zmogljivosti. V Lju-bljani je še nekaj hotelov, ki seukvarjajo tudi z organizacijo kon-gresov in podobnih prireditev, ven-dar so njihove kapacitete manjše.

*��������$��#�$�(������ ��������(�����Prestolnica poleg naštetega gostomlahko ponudi še precej druge in-frastrukture in objektov, ki so pri-merni za organizacijo srečanj tudinajzahtevnejših strank. Manjšesprejeme za 100 do 360 oseb jemožno izpeljati v nekaterih poslov-nih stavbah, denimo TR3, BTC Cityin na sedežu Gospodarske zborniceSlovenije. Večje število udeležencevkakšnega kongresa se lahko zberetudi na nekaterih posebnih lokacij-ah. Vsaj za nekatere med njimilahko brez skrbi rečemo, da imajoposeben čar in šarm. Omenimo leLjubljanski grad, grad Fužine, Tur-jaško palačo, Cekinov grad, poletnogledališče v Križankah, Narodnogalerijo Slovenije, centralno poštoin Slovensko filharmonijo. Po po-datkih Turističnega zavoda bo letosv Ljubljani potekalo okrog 30 kon-gresnih prireditev, ki bi jih lahkooznačili kot pomembnejše. Priredi-tev, ki jih po mednarodnih standar-

dih glede na število sodelujočihdržav in udeležencev lahko označi-mo za kongresne, pa bo seveda šeprecej več.

�������������������� �������� ������������������� ���������

������������

��������

�������������

����������������

�������������

���������

������� ���

����������

�����������

����������������������������7����

Page 5: Dnevnik 08.03.2010

������������������� ��������������������� ��

������ ������ �� �� � � ���� ����� ������ ���� ������ ��

����������������

����������������������� � ��� �����������������

Cankarjev dom je profesionalni kon-gresni organizator različno velikihkongresnih in drugih dogodkov. KotPCO (profesionalni kongresni orga-nizator) morajo po besedah Bre d ePe č ov n i k , direktorice kongresno-prireditvene dejavnosti v Cankarje-vem domu (CD), delovati po kriterij-ih, ki jih določa mednarodno zdru-ženje IAPCO oziroma mednarodnozdruženje profesionalnih kongres-nih organizatorjev.

���������� ��������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������� ��������������������������������������!�������������������������

Neprecenljive izkušnje, pridobljene s30-letnim in pestrim delovanjem,enakovredno dopolnjujejo visokastrokovnost, ki jo nenehno dograju-jemo z izobraževanjem in izpopol-njevanjem znanja, svetovne poslov-ne povezave, stoodstotna zanesljivo-st, uporaba najsodobnejše tehnološ-ke opremljenosti, podpora najso-dobnejšega računalniško-informa-cijskega sistema, iskanje vedno no-vih idej ter ne nazadnje zgledenodnos do naročnika oziroma par-tnerja. Za vsem tem stoji visokostrokovno usposobljen tim, kar mu jeprineslo ogromno mednarodnih do-mačih referenc in pohval. Kongres-no-komercialna dejavnost Cankarje-vega doma zagotavlja popolno orga-nizacijo kongresa ali drugega dogod-ka od prve zamisli do končne izved-be v vseh podrobnostih ali pa leposamezne storitve, kot so najemprostorov in dvoran različnih veliko-sti in namembnosti, najem tehničneopreme tudi za najzahtevnejše pro-jekte, celovita organizacija dogodka,zamisel, scenarij in izvedba priredit-ve, finančno svetovanje in/ali vo-denje prireditve, zagotovitev spre-mljevalnega umetniškega ali zabav-nega programa, izbrana gostinskaponudba , načrtovanje udeležbe, ob-veščanje, registracija in hotelske na-

mestitve udeležencev, trženje in pro-mocijo prireditve ter odnose z javno-stmi, priprava strokovnih publikacij,uredništvo, oblikovanje in tisk pro-mocijskih publikacij ter pripravastrokovno-komercialnih razstav.

!��������������"���������������������"����#

Koliko članov je v timu nekega do-godka, je odvisno od velikosti dogod-ka, predvsem pa od posameznihzahtev tega dogodka. Naročnik prire-ditve v partnerski odnos vnese vsebi-no dogodka, Kongresno-prireditve-na dejavnost CD pa s svojim zna-njem, usposobljenostjo in izkušnja-mi poskrbi za organizacijo in izved-bo prireditve do najdrobnejše pikena i. V kongresno-komercialnemsektorju CD je 11 oseb, ki poskrbimoza naloge, od pridobivanja do sameizvedbe dogodka. V neposredno iz-vedbo se vključijo sodelavci tehnič-nega sektorja in ob zaključku šesodelavci poslovnega sektorja, takoda je na posameznem večjem do-godku lahko večje število sodelavcev,pri manjšem pa manj. Primarno zanas, kot profesionalnega kongresne-ga organizatorja, pa je naročnikupoiskati najbolj optimalne ponudni-ke storitev, ki jih zahteva. Menim, daje treba, tudi če gre za prireditevmanjšega obsega, organizacijo pre-pustiti nekomu, ki se s tem ukvarjaprofesionalno, ki namesto vas raz-mišlja o vsem, kar je treba postoritiza uspešno izvedbo in dobro počutjeudeležencev, namesto vas išče naj-boljše ponudnike in optimalne rešit-ve ter zna prisluhniti vašim željam,zamislim in potrebam ter jih v celotiu re s n i č i t i .

$����������������������������������������������������������������#

Znanstveni kongres se od poslovne-ga lahko razlikuje po trajanju inobsegu – na primer številu potrebnihdvoran za delo po sekcijah, potreb-nem prostoru za razstavo ter za dru-žabni program. Znanstveni kongresiso organizirani na dolgi rok, karpomeni, da so pogodbe s kongresni-mi centri in organizatorji podpisane

za več let vnaprej, dogodke korpora-tivnega oziroma poslovnega značajapa organizatorji prirejajo na krajširok. Lahko bi rekli, da gre pri podjet-niških in znanstvenih srečanjih zavsebinsko razliko, in ne tehnično.Oboji potrebujejo vrhunske tehničnerešitve – od opreme do osebja, kimora biti pripravljeno tudi na spre-membe v zadnjem trenutku.

% �����������������������������������������

Imeti lastno ekipo oblikovalcev jezagotovo konkurenčna prednost CD,predvsem pa to pomeni, da so storit-ve cenejše za naročnika. Naša paletastoritev, ki jih lahko ponudimo na-

ročnikom, je bogatejša za možnostizdelave celostne grafične podobeprireditve oziroma kongresa, obliko-vanje prvega in vseh nadaljnjih vabil,urejanje zbornikov referatov in dru-gih kongresov tiskovin, posterjev zaoznačevanje, spletnih strani in še bilahko naštevali. Tudi tiskarna nam vteh primerih pride prav, povedati pamoramo, da ne tiskamo velikih for-matov, ampak bolj priročne. Za na-ročnike, ki so vpeti v svoje delo, jeprednost, da uredijo vse na enemmestu in z eno osebo – z vodjop ro j e k t a .

$��������� ������"�������#% ��������������������� �����������������������������������������

Povpraševanje naročnikov dvoranoziroma organizatorjev prireditev zanajem dvoran je odvisen od vrsteprireditve, s tem pa je tudi povezanaželja po tehnološki opremljenostidvorane. Če je prireditev kongres alipredavanje ali seminar, je največpovpraševanja po multimedijski,tonski in lučni tehnologiji, če je pri-reditev scensko-odrski ali koncertnidogodek, pa je povpraševanje po temdogodku primerni opremi. Skoraj zavsak dogodek je danes nujno oskrbe-ti naročnika s tisto tehnično opremo,ki jo naročnik želi. CD zagotavljacelotno tehnično podporo storitev vdvoranah in tudi zunaj njih. Brezžič-na oprema, internet in dostop doinfobaz je danes tehnologija, ki je žestandard v večini kongresnih dvora-nah doma in v svetu. Naročniki od

najemodajalcev dvoran pričakujejo,da je ta tehnologija na voljo. Res paje, če osnovnih informacijskih teh-nologij ne zagotoviš, nisi profesio-nalni kongresni organizator. Trg da-nes premore vso tehnološko opremoin naši naročniki pričakujejo, da jimzagotovimo, kar si bodo zaželeli. VCD je v ceno dvorane vključene ževeliko tehnologije, ne pa vsa, zatodoločeno tehnologijo zaračunamododatno. Za televizijski in radijskiprenos poskrbimo sami, imamo ra-diosnemalnico, TV-prenos pa potekaprek reportažnih avtomobilov, ki sopostavljeni ob CD.

&������"��"� ����� ������������������������������������������������#

Majhnost in ljubkost Slovenije, na-ravne lepote, varnost, hiter dostopdo Dunaja in Benetk pomenijo zakongresno dejavnost nekaj izjemne-ga. Vse je na dosegu roke, kot temupravimo. Vsaka slovenska regija imadoločene prednosti, Ljubljana pa jena stičišču vseh in je kot izhodiščelahko zanimiva za udeležence. Čeorganiziramo kongres v Ljubljani,lahko zagotovimo hiter dostop z leta-lišča, dobro uro oddaljene izlete,udeležencem pa pokažemo vso Slo-venijo. Tudi kot neraziskana destina-cija je Slovenija zanimiva za kongres-ni turizem, k temu je pripomoglo šepredsedovanje EU, ki je poneslo pro-mocijo dežele pod Alpami v svet.Poznajo nas zagotovo vsaj vse člani-ce Evropske unije.

��������������������� �����

»Odlični pogoji za kongresno dejavno-st, opremljene kongresne dvorane znajsodobnejšo tehniko, novi objekti, kijih bomo v kratkem dobili in vrhunskaponudba za pred- in pokongresno de-javnost, so pravzaprav velike primer-jalne prednosti, ki jih ponujajo sloven-ska naravna zdravilišča in terme, sajzdružujejo prav tisto, kar se v sodobnikongresni dejavnosti zahteva: odličnakakovost in oprema kongresnih kapa-citet, sodobnost in kar najširša paletaponudbe,« je na naše vprašanje, zakajso zdravilišča primerna za kongresniturizem, odgovoril Iztok Altbauer, di-

rektor Skupnosti slovenskih naravnihzdravilišč (SSNZ). Ob tem je omenil,da so v SSNZ že lansko leto začeliuvajati aktivnosti, ki so posredno po-vezane z kongresno dejavnostjo – na-mreč z organizacijo prvega poslovne-ga srečanja term in wellness ponudni-kov, poimenovanega SPA-CE. To je po-slovna borza zdraviliške in wellnessponudbe srednje Evrope. »Čisto kon-kreten prispevek SSNZ na področjukongresne dejavnosti pa pripravljamov obliki zdraviliškega kongresa, ki ganačrtujemo za pomlad leta 2011,« je šedodal Altbauer. ��

'����(������

$�������������������������������"��������������"�������� ���������

�������������������������) ����

�������������������������������

Page 6: Dnevnik 08.03.2010

�������� ������ � � � � ���� ����� ���� ���� ������ ��

��� �������������������������������� ��������������

�����������������

�������������� ������ ������������������������

Kongresna dejavnost v Sloveniji postajavse pomembnejša. Vedno več podjetijvidi svojo priložnost za širitev poslova-nja v tej smeri. Seveda pa se v igroorganizacije kongresov ne da vstopititako zlahka. V poslu je kar nekaj usta-nov, podjetij in posameznikov, ki so vteh vodah že leta, nekateri tudi desetlet-ja.

Po mnenju Sreča Peterliča, predse-dujočega v svetu Zavoda kongresno-turističnega urada, je pri nas (pa tudi vdrugih državah) nekako samoumevno,da kongres organizira vsakdo, ki ima petminut prostega časa. Kljub temu orga-nizacija kongresov postaja vedno boljuveljavljena in priznana stroka. Imasvoja pravila in okvire, ki bi jih moralupoštevati vsak, ki se tega zahtevnegaposla loti.

�������������� ���� ��!"��� ���#�#������

Peterlič vsem, ki razmišljajo o vstopu vnepredvidljivi svet organizacije kongre-sov, svetuje, naj pred tem dobro razmis-lijo o naslednjih izhodiščih: »Še predense organizator česar koli loti, mora do-biti osnovne podatke o bodočem kon-gresu. Temeljna vprašanja so: kdo inzakaj organizira kongres, koliko bo ude-ležencev in kakšna bo njihova poklicna,strokovna, starostna in še kakšna sesta-va. Kdaj se prireditev prične in kolikočasa bo trajala? Bodo na programu kak-šni posebni dogodki? Kakšni? So pred-videni sponzorji dogodka? Kakšne so

tehnične zahteve?« Seveda se seznamvprašanj in nejasnosti tu še zdaleč nekonča. Peterlič posebej opozarja namorda najpomembnejše in za marsika-terega nesojenega poslovneža usodno:»Kakšen je osnovni stroškovnik in fi-nančni načrt ter kdo je plačnik?«

Za korektno organizacijo kongresa sopotrebni vsaj trije partnerji. Naročnik jeobičajno tudi vsebinski in strokovni or-

ganizator. Brez tehničnega dela organi-zacije, za katerega poskrbi poklicni or-ganizator kongresov, seveda ne gre. Taprevzame organizacijo vseh posamez-nih segmentov, ki jih v praksi običajnoizvedejo podizvajalci. To so podjetja, kiposkrbijo za specifične dele celotnegaprojekta. Potrebni so prostori, prevoz,prehrana, ozvočenje, videooprema,specialisti za odnose z javnostjo, obliko-

valci, tiskarji, dekoraterji, turističneagencije, ponudniki prenočišč, poskr-beti je treba za varnost...

$��!��"��������������� ���������%����& ���%�������

Na začetku, ko je sama kongresna prire-ditev le še ideja, se s projektom ukvarjanekaj posameznikov. Tik pred začet-kom in med samo prireditvijo pa je že za

uspešen potek majhnega kongresa po-trebno usklajeno delovanje nekaj desetstrokovnjakov z najrazličnejših podro-čij. Pri velikih mednarodnih projektih,ki tudi v Sloveniji niso redkost, pa seštevilo vseh, ki tako ali drugače prispe-vajo k uspešni izpeljavi, meri v stoti-nah.

Priprave na kongres se pri manjših,lokalnih srečanjih začnejo nekaj tednovpred samim dogodkom. Pri nacional-nih kongresih je za organizacijo potreb-nih nekaj mesecev priprav, pri velikih,cikličnih mednarodnih kongresih pa seprva načrtovanja začnejo že dve leti alicelo več pred samim dogodkom. Orga-nizatorji se srečujejo z najrazličnejšimitežavami. Tako je za velika mednarodnasrečanja pri nas treba preliminarno re-zervirati hotelske kapacitete in se dogo-voriti o logistiki (letalski prevozi idr.), šepreden je kongres potrjen. Žal v Sloveni-ji tistih največjih svetovnih dogodkov tevrste ne moremo organizirati, saj za večtisoč udeležencev preprosto nimamoprave infrastrukture in kapacitet.

Že ob prvih stikih z naročnikom jezelo pomembna tema tudi kulturni,družabni in zabavni program, ki bo po-tekal ob ali – bolje rečeno – po uradnihsrečanjih. Čeprav se naročniki za loka-cijo odločajo predvsem zaradi strokov-nega programa, je ključna dodatna po-nudba turističnih in spremljajočih do-godkov. Strokovne službe ocenjujejo, daudeleženci kongresov potrošijo tri- doštirikrat več na osebo kot običajni turis-ti. Poudariti pa je treba, da tu ni mišljenazasebna, postranska potrošnja, ampakgre za skupni finančni priliv.

������ ����������� ���������� ����Kongresa, niti najmanjšega, ki bi si šezaslužil ta naziv, si brez najsodob-nejše tehnične opreme, ki obsega vsajvideo- in avdionaprave, opremo zapredstavitve ter računalnike, ki so po-vezani tako v lokalno omrežje kotzunanji svet, ne da več predstavljati.Tehnikalije, ki so nujno potrebne zabrezhibno izvedbo prireditev, so po-stale po eni strani zelo sofisticirane inzmogljive, po drugi strani pa jih jevedno več. Ob tem ni nepomembnopoudariti, da tudi najboljša in naj-dražja aparatura brez ustrezno us-posobljenega osebja ni prav posebejkoristna. Le redki organizatorji kon-gresnih dogodkov se zato lahko poh-valijo, da sami razpolagajo z vso po-trebno tehnično in informacijsko-te-lekomunikacijsko infrastrukturo. Ve-čina jih mora za tehnično izvedboprireditve najeti specializirane podiz-va j a l c e.

»Ko govorimo o tehnični opremi, kije potrebna za izvedbo kongresne pri-reditve, je treba najprej vedeti, ali bota potekala v prostoru, ki je vsaj delnože opremljen s stalnimi aparaturami,ali pa gre za prostor, ki ga je trebatehnično usposobiti povsem na no-vo,« je pojasnila Urška Mehle iz pod-jetja Center Projekcije. »Postavitevvseh aparatov, ki bodo skrbeli za ka-kovostno multimedijsko predstavitevna kongresu, mora biti skrbno na-črtovana in usklajena že na samemzačetku priprav. Če predpriprava niopravljena, kot se spodobi, pride doprekrivanja postavitev, končna pos-ledica pa je v najslabšem primerulahko tudi predstavitvena polomija,«je poudarila Mehletova.

'��� ���������� �������%�� "� �

Težko si je predstavljati mednarodnostrokovno srečanje, na katerem pre-davanja in predstavitve ne bi potekaleob spremljavi projektorja. Ob temima zelo pomembno vlogo osvetlitev.Luči med projektorjem in platnom

naj imajo po možnosti svoja neod-visna stikala, kar bo omogočilo lepšoin kakovostnejšo projekcijo slik in vi-deovsebin. Zvok naj bo razpršen,glasnost pa čim bolje nastavljiva. Čeje izvedljivo, naj bodo mikrofoni tudipri občinstvu lahko dostopnih mes-tih. Glavni govorniški pult naj bo po-leg mikrofona opremljen z različnimipriključki, ki bi jih nastopajoči utegnilpotrebovati med svojo predstavitvijo,tudi tistimi za računalnik. Internetnapovezava je nujna. Priključkov, s ka-terimi bi se udeleženci kongresa lah-ko prek svojih osebnih računalnikovin telekomunikacijskih naprav pove-zali s svetom, ne bo nikoli preveč. Respa je, da so na tem področju novostiin izboljšave dobesedno vsakodnev-ne, tako da kabli, vtičnice in priključkikmalu ne bodo več tema, o kateri bibilo vredno izgubljati besede.

Pri velikem številu najrazličnejšihtehničnih naprav, ki so potrebne zanemoteno in uspešno izvedbo pri-reditev, kot so kongresi, je največjatežava uskladitev njihovega delova-nja. Niso še daleč časi, ko je bila za topotrebna cela četa usposobljenihstrokovnjakov. A razvoj ne počiva. Na-dzor nad vsemi napravami (ali pa vsajnad večino) v predstavitvenem pro-storu je mogoče poenostaviti in iz-boljšati s tako imenovanim pamet-nim krmilnim sistemom. V sejni sobi,konferenčni dvorani ali kar v celot-nem objektu se lahko uporabi na-preden krmilni sistem. Na trgu so navoljo rešitve različnih proizvajalcev. Zzaslonom na dotik ter enotnim kon-trolnim sistemom lahko izvajamo na-dzor, upravljanje in predstavitev in-formacij. Možna je tudi avtomatiza-cija luči, senčil, LCD- in plazma zas-lonov, avtomatizacija klimatskih po-gojev, avdio- in videoopreme – DVD-predvajalnikov in snemalnikov, pro-jektorjev, VCR-kamer, videokonferen-čnega sistema, kamer za dokumen-t i ra n j e. . .

�����������(���������� � �� �"�#�#(���)�

Tovrstni sistemi so tehnološko takonapredni, da neposredna človekovanavzočnost niti ni več potrebna, sajusposobljen tehnik vsaj teoretičnolahko vse skupaj vodi in nadzira tudiod drugod. Z enim zaslonom na dotiklahko torej upravljamo vse potrebnoza izvedbo profesionalne predstavit-ve ali vodenje sestanka, ki z razvojemsodobnih videokonferenčnih zmoglj-ivosti niti ne zahteva več fizične pri-sotnosti sodelujočih. Boris Vrhovec,direktor podjetja Auditoria, v tej zveziomenja »webinarje« – sestanke prekspleta, ki so že nekaj časa vsakdanjapraksa. Meni, da celotnega kongresatako nikakor ni možno izpeljati. Vnjihovem podjetju trenutno pripra-vljajo popolnoma nov način prenosaHD-slike prek spleta, ki bo prisotnimomogočil popolnoma novo izkušnjo.Imeli naj bi občutek, kot da so sami namestu dogajanja. Konkreten primeruporabe te tehnologije v praksi bi bildenimo neposredni prenos operacijeiz bolnišnice kjer koli na svetu di-rektno v kongresno dvorano. Seveda vnajboljši možni kakovosti.

Boris Ljubič, poklicni organizatorkongresov v blejski agenciji Albatros,o tej temi meni: »Videokonference soseveda že nekaj časa tehnično izve-dljive, pri manjšem številu udeležen-cev je to že rutinsko opravilo. Ob tempa ne smemo spregledati, da so sre-čanja na kongresih svojevrsten dru-žabni dogodek. Ljudje se želijo oseb-no srečevati, se pokazati, rokovati,pogovarjati iz oči v oči... Predstavlja-mo si, da gremo na dopust kar prekvideokonference iz domačega fotelja.Gotovo bi bili s takšnim doživetjem leredki zadovoljni.

Tehnologija in njene zmožnostiklub neverjetnemu napredku torej šedolgo ne bodo nadomestile kongre-sov in podobnih srečanj. "

���������������� �»Smo podjetje, ki se ukvarja z izdelavorazličnih stojal in stolpov za letake inprospekte, samostoječih plakatov ra-zličnih velikosti in podobnih promo-cijskih izdelkov. Uporabljamo karton-plast, material, ki z veliko hitrostjo na-domešča karton. Je veliko bolj ekološkiin se ga da precej laže reciklirati inponovno uporabiti, hkrati pa ga je lažeoblikovati. Material je odporen protidežju, soncu, vlagi, snegu, mehanskimudarcem, kar pomeni, da ga lahko pus-tite zunaj na dežju, pa ne bo spremeniloblike. Karton na dežju in vlagi razpa-de, les gnije, kovina rjavi, izdelkom izkartonplasta pa narava več let ne moredo živega,« nam je povedal Jernej Ur-bančič iz podjetja K.M.K. Box.

Pravi, da so izdelki v celoti potiskaniz digitalnim tiskalnikom, kar jim daješe dodatno svežino. »Tiskamo lahkoogromne formate, tako da naših pro-duktov ni mogoče spregledati. Pred-vsem pa so uporabniku prijazni inpovsem preprosti za uporabo, brez za-pletenih mehanizmov in načrtov zasestavljanje. Sestavljeni in razstavljeniso v nekaj minutah. Izdelke izdeluje-mo izključno po željah naših kupcev.Največ povpraševanja je prav po izdel-kih, ki so drugačni, novi, inovativni. Spotencialnimi kupci se pogovorimo omožnostih, jim svetujemo in predlaga-mo. Podjetja tako z našimi izdelki bele-žijo znatno povečanje obsega obisko-valcev, posledično pa tudi povečanjeprodaje,« je zanimanje kupcev opisal

Urbančič, ki ne skriva, da je kriza vzadnjem letu tudi pri njih pustila pos-ledice, vendar so se – kot je povedal –nekako prebili prav zaradi dejstva, kerso ponudili novost na trgu. Obiskovalciin kupci so se recesiji prilagodili in netrošijo več toliko kot pred leti. »Pravzato, ker so vse bolj zahtevni, jim jetreba ponuditi vse več udobja, boljšestoritve, vrhunsko postrežbo, pa tudivse več in več informacij,« je prepričanUrbančič. ��

�������������� �� ������������� �������������� ���� ����������������� ������������� ������������������ ����������������� ��� ����������� �

���������������������������������

Page 7: Dnevnik 08.03.2010

������������������� �����������������������

������ ������ �� �� ��� ���� �� ������ ���� ������ ��

����������������

����������� � ��������������������������������

Nepogrešljivi del pomembnih pos-lovnih dogodkov in kongresov jevsekakor ustrezna kulinarika. Po-gostitev na kongresih je v velikimeri odvisna od kulturnih in ver-skih navad udeležencev in od sred-stev, ki so jih organizatorji poslov-nega dogodka pripravljeni nameni-ti za prehrano. »Na mednarodnihkongresih moramo upoštevatipredvsem kulturna okolja. Pomem-bno je, od kod prihajajo slušatelji,kajti gre za različna veroizpovednapodročja, različne prehranske na-vade ali ekološke usmeritve. Nikoline smemo pozabiti na vegane inposameznike z dietami. Vedno po-gostejša je celiakija in vedno večsodobnih načinov prehranjevanja,med katere spadajo izbrana živila zmanj maščobami in dodatki,« po-jasnjuje Jerneja Kamnikar iz pod-jetja Vivo catering.

Da je struktura gostov pri načrto-vanju jedilnikov zelo pomembna,se strinjajo tudi pri Jezeršku. »Ka-dar pripravljamo jedi in gostov nepoznamo, jih pripravljamo tako, dalahko vsakdo izbere tisto, kar »sme«jesti, kar želi in kolikor želi.

Pri bifejski ponudbi so napisi zimeni jedi zelo pomembni. Čepripravljamo sedečo pogostitev,kar pomeni, da vsakemu gostupostrežemo jed na krožniku, odnaročnika zahtevamo, da nam vna-prej sporoči morebitne verske, kul-turne in druge omejitve, da izbere-mo primerne jedi. Vedno pa upoš-tevamo tudi druge želje,« prilagaja-nje prehrane gostom razlaga Fr a n c iJeze r š e k iz Jezeršek gostinstva. Ze-lo pomembna pa je tudi usklajeno-st časovnega načrta in temu ustre-

zna prilagoditev pestrosti posame-znega obroka. »Pri časovnem načr-tovanju je zelo pomembno, daupoštevamo čas prihoda na kon-gres, upoštevati moramo vse dejav-nosti, ki so se odvijale zunaj delov-nega dneva v kongresnem centru.Nikoli ne smemo pozabiti preveriti,katere jedi so jim ponudili v hoteluže ob prihodu in vseh preostalihpredvidenih obrokov zunaj kon-gresnega centra, kajti zelo rado sezgodi, da se zaradi različnih lokacij,srečanj in različnih izvajalcev jediponavljajo,« še poudarja Kamnikar-j e va .

���������������� !"��#�����$���%Ponudniki prehrane za poslovnedogodke ponujajo naročnikomprehrano za vse priložnosti. »Zaudeležence kongresa imamo zelorazlične jedilnike. Pripravljamo jediob sprejemih – dobrodošlice, de-lavna kosila ter kosila in večerje, kijih naročajo razstavljavci in spon-zorji. Poleg tega pripravljamo tudiobroke za na avtobuse, vlake, ladje,letala, obroke za pogostitve naterenu – v gozdu, v kamnolomu,pod kozolci, v gradovih, na kmetij-ah, v tovarnah, v vinogradih –,kosila ali večerje za vodstvo kon-gresa, svečane gala večerje in šekaj,« je pestrost ponudbe predstavilJeze r š e k .

&� %������!�!��'��!�%� ��(�����»Pri pripravi jedilnikov za udele-žence kongresov vključimo tuditradicionalne slovenske jedi. Na tosmo zelo pozorni, kadar je udelež-ba mednarodna. Običajno pripra-vimo tako imenovano tržnico do-

brih slovenskih jedi. Postavimostojnice, na katerih ponujamo štru-klje, kaše, potice, slovenske sire,kruh, pohorsko govedino, piran-skega brancina, divjačino in drugo.V velikih litoželeznih ponvah pri-pravljamo bovško friko, frtajlo, pe-čenice, kranjske klobase ... Gostomomogočimo, da se seznanijo z bo-gastvom slovenske kulinarične de-diščine. Točimo tudi slovenska vi-na, slovenske sokove, žganice indrugo,« poudarja pomen promocijedomačih jedi Jezeršek. Promocijislovenskih narodnih jedi so naklo-njeni tudi pri Vivo cateringu. Opo-zarjajo pa, da morajo biti zelopozorni, da ne dosežejo napačnegaučinka. Določene slovenske narod-ne jedi so za tujce namreč premoč-nate, premastne, kalorično prebo-gate in mogoče celo nenavadne,kot so jedi iz ajde ali krvavice. Pripripravi jedilnikov je zato trebapaziti, da je kombinacija jedi vpravem sorazmerju.

Praviloma sicer velja, da morabiti hrana med kongresom hitroprebavljiva in ne sme biti pretežka.Udeležencev kongresov hrana nesme zasititi, upočasniti ali uspava-ti. Pestrost jedi mora zagotovitiravno pravo sorazmerje energijskihin bioloških vrednosti obrokov.

Za promocijo tradicionalnih slo-venskih jedi so zelo primerne te-matske pogostitve ob večerih. »Te-matske večerje s tradicionalnimislovenskimi jedmi goste načelomavedno navdušijo. Lahko rečem, daso pogosto pozitivno presenečeni.Za promocijo Slovenije je zelo po-membno zadovoljstvo udeležencevin vtis, ki ga pustimo z izborom inkakovostjo jedi,« pomen skrbnonačrtovanih pogostitev poudarjaKa m n i k a r j e va .

)�"� ����%�$�"��!���%�

����������������������������������������� ������!������ ��������� �������������!��� �"����!������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������#�������������������������������� �$%������������������������������#��������������������!���������������������������&������������������'���������(���������(��������������������������������� �"��&��������������������������������������������������������!����������!�����&������!���������������������&������������� �������� �)��������������������#��������������������!������!� �*���������#������������������������� ��� ��������������������������������������������������������������������������������������������+��������*����&�

������������ ������������ ����������������� ��������� ������������������

���������������������������������

���������������������������!���

Page 8: Dnevnik 08.03.2010

�������� ������ � � � � ���� ����� ���� ���� ������ �

� � �������������������������������� ��������������

�����������������

������������� ���������� ���������������������������

Strokovnost in profesionalnost zapo-slenih v kolektivu nista zagotovili zadoseganje dobrih poslovnih rezulta-tov. V kolektivih sta bistvena pred-vsem usklajeno delovanje in učinko-vito timsko delo. Vloge za doseganjeskupnega cilja morajo biti jasno raz-deljene, da se energija, potrebna zaučinkovito reševanje poslovnih nalog,ne izgublja za odvečna rivalstva inreševanje konfliktov. Odnose v pod-jetjih je zato treba krepiti, negovati,analizirati in evalvirati, česar se pod-jetja vse bolj zavedajo. Poleg semi-narjev in strokovnih srečanj so za us-pešnost podjetij pomembne tudi ak-tivnosti in programi, ki krepijo odnosev kolektivih in pomembno prispevajok zdravi delovni klimi.

»Timbilding programi so namenje-ni predvsem kakovostnemu nefor-malnemu druženju, medsebojnemu

spoznavanju in krepitvi medosebnihvezi, izboljšanju delovne klime tersprostitvi. Podjetjem in drugim na-ročnikom nudimo kakovostno timskoizkušnjo v različnih situacijah, pri če-mer dajemo prednost timski dinami-ki. Poleg tega izvajamo izobraževalnetreninge, namenjene razvoju osebnih,socialnih in timskih kompetenc,« jepomen aktivnega druženja opisal Jo š tTe r a n iz S.O.L. Inštituta.

������������� !��

Za krepitev kolektiva in zabavo sepodjetja odločajo za razne oblikepsihohigienske aktivnosti, od pikni-kov, izletov do bolj strukturiranih inusmerjenih aktivnosti. Ponudba to-vrstnih programov in aktivnosti v Slo-veniji je pestra. Izbirati je mogoče medrazličnimi lokacijami in programi.

Zaradi čudovitega naravnega okoljain dobre ponudbe aktivnosti med za-nimivejše lokacije v Sloveniji nedvom-no spada okolica Bohinjskega jezera,

kjer je na voljo pester program ak-tivnosti za vse letne čase. »Najpogo-steje se podjetja odločajo za progra-me, kot so adrenalinski park ali olim-pijada nenavadnih športov. Bolj ak-tivne skupine in tiste, ki želijo večadrenalina, pa tudi rafting ali iskanjeskritega zaklada. Pozimi je najbolj ak-tualno sankanje in snežni rafting,vdrugih letnih časih pa je zanimanjenajvečje za adrenalinski park in špor-tne aktivnosti, kot so veslanje s ka-nujem, jadralno padalstvo, kolesar-jenje, rafting, soteskanje, plezanje indruge športne igre,« pojasnjujejo priagenciji Pac Sports, ki deluje na temobmočju. S timbildingom se celovitoukvarjajo pri podjetju Lifetrek. V po-nudbi tovrstnih dogodkov izvajajostrokovne timske treninge in progra-me. »Najpogosteje se podjetja odlo-čajo za motivacijske programe, ki soblaga oblika timbildinga in se razli-kujejo v tem, da ne razvijamo po-sebnih kvalitet, ampak motiviramo

zaposlene, sproščamo, presenečamo,navdušujemo in zabavamo. Precej jepovpraševanja po poslovnih sreča-njih, sestankih, ki so kombinacija sre-čanja in motivacijskega programa. Iz-vajamo tudi promocijske dogodke,kjer predvsem poskušamo biti dru-gačni, kreativni in izvajamo takšnedogodke skozi zgodbo,« je pojasnilMatej Mejovšek iz podjetja Lifetrek.

"�������� ������� ������#�����$����

V zadnjem času naročnike zanimajopredvsem krajši, pol- in enodnevniprogrami. »Po priljubljenosti vodiprogram Urbani safari, ki je zaradicenovne dostopnosti, časovne in vse-binske prilagodljivosti, atraktivnostiin možnosti prilagajanja potrebam inželjam naročnika pravi hit. Sledijo Ko-lesarski safari, Morski potep, Zimi-jada, Naredi avto, S.O.L.ijada in dru-gi,« zanimanje za njihove kratke pro-grame opisujejo pri S.O.L. Inštitutu.

Veliko je tudi zanimanje za adrena-linske programe, ki se izvajajo v adre-nalinskih parkih. »Strogega timbildingprograma pri nas ne izvajamo, ob-časno le v sodelovanju s podjetji, kistvari izvajajo profesionalno. Podjet-jem in fizičnim osebam pa nudimoteam & play programe. To so sku-pinske naloge, ki jih člani kolektivovizvajajo na zabaven način v obliki iger.Največ povpraševanja je po adrena-linskih programih, kot so Pohorček,Pohorski car in Pohorska bomba. Ve-liko je tudi zanimanje za vodene sku-pinske freeride spuste z gorskimi ko-lesi v bike parku Pohorje, XXL no-gomet – napihljiva povečana različicaročnega nogometa, pri katerem soljudje vpeti, poletno sankanje in sku-pinske vožnje z orjaškimi skiroji, ki soprilagojeni za spuste po brezpotjih,«zanimanje za adrenalinske avanturena Pohorju opisuje Katja Vrhnjak izŠportnega centra Pohorje.

����� ������������������������ �������������V podjetju Lifetrek Events so specia-lizirani za organizacijo poslovnih do-godkov in prireditev. Za podjetja inposlovno javnost organizirajo različ-na srečanja, motivacijske dogodke,promocijske prireditve, timbildingprograme, timske treninge in kon-grese. »V zadnjih desetih letih smorazvili svoj lasten pristop, kjer je obvseh potrebnih organizacijskih ele-mentih pomembna zgodba, nova iz-kušnja in presenečenje. Pri nas toimenujemo celostni poslovni dogo-dek in se tega držimo tudi takrat,kadar gre za krajšo delavnico ali tim-ski trening s točno določenim ciljem.Z našo ponudbo smo močno prisotniv tako imenovani industriji srečanj,kjer smo v zadnjih letih prepoznalipotrebe podjetij – tako domačih kotpodjetij iz tujine – in se ustreznoodzvali. S programi smo se prilagodi-li številnim spremembam in specifi-kam poslovnega okolja in modernihtrendov srečanj, ki so močno navzočina trgu. Največ dogodkov izvajamopo Sloveniji, v hrvaški Istri, vzdolžJadrana, v Avstriji in bližnji Italiji. Spotovanji za poslovne skupine, ki jihje v zadnjem času manj, pa smoobiskali že kar nekaj čudovitih innavdušujočih destinacij,« je Ma t e j

Mejovšek opisal delovanje podjetjaLifetrek Events.

Za letošnjo pomlad in poletje sopripravili pester repertoar progra-mov. »Ker bo letos vsaj nekaj časaskorajda vse usmerjeno v nogomet-no prvenstvo v Južni Afriki, smo raz-vili nogometne poslovne dogodke.

Popestrili smo tudi ponudbo dogod-kov na morju, kjer letos ponujamotimske dogodke na manjših in hitrihjadrnicah, s katerimi se podamo naaktivno raziskovanje Kornatov, s šte-vilnimi aktivnimi momenti na kop-nem. Neke vrste robinzonska zgodbana morju. V slovenski Istri smo razviliIstrski špancir, aktivno potepanje inspoznavanje pokrajine, domačinovin običajev. Prav tako letos ponuja-mo kulinarične delavnice na pros-tem, kar pomeni, da gre za aktivnosodelovanje ekipe na pikniku. Ponu-jamo tudi programe na obrobju Tri-glavskega parka, kjer smo nadgradilizelo uspešen program Trenta Aktive.Zelo smo razvijali programe v Goriš-kih brdih, kjer vključujemo tako naškot italijanski del te čudovite pokraj-ine. Moram pa tudi poudariti, da smov letošnji sezoni pripravili nekaj zelopreprostih, a učinkovitih in tematskobogatih motivacijskih programov,«pojasnjuje Mejovšek. Na vprašanje,kako bodo nogomet vključili v svojedogodke, pa odgovarja: »Nogometnedogodke smo razvili predvsem zato,da bi naročniki dobili občutek, daaktivno sodelujejo pri zgodbi, čepravso doma in vsak dan v okolju podjet-ja. Tako smo pripravili nogometnitimbilding program, ki je osredoto-

čen in namenjen ekipam, zaposlenihna različnih ravneh. Na dogodku sebodo udeleženci spoznali z nogo-metno igro skozi kreativne naloge inna nenavaden način. V nogometnovsebino smo dodali tudi nogometnedogodke na prostem (Football Out-door Events), pri katerih gre za aktiv-no druženje v naravnem okolju zigriščem. Vključimo tudi afriško kuli-nariko, možen pa je ogled tekme sprvenstva na velikem platnu. V tejzgodbi smo izdelali tudi odlično mo-tivacijsko in zabavno sredstvo; veliknamizni nogomet, kjer se med sebojpomeri 12 igralcev naenkrat. V ekipije šest igralcev, ki strateško sodelujein se poskuša prebiti do finala inzmage na turnirju. Gre za nekakšnonogometno prvenstvo v malem.« Po-vedal nam je, da južnoafričani ljubijona žaru pripravljeno hrano, imeno-vano braai. Jed seveda začinijo znjihovimi značilnimi začimbami. Tu-kaj je tudi biltong – soljeno in sušenomeso – pa koruza in raznovrstnesladice. »Za večerni zaključek bomona jedilnik uvrstili južnoafriško vino,ki velja za eno najboljših na svetu.Skratka, v času nogometnega prven-stva lahko z našo ponudbo doživitevsaj nekaj afriške tradicionalnosti vkombinaciji s piknikom in aktivno

nogometno izkušnjo,« dodaja Mejov-šek.

Prav kulinarične delavnice so seizkazale za zelo uspešne. Te so edenod bolj iskanih produktov v letošnjizimi. Organizirajo jih na štirih lokaci-jah po Sloveniji in so primerne zamanjše poslovne skupine. Ponudbokulinaričnih programov so letos nad-gradili z aktivno delavnico na odpr-tem, kjer udeleženci sodelujejo pripripravi tematsko obarvanega pikni-ka. V Lifetreku Events so šli celo takodaleč, da ponujajo timsko delavnico,kjer si ekipe same nalovijo ribe, jihtudi očistijo, pripravijo, degustirajoin se pri tem zabavajo, pa še pravatimska sinergija je prisotna. Mejov-ška smo tudi povprašali, kaj predlagaposlovnim skupinam na prehodu izzime v pomlad. »Za to obdobje pri-poročam poslovne dogodke, ki vklju-čujejo kombinacijo dogodka v naraviin udobja in razvajanja v zaprtem aliprimernem zunanjem objektu. Pred-vsem predlagam dogodke na Primor-skem in v Istri, kjer je že toplo inprijetno, diši po borovcih in kjerrastejo prve cvetlice. V naši ponudbinajdete kar nekaj programov, ki sovezani na toplejši konec Slovenije inIstre,« je sklenil Mejovšek. ��

������������

���������������������������������