25.1.2015

1

Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoKATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST

Strojni in gradbeni elementi

Boris Jerman

GESLO ZA ODPIRANJE GRADIVA: SI_GE

Zobniki in zobniška gonilaVir slik: M. Medič, Lesarsko strojništvo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2001

Viri slik:

[1] M. Medič, Lesarsko strojništvo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2001[2] Glodež, Ren. 2005[3] http://www.zobniki.com: Ljubo Krajnc s.p.: 24.09.2008[4] http://www.informacija.net/podrobno.asp?narocnik=3127: Janez Kunaver s.p. :

24.09.2008[5] http://www.rotis-lj.si/content.php?section=proizvodnja&page=71: Rotis d.o.o. :

24.09.2008[6] http://www.strojna.si/izdelki/gonila/zobniska_gonila: Strojna d.o.o. :

24.09.2008

25.1.2015

2

Slika 1. Vrste zobniških dvojic

Zobniki

Slika 1a. Animacija[3]

Slika 1b. Vrste zobniških dvojic

[3]

25.1.2015

3

Slika 1c. Vrste zobniških dvojic

[3]

Slika 2. Zobniki

[5]

25.1.2015

4

Slika 3. Zobniki

[4]

[4]

Slika 6. Zobniki, zobate letve, polži,

polževa kolesa, verižnikiSlika 5. Zobniki so lahko zelo veliki

Slika 4. Čelni zobnik

[4][5]

25.1.2015

5

Slika 7. Konstrukcija evolvente

1

2

3

4

5

6

7

Slika 8. Valjasti zobniki – označbe in definicije

Modul zobnika m je karakteristična dimezija, s pomočjo katere so določene

druge dimenzije ozobja

25.1.2015

6

Slika 9: Razmere med ubiranjem.

Ubirnica.

Zakon ozobja!

Ubirnica je črta, ki povezuje

posamezne dotikalne točke, v

katerih se dotikata zobna boka dveh

zob v času ko vprijemljeta, ko se

preko njiju prenaša vrtilno gibanje

in vrtilni moment. Pri evolventnih

zobnikih je ubirnica ravna črta (npr.

daljica AE na sliki).

Zakon ozobja

Dva zobnika bosta prenašala vrtilno gibanje enakomerno le, če bo

normala na skupno tangento v trenutni dotikalni točki dveh zobnih

bokov v vprijemu ves čas potekala skozi kotalno točko C.

Kotalna točka je tista dotikalna točka dveh zobnih bokov v

vprijemu, v kateri med zobnima bokoma ni drsenja, temveč le

kotaljenje.

25.1.2015

7

Slika 10. Valjasta zobniška dvojica z

ravnim čelnim ozobjem

Prestavno razmerje je v osnovi določeno kot razmerje med vrtilno hitrostjo pogonske gredi (wwww1 oz. n1) in vrtilno hitrostjo gnane gredi

(wwww2 oz. n2), iz česar se izpelje še definicija s pomočjo števila zob

verižnikov Z in kotalnimi premeri verižnikov d0:

Prestavno razmerjezobniških gonil

14

� ���

���

��

���

��

���

��

��

Kadar ima zobniška dvojica ustrezno ozobje, da velja zakon ozobja, se enakomerno vrtilno gibanje iz

pogonske gredi in pogonskega zobnika prenese kot enakomerno tudi na gnani zobnik in gnano gred.

Če je prestava i večja od 1, govorimo o zmanjševanju

(reduciranju) vrtilne hitrosti. Tako gonilo imenujemo reduktor.

Če je prestava i manjša od 1, govorimo o povečevanju

(multipliciranju) vrtilne hitrosti. Tako gonilo imenujemo

multiplikator:

�, �

�, �

i > 1 ... reduktor

i < 1 ... multiplikator

25.1.2015

8

Slika 11. Sile na zobniško dvojico s poševnim čelnim ozobjem

(vir: Glodež, Ren. 2005)

Slika 12. Polžasta zobniška dvojica

25.1.2015

9

Slika 13. Zobata letev (zobnik z neskončnim polmerom delilnega kroga)

Slika 14. Vprijem zobnika in zobate letve

Zobniška gonila –reduktorji in multiplikatorji

Slika 19. Dvostopenjski reduktor z valjastima zobniškima paroma s

poševnim ozobjem

25.1.2015

10

Dvostopenjski reduktor

i1

i2

z1z2

z3z4

Mv, nv, ωv

Mi, ni , ωi

Slika 20. Dvostopenjski reduktor z valjastim in stožčastim zobniškim parom

25.1.2015

11

Slika 21. Enostavni menjalnik s tremi prestavami – 3 x enostopenjski reduktor

Slika 22. Induktivno kaljenje zob

Slika 23. Izdelava

zobnikov

[4]

[4]

25.1.2015

12

Slika 24. Izdelava zobnikov

[4]

Sliki 25 in 26. Reduktorji

[4]

[4]

25.1.2015

13

Slika 27. Elektromotorno polžasto gonilo s prirobnico

Slika 28. Elektromotorno polžasto gonilo z nogami

25.1.2015

14

Slika 29. Elektromotorno zobniško gonilo

[6]