diplomska naloga matejka robinŠČak · zahvaljujem se gospe jasni ivanušič, prof. angleščine...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MATEJKA ROBINŠČAK

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA DREVESNEGA IN CARROLLOVEGA

PRIKAZA PRI RAZVRŠČANJU

Matejka Robinščak

Koper 2014

Mentor: doc. dr. Darjo Felda

Somentorica:

Sanela Mešinović, asist.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Matejka Robinščak, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba drevesnega in Carrollovega prikaza pri

razvrščanju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Zahvaljujem se doc. dr. Darju Feldi za mentorstvo pri diplomski nalogi.

Iskrena hvala somentorici Saneli Mešinović, za vso strokovno pomoč in nasvete pri

nastajanju diplomske naloge.

Najlepša hvala mami, sinu Žanu, Ivanu in teti Ivanki za podporo v času študija.

Posebej se zahvaljujem bivši ravnateljici gospe Marici Fijavž, dipl. vzgojiteljici, in

sedanji ravnateljici gospe Mateji Leskovar, uni. dipl. pedagoginji, za odobren študijski

dopust, ki mi je omogočal obiskovanje predavanj in pripravo na izpite.

Zahvala gre tudi vsem sodelavkam vrtca Stročja vas, ki so me spodbujale in mi

pomagale, da uspešno končam študij.

Zahvaljujem se gospe Jasni Ivanušič, prof. angleščine in nemščine, za prevod v

angleščino in gospe Lidiji Novina, predmetni učiteljici slovenščine in nemščine, za

lektoriranje diplomske naloge.

Še enkrat hvala vsem, ki ste verjeli vame in mi kakorkoli pomagali, me spodbujali,

ko ni bilo lahko, in se veselili uspehov z mano.

POVZETEK

V vrtcu se otroci z matematiko srečujejo na vsakem koraku. Vendar ne s tako

matematiko, kot jo poznamo odrasli, ampak z matematiko, ki je blizu predšolskim

otrokom. To so matematične dejavnosti, ki so povezane z igro.

Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V

teoretičnem delu opišemo kje vse se srečamo v vrtcu z matematiko. Na kratko opišemo

vsakodnevne dejavnosti, ki ponujajo največ možnosti za učenje matematike.

Vzgojitelj mora pri načrtovanju matematičnih dejavnosti upoštevati starost otrok in

njihov razvoj, zato se dotaknemo tudi vloge vzgojitelja pri načrtovanju matematičnih

dejavnosti.

Ker pa je matematika igra, opišemo v nekaj stavkih vlogo igre pri predšolski

matematiki in navedemo nekaj dejavnosti, s katerimi otrok spoznava preko igre

matematične pojme in se igra matematiko.

Matematika je v predšolskem obdobju sestavljena iz štirih sklopov in sicer logika in

jezik, geometrija z merjenjem, števila in štetje in obdelava podatkov. Te sklope v

teoretičnem delu tudi na kratko predstavimo.

V teoretičnem delu podrobno predstavimo matematični sklop logika in jezik, kamor

spadajo dejavnosti razvrščanja, odnosi/relacije, urejanja in zaporedja ter vzorci.

Predstavimo tudi prikaze, s katerimi se srečujemo v sklopu logika in jezik.

Na kratko opišemo še Piageta in njegove stopnje otrokovega mišljenja.

V empiričnem delu predstavimo dejavnost razvrščanja. Izvedene dejavnosti so na

temo razvrščanja glede na eno lastnost in dejavnosti na temo razvrščanja glede na dve

lastnosti. Otroci so razvrščali različne predmete in fotografije (živali, like, vozila) po treh

metodičnih korakih in sicer živi prikaz, prikaz v prostoru in figurni prikaz.

Otroke smo pri dejavnostih opazovali in beležili njihovo dejavnost. Uporabili smo

opisno (deskriptivno) metodo. Nekaj dejavnosti smo posneli in fotografirali. Dobljene

podatke smo uredili v preglednicah, jih prikazali v prikazih in ustrezno interpretirali.

Ključne besede: matematične dejavnosti, otrok, logika in jezik, Piaget,

razvrščanje

ABSTRACT The use of tree and Carroll diagram with classification

Children in kindergarten encounter mathematics at every step. However, it is not

the kind of mathematics, that is familiar to adults, but mathematics, close to pre-school

children. These are mathematical activities associated with games.

This diploma paper is divided into two parts, the theoretical and the empirical part.

In the theoretical part the encounters with mathematics in kindergarten are described.

Everyday activities offering numerous possibilities for learning mathematics are briefly

described.

A pre-school teacher has to consider the age of children and their progress while

planning mathematical activities. That is why the pre-school teacher’s part in planning

the mathematical activities is also mentioned in this paper.

Since mathematics is a game, the game’s role in pre-school mathematics is

described in a few sentences. A few activities, through which a child gets to know

mathematical concepts through a game and plays mathematics, are listed.

Mathematics in pre-school period consists of four compounds, namely logics and

language, geometry and measurement, numbers, counting and data processing. These

compounds are briefly presented in the theoretical part.

Logic and language, which include classifying activities, relationships and relations,

processing sequences and patterns and presented in the theoretical part. The displays

we come across with these activities are also presented.

Piaget's stages of child's thinking are also briefly described.

In the empirical part the classifying activity is presented. The executed classifying

activities are based on the theme considering one characteristic and activities based on

the theme considering two characteristics.

Children arranged different objects and pictures (animals, shapes, vehicles)

according to three methodical steps – live demonstration, demonstration in space in

figure demonstration.

Children were observed and their activities were noted. The descriptive method

was used. Some activities were recorded and photographed. Gained information was

organized in tables, displayed and interpreted.

Key words: mathematical activities, a child, logic and language, Piaget,

classification

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

2 Teoretični del......................................................................................................... 2

2.1 Matematika v vrtcu ......................................................................................... 2

2.1.1 Prihod v vrtec .......................................................................................... 3

2.1.2 Obroki ..................................................................................................... 3

2.1.3 Počitek .................................................................................................... 3

2.1.4 Sprehod .................................................................................................. 3

2.1.5 Bivanje zunaj ........................................................................................... 4

2.2 Vloga vzgojitelja pri načrtovanju matematičnih dejavnosti .............................. 4

2.3 Vloga igre pri predšolski matematiki ............................................................... 5

2.4 Vsebine predšolske matematike ..................................................................... 6

2.4.1 Logika in jezik ......................................................................................... 6

2.4.2 Geometrija z merjenjem .......................................................................... 7

2.4.3 Števila in štetje ........................................................................................ 7

2.4.4 Obdelava podatkov ................................................................................. 8

2.5 Logika in jezik ................................................................................................ 8

2.5.1 Razvrščanje ............................................................................................ 8

2.5.2 Odnosi/relacije .......................................................................................13

2.5.3 Urejanje .................................................................................................13

2.5.4 Vzorci .....................................................................................................13

2.6 Piagetove stopnje otrokovega mišljenja ........................................................13

3 Empirični del ........................................................................................................15

3.1 Namen in cilji naloge .....................................................................................15

3.2 Hipoteze ........................................................................................................16

3.3 Metodologija ..................................................................................................17

3.4 Dejavnosti .....................................................................................................17

3.4.1 Razvrščanje v drevesni prikaz po eni lastnosti: skupina 2 – 3 let ................17

3.4.2 Razvrščanje v Carrollov prikaz po eni lastnosti: skupina 2 – 3 let ................44

3.4.3 Razvrščanje v drevesni prikaz po dveh lastnostih: skupina 3 – 5 let ............47

3.4.4 Razvrščanje v Carrollov prikaz po dveh lastnostih: skupina 3 – 5 let ...........56

4 Sklepne misli ........................................................................................................59

5 Literatura in viri .....................................................................................................61

6 Priloge ..................................................................................................................62

KAZALO SLIK

Slika 1: Drevesni prikaz s kolebnicami in barvnimi markerji (razvrščanje glede na eno lastnost) ......................................................................................................................10 Slika 2: Drevesni prikaz s kolebnicami (razvrščanje glede na dve lastnosti) ................10 Slika 3: Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na eno lastnost ...................11 Slika 4: Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na dve lastnosti ...................12 Slika 5: Pravilna razvrstitev drevesnem prikazu ...........................................................19 Slika 6: Deklica 4 želi biti ob deklici 3 ..........................................................................22 Slika 7: Motivacija otrok ...............................................................................................25 Slika 8: Deček 3 »Tam, kjer ni modro.« .......................................................................28 Slika 9: »Sem prav postavila?« ...................................................................................30 Slika 10: Deček 3 ugotavlja, da sta simbol in lik enake oblike ......................................34 Slika 11: Deček 1 razvršča predmet in fotografijo skupaj .............................................36 Slika 12: Deček 1 pravilno odlaga fotografijo ...............................................................39 Slika 13: Pravilna razvrstitev v drevesnem prikazu ......................................................42 Slika 14: Deklica pravilno razvrsti predmet v Carrollov prikaz ......................................45 Slika 15: Razvrščanje fotografij v Carrollov prikaz .......................................................45 Slika 16: Razvrščanje po dveh lastnostih v drevesni prikaz .........................................48 Slika 17: Deček 3 samostojno razvršča predmet v drevesni prikaz ..............................51 Slika 18: Deklica 1 razvršča in komentira ....................................................................54 Slika 19: Deček 1 razvršča v Carrollov prikaz ..............................................................57

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Kako otroci razumejo navodila? .......................................................................... 20

Preglednica 2: Ali se otroci razvrstijo samostojno? .................................................................... 23

Preglednica 3: Ali otroci utemeljujejo svoje odločitve? .............................................................. 26

Preglednica 4: Ali otroci pravilno razvrstijo svoj predmet? ........................................................ 28

Preglednica 5: Ali otroci razporedijo predmet samostojno ob zamenjavi simbolov? ............... 31

Preglednica 6: Ali otroci ubesedijo negacijo lastnosti? ............................................................... 34

Preglednica 7: Ali otroci samostojno razvrstijo fotografije v prikaz?.......................................... 37

Preglednica 8: Ali otroci vztrajajo pri dejavnosti? ....................................................................... 40

Preglednica 9: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo? .................................... 43

Preglednica 10: Ali otroci samostojno razvrstijo predmete v Carrollov prikaz? ......................... 46

Preglednica 11: Kako otroci razumejo navodilo? ........................................................................ 49

Preglednica 12: Ali otroci samostojno razvrstijo predmet v drevesni prikaz? ............................ 52

Preglednica 13: Ali otroci utemeljijo svoje odločitve? ................................................................ 55

Preglednica 14: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo? .................................. 57

KAZALO PRIKAZOV

Prikaz 1: Kako otroci razumejo navodila? ....................................................................20 Prikaz 2: Ali se otroci razvrstijo samostojno v drevesni prikaz? ...................................23 Prikaz 3: Ali otroci utemeljujejo svoje odločitve? ..........................................................26 Prikaz 4: Ali otroci pravilno razporedijo svoj predmet? .................................................29 Prikaz 5: Ali otroci razvrstijo predmet samostojno ob zamenjavi simbolov? .................32 Prikaz 6: Ali otroci ubesedijo negacijo lastnosti? .........................................................35 Prikaz 7: Ali otroci samostojno razvrstijo fotografije v prikaz? ......................................37 Prikaz 8: Ali otroci vztrajajo pri dejavnosti? ..................................................................40 Prikaz 9: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo? ...............................43 Prikaz 10: Ali otroci samostojno razvrstijo predmete v Carrollov prikaz? .....................46 Prikaz 11: Kako otroci razumejo navodila? ..................................................................49 Prikaz 12: Ali otroci samostojno razvrstijo predmet v drevesni prikaz? ........................52 Prikaz 13: Ali otroci utemeljijo svojo odločitev? ............................................................55 Prikaz 14: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo? .............................58

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Pobarvaj like! ...............................................................................................24 Priloga 2: Poveži pare! ................................................................................................30 Priloga 3: Pobarvaj živali, like in vozila! .......................................................................36 Priloga 4: Poveži like! ..................................................................................................41 Priloga 5: Ustrezno razvrsto predmete! .......................................................................44 Priloga 6: Poveži pare! ................................................................................................48 Priloga 7: Poveži like! ..................................................................................................50 Priloga 8: Poveži živali in njihov dom! ..........................................................................56

Robinščak, Matejka (2014): Uporaba drevesnega in Carrollovega prikaza pri razvrščanju. Diplomska

naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Pri učenju otrok moramo težiti k temu,

da postopoma združujemo teoretično in praktično znanje.

Menda od vseh znanosti samo matematika lahko zadosti

tej zahtevi v največji možni meri.« (Kant)

(Virčenko, 1990, str. 64)

»Matematika je ključno orodje,

s katerim otrok spoznava svet okrog sebe.« (Rosenblum)


Otrok se v vsakdanjem življenju že zelo zgodaj sreča z matematiko. Števila, oblike,

orientacija v prostoru in merjenje so vsebine, ki jih srečuje tako rekoč na vsakem

koraku. Otrok si vsebine iz matematike tudi precej priredi. Tako na primer trileten otrok

»šteje« ena, dve, tri, pet, sedem, enajst, trinajst in je s svojim »štetjem« prav

zadovoljen ter ga vedno znova na enak način uporablja. (Hodnik Čadež, 2002, str. 5)

Otroka začnemo že zelo zgodaj sistematično seznanjati s »pravo« matematiko

(naštevamo števila v pravilnem vrstnem redu, seznanjamo ga z velikostnimi odnosi:

večji, manjši, enak …, z različnimi oblikami, z orientacijo v prostoru …). Da pa vse to

lahko delamo, je potrebno upoštevati otrokove izkušnje, predznanje in seveda njegove

interese in potrebe. Potrebno je organizirati »matematične situacije«, ki so kar se da

blizu otrokovemu realnemu življenju. (prav tam)

Odrasli imamo veliko spretnosti in znanja. Različni pa smo si po tem, v katerih

znanjih in spretnostih se čutimo sposobnejši. Tudi otroci se razlikujejo v tem. Kljub

temu da vzgojiteljica nudi vsem otrokom pogoje za sprejemanje matematičnih znanj, se

ne more izogniti razlikam v zanimanjih in dosežkih otrok. Pomembno je, da se ima vsak

otrok možnost učiti na vseh področjih matematike in da vzgojiteljica sistematično

ugotavlja, kaj je vzrok nemotiviranosti posameznega otroka pri določeni dejavnosti. Na

tem mestu je posebej pomembno sodelovanje s starši, prav tako pa tudi med

vzgojiteljicami v vrtcu, ki skupaj pridejo do več idej in zamisli, kako slediti ciljem

matematike in ciljem drugih področij. (Japelj Pavešič, 2001, str. 192)



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Matematika v vrtcu

Matematika ni samo računanje, seštevanje in odštevanje, ampak je veliko več.

Pojavlja se v vsakdanjem življenju in zelo zgodaj. Otroci se srečujejo z matematiko že

pri prihodu v vrtec, saj svoja oblačila odlagajo na mesto, kjer je njihov simbol. V

igralnici razvrščajo igrače: kocke v škatle, barvice v različne lončke, punčke v vozičke

…

Najrazličnejše dejavnosti otroka v vrtcu spodbujajo, da pridobiva izkušnje,

spretnosti in znanja preko igre ali v vsakodnevnih opravilih. Otroci se tako učijo, kaj je

veliko, kaj majhno, česa je več in česa manj, v čem so si stvari različne in v čem

podobne, kaj je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj zunaj, kaj je zdaj,

prej in potem, kaj so simboli … (Kurikulum za vrtce, 2004)

»Matematične izkušnje in znanja otrok uporablja v vsakdanjih problemih.

Reševanje matematičnih problemov ga zabava, veseli se uspeha in dosežkov. Od ljudi

v svoji okolici pričakuje pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Otrok poskuša

pogosto ugajati odraslim.« (Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001, str. 179)

Kurikulum za vrtce (2004) navaja, da otroci ob pridobljenih izkušnjah in znanju

spoznajo, da lahko nekatere naloge ali vsakodnevne probleme rešijo z uporabo

»matematične« strategije mišljenja. Kadar otrok najde rešitev, je vesel in zato išče še

nove situacije, ki so vsakič znova izziv za preizkušanje njegove rešitve problema in s

tem tudi potrdijo način in smer razmišljanja.

»Matematika v vrtcu ni nič novega. Otroci v vrtcih imajo že veliko priložnosti

sodelovanja pri matematičnih dejavnostih in dobiti odgovore na svoja matematična

vprašanja. Pomembno je, da se otrok tudi v vrtcu z matematiko ukvarja v igrah in

vsakodnevnih dejavnostih.« (Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001, str. 179)

Matematika je v Kurikulumu za vrtce določena kot ena izmed šestih vsebinskih

področij za delo v vrtcu. Matematika pa je uresničljiva le takrat, kadar se povezuje z

vsemi drugimi področji, to je z jezikom, naravo, umetnostjo, gibanjem in družbo.

(Priročnik h Kurikulu za vrtce, 2001)

Matematična znanja in izkušnje si otrok pridobiva preko načrtovanih ali pri

vsakodnevnih spontanih dejavnostih.

Pri načrtovanih dejavnostih vzgojiteljica ustvari pogoje za doseganje ciljev na

področju matematike iz Kurikula za vrtce. (Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001)



3

Vsakodnevne spontane dejavnosti v vrtcu ali dnevna rutina ponuja največ

možnosti za učenje matematike.

2.1.1 Prihod v vrtec

Ob prihodu v vrtec otroci v garderobi poiščejo svoj simbol, kamor odložijo oblačila

in obutev. Ob pomoči staršev si obuvajo desni in levi copat. Japelj Pavešič v Priročniku

h Kurikulu za vrtce (2001) poleg tega navaja še, da se lahko otroci še pogovarjajo o uri,

kadar prihajajo v vrtec in o uri, kadar odhajajo domov. Prav tako se lahko pogovarjajo

tudi o dejavnostih, ki se bodo dogajale tekom dneva.

2.1.2 Obroki

»Obroki so priložnost za manipulacijo z objekti, ki jih je potrebno šteti na samo

zaradi štetja. Poleg tega je pripravljanje mize stvar, ki jo ponavljamo vsak dan in jo je

že zato smiselno izkoristiti za pridobivanje znanja. (Priročnik h Kurikulu za vrtce,

2001)«

Otroci se učijo, da je treba vzeti en prtiček, eno žico, en nož in ene vilice. Po obroku na

servirnem vozičku razvrščajo krožnike in jedilni pribor.

2.1.3 Počitek

Vsak otrok si poišče ležalnik, na katerem sta njegov simbol in ime. S police, kamor

odlagajo svoje ljubkovalne igrače, si poiščejo svojo igračo in jo odložijo na ležalnik, kjer

počivajo. Oblačila obesijo na obešalnike, na katerih so prav tako njihovi simboli, copate

pospravijo pod ležalnik. Otroci spoznavajo tudi barve, saj ima vsak posameznik svojo

barvo glavnika, s katerim se uredi po počitku.

2.1.4 Sprehod

Sprehod nudi veliko možnosti za spoznavanje matematike. Vsak otrok si poišče

par, s katerim se nato postavi v kolono, nato pogleda, kdo je pred njim in kdo stoji za

njim. Na sprehodu otroci opazujejo, kaj je na njihovi desni ali levi strani, opazujejo

prometne znake in se pogovarjajo o oblikah le-teh. Ko se ustavijo, poslušajo različne

zvoke in ugotavljajo, kaj se sliši od daleč in kaj od blizu. V gozdu lahko opazujejo ptice

na drevesih, pobirajo plodove, ki so na tleh …



4

2.1.5 Bivanje zunaj

Na igrišču največkrat poteka prosta igra: guganje, plezanje, pozimi pa tudi sankanje.

Vzgojiteljica pa lahko z otroki tudi:

· riše s palicami kroge v pesek in nato hodi po njih;

· kotali različne predmete po različno strmih klancih in opazuje, kateri pride prej

in kateri se ustavi najdlje;

· meri s koraki igrišče, širino poti;

· šteje oddaljene stvari, npr. okna na bližnji hiši;

· zbira kamenčke in se igra z njimi trgovino;

· tipa liste in druge dele rastlin ter se pogovarja o tem, kaj je ostro, mehko,

okroglo, oglato;

· poišče primere matematičnih teles – krogle (žoga, kamenčki v potoku), kocke in

kvadre (stanovanjski blok, mejni kamen, pisemski nabiralnik), valja (valjar,

dimnik, izpušna cev na avtu, lonček od jogurta, hrenovka) - in likov – trikotnike,

kroge, pravokotnike in kvadrate (prometni znaki, narisane cestne oznake,

reklamne table …);

· razvršča pravkar nabrane liste, kamenčke, storže, kostanje po velikosti, v

skupine po obliki, poskusi jih primerjati po teži, preizkusi, če plavajo v luži;

· na snegu ali v zemlji naredi gaz ali sled v obliki labirinta in vadi pojme levo,

desno, naprej, nazaj ob hoji po njej;

· skriva stvari in vadi prostorske pojme zgoraj, spodaj, nad, pod, za … (Priročnik

h Kurikulu za vrtce, 2001, str. 184 – 185)

2.2 Vloga vzgojitelja pri načrtovanju matematičnih dejavnosti

Vzgojitelj mora pri načrtovanju matematičnih dejavnosti upoštevati starost otrok in

njihov razvoj. Prav tako pa je potrebno pri učenju matematike in načrtovanju

matematičnih dejavnosti upoštevati nekatere pomembne zakonitosti, ki veljajo za to

področje, to pomeni, da dejavnosti morajo trajati le kratek čas, saj otroci v mlajših

skupinah niso sposobni ostati zbrani več kot nekaj minut, v starejših skupinah pa

morda pol ure. Vzgojitelj mora biti zbran ves čas trajanja aktivnosti, saj matematične

nedokončane aktivnosti, lahko otroka zmedejo.



5

Pomembno je vedeti, da otrok pokaže več znanja, ko ga potrebuje zase, in manj,

ko ga pokaže pred drugimi. Matematiko se otrok uči zato, ker jo potrebuje v vrtcu in

doma in ne zato, ker jo bo potreboval nekoč. (Priročnik h Kurikulu za vrtce, 2001)

Strokovni delavci v vrtcih in drugi odrasli imajo zelo pomembno vlogo pri

matematičnih dejavnostih, saj morajo iskati zvezo med matematiko in vsakodnevnim

življenjem otroka v vrtcu in doma. Z otrokom se je potrebno veliko pogovarjati in med

pogovorom uporabljati matematične izraze. Otrok se mora ob dejavnostih dobro

počutiti, doživeti uspeh ob svojih rešitvah in biti mu morajo v veselje. Otrokom je

potrebno dati možnost, da opazujejo in sami oblikujejo razpredelnice ali grafe, ki bodo

povezani z vsakdanjimi rečmi, opazovanjem narave in ob tem s števili in štetjem (npr.

simboli za vreme, simboli za dnevno rutino …) Ob tem pa je pomembno, da znajo te

simbole poiskati in odčitati informacije z grafičnih prikazov. (Kurikulum za vrtce, 2004,

str. 72-74)

Avtorica Hodnik Čadež (2002) navaja:

»Specifična znanja v predšolskem obdobju niso potrebna. Pri načrtovanju

oziroma organiziranju izkušenj za otroke moramo upoštevati predvsem dejstvo,

da otrok doživlja svet celostno. Zagotovo delo vzgojitelja pri tem ni lahko, saj

mora poznati specifičnosti posameznih področij, ki so v neki celostni situaciji

med seboj povezana, hkrati pa mora zagotoviti, da so povezave smiselne, da

ne pride do kake umetne integracije. Seveda pa je pri tem najpomembnejše, da

ne pozabimo na otrokov interes.« (Cicibanova matematika, priročnik za

vzgojitelja, 2002, str. 5)

2.3 Vloga igre pri predšolski matematiki

Japelj Pavešič (Priročnik h Kurikulu za vrtce, 2001) navaja, da se otrok poleg tega,

da matematiko uporablja v igri, tudi uči matematiko, ko se igra. Otrok se uči s

ponavljanjem, največkrat tako, ko opazuje vrstnike in vzgojiteljice okoli sebe.

»Najprimernejši način zgodnjega poučevanja matematike je igranje z otrokom.

Vzgojitelj se vključi v igro, da jo obogati z matematičnimi cilji. Pomembno je, da

se igra nadaljuje in pobuda igre ostane otrokova. Dobro je tudi, da vzgojitelj ne

prevzame vodilne vloge v igri, ampak prevzame vlogo enakopravnega igralca

otroku. Vzgojitelj mora biti tudi pozoren na razmerja med velikostmi igrač in

otroka, na otrokovo perspektivo, na njegove uporabljene matematične besede.



6

Igra mora trajati vsaj toliko časa, da otrok pride do nove izkušnje in doživi

uspeh.« (Praček, 2011)

V Kurikulumu za vrtce (2004) je zapisanih veliko dejavnosti, s katerimi otrok

spoznava preko igre matematične pojme in se igra matematiko, npr.:

· se igra in izdeluje ritmične instrumente, igra se igre, v katerih zazna ritem in ga

ponovi;

· opazuje, kje vse se pojavijo številke (na igračah, hišne številke in podobno), se

igra s telefonom;

· posnema štetje s prsti pri odraslih in drugih otrocih in se igra s sencami prstov;

· se igra z odraslim igre ena meni, ena tebi;

· se z odraslim igra igre odgovarjanja na vprašanja odraslega, ki se začnejo z

Zakaj;

· iz posameznih delov sestavi celoto, se igra s igračami, ki zahtevajo vstavljanje

predmetov v odprtine, in s sestavljankami (puzzles), primernimi njegovemu

razvoju in še veliko drugih …(Kurikulum za vrtce, 2004, str. 66)

2.4 Vsebine predšolske matematike

Z matematičnimi dejavnostmi v vrtcu želimo

· seznaniti otroke z matematiko v vsakdanjem življenju,

· razvijati matematično izražanje,

· razvijati matematično mišljenje,

· razvijati matematične spretnosti,

· da otroci doživljajo matematiko kot prijetno izkušnjo. (Kurikulum za vrtce, 2004,

str. 64)

Matematiko v vrtcu lahko razdelimo v štiri sklope, in sicer logika in jezik, geometrija

z merjenjem, števila in štetje ter obdelava podatkov.

2.4.1 Logika in jezik

K logiki in jeziku prištevamo matematične vsebine, kot so razvrščanje,

odnosi/relacije, urejanje in zaporedja ter vzorci, s katerimi v vrtcu želimo uresničiti

naslednje cilje:



7

· Otrok razvija logično mišljenje.

· Otrok se uči natančnega izražanja.

· Otrok klasificira in razvršča. (Kurikulum za vrtce, 2004, str 65)

2.4.2 Geometrija z merjenjem

V sklop geometrija z merjenjem prištevamo naslednje matematične vsebine:

orientacija v prostoru, geometrijska telesa, geometrijski liki, simetrija in merjenje. S temi

vsebinami v vrtcu želimo uresničiti naslednje cilje:

· Otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost.

· Otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmeta

· (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ...) in se nauči

orientacije v prostoru.

· Otrok spoznava simetrijo, geometrijska telesa in like.

· Otrok se seznanja s strategijami merjenja dolžine, površine in prostornine z

merili in enotami. (Kurikulum za vrtce, 2004, str. 65)

2.4.3 Števila in štetje

Predšolsko obdobje je obdobje, ko otrok veliko šteje ter zapisuje številke. Rad se

pohvali, da zna šteti do največjega števila. Vendar pa otrok dejansko šteje takrat, ko

usvoji vsa štiri načela štetja. Prvo načelo je, da ko štejemo elemente, ne smemo

nobenega izpustiti, prav tako nobenega šteti dvakrat. Drugo načelo štetja je, da so

naravna števila urejena, to pomeni, da vedno štejemo ena, dve, tri, štiri ... Tretje načelo

je, da je štetje neodvisno od narave predmetov, ki jih štejemo, in četrto načelo je, da je

štetje neodvisno od vrstnega reda (ni važno, kje začnemo šteti preštevance; če bomo

prešteli vse, bomo dobili število preštevancev). (Hodnik Čadež, 2002)

»Otrok pri štetju uporablja različne strategije:

· šteje predmete, ki jih lahko premika (ti predmeti so lahko postavljeni v vrsti, krogu,

gruči …),

· šteje stvari, ki se jih lahko dotakne, ne more pa jih premakniti (na primer sličice v

knjigi),

· šteje stvari, ki jih vidi, ne more pa se jih dotakniti (na primer oddaljene hiše).

Otroku moramo dati možnost, da šteje na vse zgoraj naštete načine, saj ob

vsakem načinu postopoma pridobiva izkušnje o povratni enoličnosti oziroma

doslednem prirejanju števil preštevancem.« (Hodnik Čadež, 2002, str. 24)



8

Z dejavnostmi v sklopu števila in štetje želimo v vrtcu uresničiti naslednje cilje:

· otrok rabi imena za števila;

· otrok od poimenovanja posamičnih predmetov postopno preide na štetje in

razlikovanje med številom in števnikom;

· otrok zaznava prirejanja 1 – 1 in prireja 1 – 1;

· otrok razvija miselne operacije, ki so osnova za seštevanje, odštevanje.

(Kurikulum za vrtce, 2004, str. 65)

2.4.4 Obdelava podatkov

Matematični sklop obdelava podatkov vključuje elemente statistike, verjetnosti in

kombinatorike. Vse to vpeljujemo z uporabo preglednic, figurnih prikazov, prikazov s

stolpci ali vrsticami, preprostih statističnih raziskav, preprostih kombinatoričnih situacij

in uvajanja v verjetnost. (Cotič, Felda, 2011)

Cilji, ki jih v vrtcu želimo doseči, pa so naslednji:

· Otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.

· Otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje.

· Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico.

· Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodkov in rabi izraze za opisovanje

verjetnosti dogodka.

· Otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema.

· Otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema. (Kurikulum za vrtce, 2004,

str. 65)

2.5 Logika in jezik

2.5.1 Razvrščanje

Avtorica Hodnik Čadež (2002) opredeli razvrščanje kot proces oblikovanja skupin

glede na dano značilnost oziroma značilnosti. Otroci lahko razvrščajo glede na material

(mehko, leseno, plastično ...), barvo (modra, rdeča, rumena …), obliko (okroglo,

trikotno …) …

Razvrščanje je pomembno, ker otroke spodbujamo k opazovanju, da med elementi

neke skupine vzpostavijo red in elementi s tem postanejo števni.



9

»Za matematiko sta urejanje in razvrščanje pomembna zato, ker razvijata

abstraktno mišljenje – lastnost je abstraktni pojem in iskanje splošne lastnosti

posamičnih predmetov je ravno tisto, k čemur matematika teži. Otrok urejanje in

razvrščanje potrebuje, ker ga sili misliti na matematični način.« (Priročnik h Kurikulu za

vrtce, 2001, str. 191)

Pri razvrščanju uporabljamo naslednje prikaze oz. diagrame:

· puščični prikaz,

· drevesni prikaz,

· Carrollov prikaz,

· Euler – Vennov prikaz.

· Puščični prikaz

Puščični prikaz je izmed vseh prikazov najbolj preprost in je zato primeren, da se

otroci z njim srečajo že v vrtcu. Pri sami vpeljavi prikaza, pričnemo s konkretno

aktivnostjo.

Primer:

Otroci vpišejo v prazna okenca svoja imena, v prazna okenca na desni pa narišejo

živali. Nato pa s puščicami povežejo relacijo »je najljubša žival« med člani dveh

množic. Otroci morajo puščični diagram oziroma prikaz znati tudi prebrati. (Cotič, 1999,

str. 85)

· Drevesni prikaz

Drevesni prikaz je dobil ime po obliki prikaza, saj ga sestavljajo deblo in dve ali več

krošenj. Če želimo, lahko izdelamo tudi drugačno obliko (cesta, reka …), vendar mora

ostati koncept drevesa.

Drevesni prikaz prikazuje razvrščanje glede na izbrano lastnost oz. njeno

zanikanje. Razvrščamo lahko glede na eno ali več lastnosti, od tega je tudi odvisno,

kakšne oblike bo prikaz. Prikaz začnemo risati ali oblikovati pri deblu. Nato narišemo

še veje in oblikujemo krošnje glede na število lastnosti.

Primer:

· Razvrščanje likov glede na barvo (ena lastnost) – lik je moder oz. ni moder.

Narišemo deblo, nato še veji in dve krošnji, saj bomo razvrščali glede na eno

lastnost. Na eno stran veje nalepimo ali narišemo simbol, ki prikazuje lastnost, to je

kvadrat modre barve.



10

Na drugo stran veje pa narišemo ali nalepimo simbol, ki je prav tako modre barve,

vendar je prečrtan. To pomeni, da razvrščamo v eno krošnjo modre predmete, v drugo

krošnjo pa predmete, ki niso modre barve.

Slika 1: Drevesni prikaz s kolebnicami in barvnimi markerji (razvrščanje glede na eno lastnost)

· Razvrščanje likov glede na barvo in obliko (dve lastnosti) – lik je moder in

okrogel ali je moder in ni okrogel ali ni moder in je okrogel ali ni moder in ni

okrogel.

Narišemo deblo, nato še dve veji, ki se razdelita tako, da se vsaka zaključi s svojo

krošnjo. Na prvo vejo nalepimo ali narišemo simbol, ki prikazuje lastnost je okroglo oz.

ni okroglo, na drugi veji pa nalepimo simbole, ki prikazujejo lastnost je modro oziroma

ni modro. To pomeni, da v prvo krošnjo razvrščamo predmete, ki so okrogli in niso

modri, v drugo krošnjo pa predmete, ki so okrogli in so modre barve. Na drugi veji pa

razvrščamo v prvo krošnjo predmete, ki niso okrogli in so modre barve, v drugo krošnjo

pa predmete, ki niso okrogli in niso modre barve.

Slika 2: Drevesni prikaz s kolebnicami (razvrščanje glede na dve lastnosti)



11

· Carrollov prikaz

Carrollov prikaz je dobil ime po matematiku Lewisu Carrollu (psevdonim Charlesa

L. Dodgsona). (Cotič, 1999, str. 86) V Carrollov prikaz lahko razvrščamo predmete

glede na eno ali dve lastnosti.

Kadar razvrščamo predmete glede na eno lastnost, ima prikaz obliko tabele, ki je

razdeljena na dve vrstici in dva stolpca. Prikaz je lahko vodoraven ali pokončen.

Kadar razvrščamo predmete glede na dve lastnosti, ima prikaz prav tako obliko tabele,

ki pa je sestavljena iz treh stolpcev in treh vrstic.

Primer:

· Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na eno lastnost (je plišasti

medvedek – ni plišasti medvedek)

Na vrhu stolpca imamo dva simbola. En simbol ponazarja lastnost, da je plišasti

medvedek, drugi simbol je prečrtan kar pomeni, da ni plišasti medvedek. V vodoravno

vrstico razvrščamo predmete, glede na lastnost. Končni rezultat sta dve množici

predmetov, plišasti medvedki in predmeti, ki niso plišasti medvedki.

Slika 3: Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na eno lastnost

· Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na dve lastnosti (je vozilo - ni

vozilo in je rdeče – ni rdeče)

V zgornji vrstici sta simbola za vozilo. Eden je prečrtan, to pomeni negacijo

lastnosti. V navpičnem stolpcu pa imamo dva rdeča simbola, prav tako je eden

prečrtan, pomeni, da ni rdeča barva. V prikazu dobimo štiri množice predmetov. V prvi

množici so vozila, ki niso rdeče barve. V drugi predmeti, ki niso vozila in niso rdeče

barve. Tretja množica predstavlja vozila, ki so rdeče barve. Četrta množica pa so

predmeti, ki so rdeče barve.



12

Slika 4: Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz glede na dve lastnosti

Avtorica Hodnik Čadež v Cicibanovi matematiki (2002) pravi:

»Razvrščanje predmetov, oseb, živali, rastlin in pojmov največkrat prikažemo z

različnimi diagrami. V predšolskem obdobju sta najpogostejša in tudi

najprimernejša diagrama za razvrščanje Carrollov in drevesni diagram. Pri

omenjenih diagramih značilnosti predstavljamo s slikopisom, ki je predšolskemu

otroku edini razumljiv. Zato razmislimo, kako bomo določeno značilnost slikovno

predstavili, in bodimo sprejemljivi za predloge otrok.« (Hodnik Čadež, 2002, str. 9)

· Euler-Vennov prikaz

Pri Euler-Vennovem prikazu dobimo pri razvrščanju predmetov več podmnožic. Na

predšolski stopnji ne iščemo presečne množice, saj je reprezentacija presečne

množice z Euler-Vennovim diagramom za predšolskega otroka prezahtevna. (Hodnik

Čadež, 2002, str. 9)

Kadar pri dejavnostih vpeljujemo prikaze, moramo upoštevati štiri metodične

korake. Prvi korak se imenuje živi prikaz, to pomeni, da se v prikaz (drevesni ali

Carrollov) razvrstijo otroci skupaj s predmetom. Nato preverijo, ali so pravilno

razvrščeni: če niso, poskusijo znova. Drugi korak se imenuje prikaz v prostoru. Tokrat

otroci prikaz zapustijo, v njem pustijo samo predmete, ki so jih razvrščali. Pri prvih dveh

korakih je prikaz narisan na tleh. Pri tretjem koraku, ki se imenuje figurni prikaz, pa

otroci predmete zamenjajo s fotografijo ali s sliko predmeta. Četrti korak je prikaz s

simboli. Otroci sliko ali fotografijo predmeta zamenjajo s simbolom (naredijo križec,

polje pobarvajo …) Pri tretjem in četrtem koraku uporabljamo prikaze, ki so narisani na

plakatu.



13

2.5.2 Odnosi/relacije

Z relacijami vzpostavimo med elementi dveh skupin neki odnos (večje/manjše,

prej/potem, višje/nižje …). (Cotič, Felda, 2011)

Pri odnosih/relacijah lahko uporabljamo puščični prikaz. Ta prikaz je koristen, ko

se začnemo ukvarjati s pojmi več, manj, enako. Pomembno je, da otroci znajo

oblikovati prikaz s črtami, ga prebrati in tudi uporabiti v različnih situacijah. (Hodnik

Čadež, 2002)

2.5.3 Urejanje

Elemente urejamo glede na intenzivnost vrednosti določene spremenljivke: od

najmanjšega do največjega, od najdebelejšega do najtanjšega … S tem posameznim

elementom dane množice določimo mesto, ki ga opredelimo z vrstilnim števnikom.

Urejamo na konkretnem in na slikovnem nivoju. (Hodnik Čadež, 2002)

Avtorica Japelj Pavešič v Priročniku h Kurikulu za vrtce (2001) navaja, da otrok

ureja že zelo zgodaj, opazuje lastnosti in potem skupino predmetov loči glede na

opazovano lastnost.

2.5.4 Vzorci

Matematična vsebina, ki se pogosto pojavlja v predšolskem obdobju, so vzorci ali

zaporedja. Običajno navodilo, ki ga posredujemo je »Nadaljuj.«. Ločimo vzorce iz

konkretnih predmetov, grafične vzorce (štampiljke), ter vzorce iz simbolnih elementov.

Poznamo pa tudi gibalne vzorce (ples), ritmične vzorce (plosk, tlesk, plosk, tlesk …) in

glasovne vzorce (hov, mijav, hov, mijav …).Vzorec je dobro definiran takrat, ko se

enota ponovi vsaj dvakrat. (Hodnik Čadež, 2002)

2.6 Piagetove stopnje otrokovega mišljenja

Švicarski psiholog Jean Piaget si je s svojimi študijami razvoja otrokovih procesov

mišljenja pridobil mednarodno priznanje. Pomemben korak k spoznavanju otroka je

naredil s svojim vpogledom in vživljanjem v mišljenje otrok.

Piaget je spoznal, da se otrok razlikuje od odraslega človeka. To se je zgodilo prav

v obdobju, ko so pojmovali, da se svet otrok ne razlikuje občutno od sveta odraslih.

(Labinovicz, 2010)



14

»Piaget je v odgovorih na intelektualne naloge opazil določene vzorce. Otroci

podobne starosti odgovarjajo na zelo podoben način, vendar se ta pomembno

razlikuje od načina odgovarjanja odraslih in od njihovih pričakovanj, kakšni naj

bi bili otrokovi odgovori. Piaget je na podlagi vzorcev odgovorov, ki so jih otroci

dajali v različnih situacijah, razdelil njihovo mišljenje na štiri osrednje stopnje.«

(Labinowicz, 2010, str. 56)

Marentič Požarnik v Psihologiji učenja in pouka (2012) navaja štiri glavne stopnje

po Piagetu (z mnogimi podstopnjami):

· Senzomotorična stopnja (od 0 do 2 let)

To je obdobje sprejemanja in predelave zaznavnih vtisov ter usklajevanja fizičnih

(gibalnih) aktivnosti. Otrok postopoma ugotovi, da so predmeti stalni, četudi izginejo iz

njegovega vidnega polja. Otrok še ni sposoben predstavljanja. Probleme, s katerimi se

srečuje, rešuje na osnovi praktičnega poskušanja, npr. če hoče doseči oddaljen

predmet na mizi, bo potegnil za prt. Mišljenje je še pretežno neverbalno, ker se govor

šele razvija. (Marentič Požarnik, 2012, str. 142)

· Stopnja predoperativnega mišljenja (od 2 do 7 let)

Je obdobje predstavnega in predlogičnega mišljenja. Otroku se v tem obdobju že

razvijejo predstave; oblike notranjega predstavljanja v tej dobi se kažejo v posnemanju,

simbolični igri, domišljiji in jeziku. Hiter razvoj govora mu pomaga pri reševanju

problemov, ni pa sposoben miselnega obrata zunanje akcije, kar imenujemo

ireverzibilnost mišljenja; v zavesti ne more obdržati spremembe dveh dimenzij hkrati

(centracija). V mišljenju je še pretežno egocentričen, saj presoja z lastnega stališča, ne

more se postaviti v gledišče druge osebe. (prav tam)

· Stopnja konkretnih operacij ali konkretno logičnega mišljenja (od 7 do 12 let)

Ta stopnja omogoča miselno operacijo reverzibilnosti, tj. sposobnost, da v mislih

obrne neko dejavnost, zato vse pravilneje rešuje naloge v zvezi s prelivanjem tekočine,

razvrščanjem kroglic … V mislih je sposoben obdržati dve značilnosti ali več hkrati.



15

S tem v zvezi raste tudi sposobnost konservacije ali ohranitve mase, prostornine,

števila (kljub spremembam v obliki, razvrstitvi ipd.) ter klasifikacije in razporejanja

predmetov po določeni značilnosti, npr. najprej po eni (barvi), nato tudi po dveh (po

barvi in obliki). Tako je dana osnova za razumevanje matematičnih in naravoslovnih

pojmov ter zakonitosti. Pojmi so v tej dobi še konkretni. Mišljenje je vezano na

konkretne predmete in pojave, ki jih zaznava ali o katerih si je pridobil žive predstave

na osnovi prejšnjih izkušenj. (prav tam)

· Stopnja formalnih operacija ali obdobje abstraktnologičnega mišljenja (od 12 let

dalje)

Mišljenje ni več vezano le na predmete in konkretne izkušnje. Mladostnik lahko

razmišlja tudi o odnosih med besednimi in drugimi simboli. Razvije se zmožnost

hipotetičnega mišljenja in sklepanja na osnovi formalne logike (npr. vsi A so B; M je A,

torej je M tudi B). Najprej se ta zmožnost razvije na naravoslovnem, nato tudi na

družboslovnem področju: to se kaže v vse boljšem razumevanju filozofskih, etičnih in

drugih abstraktnih pojmov, zakonitosti ipd. Mladostnik je postopoma sposoben

razmišljati tudi o svojem lastnem mišljenju (metakognicija). Pojme lahko pridobiva tudi

na osnovi definicij (po deduktivni poti), ne več le na osnovi primerov, seveda če razume

sestavine definicije. (prav tam)

Labinowicz v Izvirnem Piagetu (2010) pravi, da stopnje niso nepovezane,

nespremenljive in se ne pojavljajo nenadoma, temveč se v kontinuiranem razvoju

prekrivajo. (Labinowicz, 2010, str. 81)

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen in cilji naloge

Obdobje, v katerem pridobiva otrok največ izkušenj, spretnosti in znanja, je

predšolsko obdobje. Ena izmed teh izkušenj je tudi srečanje z matematičnimi pojmi, kot

so razvrščanje, sortiranje, odnosi … V ta namen želimo preveriti in ugotoviti, koliko so

otroci seznanjeni s pojmom razvrščanje in z dejavnostmi s področja razvrščanja.



16

Z načrtovanimi dejavnostmi skušamo otroke seznaniti s prikazi, ki se uporabljajo

na tem področju. Razvrščanje glede na eno lastnost oziroma na dve lastnosti

prilagodimo starosti otrok in njihovemu predznanju ter izkušnjam.

Cilji, ki jih želimo doseči so:

· ugotoviti oziroma preveriti predznanje otrok o matematičnem pojmu –

razvrščanje;

· oblikovati dejavnosti za razvrščanje glede na eno lastnost v drevesni in

Carrollov prikaz;

· oblikovati dejavnosti za razvrščanje glede na dve lastnosti v drevesni in

Carrollov prikaz;

· razvrščati predmete, s katerimi se otroci vsakodnevno srečujejo;

· ugotoviti napredek otrok v poznavanju in prepoznavanju drevesnega in

Carrollovega prikaza, ter ubeseditvi negacije lastnosti.

3.2 Hipoteze

Zadali smo si štiri hipoteze, ki so nas vodile skozi dejavnosti.

H1: Otroci po dveh tednih izvajanja dejavnosti samostojno in pravilno razvrstijo

predmete glede na eno lastnost v drevesni prikaz.


predmete glede na eno lastnost v Carrollov prikaz.


predmete glede na dve lastnosti v Carrollov prikaz.


predmete glede na dve lastnosti v drevesni prikaz.



17

3.3 Metodologija

Metode dela

Izvajali smo načrtovane dejavnosti, katerih cilj je bil razvrščanje glede na eno ali

dve lastnosti v drevesni in Carrollov prikaz. Dejavnosti smo izvajali v dveh starostnih

skupinah. Podatke smo zbirali preko opazovanja in beleženja. Izdelali smo preglednice

in prikaze ter dobljene rezultate ustrezno interpretirali.

Vzorec

Dejavnosti razvrščanja smo izvajali v dveh skupinah v vrtcu Stročja vas, kjer sem

tudi zaposlena. Pri dejavnostih je sodelovalo 19 otrok, starosti 2 – 3 let in 3 – 5 let. Pri

razvrščanju po eni lastnosti je sodelovalo deset otrok, pri razvrščanju po dveh

lastnostih pa je sodelovalo devet otrok.

Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Otroke smo pri dejavnostih opazovali in beležili njihovo dejavnost. Uporabili smo

opisno (deskriptivno) metodo. Nekaj dejavnosti smo posneli s kamero in fotografirali z

digitalnim fotoaparatom. Dobljene podatke smo uredili v preglednicah, jih prikazali v

prikazih in ustrezno interpretirali.

3.4 Dejavnosti

3.4.1 Razvrščanje v drevesni prikaz po eni lastnosti: skupina 2 – 3 let

Dejavnosti razvrščanja v drevesni prikaz po eni lastnosti smo izvajali v skupini

otrok, starosti 2 – 3 let. Sodelovalo je deset otrok in sicer pet dečkov in pet deklic.

Otroci so bili iz dveh različnih skupin. Pet otrok je bilo starih od 16 mesecev do dve leti

in dva meseca. Pet otrok pa od dveh let in pol do tri leta in dva meseca.

Dejavnosti smo izvajali tri dni. Nato smo čez 14 dni ponovno izvedli dejavnosti in

opazovali napredek otrok.



18

1 dejavnost: Razvrščanje glede na barvo (JE MODRO – NI MODRO)

Cilj:

· Otrok razume podano navodilo in se razvrsti s predmetom glede na lastnost v

drevesni prikaz

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

V igralnici odstranimo mize in naredimo dovolj prostora za izvajanje dejavnosti. Na

tla z zaščitnim trakom Tesakrep nalepimo drevesni prikaz, kamor se bodo otroci

razvrstili glede na eno lastnost. Pripravimo stole in povabimo otroke da sedejo.

Povprašamo jih, ali vidijo kaj novega v igralnici. Otrokom pokažemo različne predmete

(avtomobile, like, živali), ki jih bodo razvrščali. Predmete poimenujemo in poskusimo

ugotoviti njihove barve.

Osrednji del

Otrokom demonstriramo dejavnost. Izberemo predmet, postavimo se pred drevo in

še enkrat pogledamo predmet. Pravilno ga poimenujemo in se začnemo pomikati po

drevesu. Ustavimo se pred simbolom, ki je prikazoval, ali je modro ali ni modro. Nato

se pravilno razvrstimo v krošnjo.

Otrokom podamo navodilo:

- Izberite predmet, ga poimenujte in se poskušajte razvrstiti v pravilno krošnjo.

Vsak otrok si izbere predmet, ga poimenuje in se poskuša pravilno razvrstiti v drevesni

prikaz.

Zaključni del

Z otroki analiziramo dobljeno rešitev. Pogledamo, ali so se pravilno razvrstili, in se

pogovorimo o morebitnih napakah pri razvrščanju. Ponudimo jim več predmetov

(plišaste medvedke, kocke) in jih spodbujamo, da sami nadaljujejo z dejavnostjo.

Analiza dejavnosti

Otroci sprva modre barve niso prepoznali. Pomagali smo jim s prvim zlogom MO,

nato so brez težav poimenovali barvo predmeta. V drevesni prikaz so se razvrščali kar

z nekaj težavami. Starejši otroci so predmete poimenovali pravilno, težavo jim je



19

povzročalo poimenovanje modre barve. Deček 4 se je razporedil brez težav in potem

usmerjal tudi druge otroke, ki sami niso vedeli kam naj stopijo. Dve deklici se nista

razvrstili pravilno, ker sta želeli stati skupaj. Z večkratnim ponavljanjem navodil smo

težave rešili in se pravilno razvrstili.

Dodatne težave pa jim je povzročalo tudi stanje pri miru s predmeti v drevesnem

prikazu. Otroci se nekako niso mogli umiriti in so se gibali po celotnem prostoru.

Večkrat smo morali z posegati vmes, da smo jih umirili. Mislimo, da je to zato, ker je v

neposredni bližini kuhinjski kotiček, in so se otroci tam želeli igrati. Nekaj pa je tudi

pogojeno z razvojno stopnjo, saj so to še mlajši otroci in jim koncentracija hitreje

upade.

Slika 5: Pravilna razvrstitev drevesnem prikazu



20

Preglednica 1: Kako otroci razumejo navodila?

Legenda:

/ - neuspešno

· - uspešno

Otrok razume

podano navodilo

in uspešno reši

nalogo

Otrok razume

navodilo ob

dodatni razlagi in

uspešno reši

nalogo

Otrok kljub

dodatni razlagi ne

razume navodil in

ne reši naloge

Prej Potem Prej Potem Prej Potem

Deček 1 / / ● ● / /

Deček 2 / / ● ● / /

Deček 3 / ● ● / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / / ● ● / /

Deklica 1 / / / / ● ●

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 / ● ● / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /

Prikaz 1: Kako otroci razumejo navodila?



21

Kot je razvidno iz prikaza po prvem izvajanju dejavnosti je le en otrok razumel

navodila in uspešno razvrstil predmet, sedem otrok je potrebovalo dodatna navodila,

da bi uspešno rešili nalogo. Kljub dodatni razlagi pa navodil nista razumela dva otroka.

Po 14 dnevnem opazovanju in ponovitvi dejavnosti je bil pri otrocih viden napredek. Pri

razumevanju pravil na začetku dejavnosti je bil uspešen le en otrok, na koncu so bili

uspešni že štirje. Dve deklici, ki pa nista razumeli navodil in nista rešili naloge, še nista

dopolnili dveh let. Z njima bi dejavnosti morali izvajati individualno in več časa.

2 dejavnost: razvrščanje po eni lastnosti (JE VOZILO – NI VOZILO)

Cilj:

· Otrok se pravilno in samostojno razvrsti s predmetom glede na lastnost je vozilo

– ni vozilo v drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otrokom ponudimo več različnih predmetov (živali, like in avtomobile), ki jih bodo

razvrščali. Predmete poimenujemo in ugotavljamo, ali je vozilo oz. ni vozilo.

Pogovarjamo se o različnih vrstah vozil, npr.: vlak je vozilo in se vozi po tirih, traktor je

vozilo in se uporablja za delo na kmetiji … Po pogovoru otroke povabimo k dejavnosti.

Osrednji del

Otrokom demonstriramo dejavnost in jim podamo navodilo:

- Po vrsti se poskušajte pravilno razvrstiti v drevesni prikaz.

Otroci se razvrščajo po svojih zmožnostih. V primeru težav, če se ne vejo razvrstiti

v prikazu, jih usmerjamo in jim ponudimo pomoč. Spodbujamo tudi ostale otroke, da

naj pomagajo usmerjati.

Zaključni del

Skupaj z otroki pogledamo, ali so se pravilno razvrstili v drevesni prikaz. Po

končani dejavnosti, jim ponudimo vozila ter jim damo možnost spontane igre. Po želji

pa lahko sami nadaljujejo z dejavnostjo.



22

Analiza dejavnosti

Večina otrok si je izbrala predmete, ki so jih že imeli pri predhodni dejavnosti.

Otroke smo usmerjali, da so šli po drevesu, se ustavili pred simbolom, ki je prikazoval

lastnost. Otrok je poimenoval predmet, pogledal na simbol in se poskušal pravilno

razvrstiti.

Deklica 4 si je izbrala predmet, ga pravilno poimenovala, razvrstila pa se je v

krošnjo, kjer je stala deklica 3. Ko smo jo vprašali, ali je v pravilni krošnji, je odgovorila,

da želi biti zraven deklice 3.

Slika 6: Deklica 4 želi biti ob deklici 3

Nato smo jo povabili nazaj na deblo, da si ogledamo simbole skupaj in se poskuša

še enkrat razvrstiti. Tokrat se je razvrstila pravilno.

Deček 3 je poimenoval vozilo in pravilno pokazal, kam mora stopiti.

Deklica 5 pravilno poimenuje predmet, razvrsti pa se v napačno krošnjo. Deček 4 ji

je rekel, da mora iti tja, kjer so vozila.



23

Preglednica 2: Ali se otroci razvrstijo samostojno?

Otrok se razvrsti

samostojno v

drevesni prikaz

Otrok se razvrsti

ob pomoči v

drevesni prikaz

Otrok se kljub

pomoči ne razvrsti

v drevesni prikaz


Deček 1 / / ● ● / /

Deček 2 / / ● ● / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 ● ● / / / /

Deklica 1 / / ● ● / /

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /

Prikaz 2: Ali se otroci razvrstijo samostojno v drevesni prikaz?

4

5

1

5

4

1

Otrok se razvrsti

samostojno v drevesni

prikaz

Otrok se razvrsti ob

pomoči v drevesni prikaz

Otrok se kljub pomoči ne

razvrsti v drevesni prikaz

Prej Potem



24

Iz prikaza je razvidno, da so se pri prvem izvajanju dejavnosti štirje otroci

samostojno razvrstili v drevesni prikaz, pet otrok pa je potrebovalo pomoč, en otrok pa

se kljub pomoči ni razvrstil. Po ponovitvi dejavnosti čez 14 dni se je že opazil majhen

napredek, saj se je samostojno razvrstilo pet otrok, štirje otroci pa so še vedno

potrebovali dodatno pomoč in usmerjanje. V drevesni prikaz pa se še vedno ni uspelo

razvrstiti enemu otroku. Otrok, ki se ni uspel kljub pomoči razvrstiti v prikaz, še ni

dopolnil dveh let starosti.

3 dejavnost: razvrščanje po eni lastnosti (JE OKROGLO – NI OKROGLO)

Cilj:

· Otrok pravilno poimenuje like in se razvrsti v drevesni prikaz glede na lastnost

je okroglo – ni okroglo.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otrokom pokažemo različne like, (kroge, pravokotnike, trikotnike in kvadrate) in jih

poimenujemo. Da otrokom čim bolj nazorno pokažemo, kaj je okroglo, se primemo za

roke, naredimo krog, sedemo na tla in zapojemo.

Osrednji del

Otrokom pokažemo simbol, po katerem bodo razvrščali. Povemo, da bodo

razvrščali po lastnosti je okroglo in ni okroglo. Dejavnost demonstriramo, vsakega

otroka posebej pokličemo in povabimo da ponovi prikazano. Otrokom, ki imajo težavo

pri razvrščanju, damo čas za razmislek. Spodbujamo ostale otroke, da pomagajo pri

razvrščanju.

Zaključni del

Otroci ostanejo v prikazu in skupaj pogledamo, če so se pravilno razvrstili. V

primeru nepravilne razvrstitve se pogovorimo o nepravilnostih in se razvrstimo pravilno.

Otroci po želji nadaljujejo sami dejavnost. Ponudimo pa tudi delovne liste z narisanimi

liki ter barvice in otroci jih lahko po želji pobarvajo. (Priloga 1)



25

Analiza dejavnosti

Otroci so po umiritvi s pesmijo pričeli z dejavnostjo razvrščanja po lastnosti je

okroglo – ni okroglo. Nekaj težav se je pojavilo pri poimenovanju pravokotnika in

kvadrata. Otroci so oboje poimenovali kocka. Da pa bi razjasnili razliko med likom in

telesom, smo pokazali kocko in povedali, da imajo liki le dolžino in širino, telesa pa

imajo še višino. Nato so se otroci začeli razvrščati po drevesnem prikazu.

Deklica 3 si je izbrala krog in rekla, da je to krog, ter se razvrstila v pravilno

krošnjo. Potem pa je položila lik na simbol in rekla:»Poglej, to je krog.« Otroci so like

postavljali na simbol in primerjali. Deček, ki je imel pravokotnik, je postavil lik na simbol

in rekel, da je enako. Otrok je primerjal list papirja, na katerem je bil narisan simbol za

krog.

Slika 7: Motivacija otrok



26

Preglednica 3: Ali otroci utemeljujejo svoje odločitve?

Otrok samostojno

utemelji svojo

odločitev

Otrok ob pomoči

utemelji svojo

odločitev

Otrok ne utemelji

svoje odločitve


Deček 1 / / / ● ● /

Deček 2 / / / / ● ●

Deček 3 / / / ● ● /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / / / / ● ●

Deklica 1 / / / / ● ●

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 / / ● ● / /

Deklica 5 / / ● ● / /

Prikaz 3: Ali otroci utemeljujejo svoje odločitve?

2 2

6

2

4 4

Otrok samostojno

utemelji svojo odločitev

Otrok ob pomoči


Otrok ne utemelji svoje

odločitve

Prej Potem



27

Kot je razvidno iz prikaza, sta pri prvem izvajanju dejavnosti dva otroka

samostojno utemeljila svojo odločitev, dva otroka sta potrebovala pomoč pri utemeljitvi

svoje odločitve, kar šest otrok pa ni znalo utemeljiti, zakaj so se tako odločili. Po

ponavljanju dejavnosti čez 14 dni sta še vedno samo dva otroka samostojno utemeljila

svojo odločitev. Po večkratnem ponavljanju pa je bil viden napredek in štirje otroci so

ob pomoči že znali utemeljiti svojo odločitev. Štirje otroci še vedno niso utemeljili svoje

odločitve: menim, da pa bi bilo potrebno več individualnega dela in čez čas bi bil tudi

pri njih že viden napredek.

1 dejavnost: razvrščanje po barvi (JE MODRO – NI MODRO)

Cilj:

· Otrok razvrsti predmet glede na lastnost je modro – ni modro v drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otrokom pokažemo več predmetov (živali, vozila, like). Povemo, da bodo tokrat

razvrščali malo drugače. Vsak bo odložil samo predmet in se usedel na svoj stol.

Dejavnost najprej demonstriramo. Povabimo jih, da ponovijo dejavnost.

Osrednji del

Otroci izberejo predmete po želji. Vsak posameznik se postavi pred prikaz,

poimenuje predmet in barvo predmeta, nato se ustrezno razvrsti. Otroke spodbujamo k

pravilnemu razvrščanju predmetov. Posameznike spodbujamo k medsebojni pomoči.

Zaključni del

Skupaj z otroki pregledamo in analiziramo dobljene rezultate. V primeru nepravilne

razvrstitve posameznik svoj predmet ponovno razvrsti. Otroci imajo po opravljeni

dejavnosti možnost nadaljevanja dejavnosti ali pa se prosto igrajo.

Analiza dejavnosti

Otroci so si izbrali predmete in jih začeli razvrščati. Deček 4 si je izbral moder

predmet in ga takoj odložil v pravilno krošnjo. Deklica 4 je odnesla rdeč predmet k

modremu.



28

Ko ga je odložila, je nekaj časa opazovala, nato pa sama ugotovila, da ni pravilno

in ga prestavila v drugo krošnjo. Deček 3 je imel rumeno kocko in je rekel, da bo dal

tam, kjer ni modro. Deklica 2 si je izbrala predmet, vendar kljub pomoči ostalih otrok, ni

znala razvrstiti svojega predmeta: to pa je seveda pogojeno z njeno starostjo, saj bo

šele decembra dopolnila dve leti. Napredek je že to, da je vztrajala pri dejavnosti.

Slika 8: Deček 3 »Tam, kjer ni modro.«

Preglednica 4: Ali otroci pravilno razvrstijo svoj predmet?

Otrok pravilno

razvrsti svoj

predmet

Otrok ob pomoči

razvrsti svoj

predmet

Otrok kljub

pomoči ne razvrsti

svojega predmeta


Deček 1 / / ● ● / /

Deček 2 / / ● ● / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / / ● ● / /

Deklica 1 / / / ● ● /

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 / ● ● / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /



29

Prikaz 4: Ali otroci pravilno razporedijo svoj predmet?

Iz prikaza je razvidno, da sta pri prvem izvajanju dejavnosti le dva otroka pravilno

razvrstila svoj predmet, šest otrok pa je potrebovalo pomoč, dva otroka pa kljub pomoči

nista razvrstila svojega predmeta v drevesni prikaz. Pri ponovnem izvajanju dejavnosti

čez 14 dni je bil viden napredek otrok, saj so že štirje otroci pravilno razvrstili svoj

predmet, pet jih je še vedno potrebovalo pomoč, ena deklica pa kljub pomoči ni

razvrstila svojega predmeta.


Cilj:

· Ob zamenjavi simbolov otroci samostojno razvrstijo predmet glede na lastnost v

drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroci si izberejo predmete, ki jih bodo razvrščali v drevesni prikaz. Na razpolago

imajo več živali, vozil in likov. Otrokom podamo navodilo, da bodo morali biti pozorni,

ker bomo zamenjali simbol, ki kaže na lastnost, po kateri morajo razvrščati predmete.

2

6

2

4

5

1

Otrok pravilno razvrsti

svoj predmet

Otrok ob pomoči razvrsti

svoj predmet

Otrok kljub pomoči ne

razvrsti svojega

predmeta

Prej Potem



30

Osrednji del

Otroci samostojno razvrščajo predmete. Brez težav jih polagajo v ustrezno krošnjo.

Zamenjamo simbol glede na lastnost in jih spet povabimo k dejavnosti. Pričakujemo,

da bo tokrat več težav. Otroke spodbujamo, da si medsebojno pomagajo in se

usmerjajo.

Zaključni del

Z otroki si ogledamo, kako so razvrstili predmete. Če jih napačno razvrstijo,

popravijo svojo napako. Po končani dejavnosti ponudimo otrokom delovne liste, na

katerih bodo iskali pare vozil (Priloga 2). Po želji pa lahko nadaljujejo tudi z dejavnostjo

razvrščanja.

Analiza dejavnosti

Deklica 3 si je izbrala igračko kravo. Ko se je postavila v drevesni prikaz, je

pogledala predmet in ga pravilno poimenovala. Nato ga je odložila v ustrezno krošnjo

in pogledala, ter vprašala, ali ga je dobro postavila.

Slika 9: »Sem prav postavila?«

Deček 2 je rekel, da ima prikolico in se je razvrstil tja, kjer je bil simbol ni vozilo.

Deček 4 je rekel, da je prikolica vozilo, ker v njej nekaj vozimo. Nato je sam prijel

prikolico in jo odnesel v krošnjo, kjer so bila vozila. Deček 1 si je izbral rumen trikotnik.

Rekel je, to ni avto in ga odnesel v pravilno krošnjo. Deklica 1 je ob pomoči in

usmerjanju odnesla predmet v ustrezen prostor. Deklica 2 ni poimenovala predmeta.

Otroke smo poprosili, naj ji pomagajo. Deček 4 jo je prijel za roko in jo odpeljal v

pravilno krošnjo ter ji svetova, naj odloži predmet.



31

Pri dveh otrocih se ni zaznala težava ob zamenjavi simbolov, ki opisujejo lastnost

predmetov. Pri ostalih je bilo potrebno več usmerjanja in pomoči. Otroci so po 14

dnevnem spremljanju rabili bistveno manj pomoči kot prej. Pa tudi posamezniki so

pomagali mlajšim, da so jih pravilno usmerjali.

Preglednica 5: Ali otroci razporedijo predmet samostojno ob zamenjavi simbolov?

Otrok samostojno

razvrsti predmet

Otrok razvrsti

predmet ob

pomoči

Otrok kljub

pomoči ne razvrsti

predmeta


Deček 1 / / ● ● / /

Deček 2 / / ● ● / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / / ● ● / /

Deklica 1 / / / ● ● /

Deklica 2 / / / ● ● /

Deklica 3 / ● ● / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /



32

Prikaz 5: Ali otroci razvrstijo predmet samostojno ob zamenjavi simbolov?

Iz prikaza je razvidno, da sta pri prvem izvajanju dejavnosti dva otroka samostojno

razvrstila predmet ob zamenjavi simbolov, šest otrok je potrebovalo pomoč, dva otroka

pa kljub pomoči nista razvrstila svojih predmetov. Čez 14 dni, ko smo ponovno izvedli

dejavnost, je bil viden napredek otrok. Tokrat so štirje otroci samostojno razvrstili svoj

predmet, dva otroka, ki pri prvem izvajanju kljub pomoči nista razvrstila predmeta, sta

bila uspešna pri drugem izvajanju dejavnosti, tako da je bilo šest otrok, ki so ob pomoči

razvrstili svoj predmet.


Cilj:

· Otroci razvrstijo predmete v drevesni prikaz po lastnosti je okroglo – ni okroglo,

· Otroci skušajo ubesediti negacijo lastnosti.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroke povabimo na sredo igralnice, kjer imamo na tleh zalepljen drevesni prikaz.

Posedejo se na stole, ki smo jih že predhodno pripravili.

2

6

2

4

6

0

Otrok samostojno

razvrsti predmet

Otrok razvrsti predmet

ob pomoči


razvrsti predmeta

Prej Potem



33

V igralnici si ogledujemo predmete in ugotavljamo oblike (ogledalo – pravokotnik,

bazen z žogicami – kvadrat, miza – okrogla oblika …)

Osrednji del

Otroci si izberejo ponujene like različnih velikosti, oblik in barv (kvadrat, krog,

pravokotnik, trikotnik). Otrokom demonstriramo dejavnost. Podamo jim navodilo, da

bodo morali povedati, ali je njihov lik okrogel ali ni okrogel, poseben poudarek damo

besedici NI. Otroke spodbujamo, da poudarjajo negacijo.

Zaključni del

Ko otroci razvrstijo svoje like, si ogledamo dobljeno rešitev. Otroci sami ali s

pomočjo drugih rešijo morebitne napake. Po končani dejavnosti imajo na razpolago

like, da se z njimi igrajo in sestavljajo različne vzorce.

Analiza dejavnosti

Otroci poimenujejo predmete je okroglo in ni okroglo. Težavo imajo s

poimenovanjem likov. Izberejo si različne like in jih samostojno razvrstijo v drevesni

prikaz. Tukaj je še vedno prisotno, tako kot pri prvem koraku, da so otroci dajali like na

simbol in primerjali, če je okroglo ali ni okroglo. Starejši otroci so pravilno in skoraj brez

pomoči pravilno razvrstili like. Deček 3 je tudi pri tej dejavnosti polagal svoj lik na

simbol in primerjal, če je enako kot ima sam. Zato smo ga spodbujali, da naj pogleda,

kaj je narisano. Rekel je: »Krog in je okroglo«. Nato je svoj predmet pravilno razvrstil.

V začetku dejavnosti noben otrok ni ubesedil negacije lastnosti. Največkrat se je

ob vprašanju »Kakšen lik imaš ti? Ali je okrogel ali ni?« pojavil odgovor, ki je

poimenoval predmet, ki ga je držal otrok v roki. Npr.: »Kakšen lik imaš ti? Je okrogel ali

ni okrogel?« Odgovor se je glasil » Imam trikotnik.« Po večkratnih ponavljanjih in

spodbujanjih so otroci počasi začeli uporabljati negacijo lastnosti. Dvema deklicama to

ni uspelo: to pa pripisujemo razvojni stopnji otrok.



34

Slika 10: Deček 3 ugotavlja, da sta simbol in lik enake oblike

Preglednica 6: Ali otroci ubesedijo negacijo lastnosti?

Otrok samostojno

ubesedi negacijo

lastnosti

Otrok ob pomoči

ubesedi negacijo

lastnosti

Otrok kljub

pomoči ne

ubesedi negacije

lastnosti


Deček 1 / / / ● ● /

Deček 2 / / / ● ● /

Deček 3 / ● ● / / /

Deček 4 / ● ● / / /

Deček 5 / / / ● ● /

Deklica 1 / / / / ● ●

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 / ● ● / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /



35

Prikaz 6: Ali otroci ubesedijo negacijo lastnosti?

Iz prikaza je razvidno, da pri prvem izvajanju dejavnosti noben otrok ni ubesedil

negacije lastnosti, pet otrok je potrebovalo pomoč, pet pa jih kljub pomoči ni uspelo

ubesediti negacije lastnosti. Po vnovičnem izvajanju dejavnosti čez 14 dni, je bil viden

napredek otrok, saj so štirje otroci samostojno ubesedili negacijo lastnosti, štirje otroci

so potrebovali pomoč, dve deklici pa kljub pomoči nista bili uspešni.

1 dejavnost: razvrščanje po eni lastnosti (JE MODRO – NI MODRO)

Cilj:

· Otrok samostojno razvrsti fotografijo predmeta po lastnosti je modro – ni modro

v drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroke povabimo v sredino igralnice. Predstavimo plakat, kjer imamo narisan

drevesni prikaz. Povemo, da bomo tokrat razvrščali samo fotografije predmetov

(razstavimo fotografije različnih živali, likov in vozil).

0

5 5

4 4

2

Otrok samostojno

ubesedi negacijo

lastnosti

Otrok ob pomoči

ubesedi negacijo

lastnosti


ubesedi negacije

lastnosti

Prej Potem



36

Osrednji del

Otroci imajo na razpolago predmete in fotografije le-teh. Dejavnost naprej

demonstriramo. Izberemo fotografijo predmeta, ga poimenujemo in povemo, ali je

moder oz. ni moder, nato ga ustrezno razvrstimo v drevesni prikaz na plakatu. Otroke

povabimo, da ponovijo. Otroci razvrščajo fotografije v prikaz po svojih zmožnostih.

Zaključni del

Po končani dejavnosti si ogledamo fotografije v drevesnem prikazu. V primeru

nepravilne razvrstitve jih pravilno razvrstimo. Otroci imajo možnost nadaljevanja

dejavnosti. Po želji jim ponudimo še delovne liste, kjer imajo možnost barvanja

predmetov, ki so jih razvrščali. (Priloga 3)

Analiza dejavnosti

Otroke pokličemo drugega za drugim. Najprej si je vsak izbral svojo fotografijo.

Sedli so na stole in počakali nadaljnja navodila. Nato smo jim demonstrirali dejavnost in

jih spodbudili, da so začeli razvrščati izbrane fotografije. Tokrat so imeli drevesni prikaz

narisan na plakatu in so razvrščali v le-tega.

Otroci so večino samostojno razvrščali fotografije v drevesni prikaz. Ugotovili smo,

da najprej želijo razvrščati na konkretni ravni, šele nato na simbolni. Vsak otrok si je

izbral najprej konkreten predmet in nato fotografijo. Spodbujali smo jih, da so odložili

predmet in razvrstili samo fotografijo. Po nekajkratnem ponavljanju nam je v največji

meri to tudi uspelo.

Slika 11: Deček 1 razvršča predmet in fotografijo skupaj



37

Preglednica 7: Ali otroci samostojno razvrstijo fotografije v prikaz?

Otrok samostojno

razvrsti fotografijo

Otrok ob pomoči


Otrok kljub

pomoči ne razvrsti

fotografije


Deček 1 ● ● / / / /

Deček 2 / / ● ● / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / ● ● / / /

Deklica 1 / / ● ● / /

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 ● ● / / / /

Deklica 5 ● ● / / / /

Prikaz 7: Ali otroci samostojno razvrstijo fotografije v prikaz?

Kot je razvidno iz prikaza je pri prvem izvajanju dejavnosti šest otrok samostojno

razvrstilo svoje fotografije v drevesni prikaz, trije otroci so potrebovali pomoč, ena

deklica pa kljub pomoči ni razvrstila svoje fotografije.

6

3

1

7

2

1

Otrok samostojno



fotografijo


razvrsti fotografije

Prej Potem



38

Ob naslednjem izvajanju čez 14 dni je bil viden napredek otrok, saj je tokrat sedem

otrok samostojno razvrstilo svojo fotografijo, trije otroci pa so še vedno potrebovali

pomoč. Deklica, ki že pri prvem izvajanju ni uspela razvrstiti svoje fotografije, tudi pri

naslednjem izvajanju ni bila uspešna.


Cilj:

· Otroci razvrščajo fotografije predmetov po lastnosti je vozilo – ni vozilo v

drevesni prikaz.

· Otroci sodelujejo pri celotni dejavnosti.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroci se zberejo pri jutranjem krogu. Pogovorimo se o dejavnosti, ki jo bomo

izvajali. Na tla zalepimo plakat z drevesnim prikazom. Zraven položimo dve škatli, v eni

so predmeti (živali, vozila in liki), v drugi škatli pa so fotografije teh predmetov.

Povabimo jih k dejavnosti.

Osrednji del

Otrokom podamo navodilo, da bodo v drevesni prikaz razvrščali fotografije

predmetov, ki so vozila in fotografije predmetov, ki niso vozila. Iz ponujenih škatel si

vsak izbere poljuben predmet in fotografijo. Otroci v prikaz razvrščajo na konkretni in

nato še na simbolni ravni.

Zaključni del

Skupaj z otroki si ogledamo razvrstitev predmetov in fotografij v prikazu.

Spodbujamo jih, da si medsebojno pomagajo in popravijo morebitne napačne

odločitve. Otrokom damo možnost, da samostojno nadaljujejo z dejavnostjo. Po želji

jim zamenjamo simbole za lastnosti.



39

Analiza dejavnosti

Otroci so iz škatel izbirali predmete in fotografije le-teh. Deklica 3 si je izbrala

fotografijo krave. V rokah pa je držala igračko kravo. Brez besed je igračko odložila v

krošnjo, kjer so bila vozila. Ko smo vprašali, če je dobro razvrstila, je rekla: »Tukaj so

avtomobili, jaz mam pa kravico.« Nekaj časa je gledala fotografije predmetov, nato je

prijela svoj predmet in ga odložila v drugo krošnjo z besedami: »Tu bo kravica ajala, tu

nega avtov.« Nato je razvrstila še fotografijo krave.

Deček 1 je imel fotografijo rumenega lika. Odložil jo je v pravilno krošnjo in rekel:

»Tu bom dal, ni avtov notri.«

Deček 5 je izbrano fotografijo razvrstil v napačno krošnjo: ko smo ga želeli

usmeriti, naj še enkrat razmisli, če je pravilno razvrstil, je pobral svojo fotografijo, jo

pospravil v škatlo in odšel v igralni kotiček s kockami.

Deklici 1 in 2 sta opazovali, ko smo demonstrirali dejavnost, nato pa sta se obrnili

in odšli v kotiček, kjer sta se igrali s punčkami.

Slika 12: Deček 1 pravilno odlaga fotografijo



40

Preglednica 8: Ali otroci vztrajajo pri dejavnosti?

Otrok vztraja

celotno dejavnost

Otrok delno

vztraja pri

dejavnosti

Otrok odide ob

pričetku

dejavnosti


Deček 1 ● ● / / / /

Deček 2 ● ● / / / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 / / / ● ● /

Deklica 1 / / / / ● ●

Deklica 2 / / / / ● ●

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 / ● ● / / /

Deklica 5 / / ● ● / /

Prikaz 8: Ali otroci vztrajajo pri dejavnosti?

5

2

3

6

2 2

Otrok vztraja celotno

dejavnost

Otrok delno vztraja pri

dejavnosti

Otrok odide ob pričetku

dejavnosti

Prej Potem



41

Iz prikaza je razvidno, da je pri prvi izvedbi dejavnosti pet otrok vztrajalo celotno

dejavnost, dva otroka sta vztrajala le delno, trije otroci so odšli, še preden smo podali

celotna navodila.

Če 14 dni, ko smo dejavnost ponovili, je bil viden majhen napredek, saj je pri

celotni dejavnosti vztrajalo šest otrok, dva otroka sta delno vztrajala, dve deklici pa sta

odšli že takoj po demonstraciji dejavnosti.


Cilj:

· Otroci razvrščajo fotografije predmetov po lastnosti je okroglo – ni okroglo v

drevesni prikaz.

· Otroke spodbujam k logičnemu mišljenju.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroke povabimo, da stole postavijo tako, da bomo naredili krog. Nato sedemo in

se pogovorimo o dejavnosti, ki jo bomo izvedli. Povemo jim, da bomo v plakat, kjer je

narisan drevesni prikaz, razvrščali fotografije predmetov po lastnosti je okroglo in ni

okroglo. Povemo jim tudi, da morajo biti pozorni, saj bom zamenjali znake za negacijo

lastnosti.

Osrednji del

Dejavnost najprej demonstriramo in nato povabimo otroke, da začnejo sami

razvrščati. Otroci izberejo fotografije likov in razvrščajo v drevesni prikaz samo na

simbolni ravni. Otroke spodbujamo, naj bojo pozorni na simbole, saj večkrat menjamo

znak za negacijo. Pri morebitnih težavah jim pomagamo in jih usmerjamo.

Zaključni del

Skupaj si ogledamo razvrstitev fotografij v drevesnem prikazu in pokomentiramo

morebitne napake. Otroci po želji nadaljujejo z dejavnostjo ali rešujejo delovne liste,

kjer povezujejo like. (Priloga 4)



42

Analiza dejavnosti

Otrokom smo dali na razpolago več fotografij z različnimi predmeti. Vsak otrok si je

izbral svojo fotografijo. Nato smo jih povabili k drevesnemu prikazu. Dali smo jim

navodilo, da morajo razvrstiti fotografije po lastnosti je okroglo in ni okroglo.

Deklica 1 je imela fotografijo rumenega kroga. Sedla je na tla in vprašala, kam

mora dati krog. Potem smo ji pokazali simbole, ji povedali, kje je okroglo in kje ni

okroglo. Svojo fotografijo je odložila v napačno krošnjo. Deček 4 je takoj opazil napako

in ji rekel, da naj da krog tja, kjer je narisan krog. Nato je deklica pravilno odložila

fotografijo. Deklica 4 je imela lik pravokotne oblike. Rekla je, da to pa ni okroglo, in je

odložila v pravilno krošnjo.

Pri prvem izvajanju dejavnosti je kar sedem otrok od desetih razvrščalo po

spominu. Po večkratnem ponavljanju so otroci začeli bolj zbrano opazovati simbole. Ko

smo zamenjali simbole, smo morali večkrat ponovit navodila, da naj bojo pozorni, kako

bojo odlagali fotografije predmetov. Starejši otroci so začeli razvrščati bolj počasi.

Večkrat so se ustavili in si tudi medsebojno pomagali in se opozarjali. Na koncu

opazovanja in izvajanja dejavnosti je šest otrok od desetih usvojilo dejavnost in brez

težav odlagalo fotografije v drevesni prikaz. Da so začeli logično razmišljati, smo

ugotovili po tem, ko smo večkrat menjali simbole za lastnost, če so brez težav pravilno

razvrstili predmet v krošnjo.

Slika 13: Pravilna razvrstitev v drevesnem prikazu



43

Preglednica 9: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo?

Otrok razvršča po

spominu

Otrok logično

razmišlja

Prej Potem Prej Potem

Deček 1 ● ● / /

Deček 2 ● ● / /

Deček 3 / / ● ●

Deček 4 / / ● ●

Deček 5 ● / / ●

Deklica 1 ● ● / /

Deklica 2 ● ● / /

Deklica 3 ● / / ●

Deklica 4 / / ● ●


Prikaz 9: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo?

Iz prikaza je razvidno, da je pri prvem izvajanju dejavnosti sedem otrok razvrščalo

po spominu, trije otroci pa so logično razmišljali.

7

3

4

6

Otrok razvršča po

spominu

Otrok logično razmišlja

Prej Potem



44

Po ponovitvi dejavnosti čez 14 dni, pa se je pokazal napredek otrok, saj so štirje

otroci še razvrščali po spominu, šest otrok pa je že logično razmišljalo.

3.4.2 Razvrščanje v Carrollov prikaz po eni lastnosti: skupina 2 – 3 let

1 dejavnost: razvrščanje predmetov po eni lastnosti (JE PLIŠASTI MEDVED – NI

PLIŠASTI MEDVED)

2 dejavnost: razvrščanje fotografij predmetov po eni lastnosti (JE KONJ – NI KONJ)

Cilj:

· Otroci razvrščajo predmete po eni lastnosti je plišasti medved – ni plišasti

medved v Carrollov prikaz

· Otroci razvrščajo fotografije predmetov po eni lastnosti je konj – ni konj v

Carrollov prikaz

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

V jutranjem krogu se pogovorimo o dejavnostih, ki jih bomo izvajali, to je o

razvrščanju po eni lastnosti. Otrokom predstavimo nov prikaz, ki se imenuje Carrollov

prikaz. Povemo, da bomo tokrat razvrščali predmete, nato pa še fotografije predmetov

(plišaste živali, avtomobile, like, kocke …). Dejavnost bomo izvajali v igralnici in na

prostem, na igrišču.

Osrednji del

Otroci iz škatel izberejo poljubne predmete. Dejavnost najprej demonstriramo.

Nato podamo navodilo, da v prikaz razvrstijo svoj predmet. Otroke spodbujamo, da si

ogledajo simbol, ki prikazuje lastnost predmeta, nato pa ga skušajo pravilno razvrstiti.

Starejši otroci pomagajo mlajšim otrokom pri izvajanju dejavnosti.

Zaključni del

Skupaj si ogledamo dobljene rešitve. V primeru napačnih odločitev si otroci

medsebojno pomagajo. Nato imajo možnost nadaljevati dejavnost ali reševati delovni

list. (Priloga 5)



45

Analiza dejavnosti

Otrokom smo dali na razpolago več različnih predmetov. Nato smo jim povedali,

da bodo razvrščali v Carrollov prikaz, ter demonstriramo dejavnost. Otroke smo

povabili, da začnejo razvrščati. Najprej smo razvrščali predmete. Dejavnost smo

izvajali v igralnici.

Deklica 3 si je izbrala rdeči avtomobil in ga pravilno razporedila v prikaz z

besedami: »To ni medvedek.« Deček 1 si je izbral medvedka in ga razvrstil v prikaz z

besedami: »To je moj medvedek.« Deklica 1, ki še ni dopolnila dveh let je izbrala

medvedka in ga brez besed položila v prikaz, kjer ni medvedkov. Deček 5 ji je rekel:«Ni

dobro, to moraš dati tja, kjer so medvedki.« Deklica je nato svoj predmet pravilno

razvrstila.

Dejavnost razvrščanja fotografij po lastnosti je konj – ni konj smo izvedli na

prostem, na igrišču. Otroci so si izbrali fotografije in jih začeli razvrščati v Carrollov

prikaz prej, kot smo jim podali navodilo. Iz tega sklepamo, da je Carrollov prikaz

otrokom bližji, saj je pri drugem izvajanju dejavnosti pomoč potrebovala le ena deklica.

Slika 14: Deklica pravilno razvrsti predmet v Carrollov prikaz

Slika 15: Razvrščanje fotografij v Carrollov prikaz



46

Preglednica 10: Ali otroci samostojno razvrstijo predmete v Carrollov prikaz?

Otrok samostojno

razvrsti predmete

Otrok razvrsti

predmete s

pomočjo

Otrok kljub

pomoči ne razvrsti

predmeta


Deček 1 ● ● / / / /

Deček 2 ● ● / / / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deček 5 ● ● / / / /

Deklica 1 / ● ● / / /

Deklica 2 / / ● ● / /

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 ● ● / / / /

Deklica 5 ● ● / / / /

Prikaz 10: Ali otroci samostojno razvrstijo predmete v Carrollov prikaz?

8

2

0

9

1

0

Otrok samostojno

razvrsti predmete

Otrok razvrsti predmete

s pomočjo


razvrsti predmeta

Prej Potem



47

Iz prikaza je razvidno, da je pri prvem izvajanju dejavnosti osem otrok samostojno

razvrstilo svoj predmet v Carrollov prikaz, dva otroka pa sta potrebovala pomoč pri

razvrščanju. Po drugem izvajanju dejavnosti pa je samostojno razvrstilo svoj predmet

devet otrok, ena deklica pa je še vedno potrebovala pomoč.

3.4.3 Razvrščanje v drevesni prikaz po dveh lastnostih: skupina 3 – 5 let

Razvrščanje po dveh lastnostih smo izvajali prav tako v počitniškem času.

Sodelovalo je devet otrok starosti 3 – 5 let, in sicer štirje dečki ter pet deklic. Najmlajši

deček je pravkar dopolnil tri leta, najstarejša deklica pa pet let in dva meseca.

Izvedli smo dve dejavnosti razvrščanja po dveh lastnostih, ki smo jih izvajali dva

dni, in potem čez teden dni vse ponovili. Otroci so razvrščali v drevesni in Carrollov

prikaz.

· Razvrščanje po dveh lastnostih (JE VOZILO – NI VOZILO) in (JE RDEČE – NI

RDEČE) v drevesni prikaz

Cilj:

· Otrok se pravilno razvrsti glede na dve lastnosti v drevesni prikaz

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otroke povabimo na teraso vrtca, kjer imamo pripravljen drevesni prikaz.

Postavljamo jim različna vprašanja: Kaj mislite, kaj to predstavlja? Za kaj bomo

uporabljali to drevo? Zakaj ima to drevo toliko vej? Otrokom damo dovolj časa za

razmislek, nato jim predstavimo drevesni prikaz po dveh lastnostih.

Osrednji del

Dejavnost jim naprej demonstriramo. Govorimo počasi in jasno posredujemo

navodila, kako se gibati po drevesnem prikazu. Opozarjamo jih, da je najprej potrebno

podrobno pogledati, ali imajo v roki vozilo ali nimajo vozila, nato pa še, ali imajo rdečo

barvo ali nimajo rdeče barve. Otroke povabimo, da ponovijo dejavnost. Izberejo

predmete, ter se počasi razvrščajo v drevesni prikaz. Po potrebi jih usmerjamo in jim

nudimo pomoč.



48

Zaključni del

Ko so otroci razvrščeni v drevesnem prikazu, skupaj pogledamo ali so se pravilno

razvrstili. V primeru napak, se ponovno pravilno razvrstijo. Otroci po zaključeni

dejavnosti po želji nadaljujejo z dejavnostjo ali pa si izberejo delovne liste in rešujejo

določene naloge. (Priloga 6)

Analiza dejavnosti

Otrokom smo predstavili drevesni prikaz. Najprej smo jim demonstrirali dejavnost

in jih opozarjali na pravilnost izvedbe. Ponudili smo jim več različnih predmetov, izmed

katerih so si enega izbrali. Deklica 4 si je izbrala plišastega medvedka. Stopila je v

deblo. Pogledala je predmet, ki ga je imela in rekla: »Imam medvedka. To ni

avtomobil.« Postavila se je na vejo, kjer niso avtomobili, nato pa je še dodala, da

medvedek ni rdeče barve, in se je postavila v pravilno krošnjo.

Deklica 1 je imela rdeči avtomobil in je rekla:«Imam avto, ki je rdeče barve.«

Razporedila pa se je napačno. Deček 2 ji je takoj rekel, da ni v pravilni krošnji, da mora

stopiti tja, kjer so rdeči avtomobili.

Otrokom razvrščanje v drevesni prikaz po dveh lastnostih ni delalo težav. Večina

otrok je pozorno poslušala navodilo, zato so tudi uspešno rešili nalogo.

Slika 16: Razvrščanje po dveh lastnostih v drevesni prikaz



49

Preglednica 11: Kako otroci razumejo navodilo?

Otrok razume

navodilo in

uspešno reši

nalogo

Otrok razume

navodilo ob

dodatni razlagi in

uspešno reši

nalogo

Otrok kljub

dodatni razlagi ne

razume navodil in

ne reši naloge


Deček 1 / ● ● / / /

Deček 2 ● ● / / / /

Deček 3 / ● ● / / /

Deček 4 ● ● / / / /

Deklica 1 / ● ● / / /

Deklica 2 / ● ● / / /

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 ● ● / / / /

Deklica 5 / ● ● / / /

Prikaz 11: Kako otroci razumejo navodila?

4

5

0

9

0 0

Otrok razume navodilo

in uspešno reši nalogo

Otrok razume navodilo

ob dodatni razlagi in

uspešno reši nalogo

Otrok kljub dodatni

razlagi ne razume

navodil in ne reši naloge

Prej Potem



50

Iz prikaza je razvidno, da so pri prvem izvajanju dejavnosti štirje otroci razumeli

navodilo in uspešno rešili nalogo, pet otrok pa je potrebovalo dodatno razlago, da so

uspešno rešili zadano nalogo. Po drugem izvajanju dejavnosti čez teden dni se je

pokazal velik napredek otrok, saj je vseh devet otrok razumelo navodilo in uspešno

rešilo nalogo.

· Razvrščanje po dveh lastnostih (JE OKROGLO – NI OKROGLO) in (JE

MODRO – NI MODRO) v drevesni prikaz

Cilj:

· Otrok samostojno razvrsti predmet glede na dve lastnosti v drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otokom pokažemo like, ki jih bodo razvrščali (krog, kvadrat, pravokotnik, trikotnik).

Povprašamo, katere like vse poznajo. Otroci poimenujejo like. Pokažemo tudi različna

telesa (kocko, kroglo, kvader…) in razložimo razliko med likom in telesom.

Osrednji del

Otrokom demonstriramo dejavnost. Podamo navodilo, da naj bojo pozorni na

simbole, ker jih bomo vmes tudi malo zamenjali. Otroci si izberejo like in jih začnejo

sami razvrščati v drevesni prikaz. V primeru težav jih spodbujamo in pomagamo do

končne odločitve.

Zaključni del

Ko je dejavnost končana, otroke povabimo, da si ogledamo, ali so predmete

pravilno razvrstili. Morebitne napačne odločitve sami popravijo. Po želji nadaljujejo z

dejavnostjo ali rešujejo delovne liste. (Priloga 7)

Analiza dejavnosti:

Otroci so imeli na razpolago več barvnih likov. Poklicali smo vsakega otroka

posebej da si je izbral lik in ga poskušal sam razvrstiti v drevesni prikaz.



51

Deklica 3 si je izbrala zelen pravokotnik. Brez besed je šla po drevesu in ga

postavila v pravilno krošnjo. Deček 3 je imel moder krog. Kar nekaj časa je bilo

potrebno, da ga je postavil v pravilno krošnjo. Razvrstil pa ga je sam, brez pomoči.

Deček 1 je izbral moder trikotnik. Najprej ga je razvrstil k trikotnikom, ki niso modri.

Potem je odšel iz prikaza in sedel na stol. Nato je vstal in rekel: »Dal sem narobe,

moram ga dati tja, kjer je modra barva.« Vzel je trikotnik in ga položil k modrim likom.

Otroci so le malo potrebovali pomoč odrasle osebe, večino so si medsebojno

pomagali. Pri dejavnosti so potrebovali več časa, saj so pozorno opazovali simbole in

se samostojno razvrščali v drevesni prikaz.

Slika 17: Deček 3 samostojno razvršča predmet v drevesni prikaz



52

Preglednica 12: Ali otroci samostojno razvrstijo predmet v drevesni prikaz?

Otrok samostojno

razvrsti predmet v

drevesni prikaz

Otrok ob pomoči

razvrsti predmet v

drevesni prikaz

Otrok kljub

pomoči ne razvrsti

predmeta v

drevesni prikaz


Deček 1 / ● ● / / /

Deček 2 ● ● / / / /

Deček 3 ● ● / / / /

Deček 4 / / ● ● / /

Deklica 1 / / ● ● / /

Deklica 2 / ● ● / / /

Deklica 3 ● ● / / / /

Deklica 4 ● ● / / / /

Deklica 5 / ● ● / / /

Prikaz 12: Ali otroci samostojno razvrstijo predmet v drevesni prikaz?

Iz prikaza je razvidno, da pri prvem izvajanju dejavnosti štirje otroci samostojno

razvrstijo predmet v drevesni prikaz, pet otrok pa je potrebovalo pomoč.

4

5

0

7

2

0

Otrok samostojno

razvrsti predmet v

drevesni prikaz


predmet v drevesni

prikaz


razvrsti predmeta v

drevesni prikaz

Prej Potem



53

Čez teden dni, ko smo dejavnost ponovili, je bil viden napredek otrok, saj je sedem

otrok samostojno razvrstilo svoj predmet v drevesni prikaz, dva pa sta še vedno

potrebovala malce pomoči.

· Razvrščanje po dveh lastnostih (JE OKROGLO – NI OKROGLO) in (JE

MODRO – NI MODRO) v drevesni prikaz

Cilj:

· Otrok razvrsti fotografijo predmeta glede na dve lastnosti v drevesni prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Z otroki sedimo v jutranjem krogu. Povemo jim, da bodo razvrščali le fotografije

likov. Pokažemo jim plakat, na katerem je narisan drevesni prikaz po dveh lastnostih.

Otroci pomagajo plakat zalepiti na tla. Vmes se pogovarjamo, kako bodo razvrščali.

Osrednji del

Otrokom podamo navodilo, da naj delajo počasi in naj dobro razmislijo, kako bojo

razvrstili svojo fotografijo. Otroci izbirajo fotografije in jih začnejo razvrščati. Damo jim

dovolj časa za razmislek. Pomoč ponudimo le v primeru, če otrok prosi zanjo.

Zaključni del

Po končani dejavnosti si z otroki ogledamo, kako so razvrščali v drevesni prikaz.

Napačne odločitve sami popravijo. Otroci nadaljujejo samostojno z dejavnostjo, na

razpolago pa imajo več simbolov (je rdeče – ni rdeče, je vozilo – ni vozilo …), po

katerih lahko razvrščajo.

Analiza dejavnosti:

Otrokom smo pripravili različne like in fotografije likov, ki so jih nato razvrščali v

drevesni prikaz. Tokrat so razvrščali na plakatu, individualno in skupno.

Otrokom smo postavljala vprašanje: »Zakaj si se tako odločil – a? V katero krošnjo

moraš razvrstiti svoj lik?« Otroci so različno odgovarjali na ta vprašanja. Npr.:«To bom

dal sem, ker so tukaj krogi.« Ali pa: » Tu so trikotniki, zato bom dala sem trikotnik.«



54

Deklica 1 je razvrščala samostojno fotografije likov in zraven poimenovala barvo in

vrsto likov. Vedno je tudi uporabljala negacijo. Deklica 4 pa je v drevesni prikaz

ustrezno zložila like, vendar ni nič komentirala. Na vprašanje, zakaj je tako razvrstila,

pa je odgovorila, da je tako narisano na papirju. Deček 2 je večino likov razvrstil

pravilno, le en lik je razvrstil narobe. Ko je to ugotovil, je dejal:»To sem se pa zmotil,

morem ga dati sem.« Nato je lik pravilno razvrstil.

Ko smo dejavnost čez teden dni ponovili, smo postavili vprašanje: »Zakaj si se

tako odločil – a?«, je večina utemeljila svojo odločitev z besedami: »To sem dala sem,

ker imam krog, ki je modre barve.«

Slika 18: Deklica 1 razvršča in komentira



55

Preglednica 13: Ali otroci utemeljijo svoje odločitve?

Otrok samostojno

utemelji svojo

odločitev

Otrok ob pomoči

utemelji svojo

odločitev

Otrok kljub

pomoči ne

utemelji svoje

odločitve


Deček 1 / ● ● / / /

Deček 2 / ● ● / / /

Deček 3 / / ● ● / /

Deček 4 / / ● ● / /

Deklica 1 ● ● / / / /

Deklica 2 / ● ● / / /

Deklica 3 ● ● / / /

Deklica 4 ● ● / / / /

Deklica 5 / ● ● / / /

Prikaz 13: Ali otroci utemeljijo svojo odločitev?

Kot je razvidno iz prikaza, sta pri prvem izvajanju dejavnosti dva otroka utemeljila

svojo odločitev, sedem otrok pa je potrebovalo pomoč, da so povedali, zakaj so

fotografijo predmeta tako razvrstili.

2

7

0

7

2

0

Otrok samostojno


Otrok ob pomoči



utemelji svoje odločitve

Prej Potem



56

Čez teden dni, ko smo dejavnost ponovili, je bil viden velik napredek otrok, saj je

kar sedem otrok utemeljilo svojo odločitev, le dva pa sta še potrebovala pomoč. Ob

večkratnem ponavljanju bi tudi ta dva otroka utemeljila svojo odločitev.

3.4.4 Razvrščanje v Carrollov prikaz po dveh lastnostih: skupina 3 – 5 let

· Razvrščanje po dveh lastnostih (JE VOZILO – NI VOZILO) in (RDEČE – NI RDEČE) v Carrollov prikaz

Cilj:

· Otrok razvrsti fotografijo predmeta glede na dve lastnosti v Carrollov prikaz.

Načrt dejavnosti:

Uvodni del

Otrokom povemo, da bodo tokrat razvrščali fotografije predmetov v prikaz, ki se

imenuje Carrollov prikaz. Podamo navodilo, naj bojo pozorni, saj so v prvem stolpcu

vozila, v drugem stolpcu pa niso vozila: dobro je potrebno še pogledati, v kateri vrstici

je rdeča barva in v kateri vrstici ni rdeča.

Osrednji del

Otrokom najprej demonstriramo dejavnost. Povabimo jih k izvajanju. Izbirajo si

fotografije in jih razvrščajo v Carrollov prikaz. Spodbujamo jih, da si vzamejo čas in

dobro razmislijo, kam bojo razvrstili svojo fotografijo.

Zaključni del

Po končani dejavnosti skupaj pogledamo dobljeno rešitev. Morebitne napake prav

tako skupaj popravimo. Po dejavnosti imajo možnost reševanja delovnih listov, kjer

iščejo pare, ali pa nadaljujejo z dejavnostjo tega dne. (Priloga 8)

Analiza dejavnosti:

Otroci so se prvič srečali s Carrollovim prikazom po dveh lastnostih. Podrobno

smo razložili navodila, tako, da so brez težav razvrščali fotografije. Vmes smo nekajkrat

zamenjali simbole za negacijo. Takrat so potrebovali malce več časa za razmislek.



57

Otroci so zanimivo razvrščali. Npr.: Deček 1 si je najprej poiskal fotografije avtomobilov

in najprej razvrstil le avtomobile. Nato je začel razvrščati še fotografije ostalih

predmetov. Deklica 4 je razvrstila najprej fotografije rdečih predmetov, nato pa še

ostale.

Otroke smo opazovali, ko smo zamenjali simbole za lastnosti. Ker so starosti 3 – 5

let, so razvojno že toliko kompetentni, da znajo logično razmišljati na tej ravni.

Slika 19: Deček 1 razvršča v Carrollov prikaz

Preglednica 14: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo?

Otrok razvršča po

spominu

Otrok logično

razmišlja

Prej Potem Prej Potem

Deček 1 / / ● ●

Deček 2 ● / / ●

Deček 3 / / ● ●

Deček 4 ● ● / /








58

Prikaz 14: Ali otroci razvrščajo po spominu ali logično razmišljajo?

Kot je razvidno iz prikaza, so pri prvem izvajanju dejavnosti štirje otroci razvrščali

po spominu, pet otrok pa je logično razmišljalo, kam morajo razvrstiti svojo fotografijo.

Po izvajanju dejavnosti čez teden dni je bil viden velik napredek otrok, saj je osem

otrok logično razmišljalo, le en otrok pa je še razvrščal po spominu.

Preverjanje hipotez


predmete glede na eno lastnost v drevesni prikaz.

Otroci so pri prvem izvajanju dejavnosti potrebovali več pomoči in navodil, da so

razvrstili predmete. Pri drugem izvajanju dejavnosti se je pokazal napredek otrok, saj

jih je več samostojno in pravilno razvrstilo predmete glede na eno lastnost v drevesni

prikaz. To hipotezo lahko delno potrdimo.


predmete glede na eno lastnost v Carrollov prikaz.

Razvrščanje predmetov v Carrollov prikaz ni otrokom delalo večjih težav ne pri

prvem izvajanju in ne pri drugem izvajanju dejavnosti.

4

5

1

8

Otrok razvršča po

spominu

Otrok logično razmišlja

Prej Potem



59

Večina otrok je dejavnosti razvrščanja predmeta glede na eno lastnost v Carrollov

prikaz izvedla samostojno in pravilno. To hipotezo lahko potrdimo.


predmete glede na dve lastnosti v Carrollov prikaz.

Otroci so pri prvem in pri drugem izvajanju dejavnosti brez težav razvrščali

predmete glede na dve lastnosti v Carrollov prikaz. Hipotezo lahko v celoti potrdimo.


predmete glede na dve lastnosti v drevesni prikaz.

Pri prvem izvajanju dejavnosti je bilo potrebnih več navodil in spodbujanja, da so

otroci samostojno in pravilno razvrščali predmete glede na dve lastnosti v drevesni

prikaz. Po drugem izvajanju pa je že večina otrok samostojno in pravilno razvrščala

predmete glede na dve lastnosti v drevesni prikaz. To hipotezo lahko potrdimo.

4 SKLEPNE MISLI

V diplomski nalogi smo predstavili matematične dejavnosti iz sklopa logika in jezik

in sicer dejavnosti razvrščanja. Otroci so pokazali veliko željo po znanju, da se naučijo

nekaj, kar jim je blizu in še kaj takega, česar ne poznajo. Blizu so jim razvrščanja v

razne škatle, vozičke, vreče … Prvič so se srečali z dejavnostmi, kjer uporabljamo

negacijo, nekateri pa tudi z drevesnim in Carrollovim prikazom.

Eden izmed ciljev je bil, da preverimo, koliko so otroci seznanjeni s pojmom

razvrščanje in z dejavnostmi s tega področja. Otroci besedo razvrščanje dobro

poznajo, saj vsakodnevno preko spontanih dejavnosti razvrščajo predmete, ki so jim

blizu. Npr. ko je potrebno pospraviti igralnico, igrače razvrščajo v določene škatle,

punčke v vozičke, avtomobile na police .... Otrokom smo matematične vsebine

vpeljevali preko konkretne ravni, šele nato so prešli na slikovno raven.

Dejavnosti smo oteževali z zamenjavo simbolov in z razvrščanjem glede na dve

lastnosti. Po ponovitvi dejavnosti čez 14 dni je bil viden napredek otrok obeh skupin.

Cilji, ki smo si jih zadali pri dejavnostih, lahko rečem, da so v celoti realizirani.

Otrokom smo ponudili dejavnosti, ki so jim bile zanimive in sam končni rezultat je

pokazal, da so bile dejavnosti tudi uspešne.



60

Otroci so pri samih dejavnostih pridobili sposobnost dojemanja matematičnega

pojma razvrščanje glede na eno lastnost. oz. glede na dve lastnosti. Spoznali pa so

prikaze, s katerimi se srečujemo pri zgodnjem učenju matematike. Večina otrok je tudi

ubesedila pojem negacije lastnosti.

Matematika mi nikoli ni bila preveč blizu, saj sem si jo vedno predstavljala samo

kot seštevanje, odštevanje, neznanka x, y … V času službovanja v vrtcu in predvsem v

zadnjem letniku študija sem spoznala, da je matematika tudi igra, le malce se je treba

ozreti okoli sebe in dati domišljiji in ustvarjalnosti svojo pot.

»Razširjeno mišljenje, da so za proučevanje matematike potrebne posebne

sposobnosti, je zmotno: za matematiko je potrebno logično, pravilno mišljenje. Ob pravi

vzgoji se ta sposobnost lahko razvije pri vsakem odraščajočem otroku.«

»V.P.Jermakov«




61

5 LITERATURA IN VIRI

Bahovec Dolar, Eva idr. (2004). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

Šport: Zavod RS za šolstvo.

Cotič, M., Langus, A., Primc, H., Ujčič, I., Tomić, A., Raspet, M., Žakelj, A. (1999).

Obdelava podatkov pri pouku matematike 1-5: teoretična zasnova modela in

njegova didaktična izpeljava. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Cotič, M., Felda, D., Hodnik Čadež, T. (2014). Svet matematičnih čudes 1: delovni ¸

zvezek za matematiko v 1. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS

Cotič, M., Felda, D. (2011). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 20. 9. 2014, s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skla

di/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Hodnik Čadež,T. (2002). Cicibanova matematika, Priročnik za vzgojitelje, Ljubljana:

DZS.

Japelj Pavešič, B. (2001). Matematika. V L. Marjanovič Umek (ur.). Otrok v vrtcu:

Priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 179-193). Maribor: Obzorja.

Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Vrlič, T., Denac, O., Krnel,

D., Japelj Pavešič, B. in Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: Priročnik h

Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget: Mišljenje – Učenje – Poučevanje. Ljubljana: DZS.

Marentič Požarnik, B. (2012). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Praček, T. (2011). Orientacija in matematika v predšolskem obdobju. Diplomsko delo.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Virčenko, N., A. (1990). Matematika v aforizmih, citatih in izrekih. Ljubljana: Društvo

Matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.



62

6 PRILOGE

Priloga1

POBARVAJ LIKE!

http://www.ringaraja.net/otroski_koticek/prvi-koraki/geometrijski-liki_97&2640.html



63

Priloga 2

POVEŽI PARE!



64

Priloga 3

POBARVAJ ŽIVALI, LIKE IN VOZILA!



65

Priloga 4

POVEŽI LIKE



66

Priloga 5

USTREZNO RAZVRSTI PREDMETE!



67

Priloga 6

POVEŽI PARE!



68

Priloga 7

POVEŽI LIKE!



69

Priloga 8

POVEŽI ŽIVALI IN NJIHOV DOM!

diplomska naloga matejka robinŠČak · zahvaljujem se gospe jasni ivanušič, prof. angleščine...

Documents