29.1.2012

1

Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoODDELEK ZA TEHNIŠKO VARNOST

Delovne priprave in naprave II

doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str.

pisarna: FS - 414telefon: 01/4771-414

govorilne ure: boris.jerman@fs.uni-lj.si

01 UVOD 1

Delovne priprave in naprave II

Obseg predmeta:

Obveznosti:Izpit/kolokvij (pozitivno 50%)Prisotnost (frekvenca pogoj za izpit)

RŠ IŠ

Predavanja: 30 ur 20 ur

Vaje: 45 ur 20 ur

Šifra: TV2B10Število kreditnih točk (ECTS): 5

01 UVOD 2

29.1.2012

2

Informacije bodo na:• http://www.fs.uni-lj.si/lasok/ ���� Gradivo FKKT-OTV;• http://www.fkkt.uni-lj.si/si/index.php?29 (e-oglas.

deska);• VIS/ŠIS.

Objavljene vsebine:• razpisi/ocene kolokvijev/izpitov;• gradivo s predavanj/vaj (geslo);• druge s predmetom povezane informacije.

Delovne priprave in naprave II

01 UVOD 3

Cilji predmeta

01 UVOD 4

• Razširiti/poglobiti znanje o načelih varnostne tehnike.

• Globlje se seznaniti z delovanjem varovalne (zaščitne) opreme

in se usposobijo za njeno uporabo, analizo in za pomoč pri

razvoju take opreme.

• Seznaniti se z metodami za ocenjevanje tveganja in

določevanja potrebnega nivoja zaščite.

• Seznaniti se s slovensko zakonodajo ter slovenskimi in

mednarodnimi standardi z obravnavanega področja in jih

samostojno uporabljati.

29.1.2012

3

Vsebina predmeta (1/2)

01 UVOD 5

VSEBINA PREDAVANJ:

a) pregled terminologije s področja varnosti strojev (EN ISO

12100:2010(E));

b) tehnike varovanja (sodobne tehnike varovanja, posebnosti

varovanja pri posameznih vrstah strojev in naprav);

c) posamezni sistemi varovanja (mehanski, električni,

hidravlični, pnevmatski, digitalni/programirljivi sistemi);

d) obravnava ocenjevanja tveganja in določanja potrebnega

nivoja integritete varovanja;

e) obravnava primerov varnostnih ureditev/delovnih nezgod.

Vsebina predmeta (2/2)

01 UVOD 6

VSEBINA VAJ:

a) zanesljivost varovalnih sistemov;

b) ocenjevanje tveganja in iskanje ustrezne zaščitne ureditve za

konkretne primere strojev in postrojenj.

29.1.2012

4

Namesto uvoda (1/2)

01 UVOD 7

Namesto uvoda (2/2)

01 UVOD 8

NEPRAVILNOSTI:

a) velike mehanske nevarnosti - neposreden dostop do nevarnega

območja (roke, glava, hrbet) - varovanje ni zagotovljeno;

b) ni stikal za izklop v sili;

c) delo po taktu stroja – ni varnostnega več-ročnega vklopa;

d) delo po taktu stroja – utrujenost;

e) ergonomija – drža (nizko sedenje, sklanjanje/nagibanje) –

utrujenost;

f) vibracije;

g) hrup;

h) varnost delavca povsem odvisna od njegove zbranosti – npr.:

snemanje je bila motnja iz okolice.

29.1.2012

5

Nevarnost (1/2)

01 UVOD 9

(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)

Nevarnost je možen vir škode.

Nevarnost se lahko opredeli glede na izvor (npr. mehanska

nevarnost, električna nevarnost) ali glede na naravo možne škode

(npr. nevarnost električnega udara, nevarnost ureznin, nevarnost

zastrupitve, požarna nevarnost).

Nevarnost (2/2)

01 UVOD 10

(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)

Nevarnost:

- je lahko med predvideno uporabo stroja stalno prisotna (npr.

nevarno gibanje delov stroja, električni oblok med varjenjem,

nezdrava drža, emisija hrupa, visoka temperatura);

- ali pa se pojavi nepričakovano (npr. eksplozija, nevarnost

zmečkanin kot posledica nenamernega/nepričakovanega zagona,

izmet kot posledica loma, padec kot posledica pospeševanja ali

zaviranja).

29.1.2012

6

Prisotna nevarnost

01 UVOD 11

(ang.: relevant hazard, nem.: relevante Gefährdung)

Prisotna nevarnost je nevarnost, za katero je znano, da je na

stroju prisotna ali z njim povezana.

Prisotna nevarnost je določena kot rezultat enega od korakov

postopka ocene tveganja.

Opomba:

Ta izraz je vključen v osnovno izrazje standardov tipa B in C.

Pomembna nevarnost

01 UVOD 12

(ang.: significant hazard, nem.: relevante Gefährdung)

Pomembna nevarnost je prisotna nevarnost, ki od načrtovalca

zahteva izvedbo ukrepov za odstranitev ali zmanjšanje

tveganja, v skladu z oceno tveganja.

Opomba:

Ta izraz je vključen v osnovno izrazje standardov tipa B in C.

29.1.2012

7

Nevaren dogodek

01 UVOD 13

(ang.: hazardous event, nem.: Gefährdungsereignis)

Nevaren dogodek je dogodek, ki lahko povzroči škodo.

Nevaren dogodek se lahko pojavi za kratek čas ali za daljše

časovno obdobje.

Nevarno stanje

01 UVOD 14

(ang.: hazardous situation, nem.: Gefährdungssituation)

Nevarno stanje je okoliščina, v kateri je oseba

izpostavljena vsaj eni nevarnosti.

Opomba: Izpostavljenost lahko povzroči škodo takoj ali v

daljšem časovnem obdobju.

29.1.2012

8

Nevarno območje

01 UVOD 15

(ang.: hazard zone, danger zone, nem.: Gefährdungbereich)

Nevarno območje je katerikoli prostor znotraj ali v

okolici stroja, v katerem je oseba lahko izpostavljena

nevarnosti.

Tveganje

01 UVOD 16

SIST EN ISO 12100 1) Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja 2)

Tveganje je

kombinacija verjetnosti nastanka

škode in resnosti te škode.

Tveganje je

verjetnost, da nevarnost povzroči

poškodbo ali zdravstveno okvaro

(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)

1) … EN ISO 12100:2010(E) [slovenska izdaja v fazi lektoriranja]

2) … Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja, Ur.l.

RS, št. 30/2000 [Spremembe: Ur.l. RS, št. 43/2011-ZVZD-1]

?

29.1.2012

9

Preostalo tveganje

01 UVOD 17

Preostalo tveganje je tveganje, ki ostane po tem, ko so izvedeni

varovalni ukrepi.

Razlikuje se:

- preostalo tveganje po izvedbi varovalnih ukrepov s strani

načrtovalca,

- preostalo tveganje po tem, ko so bili izvedeni vsi varovalni

ukrepi.

(ang.: residual risk, nem.: Restrisiko)

Ocena tveganja (1/7)Ocenjevanje tveganja

01 UVOD 18

Ocena tveganja je celovit postopek, ki vsebuje analizo tveganja

in vrednotenje tveganja.

(ang.: risk assessment)

29.1.2012

10

Ocena tveganja

(2/7)

01 UVOD 19

(ang.: risk assessment)

Ocena tveganja

(na osnovi določenih omejitev in

predvidene uporabe stroja)

TVEGANJE

Preostalo

tveganje po

izvedbi

varovalnih

ukrepov s strani

načrtovalca

Preostalo

tveganje po tem,

ko so bili izvedeni

vsi varovalni

ukrepi

Varovalni ukrepi s strani načrtovalca

1. korak: Vgrajena varnost

2. korak: Varovanje in dodatni varovalni

ukrepi

3. korak: Navodila za uporabo1)

* na stroju

- opozorilni znaki

- opozorilne naprave

* v priročniku z navodili

Prispevek uporabnika2) Prispevek načrtovalca

Varovalni ukrepi uporabnika3)

vključno z ukrepi, ki jih je v navodilih

za uporabo predpisal načrtovalec

* Organizacija dela:

- varni delovni postopki

- nadzor

- sistem delovnih dovoljenj

* Zagotovitev in uporaba dodatne varovalne

opreme4)

* Uporaba osebne varovalne opreme

* Usposabljanje, itd.

Proces

zmanjševanja

tveganja z vidika

načrtovalca

Ocena tveganja (3/7)

01 UVOD 20

1 … Zagotovitev ustreznih navodil za uporabo je del načrtovalčevega

prispevka k zmanjšanju tveganja, vendar so dotični varovalni ukrepi

učinkoviti le, če jih uporabnik izvaja.

2 … Prispevek uporabnika so informacije, ki jih prejme načrtovalec ali od

združenja uporabnikov v zvezi s predvideno uporabo stroja na splošno ali

te, ki jih prejme od posameznega uporabnika.

3 … Med različnimi ukrepi, ki jih izvaja uporabnik ni hierarhije. Ti ukrepi v SIST

EN 12100 niso obravnava.

4 … Ti varovalni ukrepi so potrebni zaradi določenih postopkov, ki niso

vključeni v predvideno uporabo stroja oz. zaradi posebnih pogojev

postavitve, na katere načrtovalec stroja nima vpliva.

29.1.2012

11

Ocena tveganja

(4/7)

01 UVOD 21

Shematski prikaz

procesa

zmanjševanja

tveganja, ki

vsebuje stopenjski

iterativni postopek

Določitev omejitev stroja

Prepoznavanje nevarnosti

Ugotavljanje tveganja

Vrednotenje tveganja

Analiza tveganja

Ocena tveganja

Ta iterativni postopek zmanjševanja tveganja se mora izvesti

ločeno za vsako nevarnost oz. nevarno stanje ter ločeno za

različne pogoje uporabe

Je zmanjšanje

tveganja ustrezno?

Ocena tveganja (5/7)

01 UVOD 22

Analiza tveganja (ang.: risk analysis) obsega določitev omejitev stroja,

prepoznavanje nevarnosti in ugotavljanje tveganja.

Vrednotenje tveganja (ang.: risk evaluation) je presoja, izvedena na

osnovi rezultatov analize tveganja, ali so bili doseženi cilji procesa

zmanjševanja tveganja.

Ustrezno zmanjšanje tveganja (ang.: adequate risk reduction) je

zmanjšanje tveganja vsaj do nivoja, predpisanega z zakonom, ob

hkratnem upoštevanju trenutnega stanja tehnike.

29.1.2012

12

Ocena tveganja (6/7)

01 UVOD 23

Z uporabo tri stopenjskega postopka se ustrezno zmanjšanje tveganja doseže ko:

a) so obravnavani vsi pogoji delovanja in vsi intervencijski postopki;

b) so nevarnosti odpravljene ali so tveganje zmanjšano na najnižjo možno raven;

c) so vse nove nevarnosti, ki so se pojavile zaradi varovalnih ukrepov, ustrezno

obravnavane;

d) so uporabniki dovolj obveščeni in opozorjeni o preostalih tveganjih (glej 6.1,

3. korak);

e) so varovalni ukrepi medsebojno združljivi;

f) je posledicam, ki lahko nastanejo zaradi uporabe stroja, namenjenega

profesionalni / industrijski uporabi, v neprofesionalnem / ne-industrijskem

smislu, namenjena zadostna pozornost;

g) varovalni ukrepi ne vplivajo negativno na upravljavčeve delovne pogoje ali

na uporabnost stroja.

Ocena tveganja (7/7)

01 UVOD 24

Primerjava tveganj

Kot del procesa ocenjevanja tveganja se lahko tveganj primerja s tveganji pri

podobnih strojih ali delih strojev, kadar so izpolnjena naslednja merila:

a) podobni stroji so v skladu z ustreznimi standardi tipa C;

b) primerljivi so predvidena uporaba, razumno predvidljiva napačna uporaba ter

zasnova in tehnologija izdelave obeh strojev;

c) primerljive so nevarnosti in elementi tveganja;

d) primerljivi so tehnični podatki;

e) primerljivi so pogoji uporabe.

Uporaba te primerjalne metode ne odpravi potrebe po sledenju postopka

ocenjevanja tveganja, če gre za različne pogoje uporabe. Na primer, ko se

primerja uporabo tračne žage za rezanje mesa z uporabo tračne žage za razrez

lesa, je potrebno oceniti tveganja, povezana z različnimi obdelovanimi materiali.

29.1.2012

13

Varovalni ukrep

01 UVOD 25

Varovalni ukrep je ukrep za zmanjševanja tveganja, ki ga izvede:

a) načrtovalec

i. vgrajena varnost,

ii. varovanje in dopolnilni varovalni ukrepi,

iii. navodila za uporabo in/ali

b) uporabnik

i. organizacija: varni delovni postopki, nadzor, sistemi

dovoljenj za delo;

ii. zagotovitev in uporaba dodatne varovalne opreme;

iii. uporaba osebne varovalne opreme; usposabljanje).

(ang.: protective measure)

Vgrajena varnost

01 UVOD 26

Vgrajena varnost je varovalni ukrep, ki s spremembo

konstrukcije ali obratovalnih parametrov stroja odstrani

nevarnosti ali zmanjša z njimi povezana tveganja, brez uporabe

varovalne opreme.

(ang.: inherently safe design measures)

Varovanje

Varovanje je varovalni ukrep z uporabo varovalne opreme za

varovanje oseb pred nevarnostmi, ki jih ni mogoče odstraniti na

razumen način ali pred tveganji, ki jih z vgrajeno varnostjo ni

možno zadostno zmanjšati.

(ang.: safeguarding)

29.1.2012

14

Varovalna oprema

01 UVOD 27

Varovalna oprema so varovala in/ali varovalne naprave.

(ang.: safeguard)

Varovalo (1/3)

Varovalo je fizična ovira, načrtovana kot del stroja z namenom

zagotavljanja varovanja.

(ang.: guard)

Varovalo (2/3)

01 UVOD 28

Varovalo lahko deluje:

- samostojno (učinkovito le, ko je zaprto oz. varno pritrjeno na

predvideno mesto);

- v povezavi z zaporno napravo z ali brez zaklepa (zaklepanja

varovala) (učinkovito ne glede na položaj varovala).

Glede na konstrukcijo je varovalo lahko npr. ohišje, ščitnik,

pokrov, zaslon, vrata, oklep.

Izrazi za posamezne vrste varoval so določeni v nadaljevanju. Za

vrste varoval in zahteve zanje glej tudi ISO 14120.

29.1.2012

15

Varovalo (3/3)

01 UVOD 29

Vrste varoval:

a) Nepomično varovalo (ang.: fixed guard)

b) Pomično varovalo (ang.: movable guard)

c) Nastavljivo varovalo (ang.: adjustable guard)

d) Zaporno varovalo (ang.: interlocking guard)

e) Zaporno varovalo z zaklepom (ang.: interlocking guard with

guard locking)

f) Zaporno varovalo z zagonsko funkcijo oz. krmilno varovalo

(ang.: interlocking guard with start function, control guard)

Varovalna naprava

01 UVOD 30

Varovalna naprava je vsaka varovalna oprema, ki ni varovalo.

(ang.: protective device)

Zaporna naprava

Zaporna naprava je mehanska, električna ali naprava drugačne

vrste, katere namen je v določenih razmerah preprečiti nevarno

delovanje stroja (v splošnem dokler varovalo ni zaprto).

(ang.: interlocking device)

29.1.2012

16

Druge varovalne naprave

01 UVOD 31

a) Potrditvena krmilna naprava (ang.: enabeling device)

b) Zadrževalna krmilna naprava (ang.: hold-to-run control device)

c) Dvoročna krmilna naprava (ang.: two-hand control device)

d) Zaznavalna varovalna oprema - SPE (ang.: sensitive protective

equipment)

e) Aktivna optoelektronska varovalna naprava - AOPD (ang.: active

optoelectronic protective device)

f) Mehanska aretirna naprava (ang.: mechanical restraint dvice)

g) Omejevalna naprava (ang.: limiting device)

h) Krmilna naprava za koračni gib (ang.: limited movement cont. d.)

i) Oviralna naprava (ang.: impeding device)

Navodila za uporabo

01 UVOD 32

Navodila za uporabo so varovalni ukrep ločene ali kombinirane

uporabe različnih načinov sporočanja (npr. besedila, besede,

znaki, signali, simboli, diagrami) za ustrezno informiranja

uporabnika.

(ang.: information for use)

Predvidena uporaba

Predvidena (namenska) uporaba je uporaba stroja v skladu z

navodili za uporabo.

(ang.: intended use)

29.1.2012

17

Razumno predvidljiva napačna uporaba

01 UVOD 33

Razumno predvidljiva napačna uporaba je uporaba stroja na

nenačrtovan način, ki pa lahko izvira iz zlahka predvidljivega

človeškega vedenja.

(ang.: reasonably forseeable misuse)

Naloga

Naloga je določena dejavnost, ki jo izvajajo ena ali več oseb na

ali v bližini stroja v času njegove življenjske dobe.

(ang.: task)

Nepričakovan zagon, nenameren zagon

01 UVOD 34

Nepričakovan zagon/nenameren zagon je vsak zagon, ki zaradi

svoje nepričakovane narave povzroči tveganje za osebe.

Vzroki zanj so npr.:

a) ukaz za zagon, ki je posledica napake v krmilju stroja ali posledica zunanjega

vpliva na krmilje stroja;

b) ukaz za zagon, povzročen z neprimernim delovanjem na krmilni organ za

zagon ali na druge dele stroja, kot so zaznavala ali elementi za nadzor energije;

c) povrnitev oskrbe z energijo po prekinitvi;

d) zunanji/notranji vplivi na dele stroja (gravitacija, veter, samovžig pri motorjih z

notranjim zgorevanjem, itd.).

Zagon stroja znotraj običajnega niza avtomatiziranega delovnega cikla ni

nenameren, lahko pa se smatra za nepričakovanega s stališča upravljavca. V tem

primeru se nezgode preprečuje z uporabo varovalnih ukrepov.

(ang.: unexpected start-up, unintended start-up)

29.1.2012

18

Varnostna funkcija

01 UVOD 35

Varnostna funkcija je funkcija stroja, katere odpoved lahko

povzroči takojšnje povečanje tveganj(a).

(ang.: safety function)

Motnja

Motnja je nezmožnost stroja, da opravlja predvideno funkcijo.

(ang.: malfunction)

Okvara

01 UVOD 36

Okvara je stanje enote, določeno z nezmožnostjo opravljanja

zahtevane funkcije (z izjemo nezmožnosti med preventivnim

vzdrževanjem, med drugimi načrtovanimi opravili ali zaradi

pomanjkanja zunanjih virov).

Okvara je pogosto posledica odpovedi, vendar lahko nastane tudi

brez predhodne odpovedi.

V praksi se izraza »okvara« in »odpoved« pogosto uporabljata

kot sopomenki.

(ang.: fault)

29.1.2012

19

Odpoved in nevarna odpoved

01 UVOD 37

Odpoved je prenehanje zmožnosti enote, da opravlja

zahtevano funkcijo.

Po odpovedi je enota v okvari.

»Odpoved« je dogodek, za razliko od »okvare«, ki predstavlja

stanje.

Na ta način opredeljen pojem ne velja za enote, ki so sestavljene

samo iz programske opreme.

Nevarna odpoved je vsaka motnja v delovanju stroja ali v

oskrbi z energijo, ki povečuje tveganje.

(ang.: failure & failure to danger)

Odpovedi zaradi skupnega vzroka

01 UVOD 38

Odpovedi zaradi skupnega vzroka so odpovedi različnih

enot, kot posledica enega samega dogodka, pri čemer

posamezne odpovedi niso odvisne druga od druge.

(ang.: common cause failures)

Odpovedi na enak način (ang.: common mode failures)

Odpovedi na enak način so odpovedi različnih enot, ki so

odpovedale na enak način.

POZOR! Odpovedi na enak način se ne sme zamenjevati z

odpovedmi zaradi skupnega vzroka, saj so odpovedi na enak

način lahko posledica različnih vzrokov.

29.1.2012

20

Izredno stanje

01 UVOD 39

Izredno stanje je nevarno stanje, ki ga je nujno potrebno

prekiniti ali preprečiti.

Izredno stanje se lahko pojavi:

a) med običajnim delovanjem stroja (npr. zaradi človeškega

posredovanja ali zaradi zunanjih vplivov);

b) kot posledica motenj ali odpovedi kateregakoli dela stroja.

(ang.: emergency situation)

Ravnanje v sili

Ravnanje v sili so ukrepi in opravila, ki imajo za cilj

prekiniti ali preprečiti izredno stanje.

(ang.: emergency operation)

Zaustavitev v sili

01 UVOD 40

Zaustavitev v sili je funkcija, namenjena da:

a) prepreči nastajajoče ali omeji obstoječe nevarnosti za osebe

ter škodo na strojih ali proizvodih v izdelavi;

b) se jo vklopi/sproži z enim samim človekovim dejanjem.

(ang.: emergency stop, emergency stop function)

Primerjalni emisijski podatki

Primerjalni emisijski podatki so niz emisijskih vrednosti za

podobne stroje, zbranih z namenom medsebojne primerjave.

Opomba: Za primerjavo hrupa glej standard ISO 11689.

(ang.: comparative emission data)

29.1.2012

21

Emisijska vrednost

01 UVOD 41

Emisijska vrednost je numerična vrednost, ki opredeljuje

količino izpustov stroja v okolico (npr. hrup, vibracije,

nevarne snovi, sevanje).

Emisijske vrednosti so sestavni del podatkov o stroju in se uporabljajo kot

osnova za oceno tveganja.

Izraz »emisijska vrednost« se ne sme zamenjevati z izrazom »raven

izpostavljenosti«, ki količinsko opredeljuje izpostavljenost oseb izpustom v

času, ko je stroj v uporabi. Raven izpostavljenosti se lahko oceni z uporabo

emisijskih vrednosti.

Zaželeno je, da se emisijske vrednosti merijo in njihove merilne negotovosti

določajo z uporabo standardiziranih metod (da se npr. omogoči primerjava

podobnih strojev).

(ang.: emission value)

01 UVOD 42