·olsko leto 2010/11 - os- · pdf fileza blago gospe mariji selšek, za...

· o l s k o l e t o 2 0 1 0 / 1 1

2

u r e j a Sabina Kirmu v o d n i k

Jesenske počitnice so mimo in do sedaj ste že pošteno zagrizli v učno snov, učitelji pa v svoje delo. Začenjajo se decembrska rajanja na sne-gu, ulicah, v šoli in doma. Čimbolj jih izkoristite, zanimiv dogodek za-beležite in ga delite z nami. Novo šolsko leto nam je vsem prineslo tudi veliko novih izzivov. Za eno leto sem prevzela urednikovanje šol-skega časopisa, saj se je Nina podala v svet materinstva. Poleg nje se je za ta pomemben življenjski korak odločilo še kar nekaj sodelavk. V imenu časopisnega krožka vam novopečenim mamicam želimo vse najlepše.

Med šolskim letom se bo zagotovo zgodilo še veliko zanimivih stvari. Skrb-no jih zapisujte, kaj zanimivega fotografirajte ter vse skupaj pošljite na ele-ktronski naslov [email protected]. Prispevke bom z vese-ljem objavila v naslednji številki.

OSNOVNi POdatki ŠOle UStaNOVitelJ ŠOleMesto ljubljana

SedeŽ ŠOleNusdorferjeva 10, 1000 ljubljana RaVNatelJiCa Nataša krajnčan UrednicaSabina kirmlektoriranjePetra tomažinPriprava za tiskBeton & Vrbinc Co.tisk

URadNe URetajništvo: vsak delovnik 9.30–11.30 in 13.00–14.00 računovodstvo: vsak delovnik 9.30–11.30 in 13.30–14.30

teleFONSke ŠteVilke iN NaSlOVi elektRONSke POŠtetajništvo 01 520 66 50fax 01 520 66 60 [email protected] 01 520 66 51 [email protected]čnica ravnateljice 01 520 66 58 [email protected] 01 520 66 52 svetovalna sluÏba 01 520 66 53 [email protected]športni kabinet 01 520 66 55 [email protected]žnica 01 520 66 56 [email protected]čunovodstvo 01 520 66 57 [email protected] ambulanta 01 548 20 04 PŠ Hrušica 01 544 36 45 [email protected] PŠ Hrušica 01 544 36 46 SPletNe StRaNi www.os-bozidarjajakca.si

Učiteljice Podružnične šole Hrušica se iz srca zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam priskrbeli material, s katerim smo in še bomo veliko ustvarjali ...

Za karton se zahvaljujemo podjetju Omieron:

Za les se zahvaljujemo podjetju:JaNeZ SelŠek ml., s.p.ZUPaNČiČeVa 71230 dOMŽ[email protected] 861 671

Za samolepilno folijo se zahvaljujemo podjetju Marlov d.o.o.:

Za usnje se zahvaljujemo gospodu Jožetu Grčarju,Za blago gospe Mariji Selšek, za šivanje vrečk pa gospe Jožici Gerjol.Hvala tudi vsem sodelujočim staršem za čas, ustvarjalne ideje in dobro voljo.

Zahvaljujemo se podjetju Bauhaus za donacijo materiala, s katerim so učenci ustvarjali izdelke za božični bazar.

Za donacijo didaktičnih igrač se zahvaljujemo podjetju Baby Center. S podarjenimi igračami bo preživljanje časa v podaljšanem bivanju, za učence centralne in podružnične šole, še bolj zabavno.

3

d o g o d k i u r e j a Sabina Kirmu v o d n i k

Svetovni dan živaliSpoštovani bralci, 4. 10. je potekal Svetovni dan živali. V ta namen smo učenke 9. a razreda pripravile razstavo o živalih ter odnosu ljudi do živali. Z razstavo smo vam želele približati in pokazati, kaj se dogaja z živalmi v Sloveniji in zu-naj njenih meja, kako živali trpijo in zakaj jih to mučenje doleti.Razstava je v treh delih predstavlja številne plakate o mučenju in zlora-bljanju živali s fotografijami. Upamo, da smo s tem naredile vtis in bo vsaj peščica učenk in učencev bolje razumela njihovo kruto življenje, ki jih doleti zaradi ljudi.Projekt smo pripravile:Anja Hren, Naja Ferkov, Eva Mustar in Ema Barbič, učenke 9. a, pod vodstvom mentorja Skenderja Bajrovića, profesorja likovne vzgoje

zgodilo se je ...

NAGRADNI FOTOGRAFSKI

NATEČAJ

V letošnjem šolskem letu 2010/2011

bo potekal fotografski natečaj na dve temi:

1.Živali v zimskem času

(psi, mačke, ptice, zajčki …)2.

Umetnine iz snega (gradovi, snežaki, igluji,

snežne živali …)

Pri natečaju lahko sodelujete vsi učenci z največ

tremi fotografijami. Svoje fotografije pošljite do

1. 3. 2011 na elektronski naslov

[email protected] ali jih prinesite

na USB ključku v knjižnico. Ne pozabite pripisati svojega iMeNa, PRiiMka iN RaZReda.

komisija bo izmed vseh prispelih fotografij izbrala tri

najboljše in jih tudi nagradila. Po končanem natečaju bo

organizirana fotografska razsta-va vseh prispelih fotografij.

Vabljeni vsi k sodelovanju!Tihomil ŠlencBrane LužarSabina Kirm

4

d o g o d k i u r e j a Sabina Kirm

Prvi naravoslovni dan prvošolcev podružnične šole Hrušica

V četrtek, 14.10.2010, smo s pr-vošolci obiskali ekološko kmetijo avšič v Savljah.

Prijazna gostiteljica Urša nas je popeljala po kmetiji. Ogledali smo si različne buče, pridelavo paradi-žnika, solate, dišavnic in nekaj živa-li, ki prav tako domujejo na kmetiji.

Vsak učenec je dobil svojo bučo, ki jo je po želji okrasil z jesenskimi plodovi.

Odzivi učencev so si bili podob-ni. Vsem je bilo všeč okraševanje buč, božanje psička, predvsem pa »hiša strahov« in sprehajanje med »visečimi« paradižniki. Nekaterim pa je ostal v spominu tudi traktor.

Učenci so se strinjali, da je na kmetiji res zabavno.Iza Dojer

5


1. naravoslovni dan za učence 9.r

V torek, 21. 9. 2010 smo v tržiču in v dovžanovi soteski izvedli prvi naravoslovni dan za učence 9. ra-zreda.

Cilji naravoslovnega dneva so bili:

• Učenci spoznajo razvoj člove-ka v razstavi lOVCi na mamute – ledena doba v evropi, ki prikazuje celoten razvoj človeka od prababi-ce lučke (lucy) v afriki, zibelki člo-veštva. Razvoj se nadaljuje s priho-dom človeka v toplem obdobju v evropo, težko življenje neandertal-cev in naših prednikov – lovcev na mamute v kruti ledeni dobi.

• Spoznajo, kako so ljudje nekoč živeli in o tem pripovedujejo oka-menine, predmeti, ki so jih odkrili arheologi, rekonstrukcije bivališč in izumrlih živali.

• Ogledajo si razstavo O razvoju življenja v milijardi let.

• Postavljen pa je že del razstave dediščina morja tethys (tetis), ki je pokrivalo tudi današnjo Slovenijo.

• Učenci si ogledajo stalno pale-ontološko zbirko in poglobijo svo-je znanje o fosilih, fosilizaciji in pa-leontologiji (dovžanova soteska).Elvira Sušec

Evolucija človeka

6


tabor ...

Ob 8. uri smo se zbrali pred našo šolo, ker nas je tam čakal avtobus. V prtljažnik smo naložili kovčke in se udobno namestili na sedeže. Potem smo se počasi od-pravili proti avtocesti do Maribo-ra. Po približno eni uri vožnje smo se ustavili na počivališču tepanje. tam smo pojedli malico in pot na-daljevali proti Mariboru. ko smo končno prispeli do mesta, smo si ga z vlakcem tudi ogledali. Usedli smo se na vlakec z imenom Jurček (tako kličemo tudi mojega sošolca, njegovo pravo ime je Jure). ker je deževalo, nam je voznik Silvo raz-delil odeje, da nas ni na vlakcu ze-blo. Uh, na poti sem videla toliko zanimivosti, da sem jih že kar malo pozabila.

Doživetja na Tojzlovem vrhu

odnesli na hodnik in se posedli v jedilnici, kjer nas je sprejela vodič-ka Brigita. Opisala nam je program, ki ga bomo imeli te tri dni. Potem smo prtljago odnesli v svoje sobe in dobili komaj pričakovano kosilo.

Po kosilu smo se odpravili v gozd, kjer smo nabrali kostanj, ki smo ga za večerjo tudi spekli. V gozdu je lepo dišalo po gobah in kostanju, videli smo še veliko za-nimivih stvari, kot so opazovalnica in obeležje o zgodovini kozjaka. Naredili smo raziskovalne pasti in čakali, da se bodo ujele žuželke, ki imajo rade kruh. Vendar se v naše pasti ni ujelo nič, zato pa smo v bližini opazili rdeče škratce. Skupaj z našo mentorico in učiteljicami smo izdelovali vodna kolesa. Ob izdelovanju sem se zelo zabavala.Čas v domu na tojzlovem vrhu je zelo hitro minil in polni spominov smo se poslovili od skrbnika tone-ta in skrbnice Nataše in se odpravi-li proti domu.

Eva Grebenc Slanič, 4. a(20.-23. 10. 2010)

Videla sem tudi mestno hišo, in tam so me presenetili dežniki, ki so bili odprti in obrnjeni na glavo. a je že kdo videl kaj takšnega? Nato smo si ogledali tudi film o Maribo-ru. Najlepša pa je bila drava.

Nato smo se odpravili naprej proti tojzlovem vrhu. tam je bil strašen mraz in komaj smo čakali na toplo kosilo. Svojo prtljago smo

7


teden otroka ...

V oktobru imajo učenci svoj teden. teden, ki je posvečen otro-kom. Zato se tudi učitelji potrudi-mo, da je takrat med poukom bolj zabavno, da si lahko ukrademo ka-kšen trenutek več za igro, kot je to običajno. Starejše učence razvaja-mo s prostim časom, saj jim nala-gamo manj domačih nalog. Včasih pa se dogovorimo, da svoje učence presenetimo s kakšno nepričako-vano nagrado, kot je ogled gleda-liške ali filmske predstave, sprehod namesto matematike ali na primer ura slovenščine, ki jo namenimo igranju družabnih iger. letos pa so nam učiteljem priskočili na pomoč tudi učenci s predmetne stopnje. Pripravili so dejavnosti, ki so jih izvajali v dveh šolskih urah. Obi-

... na PŠ Hrušiciteden otroka je bil nadvse zani-

miv in pester. Vključili smo se v na-tečaje, ki jih razpisuje revija Unikat in v Pezovo obdarjanje. izdelovali smo voščilnice za otroke v sloven-skih bolnišnicah in zabavno-pouč-ne igre za gluhe in naglušne otro-ke v ljubljani. Zbirali smo papir in igrače ter knjige za otroke iz popla-vljenih vrtcev na Viču. Risali smo z barvnimi kredami in tako polepšali šolsko igrišče. eno popoldne pa smo si kar v šoli naredili kinodvo-rano in si ogledali risani film.

dejavnosti smo sklenili s prire-ditvijo ŽiV-ŽaV. Povabili smo tudi starše in ostale krajane. Obiskali so nas gasilci, skavti in navijaška sku-pina. Pekli smo kostanj, se sladkali z grozdjem, skakali po napihljivem gradu, igrali namizni tenis in raz-lične športne igre, sodelovali na likovnih delavnicah in se igrali z avtomobilčki na daljinski pogon.

Zabavali smo se prav vsi, ki smo se v četrtek popoldne zbrali na igrišču. imeli smo tudi srečo z vre-menom, saj je posijalo celo sonce. Vsi pa smo si ob slovesu zaželeli, da se vse to ponovi tudi prihodnje leto.Učiteljice: Simona, Metka, Iza, Marjana, Bojana, Jasna, Andreja, Mateja, Helena. Za ozvočenje pa sta poskrbela Boris in Mitja.

Teden posvečen otrokom

... na razredni stopnji

skali so vse razrede od prvega do petega in jim popestrili dan. lepo je bilo videti, kako so v tem času uživali mlajši učenci. Vneto so so-delovali in pridno upoštevali navo-dila svojih začasnih učiteljev. ti pa so ugotovili, kako izgleda učitelje-vo delo. Verjamem, da so se na ta način stkale nove vezi med učenci.

Učenci in učiteljice na razredni stopnji se za druženje zahvaljuje-mo in vse starejše učence vabimo, da nas obiščete ponovno.Nadja Korelc

8


dan šole

Moja kultura – tvoja kulturaVsak človek ima svojo družino

in domovino. Med nami so razlike, ki izhajajo iz človeške preteklosti in zgodovine. Za uspešno razumeva-nje medkulturnih razlik je potreb-no v prvi vrsti poznati svojo kultu-ro, hkrati pa poznati in razumeti tuje kulture.

Vsak posameznik naj bi spreje-mal drugačnost in spoštoval tujo kulturo.

Na naši šoli spodbujamo, ne-gujemo in razvijamo pozitivne medsebojne odnose preko vre-dnot, vzgojnih načel, vizije šole, ciljev osnovne šole ter potreb na-ših učencev, staršev in okolja. Cilje dosegamo tudi v obliki mesečnih vrednot. Za vrednoto meseca no-vembra smo izbrali kulturo in jo poimenovali Moja kultura – tvoja kultura.

Na pobudo g. Mirčeta ivano-vskega, člana Makedonskega kul-turnega društva Makedonija, smo se dogovorili, da izvedemo med-kulturni projekt, ki bo temeljil na predstavitvi oz. primerjavi sloven-

ske in makedonske kulture. Za dan izvedbe smo izbrali soboto, 13. no-vember, ko smo izvajali dan šole. istočasno, torej 13. novembra, je s pomočjo članov slovenskega dru-štva v Makedoniji izvedla medkul-turno primerjavo in predstavitev slovenske in makedonske kulture osnovna šola Braka Miladinovci v Skopju.

Na ta dan smo se temeljito pri-pravili in k sodelovanju povabili tudi starše učencev, ki izhajajo iz omenjenega okolja. Še posebej pa bi izpostavila učence, ki so imeli možnost sošolcem predstaviti raz-

lične vsebine in dejavnosti svoje kulture. k realizaciji uspešne med-kulturne predstavitve so pripomo-gli tudi člani študentje makedon-skega društva.

Številne aktivnosti, ki so se dogajale tega dne, so temeljile na primerjavi slovenskih in ma-kedonskih naravnih in kulturnih znamenitosti. Učenci so s pomočjo sodelujočih (učencev, staršev, štu-dentov makedonskega kulturnega društva) primerjali črke (abeceda – azbuka), v cirilici zapisovali svo-ja imena in priimke, osnovne fraze v makedonskem jeziku, oblikovali slovarček, brali oz. poslušali pravlji-ce v slovenskem in makedonskem jeziku, poslušali ljudske pesmi obeh narodov in se jih tudi naučili. Zaplesali so tudi makedonsko kolo oro. Petju in plesu so se na željo svojih otrok pridružili tudi starši.

Učenci so vsa nova znanja in spoznanja prikazali na plakatih, ki so jih razobesili po učilnicah in ho-dniku. Na ta način bomo lahko še v naslednjih dneh spremljali razno-vrstnost Slovenije in Makedonije.

Nismo pa pozabili na raznoli-kost in pestrost tudi v kulinariki. Starejši učenci so pripravili nekaj tipičnih makedonskih jedi: tatlijo, tavče gravče, pito pastermalijo, šopsko solato. Pri pripravi jim je

9


Učenci 6. b oddelka so spo-znavali slovenske in makedonske naravne in kulturne znamenito-sti. Učencem je g. Mirče ivanovski predstavil še narodne noše Make-donije in njihovo narodno glasbo ter denar. Primerjali smo biološko raznovrstnost v Makedoniji in Slo-veniji. Spoznali so življenje, prehra-njevanje, ekologijo in ogroženost naslednjih živali: risa medveda in volka.

Po uvodnih predstavitvah so učenci izdelali plakate z naslovi: Slovenske živali, Makedonske živa-li, Ris, Primerjava med Makedonijo in Slovenijo ter plakat o živalih.

Med izdelovanjem plakatov so nas obiskale bivše učenke lanske-ga 9. b oddelka naše šole in se nam pridružile pri izdelavi plakatov.

Po kratki predstavitvi plakatov staršem, smo se udeležili zaključne prireditve v jedilnici šole, kjer so se predstavniki Makedonskega dru-štva predstavili z narodnimi plesi ter učenci naše šole s pesmijo, re-citali in plesi.Razredničarka Elvira Sušec

Zveri v Sloveniji in Makedonijipriskočila na pomoč naša delav-ka, zaposlena v kuhinji. tipične slovenske jedi, kot so kislo zelje, kranjska klobasa, potica, pa so pri-pravili v šolski kuhinji.

Za zaključek uspešnega dne smo pripravili kulturno prireditev. Na začetku so se predstavniki ma-kedonskega društva predstavili z nastopom makedonskih glasbe-nikov in folklorne skupine. Učenci naše šole pa so se izkazali z recitali, pesmijo in plesi, ki so se jih v tem dnevu naučili. Voditelja sta obisko-valce nagovarjala v slovenskem in makedonskem jeziku ter jih preko vrednot, ki so potrebne za uspešno medkulturno komunikacijo, vodila skozi program. Zaključek je bil zelo odmeven, saj smo ob zvokih har-monike in avsenikove polke Na Golici z nasmehom na ustih zaklju-čili uspešen medkulturni dan.

domov smo odšli obogateni z novo izkušnjo, zgodbo, novim plesom in pesmijo – in vsaka nova stvar še nikogar ni pustila ravno-dušnega.

V svetu vsakega posameznika obstaja prostor, ki ga polnimo z iz-kušnjami, radovednostjo in novimi izzivi. Vse to nas dela bogatejše, bolj samozavestne in zadovoljne. Znanje o kulturi, ki je mogoče do sedaj sploh nismo poznali, naj nas pripelje do ozaveščene strpnosti in globljega razumevanja drug dru-gega. kljub temu da včasih težko razumemo drugega, se zavedaj-mo, da konec koncev vsi dihamo isti zrak in nas grejejo isti sončni žarki.

imejmo radi svoje korenine. Bo-dimo ponosni na svojo zgodovino. Z ljubeznijo ohranjajmo svoje izro-čilo.

Na svetu si, da gledaš SONCE.Na svetu si, da greš za SONCEM.Na svetu si, da sam si SONCEin da s sveta odganjaš – SENCE.Tone Pavček Lili Pesek

10


dan šole - reportaža

Moja kultura – tvoja kultura

11


12

u r e j a Sabina Kirm·PORTNI dogodki

S šolo smo odšli na morje v Poreč. Peljali smo se z avto-busom. ko smo prispeli, smo

imeli preizkus plavanja. Po preizku-su smo odšli v dom, kjer smo izve-deli rezultate. Jaz sem bila v dobri skupini. Poleg plavanja smo imeli še učne ure, kjer smo reševali učne liste, in likovne delavnice, kjer smo delali ribe iz daS mase. imeli smo pohode, bili smo v kinu in disku. V sredo smo odšli v akvarij. tam smo si ogledali ribe vseh vrst, videli smo tudi piransko Bibi. ta večer smo si kupili tudi spominke. ko smo pri-šli v dom, mi je bilo hudo, imela sem domotožje, učiteljica Jana me je potolažila. Naslednje jutro smo imeli jutranjo telovadbo, nato zaj-trk in plavanje. Vadili smo za sre-brnega delfina. Odšli smo nazaj v dom na kosilo. Sledil je počitek in učna ura. Čez nekaj časa smo odšli na plažo, opravili srebrnega delfina in še malo plavali. Na plaži sem sre-čala tudi svoje stare sošolke. Nato smo odšli v šotor, kjer smo imeli še športne igre. igrali smo med dve-ma ognjema. Zmagala je moja sku-pina po imenu Ribice. imeli smo še kino in disko. ko smo naslednjič vstali, je bil petek. Pripravili smo kovčke. Odšli smo še enkrat na plažo in izkoristili lepo vreme. Na plaži smo plavali, se igrali družab-ne igre, jedli sladolede, krompirček in še bi naštevala. Po plavanju smo odšli na kosilo. Po kosilu smo raz-delili nagrade. Potem smo odšli na avtobus. V avtobusu smo gledali avatarja in Čebelice.

ko smo prispeli, so nas tam ča-kali starši. Vsi smo bili zelo veseli. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo ime-li kino, disko in ko me je učiteljica Jana potolažila.Elvina Garibovič, 5. a

Šola v naravi

Poreč

u r e j a Sabina Kirm

Celo poletje sem se veselila in težko pričakovala prve sep-tembrske dni. S sošolci in

učiteljico smo odšli v Poreč. V ponedeljek sem se zbudila ob

6. uri, se oblekla, umila in s kovč-kom odhitela na parkirišče pred našo šolo. Na avtobusu je bilo zelo hrupno. Učiteljice so nas morale miriti. ko smo končno prispeli v Po-reč, smo s sošolkami dobile sobo za pet oseb. Hitro smo razpakirale kovčke in se pripravile za odhod na plažo. tam smo imeli testiranje. Voda je bila zelo mrzla. Učitelji so ocenili naše znanje plavanja in nas razdelili po skupinah. Bila sem v drugi najboljši skupini. Potem smo se ogreli in odšli v vodo. drugi dan smo pričeli s pospravljanjem po-stelj, zajtrkom in učenjem. Vreme je bilo slabo, morje je bilo hladno in zato smo se bolj malo kopali. Zve-čer nas je čakal disko. S sošolkami smo se uredile in odšle na zabavo. Naslednji dan smo odšli v akvarij in na to še po stojnicah. Nakupovali smo darila za starše. V petek je bil dan za odhod. Pripravili smo se in še zadnjič odšli na plažo. ko smo se vrnili, nas je že pričakoval avtobus in odpeljali smo se v ljubljano. Na parkirišču pred šolo so nas čakali starši.

imela sem se res lepo in uživa-la sem. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo nakupovali. Učitelji so bili zelo prijazni, vendar zahtevni. Če bi bila možnost in bi lahko naročila lepo vreme, bi šla še enkrat.Sara Janevski, 5. a

13

u r e j a Sabina Kirm·PORTNI dogodki

V šoli v naravi smo se odpravili ob začetku šolskega leta, saj smo imeli samo tri dni pou-

ka. V ponedeljek zjutraj smo se od-peljali z avtobusom v Poreč.

Po dolgi vožnji smo si najprej ogledali sobe s Saro, katjo, elvino in ariano.

Bile smo osuple, ker smo do-bile najbolj popisano in poruše-no sobo. Zdelo se nam je celo, da ponoči nastajajo novi napisi. ko je


Na začetku šolskega leta smo za pet dni odpotovali v šolo v naravi v Poreč. Odpotova-

la sta oba peta razreda, zato smo se peljali z enim velikim in enim mini avtobusom. V mini avtobusu je bila vožnja prijetna, saj smo gle-dali film avatar.

V Poreču sem bivala v sobi sku-paj s štirimi sošolkami. Po zajtrku smo vsak dan imeli učno uro. Na učnih urah smo z našo učiteljico Jano peli, risali in reševali delov-ne liste. dvakrat na dan smo šli na plažo, kjer smo imeli plavalni tečaj. Bila sem v skupini Morske klobase, ki jo je vodil učitelj luka. Učili smo se plavati žabico prsno, hrbtno, kravl in mrtvaka. Popoldne smo imeli različne športne dejavnosti, kot so: med dvema ognjema, na-mizni tenis, badminton in kriket … Po večerji smo si ogledali film, se zabavali v disku ali se sprehodili do centra Poreča. ko smo se neke-ga večera vrnili s sprehoda, so bila vrata ograje tabora zaklenjena. Za-čeli smo peti:

»Mi smo z Jakca! S kater'ga Jakca?S tanajtabolš'ga Jakca!Če nas pa ne sliš'jo, zapojemo

glasneje!«ko smo pesem zapeli četrtič,

nas je učitelj Primož slišal in nam prišel odpret vrata. Čeprav sem se imela v šoli v naravi lepo, sem po petih dneh komaj čakala, da se vr-nem domov. Ariana Pavlić Dolgan, 5. a

lile v sobo M6. ko smo razpakirali, smo odšli na plažo. Učitelji so pre-gledovali, kako dobro plavamo, in nas uvrstili v skupine. Bil je čas za kosilo in odpravili smo se v jedilni-co. Nato smo imeli malo počitka, zatem pa učno uro. ko smo konča-li, smo se zopet odpravili na plažo. tam je bil zelo dober sladoled. Po večerji smo imeli športne igre. Ob osmi uri smo si umili zobe, se stu-širali in odšli spat. tako je bilo dan za dnem. Četrti dan smo po igrah imeli disko. Bila je glasba in utripa-joče luči. Malo po deseti uri so nas peljali spat. Zaspali smo zelo hitro. Ponoči so učitelji prišli v naše sobe in nas tako rečeno krstili s peno za britje, zobno pasto in flomastri. Zjutraj smo se zbudili in kar hitro ugotovili, kdo nas je namazal in popisal. Čeprav so to zanikali, smo vedeli, da so to učitelji.

kljub slabemu vremenu mi je bilo zelo všeč. V spomin se mi je najbolj vtisnil večer v disku in ska-kanje v sinje morje.Erika Pust, 5. a

sijalo sonce, smo pohiteli v vodo. V skupinah smo vadili plavanje in na koncu smo si pridobili delfina.

Za vsak dan je bil določen urnik. ko smo bili na plavanju, so ocenje-vali, kako pospravljeno sobo ima-mo. Zvečer pa so nas ocenjevali za nočno tišino. Veliko smo se zaba-vali, še posebej v disku, kjer je bila zelo dobra glasba.

Bili smo tudi v kinu, kjer smo gledali Marmaduk. Film je bil zelo smešen.

Najbolj všeč mi je bilo v disku in kinu, najslabše pa bi ocenila sobe.

Vožnja domov je minila hitro, saj smo gledali filme. Na parkirišču so nas pričakali starši.Tjaša Vrbinc, 5. a

V ponedeljek, 6. septembra smo se odpravili v Poreč. Z avtobusom smo se peljali

dve uri. Vožnja je bila mirna in pri-jetna. ko smo prispeli, smo bili v hiši Mojca. imela je tri nadstropja. S svojo skupino sošolk smo se vse-

14

u r e j a Darja Borovšek·PORTNI dogodkiV Poreč smo prišli v ponede-

ljek in tam smo bili do petka. Medtem smo marsikaj doži-

veli. Veliko smo plavali, šli v akvarij, na sprehod v mesto. Ob večerih smo gledali filme in še kaj. imeli smo tudi svoje sobe. a kot se zme-raj vse konča, smo morali v petek oditi. Bilo mi je všeč. Sonja Grilj, 5. b

Hej! Jakci, ali veste, da smo bili učenci 5. b in a na morju v Poreču? Saj veste, mi gre-

mo zmeraj po svoje. imeli smo se super. Ne boste verjeli, skoraj vsak dan smo plavali! Oh, kako so nas namučili, saj se hecam, prav dobro je bilo. imeli smo celo otroški dis-ko. ker so bili zvočniki pokvarjeni se je glasba bolj slabo slišala. Poleg plavanja smo imeli še počitek, li-kovne delavnice, športne igre in še veliko super zanimivih dejavnosti. Neža Ferkov, 5. b

V ponedeljek smo se zbrali pred šolo in odšli na avto-bus. avtobus nas je odpeljal

v Poreč. tam smo izstopili in vsak je vzel svoj kovček. Razdelili smo se po sobah in razpakirali. Bila sem v sobi z Nežo, Nušo, Pio, lejo in ano. kmalu za tem so nas poklica-le učiteljice, naj se pripravimo na plavanje. tudi pri plavanju smo se razdelili v skupine. Z menoj v sku-pini so bile lea, lucija, ana, damja-na, ervin in david. Vsak dan smo hodili plavat. Najboljši večer je bil, ko smo šli v disko. V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč in upam, da bomo šli še kdaj. Ana Ocvirk, 5. b

Prvi teden v septembru smo se učenci 5. razreda OŠ Bo-židarja Jakca odpravili v šolo

v naravi v Poreč. tri ure vožnje so minile kar hitro, ko smo prispe-li, smo se razdelili po sobah. de-

Šola v naravi

V ponedeljek, 6. septembra 2010, smo že navsezgodaj zjutraj čakali na avtobus, da

nas popelje v Poreč na naš tabor. Veseli smo se usedli na sedeže in se odpeljali.

Vsi smo bili navdušeni, ko smo zagledali morje. Ustavili smo se na postajališču, kjer smo pojedli mali-co. ko smo po dolgih urah vožnje le prispeli, smo si razdelili sobe. V sobi sem bila z eriko, damjano, Julijo, lilo in ano. takoj zatem smo se preoblekli v kopalke in kljub mrazu skočili v vodo. Opravili smo preizkus plavanja, da so nas lahko razdelili v skupine.

Bila sem v četrti, najslabši. kma-lu zatem je sledilo odlično kosilo in učna ura, kjer smo se učili o rastli-nah in živalih, ki živijo v morju. Na delavnicah smo tudi narisali mor-sko dno. Potem smo se odpravili na plažo, kjer smo v morju vadili žabico, prsno, hrbtno in kravl, ki mi je delal še nekaj težav. Po plavanju smo imeli športne igre, kjer so nas razdelili v skupine. Moja skupina se je imenovala Ribice. Po dobro opravljeni igri med dvema ognje-ma smo se že vsi lačni odpravili na večerjo. Zvečer smo gledali film Marmaduke, ki nam je nekaj težav s podnapisi, potlej pa sem utonila v globok in miren spanec. Zbudila sem se zgodaj in odhitela na učno uro, kjer smo se učili o zraku. ker je deževalo, nismo odšli na plava-nje, zato smo se igrali med dvema ognjema. Po kosilu smo imeli učno uro, kjer smo peli Mačjo pesem.

izdelovali smo tudi ribice in čol-ničke iz daS mase ter sliko mor-skega dna, ki smo jo risali prejšnji dan. ko se je razjasnilo, smo odšli na plažo. Popoldne smo imeli tudi športne igre

Zvečer smo šli na sprehod do centra Poreča, ki je vsaj meni do-bro del. tretji dan smo imeli učno uro o vodi. delali smo različne po-

skuse – nekateri so bili skoraj ne-mogoči. Potem smo odšli na plažo, kjer so nekateri opravljali brona-stega delfina. Pri delavnicah smo okrasili ribice iz daS mase, ki smo jo naredili v torek. Spet je sledilo plavanje, športne igre v dvorani, zvečer pa disko, kjer nisem ostala do konca, ker sem bila že zelo za-spana in utrujena. V četrtek smo se zjutraj odpravili na jutranjo te-lovadbo in potem odšli na plažo, ki je bila prvič vsa obsijana s son-cem, zato smo tu ostali nekoliko dlje časa ter se nastavljali toplim sončnim žarkom. Jaz sem opravlja-la tudi srebrnega delfina. Po kosilu je sledila učna ura, kjer smo reše-vali različne liste, križanke … Po plavanju smo igrali kriket, ki mi je zelo všeč, le nekoliko zapleten je. Zvečer smo se sprehodili do cen-tra mesta in tudi sami kaj zapravili. Ponoči, ko sem spala, me je plaval-ni učitelj (ne vem kateri) po celem obrazu namazal z zobno kremo.

Nekatere so učitelji načičkali s flomastrom, namazali z brivsko vo-dico … to je bilo zabavno!

Spet je bil lep dan pripravljen za lenarjenje na plaži in pravšnji za lizanje sladoleda. Vsem je teknilo tudi dobro kosilo in potem smo morali zapustiti našo hišo Mojco, pripraviti prtljago in se odpravili na avtobus, ki nas je srečno pripe-ljal v ljubljano, kjer so nas pričakali starši.

ta tabor mi je bil res zelo, zelo všeč.Lucija Vidergar, 5. a


15

u r e j a Darja Borovšek·PORTNI dogodki

kleta so bila v prvem, dečki pa v drugem nadstropju doma Mojca. Potem smo hitro skočili v kopalke in se odpravili na morje. Učitelji so na preizkusili v plavanju in nas razdelili na dve skupini. dvakrat na dan smo vadili tri pravilne pla-valne tehnike (prsno, kravl in hrb-tno). Po kosilu smo imeli različne športne dejavnosti, od badminto-na, namiznega tenisa do kriketa in nogometa. Učiteljica Valentina je ponoči ocenjevala nočno tišino, podnevi pa urejenost sob. končne zmagovalke so bile sobe številka 7, 9 in 10, ki so dobile sladke nagra-de. Zvečer smo se igrali, veselili, šli v kino ali disko. dnevi so hitro te-kli v lepem druženju in zabavi. ker smo vedeli, da v ljubljani dežuje, smo bili zadovoljni s tisto malo sonca, ki smo ga imeli. Petek in ločitev od Poreča sta prišla dokaj hitro. Žalostni in hkrati veseli, ker bomo videli svoje domače, smo se odpravili domov. Verjamem, da se bodo tudi naslednje leto »Mojčini« obiskovalci imeli enako lepo kot mi. Una Haznadar, 5. b

srček. igrali smo kriket, badminton, namizni tenis, med dvema ognje-ma in za vsak šport nas je imel drug učitelj. Naslednji dan je zelo deže-valo in zato smo tudi vstali malo pozneje. Zjutraj smo bili vsi zaspa-ni, ko smo se vsi zbudili, smo dobili delovne liste. Pri kosilu smo vedno imeli sok, juho, solato in glavno jed. Popoldne je bilo sončno in šli smo plavat. končali smo malo prej, ker je bilo zelo mrzlo. Zato smo šli v Hiško po daljši poti. Potem pa nas je doletela nesreča. Sredi sprehoda se je vlilo kot iz škafa. Bili smo či-sto mokri, ko smo prišli v hišo. Po večerji smo šli v kino. Gledali smo Marmaduka. V četrtek zjutraj smo za zajtrk imeli kruh z marmelado in maslom. ko smo odplavali in poje-dli kosilo, smo iz daS mase izdelali ladjice in ribice z magnetki. Po po-poldanskem plavanju in športnih igrah smo pojedli večerjo, potem pa smo šli v disko. V petek zjutraj smo spakirali kovčke in jih dali v avtobus. ko smo pojedli kosilo, smo se odpravili domov.

Nika Modic, 5. b

V Poreč smo šli 6. 9. 2010, rav-no na moj 10. rojstni dan. Pe-ljali smo se približno tri ure.

ko smo prispeli, smo se razdelili po sobah, v sobi sem bila z lio, Sonjo in leo. imeli smo približno pol ure časa, da si uredimo sobe. Spre-mljali so nas učiteljica Valentina, aneta in Jana ter učitelja Primož in iztok. ko smo se testirali, so nas učitelji razdelili v skupine. imeli smo sedem skupin. Jaz sem bila v prvi skupini. Potem smo odšli na kosilo. Po kosilu smo šli še enkrat plavat in po večerji na sprehod. ko smo zvečer prišli v center, smo se postavili v krog in vsi učenci so mi zapeli vse najboljše. Od vseh sem dobila vrečko presenečenja in čo-kolado. Ob vrnitvi smo se odpravili spat. Vzela sem mojo igračko, ki so mi jo prinesli starši in moj bratec. Naslednji dan smo najprej pojedli zajtrk in se nato odpravili na plažo. Po kosilu smo reševali križanko. Vsak popoldan po plavanju smo imeli športne igre. Žrebali smo med ribicami, zvezdicami, srčki in sončki. Na tak način smo določili štiri skupine. Jaz sem bila v skupini


16

·PORTNE NOVICE u r e j a Darja Borovšek

PONEDELJEK, 6. 9. 2010Z učenci 5. a in 5. b razreda, nji-

hovima razredničarkama aneto Rakovac in ivano Perme, učitelje-ma iztokom Podbrežnikom in Pri-možem Pintaričem ter zunanjimi sodelavci, ustvarjamo prijetno kli-mo v Poreču, v letni šoli v naravi. Že na ponedeljkovo jutro nas je na pot pospremilo mrzlo in de-ževno vreme, ki smo ga vsesko-zi z dobro voljo rezali z oblakov in ob prihodu v naše prebivali-šče je izza temnih oblakov po-kukalo sonce, ki nas je bolj ali manj spremljalo skozi ves dan. Ponedeljek je minil mirno, delov-no in ustvarjalno. Otroci so opravili plavalni preizkus, razdelili smo jih v skupine glede na plavalno znanje in poleg ustvarjanja v delavnicah ter večernih športnih igrah smo po-poldne preživeli na plaži, zvečer pa smo si privoščili še dolg sprehod v center mesta, kjer smo z navduše-njem pasli oči v nočnem blišču tega prelepega obmorskega mesteca. Navdušujoča aktivnost in evforija ob vsem novem je v večernih urah poskrbela, da so zaspane oči v tre-nutku utonile v sladek sen in otroci so noč preživeli mirno, vsak zavit v svoje sanje.

TOREK, 7. 9. 2010Po krasnem prvem dnevu smo

se zbudili v deževno, vendar dokaj toplo jutro. kljub sivemu pogledu skozi okna, so otroci zadovoljni, zdravi in navdušeni nad vsemi de-javnostmi, ki jim jih nudimo zno-traj možnosti počitniškega doma. Otroci so po obilnem zajtrku pri-dno pospravili sobe, trenutno pa pridno izvajajo naravoslovni dan, kateremu še pred kosilom sledijo športne igre, obarvane s prijatelj-skimi tekmami z drugimi šolami ter učenjem novih tehnik znotraj posameznih športov. Po kosilu se še vedno nadejamo nekaj jasni-

ne, vendar aktivnosti, ki otroke navdušujejo, ne bo zmanjkalo. Že od ranega jutra pa smo vsi na trnih, kajti zvečer se nam obeta kiNO na velikem platnu, pripra-vljen samo za nas. Juhuhu!!!!

VEČER, 7. 9. 2010dan je bil čudovit, poln aktivno

preživetega časa, obarvan z nara-voslovjem, likovno umetnostjo, športom, glasbo in urjenju v soci-alnih veščinah.

dejansko tudi dežne kaplje niso več motile, ker smo jih miselno ob-šli. Za nas je sijalo sonce!

Ne boste verjeli ... skupek do-brih misli je rodil vedno jasnejše barve na nebu in popoldne smo obsijani s soncem nabirali školj-ke na obali, slačili kos za kosom z naših teleščkov in nenazadnje po-skakali v vodo.

Moram pa vam povedati tudi slednje, da se je celotna skupina, 5.a in 5.b razred, zaenkrat izredno izkazala. Pošteni pri športu, kultivi-rani v jedilnici, upoštevajo navodi-la, zvečer pridno zaspijo in spijo do bujenja, se lepo obnašajo kamor koli se podajamo, tako da ste lah-ko ponosni na vsakega posebej. Se še slišimo!

lahko noč od vseh tukaj v Po-reču!

Poreč, 8. 9. 2010 dober dan ljubljana!Noč je tako kot prva minila

mirno in jutro smo začeli v slogu »zdrav duh v zdravem telesu«. Po jutranji telovadbi smo se obilno najedli, otroci pa so do 10.45 že opravili današnje učne obveznosti in kot naročeno, je ravnokar po-sijalo sonce in jih pospremilo na plažo.

Med prebiranjem nalog na temo VOda (naravoslovni dan v 5.a), je učiteljica zasledila nekaj za-nimivih misli pod vprašanji ... kaj si se danes naučil? ... in kaj ti je bilo najbolj všeč? ...

Otroci so zapisali (citiram):... všeč mi je zelo veliko stvari, npr., da med učnimi urami tudi rišemo, pojemo, izdelujemo in raziskujemo, da se med športnimi igrami razvr-stimo v skupine, da tako lažje nare-dimo več stvari hkrati. Zadovoljna sem tudi zato, ker je urejena in čista plaža ... Ariana Pavlič Dolgan, 5. a... naučil sem se, da lahko voda stoji v lončku tudi, ko je narobe obrnjen ... Tilen Zalokar, 5. a... všeč mi je bil kino, športne igre, ker sem sonček in jem sladoled ... Damjana Tihelj Rozin, 5. a

Dnevnik letne šole v naravi – Poreč 2010

17


... najbolj mi je bilo všeč, ko smo de-lali poskus s slamico, ko smo včeraj iskali školjke – vse so bile različne, tudi ko smo plavali v morju, vese-lim pa se, da gremo danes v mesto v akvarij, kjer bomo lahko kupili, kar bomo hoteli ... Julija Marter, 5. a... danes sem se naučila, kako voda izhlapi, kako je slamica lahko čarob-na, da lahko kozarec dvigneš tudi, če ga obrneš narobe, kaj plava in kaj ne ... Leja Hrovat, 5. a... najbolj všeč mi je bilo, ko smo pla-vali, ko smo skakali s pomola in ko smo si lahko kupili sladoled ... Neža Prepeluh, 5. a... zanimivi so bili poskusi; nekateri skoraj nemogoči in si nisem predsta-vljala, da so mogoči ...Katja Maćešić-Šulterer, 5. a... všeč mi je bilo, ko smo delali ribice in čolničke; všeč so mi igrala v parku ... Lila Slabe-Pogačar, 5. a... super je bilo, da je deževalo in smo lahko imeli športne igre ... Urh Resman, 5. a... najbolj mi je bila všeč ukana s sla-mico in da se učiteljica Jana zabava z nami ... Sara Janevski, 5. a... zelo všeč mi je bila pesmica o muci Keti ter družba s prijatelji ... Erika Pust, 5. a

Pa en lep sončen pozdrav do večera!

SREDA ZVEČERPopoldan je bil poln presene-

čenj s strani »sončne uprave«, kajti na vsaki dve uri so bili močni nalivi. Še dobro, da je ozračje toplo in da smo znali krojiti po naši meri med deževnimi plohami, ki jim čez po-poldne ni bilo videti konca. Otroci so v sončnih obdobjih imeli tečaj plavanja z novimi kapicami, ki nam ščitijo tako ušesa kot prikrajšajo delo pri sušenju las; sicer pa smo izvedli štafetne športne igre v za-

prtem šotoru in polni navdušenja in neustavljive evforije pričakali zaključni večer v disku, ki je znotraj kapacitet letovišča.

Urejanje frizur, ličenje, zadrege, simpatije in košarka ... vse to in še marsikaj je bilo ta večer bistvo na-šega planeta in obstoja nasploh in ne boste verjeli ... naplesali smo se in komaj nekaj minut po koncu neizmernega veselja je bila v naši hišici tišina.

ČETRTEKdober, lep in sončen dan vsem,

ki mislite na nas v ljubljani!Sonce sije, plaža vabi, zato da-

nes v polni meri izkoriščamo edini dan, za katerega predpostavljamo, da bo na nas pustil tudi nekaj za-gorelih sledi. Vse lepo pozdravlja-mo, malo vas že pogrešamo in gle-de na vremenske razmere le tu in tam malo posmrkamo in pokiha-mo, sicer pa smo vsi zdravi, veseli in nasmejani ter v pričakovanju novih dogodivščin četrtkovega in petkovega dne.

Objem in poljub od vseh otrok vsakemu posebej in pozdravljeni do naslednjič. Prijetno in mirno noč želimo tudi vam ...

ČETRTEK, 9. 9. 2010Prvi dan, popolnoma obsijan s

soncem, smo izkoristili za plavanje in pustili, da so nas sončni žarki do-dobra pregreli. Plavali smo za bro-naste, srebrne in zlate delfinčke ter se na večer odpravili v mesto, kjer smo si ogledali akvarij v mestu Poreč ter prosto po Prešernu za-pravljali denar na stojnicah v pri-stanišču. Utrujeni od vsega lepega in napornega, smo tudi četrtkov večer popadali v postelje in si vsi po vrsti zaslužili oceno 5 za nočno tišino.

tudi učenci 5. b so zapisali ne-kaj podobnih mislih na temo zani-mivega in všečnega (citiram):... mi se mamo fajn, ker smo itak z Jakca; najbolj kul je skakanje v vodo

in diskoteka; Jakci smo zakon! ...Neža Ferkov, 5. b... v šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč kopanje, disko ter sprehajanje po mestu; naredila sem tudi srebrne-ga delfina; vse mi je bilo zelo všeč ... Lia Hribernik, 5. b ... najbolj smo se zabavali, ko je bila plima; voda je zalila cel pomol; ska-kali smo na glavo, bombice, na noge in na ploh. V sobi smo bili po 4 ali po 6; vsak dan smo imeli športne igre, badminton, med dvema ognjema, nogomet in kriket, v sredo zvečer pa smo imeli disko – plesali smo, utrga-lo se nam je in muzika je bila ful kul ... Nika Modic, 5. b... tukaj mi je bilo všeč, da je bilo zelo toplo morje; bilo mi je všeč, da so bili učitelji tako prijazni; bil sem tudi s prijatelji, s katerimi sem želel biti ... David Vuk, 5. b... najbolj mi je bila všeč učna ura, športne igre in disko, ko smo plesali ... Leila Lea, 5. b... na morju sem se še bolje naučila plavati; imela sem zelo dobrega uči-telja ... Tina Nikolič, 5. b... najbolj mi je bilo všeč plavanje; v sobi sem bila z zelo dobrimi punca-mi; všeč mi je bilo tudi v disku; zadnji dan in ocenjevanje sta bila sploh do-bra; uživala sem ... Una Haznadar, 5. b... potapljanje in sprehod v mesto sta mi bila najbolj všeč ... Pia Rupar, 5. b ... tukaj na morju se imamo lepo; ne-kaj je bilo dežja, ampak nič hudega; bil sem v disku in na bazenu; zaba-vam se; pridemo v petek ... Alvin Šakanović, 5. b ... vsak dan imamo športne igre; ka-dar dežuje, je zunaj velik šotor, kjer se igramo; imeli smo tudi kino, kjer smo gledali Marmaduke ... Tiana Milaković, 5. b

Pa lahko noč in se vidimo jutri, kot že dogovorjeno, na parkirišču pred šolo.

18

·PORTNE NOVICESLOKA 2010

Od 5. septembra in vse do 12. 9. 2010 so se v zbrali vsi najboljši ka-jakaši in kanuisti na divjih vodah iz vsega sveta na Sloki 2010 v tacnu.

ker imam rada šport, večino športnih dogodkov spremljam po televiziji. tokrat sem se odločila drugače in se s prijatelji napotila v tacen, zadnji tekmovalni dan, ko so bile na vrsti finalne odločitve. Vreme, ki je v začetku prvenstva povzročalo nemalo težav organi-zatorjem, je v nedeljo le pokazalo prijaznejši obraz. Posijalo je sonce in na tribunah ob progi se je zbra-lo rekordno število gledalcev, ki so ustvarili izvrstno vzdušje. Seveda smo si našli prostor za navijanje med Hrastničani, zvestimi navi-jači Petra kauzerja in seveda tudi

u r e j a Darja Borovšek

domačih tleh branil naslov svetov-nega prvaka. ko se je začel boriti s tacenskimi brzicami, so se tribune tresle in glasno navijanje zanj, se je prav gotovo slišalo vse do ljublja-ne. drobna napaka pri spustu in vožnja skozi prva protitočna vrata sta ga na vmesnem času pripeljala na drugo mesto, vendar smo ver-jeli, da lahko z borbeno vožnjo in z našo podporo, nadoknadi zao-stanek v spodnjem delu proge. Na žalost mu ni uspelo in po prihodu v cilj je zasedel 2. mesto in vsi smo se začeli veseliti osvojene medalje. Sledil je šok za vse nas, namreč so-dniki so mu prisodili 50 kazenskih točk, češ, da je izpustil ena vratca. Razočaranje med nami je bilo ve-liko, posebno med njegovimi zve-stimi Hrastničani, Slovenija pa je vseeno osvojila kolajno s tretjim mestom Jureta Megliča. No, tolaži-li smo se, da ima še eno možnost v ekipni tekmi in z nestrpnostjo smo pričakovali nastop Petra, Jureta in dejana.

tudi tokrat smo naše kajakaše pospremili s »huronskim« navija-njem. Naši so brzeli po tacenskih brzicah in uspešno premagovali vsa vratca na progi. Že na vme-snem času so dosegli najboljši re-zultat med vsemi ekipami in vese-lje med nami je bilo izredno, tako da smo vsi skupaj še glasneje na-vijali za njih. Nestrpno smo čakali, da se ura ustavi in da končno pri-dejo v cilj. Moram povedati, da si je naša nacionalna televizija privošči-la veliko napako, saj ekipnih tekem ni prenašala, tako da so gledalci lahko spremljali tekmovalce le v zgornjem delu proge, do vmesne-ga časa, nato pa je sledil televizij-ski mrk. končno, najboljši čas, prvo mesto in tako željen naslov svetov-nega prvaka je ostal doma ... nato pa, kaj je to ... ali so se organizatorji zmotili, kje je ekipa Slovenije, saj so dosegli najboljši čas. Čakali smo na uradne rezultate in sledil je pono-ven šok. Sodniki so tudi tokrat Slo-veniji pripisali 50 kazenskih točk

zaradi napačno prevoženih vratic. Žalostna, ker nam ni uspelo,

sem počasi zapuščala prizorišče svetovnega prvenstva v tacnu, a po drugi strani vesela, da sem bila del tega velikega dogodka.

Moram povedati še to, da sem v tacnu srečala tudi našo bivšo učenko anjo in ker je pred leti žive-la v Hrastniku, jo prosila, naj nam kaj napiše o Petru kauzerju.

Darja Borovšek

PETER KAUZERPetra kauzerja poznam že od

majhnega, ko se mi še niti sanjalo ni, da bo tako znan po celem svetu. Večkrat, ko se peljem v Hrastnik, ga vidim zunaj ali pa med treningom, kako kajakaši po Savi. letos sem se končno lahko udeležila Sloke, prej me to niti ni preveč veselilo. Spomini na Sloko 2010 so mešani. Razočarani, a kljub temu ponosni Hrasničani so bili res potrti, prav tako tudi jaz, ko smo izvedeli, da je se slabo uvrstil samo zato, ker naj bi zgrešil vratca. ampak smo se potolažili s tem, da se to zgodi tudi najbolšim. tako smo tokrat z malo manjšim nasmeškom, kot smo pri-šli, tudi odšli. Naslednje leto bom zato še z večjim veseljem navijala zanj in ne glede na rezultat smo ponosni nanj.Anja Senica

ostalih naših predstavnikov. ti so že prejšnji dan pripomogli z buč-nim navijanjem do osvojitve prve ekipne kolajne naših deklet v disci-plini C-2.

V nedeljskih polfinalnih vožnjah smo imeli v ognju veliko tekmoval-cev – še vedno aktualnega svetov-nega prvaka, Petra kavzerja, Jureta Megliča in dejana kralja v k-1 v di-sciplini C-1 pa Benjamina Savška, Jureta lenarčiča in anžeta Berčiča. Prav tako smo imeli predstavnike v obeh moških ekipnih tekmah. V finale k-1 se je uvrstil le Jure lenr-čič, ki je na koncu osvojil 9. mesto. Nato pa je sledil vrhunec tekmo-valnega dne. Peter kauzer je na

19


Igriva košarkaV tednu otroka smo na špor-

tnem področju naredili presene-čenje za naše najmlajše učence v 1. triadi. V organizaciji košarkarske zveze Slovenije so mladi trenerji Nina, Marko, Gašper, Matej in dve maskoti ŽOGi in ŽOGiCa predsta-vili našim malčkom igrivo košarko na najboljši način. Otroci so pre-ko različnih poligonov spoznavali osnovne elemente košarkarske

igre, hkrati pa se dobro zabavali ob norčijah Žogija in Žogice. Pred-stavitev se je zaključila s tekmova-njem in srečni izbranci iz vsakega razreda so se pomerili med seboj v metanju na mini koš ter zato pre-jeli tudi simbolične nagrade. ker je bil odziv otrok dober, smo se od-ločili, da bomo v okviru interesnih dejavnosti imeli igrivo košarko, vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 16.15. Brezplačna vadba bo po-tekala pod vodstvom enega izmed animatorjev kZS, Marka Markovi-ča.

V imenu otrok, razrednih učite-ljic in seveda športnih pedagogov OŠ Božidarja Jakca smo se zahvalili kZS za prijetno predstavitev košar-ke, pa tudi za dva mini koša in mali žogi, ki jih je šola ob tej priložnosti dobila. Darja Borovšek

20


kljub nepopolni ekipi zaradi poškodb in bolezni so naša sta-rejša dekleta ponovno zablestela, tako v ekipnem kot posamičnem delu tekmovanja na ljubljanskem tekmovanju. Učenke 9. razredov: eva Mustar, ema Barbič, Monika Novak, Nika Hribernik, Manja Gu-ček, anja Zrimšek, leontina džela-tini, Monika Pust in katarina Beton

VELIKI ATLETSKI POKAL za starejša dekleta, jesen 2010

so ob pomoči osmošolk lare Gro-šelj, klare Bricelj, anje Babnik, Ma-ruše Cerovšek, Sare Đurović, kim Nike Žan in Rebeke Bačar ponov-no osvojile 1. mesto v naši pred-tekmovalni skupini C, med petnaj-stimi šolami, skoraj 1600 točk pred drugouvrščeno šolo. V posamezni konkurenci so dosegle naslednje uvrstitve:

21


300 m : 1. mesto: eva Mustar 2. mesto: Rebeka BačarDaljina: 1. mesto: ema Barbič

Višina: 1. mesto: katarina Beton 2. mesto: Monika NovakVortex: 1. mesto: Manja GučekŠtafeta 4x100 m: 1. mesto: eva, ema, katarina in Rebeka

Po izpeljavi vseh področnih atlet-skih tekmovanj v Sloveniji smo po-novno ugotovili, da naša dekleta dosegajo odlične rezultate v atle-tiki. Že drugo leto zapored so se namreč uvrstila na državno ekipno prvenstvo osnovnih šol v atletiki. tekmovanje je bilo v sredo, 13. ok-tobra 2010, v Slovenski Bistrici, kjer so dosegla 12. mesto v državi med 135 ekipami.

Darja Borovšek

22


Krnica

Na prvem športnem dnevu smo tudi letos organizirali planinski po-hod. izhodiščna točka je bila tokrat kranjska gora in tri smeri, glede na težavnostno stopnjo: dom na tromeji – Peč 1508 n. v., koča v krnici 1113 n.v., ter koča v tamarju 1108 n. v.. lahko rečemo, da smo po izvedbi bili zelo zadovoljni, saj je športni dan potekal v lepem vre-menu in kar je najbolj pomembno brez poškodb. No kakšen žulj je že nastal, pa luknja v čevlju in po pohodu težke noge ter bolečine v mišicah, kar bo tema pogovora za naslednje šolsko leto. Vendar menimo,da so bile smeri, vsaj po mnenju večine otrok, primerno izbrane. Mogoče je bila malo pre-kratka le pot na tromejo, ali pa so bili naši otroci pri vzponu zelo hi-tri. Veseli pa nas, da so se končno začeli pojavljati rezultati večletne-ga dela, saj je večina otrok sledila napotkom glede obutve in oblačil ter v veliki meri upoštevala tudi vsa ostala navodila športnega dne.

23


Druženje s KDK

Športno druženje z učenci OŠ karel destovnik kajuh

V okviru dneva odprtih vrat četrtne skupnosti Golovec so se vrstniki naše šole in šole karla de-stovnika kajuha družili na špor-tnem področju. V ospredju je bilo bolj druženje ter spoznavanje vrstnikov dveh sosednih šol , v Štepanjskem naselju. Fantje petih razredov so se pomerili v malem nogometu, dekleta pa v igri med dvema ognjema, vendar je tekmo-valni naboj tokrat bil v ozadju. Po uvodnem nagovoru učiteljice ŠVZ OŠ kdk Milene Pernar, so si otroci izmenjali simbolična darila, malo poklepetali, malo igrali in zaključili druženje s prijetnimi vtisi in novi-mi poznanstvi.

24


telesa, razen z rokami; edina izje-ma je vratar. H končnemu rezulta-tu pripomorejo vsi igralci: branilci, vezni igralci in napadalci. igrišče (v dolžino meri največ 120 metrov) deli na enaki polovici sredinska črta. Po robu igrišča potekata po širini dve črti gola (gol out), po dol-žini pa dve vzdolžni črti (stranski out). Pred obojimi vrati je kazenski prostor, na katerem sodnik za vsak prekršek branilca nad nasprotnim napadalcem dosodi kazenski strel ali enajstmetrovko. to je prosti strel s točke, ki je od vrat oddaljena 11 metrov. kazenski prostor ima obliko pravokotnika. Ožji stranici pravokotnika na črto gola. Začetek teh stranic je od vratnic oddaljen 16,5 metra, stranic pa povezuje tretja črta, vzporedna s črto gola. le na tem polju se vratar dotakne žoge z rokami. Vrata so posta-vljena na sredini črte gola. Vsako moštvo igra z enajstimi igralci, na voljo pa ima prav toliko rezervnih igralcev, ki med tekmo sedijo na klopi skupaj s trenerjem. Nogome-tna tekma traja 90 minut. Razdelje-

na je na dva polčasa, vsak traja po 45 minut. Če je pri kvalifikacijskih tekmah izid ob končnem delu ne-odločen, sledita dva podaljška po 15 minut. Če je izid tudi po podalj-ških še vedno neodločen, igralci streljajo enajstmetrovke. Zmaga ti-sto moštvo, ki mu po petih strelih z enajstmetrske točke uspe večkrat zadeti nasprotnikova vrata.

Prvenstva in pokaliNa svetovnem nogometnem

prvenstvu se vsaka štiri leta pome-rijo najboljše reprezentance posa-meznih držav. Po trikrat so slavili Brazilija, italija in Nemčija.

tudi evropsko nogometno pr-venstvo poteka vsako četrto leto.

tekmovanje evropskih pokal-nih zmagovalcev organizirajo vsa-ko leto; na njem se pomerijo klubi, ki so se uvrstili na prvo in drugo mesto. Prvenstvo evropske zveze (UeFa) poteka vsako leto. Zveza izbere klube, ki so se v državnem prvenstvu dobro uvrstili, in prvake državnih pokalov.Miroslav Ivanović, 4. b

Za nogomet me je navdušil moj oči in igrati sem ga začel pri petih letih. Na treninge hodim dvakrat na teden, nato ga vsak dan igram še s prijatelji. Že od začetka igram v klubu ilirija (bivši Slovan), s kate-rim smo dosegli že veliko dobrih rezultatov. lani smo bili v zimski ligi tretji, letos pa smo prvo mesto dosegli na nogometnem turnirju v ljubljani. igram v začetni posta-vi, kar pomeni, da igram igro oba polčasa. Naj vam povem še nekaj o pravilih igranja nogometa.

Z rokami ali brez njih leta 1850 je bil nogomet že

precej podoben današnjemu no-gometu. Polčasa sta trajala 60 mi-nut, vrata so bila visoka 2 metra, igranje pa so nadzorovali sodniki. Že takrat je veljalo pravilo prepo-vedanega položaja (ofsajd): tudi v 19. stoletju napadalec ni smel brc-niti žoge, če ni imel za sabo in vra-ti vsaj dva nasprotna igralca. Zato pa v tistem obdobju niso poznali vratarja: vrata so lahko branili vsi igralci. težava je bila v tem, da je imela vsaka univerza svoja pravila. Šola iz Rugbyija je bila najglasnej-ša zagovornica starega nogometa, pri katerem so igralci lahko igrali tudi z rokami. V nasprotju z njo se je šola iz Cambridgea zavzemala za manj nasilen nogomet. Neizo-giben razcep med obema taboro-ma je leta 1871 povzročil rojstvo nove igre, ragbija in sodobnega nogometa. leta 1904, ko je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna nogometna zveza (FiFa), je angle-ška pravila prevzel ves svet. FiFa še danes določa nogometna pravila na svetovni ravni.

Šport za vsakogarNaloga igralcev je žogo spraviti

v nasprotnikova vrata. Žoge se lah-ko dotaknejo s katerim koli delom

BESEDA O NOGOMETU …

25


Badminton – posamično tekmovanje 2010

V ponedeljek, 15. 11. in torek, 16. 11. 2010, smo sodelovali na posamičnem tekmovanju v bad-mintonu, za nekategorizirane in kategorizirane učence. Pri mlajših so našo šolo zastopali Sibelj der-mišoska, Matej Žugelj in domen Sagadin, pri starejših igor Sabljič, katarina Beton in Monika Pust med učenci, ki trenirajo ta šport ter Jan Žonta in tim Ulčar Pertot, v kategoriji nekategoriziranih.

Pri mlajših kategorijah se na ža-lost nobenemu od naših predstav-nikov ni uspelo uvrstiti v osmino finala. Zato pa lahko rečemo, da so se bolje odrezali naši starejši pred-stavniki, posebno predstavnici ne-žnejšega spola.

igor in tim sta že v predtekmo-valni skupini naletela na boljše na-sprotnike, Jan pa je v svoji skupini premagal oba nasprotnika, nato pa moral priznati premoč nosilcu bronastega odličja. Pri dekletih se je žreb ponovno poigral z našima učenkama. Monika in katarina sta se ponovno srečali že v polfinalu, kjer je bila boljša katarina. V finalu je nato katarina ponovno dokaza-la, da je trenutno številka 1 v lju-bljani . Z odlično igro je premagala nasprotnico Ceciljo z rezultatom 21:10 in 21:12 ter tako postala lju-bljanska prvakinja med katego-

riziranimi učenkami. Za dodaten uspeh je poskrbela Monika z osvo-jenim 3. mestom.

Obe bosta ponovno zastopali ljubljansko področje na državnem prvenstvu posameznikov.

Čestitamo vsem in držimo pesti za Moniko in katarino! Vse ostale fotografije si lahko ogledate v ga-leriji slik. Darja Borovšek

26


Žan Rudolf – državni reprezentant na srednje proge

Po končani osnovni šoli smo za nekaj časa izgubili stik z Žanom. Zato nas je v mesecu avgustu pri-jetno presenetila novica, da se je odlično odrezal na 1. mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju. Z novim rekordom Slovenije za mlaj-še mladince na 1000 m – 2:24.24 je dosegel 7. mesto v finalu, kar ga uvršča v vrh perspektivnih srednje prograšev ne le v evropi, temveč tudi na svetu v svoji starostni kate-goriji. Seveda smo s pomčjo face-booka prišli ponovno v stik z njim, mu za izjemen uspeh čestitali ter ga poprosili za kratek intervju za naše šolsko glasilo. tudi Žan se je rade volje odzval na našo prošnjo in odgovoril na nekaj vprašanj gle-de svoje športne poti. Vprašanja so pripravili učenci 8.a in učenki iz 9. a.

kdaj si začel trenirati atletiko?atletiko sem začel trenerati pri 10. letih v 4. razredu.

kateri so tvoji največji dosežki?Moji največji dosežki so 3. mesto v teku na 1000 m evropske kvalifika-cije za olimpijske igre mladih, pol-finale 800 m na Svetovnem prven-stvu za starejše mladince. Uvrstitev

v člansko reprezentanco v teku na 800 m, 7. mesto na MOi.

koliko časa si se pripravljal na MOi?

Za MOi sem se začel pripravljati takoj po SP za st. mladince v kana-di.

Zakaj si se odločil za ta šport?Odločil sem se predvsem zaradi tekača Wilsona kipketra ki me je navdušil nad atletiko. Rekel sem si da, bi tudi jaz rad bil tako hiter in uspešen kot on.

kolikokrat na teden imaš treninge in kako vzdržuješ svojo telesno kondicijo (primer tvojega treninga)?

Čez poletje imam sedemkrat na teden, včasih si vzamem kakšen dan odmora. Pozimi se količina tre-ninga poveča na desetkrat teden-sko, kar pomeni, da moram kakšen dan trenerati tudi dvakrat dnevno.

ali te starši pri tem podpirajo?Ja starši me zelo podpirajo pri tem.

ali si kdaj razmišljal, da bi tre-niral oz. bil uspešen še v katerem drugem športu?

Seveda, ko sem bil manjši, sem treniral tudi nogomet. Mislim, da bi bil v nogometu tudi uspešen, vendar pa sem se raje odločil za atletiko, ker mi je šlo veliko bolje ter sem raje odvisen sam od sebe, namesto da se zanašam na ostale člane.

tvoji spomini na našo šolo: v katerih športih si tekmoval, koliko medalj si osvojil in katera ti je osta-la najbolj v spominu?

Moji spomini na OŠ so zelo lepi ter veseli, če bi bila možnost, bi se takoj vrnil nazaj he, he ...

OŠ sem zastopal v atletiki, odbojki, košarki, badminton ter nogometu. Ne vem natančno, koliko jih je bilo, vendar vem, da ni bilo malo števi-lo. Najbolj mi je ostala v spominu moja prva medalja, ki sem jo dobil v krosu.

kaj najraje počneš v svojem prostem času in ali imaš hišnega ljubljenčka?

V prostem času grem najraje ven s svojimi prijatelji. Nimam no-benega hišnega ljubljenčka, želim pa, da bi imel psa.

katero srednjo šolo obiskuješ in ali je težko vzkljajevati vrhunski šport in šolske obveznosti?

Sedaj obiskujem Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdra-vstvo. Je kar težko usklajevati vr-hunski šport ter šolske obvezno-stu, vendar mi ob pomoči učiteljev to uspeva.

ali moraš paziti na pravilno prehrano in napitke oziroma ali si lahko privoščiš »sladke pregrehe«?

Nimam kakšne posebne diete, vendar se moram izogibati hitri hrani ter uživati veliko regeneracij-skih napitkov.

katero glasbo najraje poslu-šaš?

Poslušam vse, odvisno od raz-poleženosti.

kaj si želiš oz. kateri so tvoji cilji v prihodnosti?

Moj cilj za naslednjo sezono je priti med prvih 5 na eP za st. mla-dince, za leto 2012 pa uvrstitev na Olimpijskih igrah v lONdONU.

Darja Borovšek

27


V rubriki največjih atletskih upov so na siol netu predstavili našega bivšega učenca Žana Ru-dolfa, sicer člana ljubljanskega atletskega kluba Mass, ki je v leto-šnji sezoni pokazal velik napredek v teku na srednje proge. Celoten članek in njegovo športno pot in želje želimo predstaviti tudi našim bralcem šolskega časopisa.

Žan, ki je letos zaključil dru-gi letnik Srednje šole za farmaci-jo, kozmetiko in zdravstvo, se je z atletiko prvič srečal v četrtem razredu osnovne šole. “Navdušil sem se pravzaprav kar sam, saj sem opazil, da sem v primerjavi z drugimi vrstniki zelo hiter,” se spo-minja 17-letnik, kateremu vzor že od samega začetka atletske poti predstavlja svetovni rekorder v teku na 800 metrov, naturalizirani danec Wilson kipketer. “Običajno treniram vsak dan, kakšen dan pa si vzamem tudi odmor. treningi so se od začetkov bistveno spremeni-li, saj veliko več delam na hitrosti in vzdržljivosti,” pravi Žan, ki mu usklajevanje šole in športa ne pov-zroča večjih preglavic: “Ne, s tem nimam težav. Morda le proti koncu

šolskega leta, ko se začenja atlet-ska sezona in sem večkrat odsoten s pouka, a mi grejo učitelji na roke – me spodbujajo in mi veliko po-magajo.“

Njegovo nadarjenost je opazil “lovec” na mlade talente, Svjetlan Vujasin, ki je nekoč odkril tudi ta-lent najuspešnejšega slovenskega maratonca, Romana kejžarja, nju-no sodelovanje pa je do danes že obrodilo sadove. Žan je namreč v letošnji sezoni sprva postavil mla-dinski državni rekord v teku na 600 metrov (1:18,98), na finalu atlet-skega pokala Slovenije v Mariboru pa je s časom 1:49,47 postal tudi rekorder v teku na 800 m. Njegov rezultat je hkrati rekord mlajše in starejše mladinske kategorije, z zmago pa si je prislužil tudi prvi nastop v slovenski članski repre-zentanci, ki je nastopila na eki-pnem evropskem prvenstvu v Bu-dimpešti. “to je bil moj prvi nastop v članski kategoriji, zato sem s pri-kazanim zelo zadovoljen. Zame je bila to velika izkušnja. Občutki so bili enkratni, odtekel pa sem tudi svoj drugi najboljši rezultat,” pravi Žan, ki je v madžarski prestolnici tekel 1:50,28 ter z osvojenimi tre-mi točkami dodal svoj prispevek k obstoju Slovenije v 1. ligi.

Pred njim še glavni del sezoneČeprav je za Žanom Rudolfom

že kar nekaj nastopov v letošnji sezoni, pa ga glavne tekme še ča-kajo. Z rezultati na 800 m je izpol-nil normo za nastop na julijskem

svetovnem mladinskem prvenstvu v kanadi, v drugi polovici meseca avgusta pa ga čaka nastop na pr-vih olimpijskih igrah mladih v Sin-gapurju, kamor se je uvrstil preko evropskih kvalifikacij v Moskvi. V Singapurju bo tekel na 1000 me-trov. “V kanadi pričakujem uvrsti-tev v polfinale, kar pa bo težka na-loga, saj tekmujem tudi z dve leti starejšimi tekmovalci, konkurenca pa bo huda. Cilj je odteči tudi nov osebni rekord. Na olimpijskih igrah v Singapurju pa je cilj finale, hkra-ti pa bi rad popravil državni mlaj-še mladinski rekord (slednji znaša 2:26,27, Žanov osebni rekord pa je 2:26,48, op. p)” je svoje načrte razkril mladi atlet, katerega sanje so nekoč postati olimpijski prvak: ''Mislim, da so to sanje vsakega športnika. Rad bi nastopil že na olimpijskih igrah v londonu 2012 ter nato v Braziliji štiri leta kasneje. dva štadionska kroga pa si želim nekoč preteči pod 1:45,00.''

Žan je svoje cilje uresničil, saj je na 1. mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju z novim rekordom Slovenije 2:24.24 za mlajše mla-dince na 1000 m tekel v finalu, do-segel 7.mesto. dokazal je, da se ne boji velikih tekmovanj in final ter da na teh dosega vrhunske rezul-tate za to starostno kategorijo.

Peter KastelicFoto: Zoran Flis/siol.net

Mladi up slovenskega teka na srednje proge

28

m e n t o r i c a Elvira Sušec·olska tekmovanjaIz znanja o sladkorni bolezniRezultati šolskega tekmovanja

Cilji letošnjega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni so bili:• širjenje in poglabljanje znanja o sladkorni bolezni in o življenjskem

slogu, ki preprečuje pojave sladkorne bolezni,• motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja sladkorne

bolezni in življenjskega sloga, ki preprečuje pojave sladkorne bolezni,• spodbujanje druženja mladih z različnih šol in okolij.letošnjih priprav na šolsko tekmovanje se je udeležilo 42 učenk/cev

8. in 9. razreda. Šolskega tekmovanja, ki je bilo 15. 10. 2010, se je udele-žilo 32 učenk/cev.

Bronasto priznanje so dosegli:1. tomaž Žigon, 9. a (40 točk)2. tim Ulčar Pertot, 9. a (39 točk)3. katarina Beton, 9. b (38 točk)4. Jan Žonta, 9. b (38 točk)5. ema Babnik, 8. a (38 točk)6. Maja Matičič, 9. b (37 točk)7. Vanja Gajić, 8. a (37 točk)8. anja Hren, 9. a (36 točk)9. Maruša Slana, 8. a (36 točk)10. anja Babnik, 8. a (35 točk)11. Mitja lovrek, 9. b (35 točk)12. lara Grošelj, 8. a (35 točk)13. Urška Hribar, 8. a (34 točk)14. Maja Hočevar, 9. b (34 točk)15. Nuša Horvat Škarja, 9. b (33 točk)16. Nika Hribernik, 9. a (32 točk)17. ana kristina Bermanec, 9. a (32 točk)18. Monika Novak, 9. a (32 točk)19. timotej Čelešnik, 8. a (32 točk)20. Nik Simšič, 8. a (31 točk)21. Neja Brulc, 8. a (31 točk)22. leontina dželadini, 9. b (31 točk)23. Minela Babić, 8. a (31 točk)

Na državno tekmovanje, ki je bilo 20. 11. 2010 ob 10.00 na Srednji gostinski in turistični šoli v izoli, so se uvrstili naslednji tekmovalci: tomaž Žigon, tim Ulčar Pertot in katarina Beton.

Rezultati državnega tekmovanjatomaž Žigon 38 točk Zlato priznanjetim Ulčar Pertot 37 točk Zlato priznanjekatarina Beton 38 točk Zlato priznanje

Vsem tekmovalkam/cem za dosežene odlične rezultate iskreno čestitam.

Za proteusovo priznanje 2010/2011

tema tekmovanja v letošnjem šolskem letu je »iZBRaNe dReVe-SNe iN GRMOVNe VRSte«, učenci pa so spoznali naslednja področja:

• podrobneje so spoznali zgrad-bo, razmnoževanje in uporabnost naslednjih vrst: jelka (abies alba), tisa (taxus baccata), navadni ma-cesen (larix decidua), dob (Quer-cus robur), bukev (Fagus sylvatica), črna jelša (alnus glutinosa), robini-ja (Robinia pseudacacia), črni trn (Prunus spinosa), bela omela (Vi-scum album) in spomladanska resa (erica carnea).

• ekologijo naštetih vrst (obmo-čja razširjenosti, življenjski prostor (tip gozda, gozdni rob ...), medvr-stne odnose z vrstami, s katerimi sobivajo, prilagoditve na okolje ...),

• nastanek in zgradbo lesa, tipe cvetov in plodov pri izbranih vr-stah, razlike med kritosemenkami in golosemenkami,

• razliko med avtohtonimi in tu-jerodnimi vrstami ter posledice šir-jenja tujerodnih vrst za avtohtono rastlinstvo.

Šolsko tekmovanje je potekalo v sredo, 20. oktobra 2010, in se ga je udeležilo 20 učenk/učencev. Bronasto priznanje so dosegli:1. tomaž Žigon, 9. a (34 točk)2. katarina Beton, 9. b (32 točk)3. tim Ulčar Pertot, 9. a (31 točk)4. Nika Žibert, 9. a (30.5 točk)5. Naja Volavšek, 9. a (25 točk)6. Jan Žonta, 9. a (24,5 točk)7. timotej Čelešnik, 8. a (22.5 točk)

državnega tekmovanja, ki bo 3. 12. 2010 na OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja v Črnučah, se bodo udeležili naslednji učenci: tomaž Žigon, katarina Beton, tim Ulčar Pertot in Nika Žibert.

Za dosežene rezultate vsem is-kreno čestitam!

29

literarni kotiâek u r e j a Sabina Kirm

p o t o p i s

Literarno-geografska ekskurzijaUčenci devetih razredov smo

odšli na literarno-geografsko ek-skurzijo v četrtek, 7. oktobra 2010. Z dvema majhnima avtobusoma smo se po gorenjski avtocesti od-peljali navzgor po ljubljanski ko-tlini, proti Mojstrani. Spremljala sta nas učitelj geografije, gospod Melik, in naša razredničarka, gospa Janja Veldin.

Peljali smo se mimo kranja, če-trtega največjega mesta v Slove-niji in središča Gorenjske. tam sta nekaj časa živela in tudi umrla slo-venska pesnika France Prešeren in Simon Jenko.

Peljali smo se mimo Radovljice, ki je nastala na rečnih terasah Save dolinke in Save Bohinjke. lani smo si tam ogledali Čebelarski muzej. Pot smo nadaljevali mimo Žirovnice, najbolj severnega dela ljubljanske kotline, ki se imenuje dežela. tu se kotlina stika z zgor-nje-savsko dolino. Jesenice so in-dustrijsko mesto, znano predvsem po železarni in hokejskemu klubu. tu se je rodil tudi naš hokejist anže kopitar.

Učitelj Melik nam je na poti razlagal o gorah in ledenikih, ki so oblikovali ledeniške doline npr. Planica ... Na žalost so bile gore in kraji, mimo katerih smo hiteli, za-viti v gosto meglo, zato jih nismo videli. Najbolj zanimivo je bilo, ko je učitelj razložil, kako glede na to, ali so na bregovih rek kamni ali ne, ugotovimo, po kakšnih tleh teče reka. Če je to kraški svet, je na bre-govih le blato in mulj, saj voda raz-topi apnenčaste kamnine.

Prispeli smo do Mojstrane, ki leži v zgornjesavski dolini, ob so-točju potoka Bistrice in reke Save dolinke. Na jugozahodu pa leži tudi ledeniška dolina Vrata. Včasih

se povzpeli po strmih stopnicah v zgornje nadstropje, so lesena tla zelo škripala. Vodič nam je v sme-hu povedal, da so imela tam spal-nice mlada dekleta ter da so na ta način starši slišali, če se je katera hotela izmuzniti k ljubčku iz vasi. Hiša je danes prenovljena in je za ogled odprta že približno 30 let.

V kleti smo si ogledali razstavo o Josipu Vandotu, ki se je rodil v kranjski Gori. Najbolj mi je osta-la v spominu pripoved njegove hčere Jelke, ki je bila natisnjena na enem izmed plakatov. Spominjala se je, kako je njen oče vstajal sredi noči in spraševal njeno mamo, ali naj ubije Bedanca ali ne. Veliko je bilo tudi slik kekca in drugih likov, povezanih z njim. Videli smo tudi pisateljev in kekčev kip.

drugi del razstave je bil o zgo-dovini kranjske Gore. Všeč so mi bile slike tega kraja v preteklosti. Razstavljeni so bili še motivi s sta-rinskih razglednic, utrip z ulic in dvorišč, prevozi in kmečka opravi-la, družabno življenje in zimski ter letni športi.

Zaradi megle na žalost nismo šli na Vršič, saj ne bi ničesar videli. Na poti domov smo zaradi nesreče za nekaj časa obstali pred predorom Golovec. dan je bil zares zanimiv in z veseljem se bom še kdaj od-pravila v oba muzeja. Katarina Beton, 9. b ljubljana, 9. 10. 2010

je bila glavno smučarsko središče, nato pa jo je zamenjala kranjska Gora. V Mojstrani smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Zelo za-nimiva je bila hiška, ki je prikazo-vala planinsko kočo, v katero so se planinci zatekli pred nevihto. Notri je bil najprej uprizorjen izpad elek-trike in ko je postalo čisto temno, se je iz zvočnikov zaslišala huda nevihta. Zelo zabavno je bilo tudi plezanje z varnostnimi pasovi. Vo-dička je bila zelo prijazna, njena razlaga pa je bila zanimiva. Pove-dala nam je, kako so nastala prva slovenska planinska društva in nam pokazala značko planinskega društva, ki so jo našli v grobu pla-ninca, ki je bil nanjo tako ponosen, da so ga z njo pokopali. Povedala nam je tudi malce grozljivo zgod-bo o lovcu, ki je ustrelil medveda. ker je lovec mislil, da je žival mrtva, se ji je približal, medved pa mu je s šapo odtrgal čeljust. V muzeju je bila gneča, saj so bili tam tudi dija-ki gimnazije Poljane.

Sledil pa je še literarni del ek-skurzije in odpravili smo se naprej v kranjsko Goro. kranjska Gora je pomembno turistično in zimsko športno središče v zgornjem delu Savske doline. Je prizorišče po-membnih mednarodnih tekmo-vanj v smučarskih skokih v Planici in v alpskem smučanju na Vitran-cu. Ogledali smo si liznjekovo do-mačijo. Vodič nam je povedal, da je to značilna alpska hiša. Bila je last bogatih kmetov in je stala ob nekoč glavni poti skozi vas. Zgra-jena je bila v 17. stoletju. Pohištvo je bilo poslikano z nageljni in de-vico Marijo. izvedeli smo, da je za alpske hiše značilna strma streha, zidana klet in prvo nadstropje ter leseno drugo nadstropje. ko smo

30


kralj in kraljicaNekoč je živel kralj po imenu

Jonas. Bil je zelo bogat. imel je tri hčere in tri sinove. Nekega dne je srečal kraljico po imenu liza. Ona je bila zelo lepa in bogata. kralj jo je zaprosil za roko. liza se je vanj takoj zaljubila, zato je pokimala in mu rekla, da je poroka lahko že jutri. On se je takoj strinjal. Skupaj sta šla na ples. Rekel ji je, da ima že šest otrok. ko je odbilo pol polnoči, sta šla počasi domov. Zgodaj zju-traj sta se zmenila, kako bo poro-ka potekala. ko je odbila dvanajst popoldne, se je začela poroka. Ob enih popoldne je poroka že minila in kralj Jonas in kraljica liza sta po-stala mož in žena.

tako se zgodba srečno konča.

ŠolaŠola je lahko kot šala.V šolo hodijo otroci od 1. do 9. razreda.tam se učijo risati, pisati in abecedo.Šola je šala, saj ima vesele učitelje in učence.

Melisa Sulejmanagić, 5. a

Pisma učencev

ljubljana, 6. 11. 2010

Spoštovana gospa učiteljica Jana!

danes je minila sobota, z mami sva kuhali in pekli. Spekli sva maslene piškote in kokosovo potico, skuhali pa sva kosilo.

ko sem jaz še spala, je mami odšla v trgovino. Nakupila je vse po-trebne sestavine za piškote in potico. ko je prišla iz trgovine, sva na-redili testo za piškote. V posodi sva zmešali maslo, moko in sladkor. Potem sva pustili testo, da je počivalo, vmes je mami naredila testo za potico. Jaz sem potem oblikovala piškote in jih spekla. Na koncu sem jih še okrasila s čokolado in mrvicami. Med tem je mami spekla potico.

Z mami vas vabiva na maslene piškote in na kokosovo potico. Veseli bova če pridete.

lepo vas pozdravljam,

vaša učenka ana leben


Spoštovana učiteljica Jana!

Med jesenskimi počitnicami sem se imela lepo, saj je mami v službi vzela dopust. Za vsak dan posebej smo si pripravili načrt, ki nam ga je malo pokvarilo slabo vreme.

S sošolko Julijo smo odšli v kino, kjer nas je mami pustila, da smo si sami ogledali film Jaz baraba. Peljala nas je tudi v Mc donald’s, saj smo vsi navdušeni nad hrano, ki jo tam prodajajo. Oči se nam je popoldne pridružil v kopališču atlantis, kjer smo se skupaj kopali. Šli smo tudi v savno. Proti koncu tedna je posijalo sonce, zato smo se od-pravili na sprehod v tivoli, kjer smo se srečali s prijateljico Sašo, ki ima dojenčka. Počitnice so se zaključile z dnevom spomina na mrtve, zato smo obiskali pokopališča v ljubljani in na dolenjskem.

teden je minil zelo hitro, vas pa sem vseeno pogrešala.

lep pozdrav,

Vaša učenka tjaša Vrbinc

P. S. ko je bil čas, sem se tudi učila in brala knjigo za domače branje.

lJUBeZeNModre oči, lep nasmehiskren pogled in iskra v očeh.

Gledam te, kako žarišin slišim, kako se smejiš.

ti pa kot kamen zazrt v daljavo,ko pomisliš name skomigneš z glavo.

a ko prišel bo čas, da odstranil boš odboj,za vedno ti bo žal ker nisi bil moj.

Daša Duc, 7. a

31


IZŠTEVANKAeN, dVa – ČOFOtaeN, dVa – ČOFOta,dVa, tRi – MaČke Ni,tRi, ŠtiRi – ZdaJ Se UMiRi,ŠtiRi, Pet – MiŠk deSet,Pet, ŠeSt – StiSNi PeSt.MaČka MiŠke PRePOdiŠ,SedeM, OSeM – ti lOViŠ!

Sestavili so jo učenci 1. a razreda.

SosediNekoč sta živeli sosedi. ena je bila zelo bogata, a skopušna, ki je imela

veliko otrok, je pa bilaradovedna. Nekega dne se je v vasi pojavil revež, ki je prosil za kos

kruha pri bogati sosedi. ta mu ga ni dala in je reveža nagnala od hiše. Ustavil se je pri revni sosedi, ki ga je povabila v hišo in zanj odrezala kos kruha, ki so ga njeni otroci imeli za zajtrk, kosilo in večerjo. Revež se je do sitega najedel in napil. ko je bil že pri vratih, je rekel: »kar boš zdaj začela delati ljuba žena, delaj dokler ne bo sonce zašlo.« Revna mati je premi-šljevala, kaj naj skuha otrokom za kosilo. V shrambi ni bilo ne krompirja, ne repe in ne zelja. imela je le še nekaj sena, ki ga je hotela prodati in kupiti hrano. Prodala je seno in kupila hrano. Nekaj denarja ji je ostalo in kupila je dve kravi. Vse to je izvedela bogata soseda in je noč in dan pre-mišljevala, kako je reveža nagnala od hiše. Nekega dne se je spet v vasi pojavil revež. Bogata soseda ga je takoj povabila v hišo. Pogostila ga je z najboljšim, kar je imela. Revež se je do sitega najedel in napil. ko je že bil pri vratih, je rekel: »kar boš zdaj začela delati, delaj dokler ne bo sonce zašlo, vso srečo ti želim.« Bogata soseda je že imela pripravljeno seno, da ga bo prodala. Nato je pritekla kokoš. Podila jo je in podila ploskala z rokami: »Všc, všc«. kokoške je celo dopoldne in popoldne podila po dvorišču. Bogata soseda je bila že utrujena, zato je bila zelo vesela, ko je videla, kako sonce pravkar zahaja za goro.

Melisa Sulejmanagić, 5. a

PikaPika je lahko nakoncu stavka.Za njo se piše z veliko,če ne je že to uganka.

Pika je lahko tudi deklicas kitkami, če jo povlečeš zalase Piko boli.

Pika je lahko psiček iznaše vasi zmeraj, čekdo gre, se Pika oglasi.

Pika je lahko tudi takšnapika, ki je ni.

ampak take Pike ni v pesmici.

Melisa Sulejmanagić, 5.a


Spoštovana gospa učiteljica!

Zelo sem vesela, da sem prišla na to šolo. V razredu se z novimi sošolci kar dobro razumem, čeprav me

kdaj kaj zmede. Še vedno se mi toži po starih sošolkah in sošolcih, še vedno ne morem razumeti, da so nas delili, zato sem zaradi tega kdaj pa kdaj žalostna. Vendar bo že šlo. Med počitnicami sem se imela zelo lepo, saj sem obiskala sestro, ki študira v Valenciji (Španija). Valencia je zelo veliko in lepo mesto. ima veliko znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. Najbolj všeč mi je bila plaža ob Sredozemskem morju, ker je zelo lepa in mogočna, ter čudovit živalski vrt (pri njih BiOpark), ki je zelo lepo opremljen. Večeri so v Španiji zelo dolgi in topli, zato smo hodili kar pozno spat. Zadnji dan smo odšli na letališče, s katerega smo leteli v Madrid in nato v Benetke, od tam pa smo se odpeljali do-mov v ljubljano.

doma pridno pomagam, vadim kitaro in na druge načine prega-njam dolgčas, seveda se tudi učim, čeprav ne tako pogosto.

lepo vas pozdravljam in vam želim lep vikend.

Vaša učenka leja Hrovat PROSta URaMoj razred ves nori, moj razred ves kriči.

danes prosto uro imamomoji sošolci pa se igrajo,stoje delajo in blebetajo.

Učitelj bogi ves rdeč kriči:»en, dva, tri vse naj se umiri!«a sošolci ne nehajo,ker ne vedo,da učitelj jezen je zelo.

tudi on ne ve, kaj delal bi,pa nima drugega kot da kriči.

Ana Tasič, 6. b

32


Zlata deŽelaZlata dežela se imenuje zlata,

ker naj bi naši predniki našli tukaj zlato. tega mi še nismo vedeli. Vse se začne nekega dne …

Maša mi po šoli reče, naj malo počakam pri omaricah. Čakal sem jo, ko je prišla, mi je povedala, za-kaj se Zlata dežela imenuje zlata. Čudil sem se, a brez besed sem od-šel domov. ko sem pojedel kosilo, sem obiskal avguština, ki je ravno takrat žagal. ko sem ga o tem ob-vestil, je predlagal, če bi šli iskat zlato. Rekel sem mu: »Prav, gremo iskat zlato na Zlati grič!« Potrebo-vala bi pomoč in na najin klic sta prišla aljaž in klemen. Vsi smo šli iskat zlato za to, da bi si kupili že-lene stvari: harmoniko in druga glasbila, kakšno žival, na primer konja, da bi ga jahali, ali pa psa, ne zaradi bevskanja, ampak prijatelj-stva, ali pa bi celo odšli za en teden na počitnice – plavati po morju Bahamov. Naslednji dan smo zače-li iskati zlato v rudniku, a na našo srečo smo sprva našli pručko. kle-men je bil utrujen, a spati ni bilo časa. Vzeli smo si odmor in si med-tem podajali žogo. tudi za zdravje je bilo potrebno skrbeti, piti smo morali veliko vode, da nismo de-hidrirali. Otorinolaringolog je bil v vasi brezzvezen, samo živce je paral, smo prešli na to pogovorno temo. Naš pogovor se je končal z žvrkljanjem miši, ki nas je nekako spomnila na delo, nismo delali več kot pol ure, ko aljaž naleti na nekaj svetlečega. ko vsi prihitimo, izbije-mo malo tega kamna in na srečo: ZlatO!

Po naši neverjetni najdbi so to vas dodali na vse zemljevide in po-vrhu smo dobili vse zlato in si lah-ko uresničili naše želje.

Jan Žibert, 7. c

Res lep danMaša, avguštin, aljaž in klemen so bili zelo dobri prijatelji. Maša je

zelo dobro telovadila, saj je trenirala gimnastiko. klemen je bil odličen v plavanju in če je le našel malo časa, je šel plavat. avguštin je igral instru-ment, in sicer harmoniko. aljaž je znal žagati. Čisto vsi pa so imeli radi počitnice.

Nekega poletnega dne je Maša srečala vse tri fante in rekla: »Živijo, ali se gremo kaj igrat?« aljaž, klemen in avguštin pa so vsi skupaj rekli: »Ja!« Odločili so se, da se gredo igro s stoli. ker pa niso imeli stolov, so vzeli nekaj pručk. Povabili so še nekaj prijateljev. Za glasbo je poskrbel avguštin in prinesel svojo harmoniko. Zaigral je nanjo, ko pa je nehal igrati, so se morali posesti. igra jim je postala dolgočasna, zato so si iz-mislili novo igrico. Nekdo si je moral izmislili besedo, ki naj bi jo ostali ponovili čim večkrat. Maša se je odločila za besedo otorinolaringolog. Beseda je bila res težka in igra jim kmalu ni bila več všeč. avguštin je na

PRiJatelJi Med UŽiVaNJeMNekega dne se je avguštin učil žagati ob čudovitem žvrgolenju ptic.

Njegova mami je pri tem kuhala kosilo in slišalo se je glasno žvrkljanje jajc. Žagati je znal že zelo dobro, zato si je želel malo plavati v velikem bazenu, polnem vode. Pred tem pa je moral še pojesti kosilo. da mu ne bi bilo dolgčas v bazenu, je na plavanje povabil še dva svoja prijatelja. to sta bila klemen in aljaž.

ko je aljaž prišel do avguština, ga je pozdravil. klemen je s seboj pri-nesel žogo. Žoga je cel dan letela po zraku in padala nazaj v vodo ali v roke prijateljev. Ugotovili so, da je prijateljstvo zelo lepa stvar. Vsake to-liko časa je mimo prikorakala kakšna žival – avguštinov maček ali zajec. iz daljave se je slišal zelo lep glas čudovitega inštrumenta harmonike. Čez nekaj časa se je mimo pripeljala Maša, ki je bila na počitnicah. Zelo jo je zanimal šport. Odločila se je, da bo trenirala gimnastiko. da je bila pri gimnastiki dobra, je morala veliko vaditi. težava je nastala, ko je Mašo začelo mučiti zdravje. takrat je imela dovolj časa za spanje. enkrat je bilo nekaj narobe z njenimi ušesi, saj se je pri gimnastiki udarila v uho. Morala je h otorinolaringologu. tam so ji povedali, da je lahko srečna, ker si ušesa ni nič poškodovala. Prijatelji klemen, aljaž in avguštin so se odločili za ponovno druženje pri jahanju. Poleg tega so sklenili, da bodo tja povabili še Mašo. Jahanje je bilo vsem zelo všeč. Bilo je zelo zabavno. Odločili so se, da bodo na poti domov zavili še v trgovino. tam so bili zelo dolgo časa, vendar niso ničesar kupili. ko so se že odpravljali iz trgo-vine, je Maša v izložbi zagledala lepo pručko. Šli so v trgovino in vprašali za ceno. Cena ni bila visoka, saj je bila pručka znižana za petdeset od-stotkov. Bila je lepa in okrašena. Fantje so sklenili, da ji jo bodo kupili, saj je imela naslednji dan rojstni dan. ko so jo kupili, je bila Maša zelo vesela. Ob pozni večerni uri, ko so se vračali domov, so srečali sosedovega psa, ki je glasno bevskal.

Naslednji dan je Maša praznovala rojstni dan. Povabila je vse prija-teljice in prijatelje. Skupaj so bili zelo veseli in srečni. dolgo so uživali in sklenili, da bodo to še ponovili.

Aljaž Bricelj, 7.c

33


Pravljica o čarobnih metuljihNekje daleč za devetimi gorami

in sedmimi vodami so živeli čarob-ni metulji.

Živeli so v čudoviti deželi, kjer živa duša ne najde poti do nje. tudi za čarobne metulje nihče prav toč-no ne ve, o njem govorijo le šte-vilne legende. Nekega dne je za metulje slišal nek lovec, ki jih je na vsak način hotel imeti, saj bi z njimi izjemno obogatel. tako se je odlo-čil, da bo obiskal čarobno deželo. drugi lovci so ga svarili, češ da imajo metulji čarobno moč, vendar jih ni poslušal. Hodil je dolga tri leta, dokler ni omagal in se sesedel na kamen ob majhen potok. tedaj zasliši, da mimo njegove glave plahuta jata me-tuljev vseh mavričnih barv. Pomislil je: ''kaj, ko bi bili to čarobni metulji?'' … Naglo je vstal in sledil jati, vendar se mu je kmalu stemnilo pred očmi in zgrudil se je na trda tla. Stemnilo se je. Hodil je po ozki neshojeni poti. tedaj je zagledal pred seboj gmajno in na njej svetlobo. Hodil je in hodil in pred seboj zagledal čudežno deželo. Metulji so lahkotno plapolali čez nebo in lovec je vse polovil … razen enega. to je bil mavrični metulj. ko je metulj opazil, da njegovih vrstnikov ni, je hitro poklical vse čarobne vile. lovca so izsledile in ga odvedle na zlato goro, kjer še danes prebiva. kaj počne tam, prav nihče ne ve.

Ana Tasič, 6. b

ŠtiRJe ZaJČkiNekoč so bili zajčki:Maša, ki je želela postati daša,avguštin največji pobalin,klemen, ki se je učil kot noben,in aljaž, mehek kot bombaž.

Plavanje, jahanje in gimnastika ni-sta bila nikomur všeč,raje so sedeli na pručki in si pove-dali kakšen skeč.Radi pa so tudi poslušali žvrkljanje ptic, če jih ni bilo, pa beketanje kozic.

Njihov oče je bil otorinolaringolog,zato jih bolel ni niti najmanjši zob.kogar koli so srečali, so mu rekli ži-vijo in zaželeli zdravjater dolgo, sito in srečno zimsko spanje.

inštrument harmoniko je zaigral njihov ded,ko so na počitnicah lizali sladoled.Zares dobro žagati je znal le njihov stric,vedno je povedal kak nov vic.

Prijatelji pa so bili z vsemi živalmi,povezani so bili kakor trdni kamni.kadar so se skupaj igrali z žogo, so bili zares srečni,vsi so si želeli, da bi ti trenutki bili večni.

Avguštin Kastelic, 7. c

srečo imel s seboj žogo in skupaj so odšli do igrišča. V bližnjem grmu so zaslišali majhno žival, ki je bevskala. Odšli so pogledat, kdo je v grmu. Videli so zelo majhnega kužka. Njegovo zdravje ni bilo dobro. Odnesli so ga h korenovim, ki so imeli kmetijo. Gospod koren se je tudi spoznal na živali in vedeli so, da bo znal pomagati malemu kužku. imeli so prav. Poleg tega pa jih je za nagrado povabil še na jahanje. Jahati konja – to je bilo vsem zelo všeč! ko so nekaj časa jahali, so zaslišali žvenkljanje in Maša je takoj rekla: »V bližini so krave.« Maša je imela prav. Na travniku se je paslo pet krav in trije telički. Niso jih hoteli motiti, poleg tega pa se je že začelo mračiti. Odjahali so nazaj do kmetije in se zahvalili za prijetno ježo. Gospod koren je medtem že poskrbel za malega kužka. Sedaj nje-govo bevskanje ni bilo več tako žalostno, saj je pri korenovih dobil nov dom. klemen je obljubil, da mu bo naredil novo uto.

Prijetno utrujeni so se vračali domov. Maša je rekla: »ko pridem domov, grem samo še pod tuš in spat.« avguštin, aljaž in klemen so samo pokimali. klemen je še dodal: »danes je bil res lep dan.« Spanje se je vsem prileglo in sanjali so o tem, kakšna zanimiva doživetja jim bo še prineslo njihovo prijateljstvo. Urša Dimnik, 7. c

34


PRiJatelJi Za VSeleJ Pisalo se je leto 2010. Začela se je šola in čez čas krompirjeve počitni-

ce-jesenske. Najboljši prijatelji iz 7. c avguštin, aljaž, Maša in klemen, ki so bili iz Bizovika.

igrali so vsak po en inštrument, ki sta bila zelo zahtevna. imenovala sta se kitara in harmonika. Med jesenskimi počitnicami so se dobili v vasi pod zlato zvezdo-Bizovik ti štirje prijatelji so bili imenovani tudi Bezov-čani. Vsi pa so imeli vsaj eno dobro lastnost in ta je bila spanje. Čez nekaj časa se je Maša odločila, da bo odšla k otorinolaringologu ter okulistu. imeli so tudi svoj klub, ki se je imenoval klub najboljših prijateljev.

Njihovi pozdravi so bili živijo. Vendar so se najraje pozdravljali z: » O Bezovčan iz vasi pod Zlato zvezdo.«

Poslavljali pa z: » Čav, Bezovčan dober se naspi.« Sovražili so tri športe, ki so bili plavanje, gimnastika in jahanje, ampak

žvrklanje in levkanje- to sta dva nova športa, pri katerem gre za fizični in psihični napor.

Mašina najljubša žival je bil pes avguštinova najboljša bitja pa so bili zajčki in mucke, aljaž je imel najraje tigre in klemenu so bili najbolj pri srcu kenguruji. Njihovi najpomembnejši stvari sta bili zdravje in sreča, ki sta jim zelo pomembni in so se ju skrbno držali. Če je nekdo iz skupine zbolel, so tudi ostali trije člani naredili, da so bolni in ostali doma. Njiho-va najljubša športa pa sta bila razne igre z žogo, kot na primer nogomet, žogomet, odbojka, košarko ali rokomet. Najbolj udobna jim je bila pruč-ka, ko so sedeli in žogali drva. Napisali so tudi himno, ki so si jo izmislili, ko so sedeli in se žogali.

Glasila se je tako:

Prijatelji so čudež,ki se ne zgodi vsak dan,so kot nebo,ki z lahkoto naredihrušč in trepet.

So znamenje dobrega, veselega in spoštovanega prijateljstva, so kot druščina,ki se vedno postavi za vse in najde izgovor za skrb ali veselje.

So kot starši, ki ostanejo za vse življenje v naših srcih, so ljudje, ob katerih nam ni žal, da smoto, kar smo.

Smo kot zapuščeni otroci,ki tavajo po svetu za preživetje, a vednojim pomagamo v dobrem, da iz žalosti pridejo naveselje in dobijo novo inboljše veselje.Smo kot ptice selivke,ko gredo v toplejše kraje, a se vrnemo nazaj, ker spoznamo kaj pomeni beseda pravi PRiJatelJ!!

Ostali so bodo še naprej pravi oziroma najboljši prijatelji iz Bizo-vika, imenovani Bezovčani.

Maša Habič, 7. c

SLOVARSKA PESEMZakaj Avguštin žaga?

Ker se povsod les nalaga.

Plavanje, gimnastika in ples,vsi imajo isti dres.

Jaz pa bevskam in žvrkljam,tudi rad harmoniko igram.

Živijo, sem Aljaž.Le zakaj bonbona mi ne daš?

Otorinolaringolog pregleda Mašo,takoj nato še Dašo.

Prijateljstvo je lepo,sovraštvo pa precej slepo.

Živali so počitnic vesele,ker bodo divjino prevzele.

Inštrumenti so zelo glasni,jaz pa jim pripovedujem basni.

Klemen obožuje jahanje,igre z žogo in seveda likanje.

Na zdravje in srečo vam vsem želim,medtem ko na pručki vesel sedim.

Uroš Tesič, 7. c

Uganke za zbistritev možganov Kdor …. , ta najde1. Ni vsak ………, ki se ti smeje. 2. Ne pokrivaj ….., s slamo. 3. Vsaka …. , ima svoj strup. 4. ……. pride redko sama. 5. Zunaj …… , znotraj praznota. 6. Ni ……. brez doline.7. .... ni samo za enega.8. kdor nima ……, ima noge.9. Bolje siti ……. od lačnih.10. Veliko ........ , a malo resnice.

Kadrić Melisa, 7. a

35


intervju

Jožica kajdižučiteljica na razredni stopnji

koliko let ste učiteljica?Učiteljica sem 37 let in pol ter sem tik pred upokojitvijo. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Za ta poklic sem se odločila ker je lep in zanimiv. kateri poklic bi izbrali, če ne bi bila učiteljica?Ne vem. Že od malih nog sem si že-lela postati učiteljica in sanje so se mi uresničile. kateri učenci so vam ljubši mlaj-ši ali starejši?ljubši so mi mlajši učenci. Se spomnite kakšnega dogod-ka, ki so vam ga zagodli učenci?ko so se učenci za prvi april skrili v knjižnico, razred pa je bil prazen. ali kdaj niste znali odgovoriti na vprašanje, ki so ga zastavili učenci?Ne, oz. če kaj takega nisem vedela sem si pomagala z leksikonom. Na katerih šolah poleg OŠ Boži-darja Jakca ste še poučevali?Poučevala sem še na OŠ ketteja in Murna in OŠ Oskarja kovačiča.

Intervju pripravila Lejla Kovačević

UGaNke iN BiBaNke NaŠiH PRVOŠOlCeVkljub temu da prvošolci še ne znamo brati in pisati, smo že pravi mali pesniki in pisatelji. tako so nastale tudi te uganke in bibanke.Zbrala Iza Dojer

BiBaNkeBiBa leZeBiBa GRe,kO Pa PRide dO GORe,Je PRVOŠOlČek.Tjaž, 1. c

BiBa leZe, BiBa GRe,da Bi PRiŠla dO GORe.taM Na GORi lONČek VOde Je,a le lONČek BO SaMO NJeN.Samo, 1. č

BiBa leZe, BiBa GRe,Rada PleŠe,Rada Je.Domen, 1. č

BiBa leZe,BiBa GRe,da Bi PRePlaVala VOde.Jošt, 1. č

BiBa leZeBiBa GRe,da BO PRiŠladO GORe,taM Je NaŠla JaMiCOiN V JaMi RiBiCO.Martin, 1. c

BiBa leZe, BiBa GRe,da Bi PRiŠla dO GORe,taM Se USede Na klOPCOiN VZaMe SVOJO JOPCO.POteM GRe NaZaJ dOMOV.Ažbe, 1. č

BiBa leZe,BiBa GRe,Rada SkaČe iZ VOde.Anamarija, 1. č

UGaNkeStRiČek BOdiČekPO HRUŠke HOdi iN Rad JiH iMa.

(ŽeJ) Naja G., 1. c

SPat GRe V HiŠkO,kO Se ZBUdi,POkUka VeN.

(ŽlOP)Miha, 1. c

takO PO VOdiPlUJe,PlUJe,PlUJe,da PRide dO OBale.iŠČe VOtliNO,kJeR Je Zaklad.

(RaSUG)Maj, 1. c

SiJe, SiJeVSakO NOČ,kO Je daN, Se SkRiJe. (aNUl)Neža Š., 1. c

Velik, Velik JeNiMa NOG Niti ROk,Ni diNOZaVeR. (VUlkaN)Nejc, 1. c

MaJHeN, MaJHeN JeNekJe POd ZeMlJO Je,Ni ŽiV. (latSiRk)Damjan, 1.c

Uganke za zbistritev možganov KDO, KAJ?1. kdo v sili muhe žre? 2. kaj ima kratke noge? 3. kaj je boljše kot žamet? 4. kdo hitro strada? 5. kaj se samo hvali? 6. kdo prej melje?7. kdo devetim odgovori?8. kaj ne govori, pa premore vse?9. kdo sam sebi čas krade?10. kaj tepe le reveža?


36

B E R E M O u r e j a Sabina Kirm

Pred nami je zimski čas, ko so dne-vi vse krajši in smo najraje doma na toplem. Vaš čas je dragocen, zato ga ne zapravite za gledanje filmov, ki ste jih že večkrat videli, ali za računalniške igrice, kjer vas vedno premagajo. Ne veste kaj po-tem bi še počeli? Vam je zmanjkalo idej? Pred vami so napotki, kako svojega otroka na nevsiljiv način povabite k druženju s knjigo in z vami. Nekatere spodaj naštete predloge sem povzela po zgibanki Otrok Branje Odrasli, ki jo je izda-lo društvo Bralna značka Sloveni-je, dostopno je tudi na internetni strani društva.

KaKO lahKO starši spOdBujate OtrOKe K BranjuNa otrokov zgodnji razvoj in uče-nje ima vključevanje odraslih v interakcijo z otrokom pomembno vlogo. V razvojnem obdobju malč-ka je gledanje slikanice, lahko pa tudi že pripovedovanje ali branje zgodbe, značilna interaktivna si-tuacija med otrokom in odraslim, v katerem se jasno kažejo procesi razvoja. Gledanje slikanic, pripo-vedovanje zgodb in branje knjig otrok dojema kot posebno vrsto igre. Otroku že v zgodnjih letih be-remo, pripovedujemo in se z njim pogovarjamo. to je edina možnost in pot, kako naj otrok spozna, kaj vse se tako na čustveni ravni skri-va v pripovedovanih ali zapisanih besedah, zgodbah, pripovedih ali pravljicah. Z odkrivanjem sve-ta iz knjig pa lažje spoznava pravi svet. Za kasnejši odnos do branja so zato zelo pomembni prvi stiki s knjigo.

Branje in OtrOK V ZGO-dnjeM BralneM OBdOBjuOb otrokovem vstopu v šolo ne prenehajmo z bralnimi dejavnost-mi ob branju in po njem.

MI PA BEREMO …Otroku glasno berimo, dokler si želi.Spodbujajo otroka in mu poma-gajmo pri začetnem branju; po-slušajmo ga, ko nam glasno bere, pomagajmo mu izpopolnjevati bralno tehniko.Pomagajo pri težavah: razložimo neznane besede, preberimo en odstavek za pogum, berimo izme-nično: eno stran otrok, drugo mi. Pazimo na pravilno izgovorjavo.Otroku pomagajmo pri branju do-kler nas potrebuje!

Branje in saMOstOjni BraleCko otrok usvoji bralno tehniko in začne uživati v branju, se zdi, da vas ne potrebuje več. toda še ve-dno mu lahko berete za lahko noč, dokler vas prosi za to. Otrok ne uživa v branju, srečen je, ker smo z njim.Pogovarjamo se o knjigah, drug drugemu priporočajta knjige, po-zanimajte se, kaj otrok bere. Opo-zarjajte ga na novosti, in to ne gle-de na otrokovo starost. Pogovarjajmo se o problemih, ki jih obravnavajo knjige. tak pogo-vor lahko pomaga pri razumevanju različnih stisk in težav (medseboj-ni odnosi, nesporazumi z vrstniki, spori s starši, nasilje, odvisnosti …) ter celo pri njihovem reševanju.

KaKO OhranjaMO in raZVijaMO OtrOKOVO BralnO KuturOVčlanite otroka v splošno knjižnico. Prosite knjižničarja, naj vam svetu-jejo primerne knjige, morda tudi dVd-je, zgoščenke … Obiskujte knjižnico skupaj z otrokom, gradi-vo pa naj si izbira sam! Obiskujte (brezplačne) prireditve za otroke v knjižnici. Obiščite na primer Me-stno knjižnico Otona Župančiča, seznam prireditev si lahko ogleda-te na njihovi spletni strani.

Z otrokom pojdimo v gledališče, kino, opero, na balet; povežimo predstave z branjem, če so uprizor-jene po literarnih predlogah. Po-vežimo risanke in igrane filme na televiziji z literarnimi predlogami, poljudnoznanstvene oddaje pa s poučnimi knjigami.Za več idej lahko obiščete spletno stran http://www.zupca.net, kjer boste našli veliko zanimivih pre-dlogov za poustvarjanje in igro z vašim otrokom, aktualne novosti, povezane z branjem in literarnimi ustvarjalci. Na voljo so vam literar-ne uganke, kvizi, križanke …Z otrokom obiščimo knjigarno in mu kupimo knjigo. Podarimo mu knjigo ob praznikih, rojstnem dne-vu, novem letu; naročimo se na njegovo najljubšo revijo … V knji-garni povprašajte za akcijo knjige za vsakogar, kjer boste lahko za 3 evre razveselili svojega otroka s kvalitetno knjigo.

pOMeMBnO!!!Vzemite si čas in berite otroku vsak dan nekaj minut (10 min in več, odvisno od otrokove starosti. S sta-rejšim se pogovarjajte o knjigah).Glasno branje, pogovor z otrokom, čas, ki ga preživite skupaj so nena-domestljivi!Omejite čas za gledanje televizije in igro na računalniku – ne prepu-ščajte jim otroka. Bodite otrokom zgled – berite sami!Uživajte v druženju s knjigo in otrokom!

Knjižničarka Sabina Kirm

37

u r e j a Sabina KirmB E R E M O u r e j a Sabina Kirm

JeReMY StRONG / BRiHtaSimon, junak te zgodbe, ima vzdevek Brihta, to pa zato, ker se ukvarja s precej čudnimi stvarmi. Brihti oziroma Simonu, se življenje obrne na glavo, ko se starši ločijo in se v hišo vseli nova mačeha s svojo dolgočasno hčerko in njenim vampirskim zajcem. te-žave ima tudi s punco, ki bi jo najraje pustil, še posebej, ker se je zagledal v novo dekle na šoli. da se mu ne bi zmešalo od vseh problemov, se odloči, da bo začel risati strip ...Odlomek iz knjige:»Jaz da sem ogabna!« je zasikala. Sebe poglej. Saj ti bo v kratkem razneslo obraz.«»Zakaj pa?«»tvoj mozolj je že skoraj večji od tvojega nosu. Če bo še naprej rasel, bomo morali poklicati posebno enoto za ravnanje s kemičnimi odpadki. Če želiš, jih lahko pokličem že zdaj. lahko pa ti prinesem kakšno dolgo palico, da se ga dotakneš. ali pa mogoče kakšno vedro za njegovo vsebino.« ...

CliVe WOOdall / POGUMNO PtiČJe SRCedomišljijska zgodba o trpljenju zatiranih in njihovem boju za svobodo. deželi ptic so zavladale temne sile. Nebo so zavzele dobro organizirane jate kavk s strogimi poveljni-ki, ki so se odločile kruto iztrebiti vse ptice pevke, celo mestne golobe. izginili so že vsi kosi in lastovke, druge drobne ptice se tresejo za življenje. deželo lahko reši le junak, ki si bo drznil poleteti v daljne kraje, kjer upanje še tli in prihodnost ni odeta v črnino. a kdo si bo drznil tvegati in žrtvovati svoje življenje za svetlejši jutri? kaže, da drob-na taščica terrick res nima druge izbire, a naloga je vseeno zelo težka in nevarna …

eOiN COlFeR / ReŠitelJiirski pisatelj eoin Colfer, ki je s serijo uspešno zasvojil tudi slovenske bralce, se vrača z novim romanom, ki ga označujejo kot »križanca matrice in Oliverja twista«. V propa-dajočem Satelitskem velemestu otroci brez sponzorjev ne dočakajo petnajstega leta. 14-letni kozmo med begom iz sirotišnice za las uide smrti in se z novimi prijatelji poda v boj proti neskončno močnejšim nasprotnikom.Odlomek iz knjige:kozmo je zajel sapo. »kdo ste vi?« »Rešitelji. lovimo nadnaravna bitja, ki jih drugi ne vidijo.« »Vzemite me s sabo! drugače se bodo vrnili,« je zahropel.»kdo se bo vrnil?«»Modra bitja. Po žilah jim teče elektrika. Življenje so sesala iz mene.«

Knjižničarka Sabina

Uganke 1. UgankaMajhnica – cajnica,bokana štalica,bronasta kravica,železen teletek,lanen repek,če ga za rep pocuka,pa zamuka.

2. UgankaSeje se – pšenica ni,raste tud’ – konoplja ni,cvete celo – pa roža ni,reže se – pa zelje ni,melje se – pa žito ni,duha se – pa nagelj ni,uživa se – kadar gori,spravlja se celo v zlato.kaj nek’ – kaj nek’ je to?

3. UgankaČrn možičekmodro ždi,gode, pojein cvrči,ga poslušatihi login dobrava naokrog.

deček zjutraj v log hiti,da si godca ulovi.kdo bi godectale bil,ki se gosti ni učil.


38

B E R E M O u r e j a Sabina Kirm

Zbirka aRteMiS FOWl (avtor eoin Colfer):aRteMiS FOWl, OPeRaCiJa aRktika, NeSkONČNa ŠiFRa,ZaHRBtNa OPal, iZGUBlJeNa kOlONiJaZbirka štirih pustolovskih romanov (avtor Clive Cussler):iZGUBlJeNO MeStO, MeNJaVa POlOV, tOVOR SMRti, tROJaNSka OdiSeJaZbirka dediŠČiNa (avtor Christopher Paolini):eRaGON, NaJStaReJŠi, BRiSiNGR Zbirka NOVOHlaČNiki (avtor thomas Brezina),knjigi HOBit in GOSPOdaR PRStaNOV (avtor J. R. R. tolkien),Zbirki SOBa NOČNe MORe in kURJa POlt (avtor R. l. Stine),Zbirka VaMPiRSka akadeMiJa (avtorica Richelle Mead):VaMPiRSka akadeMiJa, ledeNi UGRiZ, POlJUB SMRti, kRVNa ZVeZaZbirka SOMRak (avtorica Stephenie Meyer):SOMRak, Mlada lUNa, JUtRaNJa ZaRJaZbirka stripov MORtadelC Pa File (avtor Francisco ibañez)Zbirka stripov aSteRiX (besedilo R. Goscinny, slike a. Uderzo)

SEZNAM MOJIH 10 NAJLJUBŠIH KNJIŽNIH ZBIRK ALI KNJIG:

Nekaj novosti s 26. slovenskega knjižnega sejma (1. do 5. december 2010)

V branje priporočam prav vse naštete knjige. Podrobneje bi predstavil prvo in zadnjo s sezna-ma.

knjižna zbirka artemis Fowl govori o mladem geniju na robu zakona, ki ima zelo sposobnega osebnega stražarja Butlerja. arte-mis načrtuje visokoleteče načrte, kako bo obogatel, in pri tem sode-luje z vilinci iz podzemlja, ki imajo mnogo bolje razvito tehnologijo kot Zemljani. V svojih dogodivšči-nah vedno rešuje cel svet. Zbirka mi je všeč, ker je napeto branje, polno dobrega humorja. V glavna junaka artemisa Fowla in Marjeto

Mali se zlahka vživiš, vilinje podze-mlje pa je zanimivo opisano.

Zbirka stripov asterix je klasika za vse bralce in ljubitelje stripov. asterix, galski vojščak iz časa Rim-skega imperija, se skupaj z naj-boljšim prijateljem Obelixom, ki je kot otrok padel v kotel s čarobnim napojem in je zaradi tega izjemno močan, podaja na različne dogodi-vščine z Rimljani, ki jih spremljajo redni pretepi z vojaki. Stripi so hec-ni in zanimivi in jih v branje pripo-ročam tudi tistim, ki nikoli ne bere-jo stripov.Luka Smrekar Voskobojnik, 5. b

39

Rdečilo za lice. Z izbiro prave barve bomo izgledali mlajši in bolj zdravi.

FrizureUrejena ženska ima tudi ureje-

no frizuro. to predvsem pomeni čiste in moderno ostrižene lase. Obliko izbiramo odvisno od oblike glave. kratke frizure so praktične in simpatične,

dolge so elegantne, a moder-ne so primerne za vse priložnosti, tako za zmenke kot za svečane pri-reditve. danes se ženske zelo rade barvajo. Pomembno je, da barva las ustreza barvi naše polti. Redna naga las pomeni lepe in zdrave lase. Redno striženje je obvezno, da obdržimo obliko pričeske.

ManikuraManikura je nega naravnih noh-

tov. Namen manikure je, da ohra-nimo naše roke in nohte zdrave. danes je zelo popularna francoska manikura. Primerna je tudi za zelo kratke nohte. Nohti so videti narav-no lepi in brezhibni. takšna mani-kura je ustrezna za vse priložnosti. Če se manikure lotimo doma, po-trebujemo ostre škarjice, kakovo-stno pilico, pilico za poliranje noh-tov, krema za roke in mandljevo olje. Če v koliko tega ne zmoremo sami, se lahko napotimo v najbližji lepotni salon. tam nam lahko noh-te še poslikajo ali okrasijo z raznimi nalepkami. Veliko žensk se danes odloča za umetne nohte. Barvo za nohte odločimo odvisno od make-upa in oblačila.

Urejena in lepa ženska je sa-

mozavestna in uspešna pri svojem delu.

Una Haznadar 5. b.

n a s v e t i u r e j a Sabina Kirm

Moda Jesenska kolekcija kaJ Ne SMe MaNJkati V tVOJi OMaRi:Jeseni se nosijo: ozke hlače (na ko-renčka), velike torbe, uhani, mini krila, spodaj pajkice ali hlačne nogavice, dolgi rokavi z odbitimi poslikavami, pasi kot modni doda-tek, kratke majice, ki so daljše in jih uporabljamo za čez hlače, šal, ga-maše.to jesen so v modi škornji brez pete, za bolj drzne pa škornji z vi-soko peto.

Za videz manekenk skrbi modna oblikovalka. Če si želiš postati mo-dna oblikovalka, se lahko vpišeš v srednjo šolo za oblikovanje. kasne-je se lahko šolanje nadaljuješ tudi v tujini.

Kaj dela modna oblikovalka? Modna oblikovalka riše odbite in dobre obleke za top model. Neka-tere samo rišejo obleke, druge pa jih za njih tudi šivajo.

Tijana Milakovič, 5. b

lepa koža, lepi lasje in lepe roke so osnova lepega videza, zato žen-ske posvečamo veliko časa negi kože, ličenju, friziranju in manikuri. Za kvalitetno nego kože moramo najprej ugotoviti, kakšen tip kože imamo: mastno, suho, normalno, mešano ali občutljivo. da bo naša koža zdrava, jo je treba redno čisti-ti z milom ali losjonom, občasno nanesti masko nanjo in jo mazati z vlažilno kremo. danes vse kreme vsebujejo nujno zaščito proti UV sončni žarkom.

Ličenje Pri ličenju je zelo pomembna

izbira barv. to je odvisno od barve polti in oči. Najpogostejše so rja-ve in modre oči. Rjavooke imajo ponavadi temnejšo polt in lahko uporabljajo hladnejše tone: rume-ne in modre. Modrooke uporablja-jo toplejše tone. Zelenooke lahko uporabljajo katere koli barve. Za zares dober make-up potrebuje-mo nekaj pripomočkov, brez kate-rih ne gre:

Hidratantna krema koži, da vla-žnost koži in koža ne bo posrkala tekočine iz pudra.

korektor, s katerim prekrijemo manjše nepravilnosti na koži.

Puder izberemo ponavadi za ton svetlejšega od naše polti.

Puder v prahu, s katerim utrdi-mo tekoči puder.

Senčilo za veke, z njim pouda-rimo ali poglobimo veko. Barve se morajo ujemati z barvo oči, las in polti.

Svinčnik za obrobo oči, ki ga iz-beremo za barvo oči.

Maskara poudari dolžino tre-palnic.

Rdečilo za ustnice imamo v raz-ličnih oblikah (svinčnik, puder, kre-ma in stik).

Svinčnik za ustnice nam poma-ga narediti obrobo ustnic.

Kako biti lepa!

40

Test: Za kateri poklic si nadarjena? katere dejavnosti ti ustrezajo glede na sposobnosti in značaj? Odkrij jih s pomočjo tega testa!Pri vsaki trditvi obkroži 0 do 3 zvezdice, simboli na začetku vrstice pa niso pomembni. Čim več zvezdic obkrožiš, tem bolj trditev velja zate.

Staršem ni treba nadzorovati tvojih domačih nalog. dobro se znaš organizirati tudi sama. imaš veliko idej, kako doma organizirati praznovanje. Vedno braniš slabotne. Prijateljica se na strinja s tabo. S prepričljivimi dokazi spremeniš njeno mnenje. V naravi si nabereš novih moči. Prijateljicam si vedno na voljo in jim pomagaš. Hkrati delaš 3 stvari, malenkost! trudiš se, da bi se prijateljice zanimale za tvoje hobije. Sovražiš ukaze . Če naj že kdo komandira , boš to ti ! Sprostiš se, če greš na sprehod. alergična si na vse, ki mislijo samo nase. Brez težav govoriš pred publiko. Všeč ti je, če te poslušajo. Predstavitve raje pripraviš sama kot v skupini. Svoje zvezke označiš in okrasiš tako, da lahko vsi prepoznajo, da so tvoji. ker si »migica«, je sedenje pri miru zate velika preizkušnja. Najprej se zaneseš nase, šele potem na skupino. Sanjaš, da bi bila super junakinja, ki bi rešila svet. Uživaš, če spoznaš nove prijateljice. enoličnost vsakdanjika te obremenjuje. Zelo dobra si v modeliranju, saj se pri tem lahko umetniško izraziš.

KOZA KLAMFZa to igro mi je povedal očetov

stric. ko so bili oni majhni, so se igrali veliko različnih iger.

izbrala sem igro koza klafm, da vam jo predstavim, kako se jo igra.

Za to igro je potrebno imeti naj-manj štiri igralce. Najprej se v pe-sek nariše igrišče, in sicer tako, da določimo dva polja: enega več jega in enega manjšega. V manjšem polju so nastavljene škatle ali plo-čevinke od pijače, tako da so zlo-žene ena na drugo v piramido. V večjem polju pa stojijo igralci, ki so pripravljeni, da mečejo kamenje v piramido. V manjše polje določijo enega, ki ga poimenujejo konzul, ta je odgovoren, da pazi na manj-še polje in pobira pločevinke, ko se te podrejo. igralci lahko takoj, ko zalučajo kamen in podrejo plo-čevinko, stečejo v manjše polje po svoj kamen, paziti pa morajo, da jih konzul ne ujame, kajti ko kon-zul postavi pločevinko nazaj, lah-ko prične v manjšem polju loviti igralce, ne smejo pa prestopiti črte manjšega polja. Če konzul ujame igralca v manjšem polju, se vloge zamenjajo in igralec postane kon-zul, konzul pa igralec.Monica Mandelj, 4. a

r a z v e d r i l oKako so se igrali naši starši

Največ obkroženih zvezdic pri : Svobodni poklici.Skupinsko delo ni tvoji močna točka … razen, če ti vodiš delo. Si precej samotarska, rada ukazuješ in slabo podpi-raš medsebojno sodelovanje. Prevzameš svoje naloge ter odgovornosti in se jih lotiš. Če bi te hotel kdo odriniti, bi si takoj izborila svoj neodvisni položaj. Bodoči poklic: di-rektorica podjetja, vodja trgovine, svobodna novinarka …Največ obkroženih zvezdic pri : Terenski poklici.delo v pisarni med polnimi omarami map in papirja bi te ubilo. V svoji koži se počutiš prijetno, če nič ne ovira tvo-je energije. tvoje sposobnosti se bodo razcvetele v stiku z naravo, še posebej, če boš vsak dan delala kaj novega. Bodoči poklic: turistična vodička, gozdarka, krajinska arhi-tekta, agronomka …Največ obkroženih zvezdic pri Ustvarjalni poklici.V povprečju imaš najmanj deset idej na minuto. tudi če od tebe zahtevajo, da se nekoliko umiriš, se tvoja domišljija ne bo ustavila. Vsaj potrudi se, da jo primerno usmeriš in ne razmetavaš kar tako. Za tako ustvarjalno punco, kot si ti, je najtežje, da uresniči svoje ideje. Bodoči poklic: foto-

grafka, igralka, stilistk novinarka , urednica, tudi obrtniški poklici: kuharica, slaščičarka, dekoraterka …Največ obkroženih zvezdic pri : Poklici v stiku z ljudmi. Si zelo družabna in klepetava, zato se brez težav v 2 minu-tah seznaniš s popolnim neznancem. Ob tebi se vsakdo hi-tro počuti domače in se navduši za tisto, kar je všeč tebi. Je pa ena težava: če se ti zazdi, da te ne poslušajo, postaneš sitna! Bodoči poklic: novinarka, učiteljica , prodajalka …

Največ obkroženih zvezdic pri : Poklici v korist drugih.Ni dvoma, da se nate lahko zanesejo. Si dobrega srca in nesebična, vedno si pripravljena pomagati drugim, svoje ugodje žrtvuješ v dobro drugih. V zameno ne pričakuješ veliko: občutek, da si sila koristna, je zate največja nagrada! Bodoči poklic: zdravnica, medicinska sestra, bolničarka, socialna delavka, odvetnica, sodelavka humanitarne orga-nizacije …

Rešitve:

Rešitve uganke: 1. ZVONeC, 2. tOBak 3. deŽNik

41

u r e j a Sabina Kirmr a z v e d r i l oMOJČECA SEDI NA KAMENJU

Za to igro mi je povedala sta-ra mama. Za to igro potrebuje-mo najmanj pet otrok, in sicer se postavijo v krog in izberejo eno deklico in enega dečka, ki stopita v sredino kroga. ta dva poime-nujejo Mojčeca in karol. Mojčeca je deklica, ki sedi na kamnu in se igra s svojim zajčkom, potem izve, da je izgubila svoj zlati prstan. k njej pristopi njen brat karol in ji reče: »Mojčeca, zakaj se jokaš?« Mojčeca odgovori: »izgubila sem svoj zlati prstan.« karol ji reče: »Ne jokaj se, Mojčeca, našel sem tvoj zlati prstan.« Potem se Mojčeca lepo zahvali in ostali otroci, ki so v krogu, se odločijo, kdo bo na-slednji Mojčeca in karol. tako se igra nadaljuje in vsak posamezno lahko odigra Mojčeco in karola po svoji želji in s svojo zgodbico.Monica Mandelj, 4. a

Kako so se igrali naši starši

RešitveKdor išče, ta najde 1. prijatelj2. ognja3. kača4. Nesreča5. lepota6. planine7. Most8. pameti9. komarji10. govorice

Kdo, kaj1. Hudič.2. laž.3. Pamet.4. kdor se dela brani.5. dobro blago.6. kdor prej pride.7. kdor molči8. Zlato.9. lenuh.10. draginja.

Mleta pečenka ali sesekljana pečenka »Stefani«

Sestavine1 kg mletega mesa (goveje, svinjsko)4 stroki česna½ štruce starega kruha (samo sredica)15 dag naribanega sira (naribani sir za pico)1 jajcesoljušna kockapoper½ l vode1 žlica smetane za kuho (po potrebi)

Postopekiz naštetih sestavin, meso, v mle-ku namočen ter ožet kruh, česen, surovo jajce, sir, sol, poper, nare-dimo maso, ki naj pol ure počiva v hladilniku.

Medtem skuhamo jajčka, jih ohladimo in olupimo.

Meso razvaljamo na alufolijo, razporedimo jajčka ter zavijemo v štruco.

V pomaščen pekač (180 sto-pinj) položimo štruco in jušno kocko. Pečemo približno pol ure. Meso se mora malo prijeti, nato zalivamo z vodo in pečemo še približno 1 uro.

ko je pečenka narejena, jo po-krijemo z alufolijo in pustimo, da počiva še približno 15 min.

Zraven ponudimo pire krom-pir in mešano solato.

Sesekljana pečenka je zelo okusna tudi ko je hladna, na pri-mer s francosko solato, ocvrtki ...

Pa dober tek!

Kaja Matjaž, 4. b

Skutina torta s kakijem

Biskvitna osnova4 jajca4 jedilne žlice sladkorja (trsnega)6 žlic moke

Nadev3 zrele kakije 0,5 litra sladke smetane0,5 kg skute6 jedilnih žlic praška za kremo za kremšnite »kremin«kremfix

PostopekPekač za torte obložimo s peki papirjem in prižgemo pečico na 200 °C.

Beljake ločimo od rumenjakov in jih z električnim stepalnikom stepemo v trd sneg. Postopno vmešamo še sladkor in rumenja-ke. Na koncu v pripravljeno maso ročno z metlico počasi vmešamo še moko in jo vlijemo v prej pri-pravljen pekač za torte. Biskvit pečemo 15 do 20 minut, da po-stane zlato rjav.

Pečen biskvit ohladmo in pu-stimo v obodu za torte.

kakije olupimo, izločimo pe-ške, meso pa pretlačimo.

Sladlo smetano stepamo z ele-ktričnim stepalnikom, da postane mazava, dodamo skuto in »kre-min« ter kremfix in počasi ročno mešamo, dodamo še pretlače-no kakijevo mezgo, zmešamo in maso stresemo na biskvit. Biskvit prej malo poškropimo z vodo, da bo torta bolj sočna.

torto postavimo za 4 do 5 ur v hladilnik, najbolje pa čez noč. Pa dober tek!

MAteja

Kuhinja

42

r a z v e d r i l o

43

r a z v e d r i l o

44


·olsko leto 2010/11 - os- · pdf fileza blago gospe mariji selšek, za...

Documents