bibliotekarski izpiti 2015

Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center

Gradivo za pripravo na

pripravila: mag. Helena Pečko Mlekuš

Ljubljana, april 2015

Bibliotekarski izpiti 2015

Stran 3 od 32

Vsi ljudje po naravi težijo k znanju.

Aristotel

red vami je publikacija, ki smo jo pripravili z namenom, da vam bo v pomoč pri pripravi na

bibliotekarski izpit. V njej najdete informacije o opravljanju izpita, okvirna vprašanja,

priporočeno gradivo za pripravo na izpit, na koncu pa tudi seznam predmetov in

izpraševalcev.

Z opravljenim bibliotekarskim izpitom vstopate v bibliotekarsko stroko; izpit je tudi »odskočna

deska« za pridobivanje strokovnih nazivov ter eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za

vzajemno katalogizacijo.

Vabimo vas, da obiščete spletno stran NUK/Knjižničarji/ Bibliotekarski izpiti/ na naslovu:

http://www.nuk.uni-lj.si/. Tam so sproti objavljene tudi morebitne spremembe v zvezi z

izobraževanjem in bibliotekarskimi izpiti.

Želimo vam uspešno pripravo na izpit !

P

http://www.nuk.uni-lj.si/


Stran 4 od 32

Kazalo

UVOD ................................................................................................................................................................................. 5

OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA ........................................................................................................... 6

OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA ............................................................................................................................... 10

1. SPLOŠNI DEL ......................................................................................................................................................... 10

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 12

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 14

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 15

5. BIBLIOGRAFIJA ..................................................................................................................................................... 16

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 17

7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI KNJIŽNIČAR) ......................... 17

8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA

GRADIVA (BIBLIOTEKAR) ........................................................................................................................................... 18

9. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 20

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT .......................................................................................... 20

1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI ...................................................... 21

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 21

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 22

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 25

5. BIBLIOGRAFIJA ..................................................................................................................................................... 26

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 26

7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST ............................................................................. 27

8. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 27

BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014 ..................................................................................................................... 28

IZPITNI PREDMETI ....................................................................................................................................................... 30

IZPRAŠEVALCI .............................................................................................................................................................. 31

PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT ...................................................................................................................... 32


Stran 5 od 32

UVOD

V skladu z 39. členom Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001) morajo imeti strokovni

delavci knjižnic, ki izvajajo javno službo na področju knjižničarstva, opravljen bibliotekarski izpit.

Knjižnični delavec, ki nima opravljenega bibliotekarskega izpita, mora le-tega opraviti najkasneje v

dveh letih.

Zakon predpisuje tudi sprejem novega pravilnika o bibliotekarskih izpitih, ki je v pristojnosti

Ministrstva za kulturo in je še v pripravi. Tako bodo v letu 2015 strokovni delavci knjižnic

opravljali bibliotekarski izpit v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju

kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980), ki je dostopen na spletni strani NUK .

Za organizacijo in izvajanje izpitov je odgovorna Izpitna komisija, ki ima sedež v NUK, Turjaška 1,

Ljubljana.

POMEN IZPITA

Knjižnični delavci opravljajo izpit za knjižničarja, višjega knjižničarja oziroma bibliotekarja, in

sicer glede na zaključeno stopnjo izobrazbe:

- knjižničar (srednja izobrazba),

- višji knjižničar (višja izobrazba),

- bibliotekar (visokošolska oziroma univerzitetna izobrazba, prva stopnja bolonjskega študija,

magisterij, doktorat).

Z opravljenim bibliotekarskim izpitom knjižnični delavec:

- dokazuje, da je usposobljen za samostojno opravljanje strokovnih del v knjižnici;

- lahko začne postopek za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. V skladu s

Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS, št. 107/2008, 6/11 – odl.

US, 7/11 – odl. US) je opravljen bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev dovoljenja

kategorije A;

- lahko napreduje v višje strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne

nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS, št. 9/2009, 108/11).

IZOBRAŽEVANJE

Za pripravo na bibliotekarski izpit NUK izvaja in organizira naslednje tečaje:

- Tečaj za začetnike v stroki,

- Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit I in II,

- Strokovna obdelava knjižničnega gradiva,

- Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva.

Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit bo izveden v dveh delih: prvi del bo namenjen pripravi

na izpit iz splošnega dela, drugi del pa pripravi na izpit iz strokovnih predmetov, razen iz predmeta

Notranja organizacija in delo knjižnic. Za pripravo na ta izpitni predmet priporočamo obisk tečaja

Strokovna obdelava knjižničnega gradiva in Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20099&stevilka=254



Stran 6 od 32

Za uspešno pripravo na bibliotekarski izpit priporočamo tudi udeležbo na tečajih, ki jih izvajamo v

sklopu permanentnega izobraževanja knjižničnih delavcev. Tečaji, na katerih bodo kandidati

poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah, so naslednji:

- Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici,

- Iskanje in uporaba e-virov v knjižnicah,

- Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije (tečaj je

brezplačen),

- Izobraževanja za uporabnike: brezplačni tečaji za iskanje po elektronskih informacijskih virih (e-

članki in e-knjige; citatni indeksi).

Kandidatom omogočamo brezplačen dostop do elektronske različice tabel UDK. Dostop je

možen z računalnikov v informacijskem središču NUK. Lahko si ga zagotovite tudi tako, da

sporočite IP številko računalnika, s katerega boste dostopali do tabel (na naslov:

[email protected]). O podrobnostih dostopa vas bomo pravočasno obvestili na spletnih

straneh NUK (http://www.nuk.uni-lj.si/Knjižničarji/Bibliotekarski izpiti).

OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA

PRIJAVA

- Kandidate prijavijo na izpit knjižnice, v katerih so zaposleni (oziroma v katerih se

usposabljajo za pristop k izpitu).

- Prijave pošljejo na naslov: NUK, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke,

Izpitna komisija, Ljubljana, Turjaška 1.

- Kandidate prosimo, da pošljejo prijave na izpit vsaj mesec dni pred sejo Izpitne komisije.

- Izpitna komisija upošteva le prijave, ki imajo priloženo vso predpisano dokumentacijo.

- Kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo, jo mora v roku 10 dni po prejemu pisnega obvestila

dopolniti. V nasprotnem primeru Izpitna komisija njegove prijave ne upošteva.

- Za posamezni izpitni rok komisija sprejme največ 50 kandidatov in pri tem upošteva vrstni red

prijav.

- Izpitna komisija odobri pristop k izpitu le kandidatu, ki je opravil predpisano dobo

usposabljanja.

Prijava mora vsebovati:

- izpolnjeno prijavnico, na kateri naj bo naveden izpitni rok, na katerega se kandidat prijavlja.

Prijavnice so dostopne na spletni strani NUK.

- izjavo odgovorne osebe knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi šolski izobrazbi, o

trajanju in programu strokovnega usposabljanja v knjižnici in oceno dosedanjega kandidatovega

dela;

- kopijo dokazila o izobrazbi (zadnji končani šoli);

http://www.nuk.uni-lj.si/Knjižničarji/Bibliotekarski


Stran 7 od 32

- dokumentacijo o morebitnih oprostitvah oziroma dokumentacijo o že opravljenem izpitu v drugi

stroki;

- kandidati, ki se prijavijo na diferencialni izpit, k prijavi priložijo tudi kopijo potrdila o že

opravljenem bibliotekarskem izpitu oziroma navedejo datum opravljanja izpita.

Na osnovi prijave in prilog Izpitna komisija odloči, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane

pogoje in ali sme opravljati izpit v roku, za katerega se prijavlja.

Na izpit se lahko prijavijo knjižnični delavci, ki so opravili predpisano dobo usposabljanja.

Izpitna komisija priporoča vodjem (direktorjem) knjižnic, naj upoštevajo določila o dolžini

pripravniške dobe kandidatov (24. člen Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij

bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980) ter predlagajo in utemeljijo skrajšanje le v izjemnih

primerih: za kandidate, ki so posebno uspešni in predčasno usposobljeni za samostojno delo v

stroki (38. in 39. člen sporazuma).

Za kandidate, ki niso več pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako

priporoča, da se usposabljajo v skladu s 24. členom sporazuma; vsekakor pa naj doba

usposabljanja kandidatov ne bo krajša od pol leta (polni delovni čas).

ODJAVA

- Sprejemamo le pisne odjave.

- Kandidat se mora odjaviti najkasneje 7 dni pred datumom izpita oziroma takoj, ko nastopijo

okoliščine, zaradi katerih ne more opravljati izpita.

POTEK IZPITA

- Bibliotekarski izpit je usten. Kandidat je vse predmete izprašan na isti dan. Izpit je sestavljen iz

splošnega in strokovnega dela.

- Kandidat opravlja najprej splošni del. Uspešno opravljen splošni del je pogoj za opravljanje

izpita iz strokovnih predmetov.

- Splošni del je za vse kandidate enak, strokovni del pa se po obsegu in zahtevnosti razlikuje glede

na strokovni naziv, za katerega kandidat opravlja izpit (glej seznam izpitnih predmetov za

posamezne nazive).

Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta opravljati

popravni izit po preteku najmanj enega meseca.

Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov, sme ponavljati celoten

izpit na naslednjem izpitnem roku.

Kandidat lahko ponavlja izpit največ dvakrat.

Če kandidat določenega dne ne pride na izpit in za odsotnost nima opravičljivega razloga, se

šteje, da izpita ni opravil. Enako velja za kandidata, ki brez opravičljivega razloga odstopi od že

začetega izpita.


Stran 8 od 32

OPROSTITVE

Za vse oprostitve mora kandidat k prijavi na izpit priložiti ustrezne dokumente. O oprostitvah

odloča Izpitna komisija.

- Glede na zgoraj omenjeni samoupravni sporazum, so kandidati z diplomo iz knjižničarstva na

nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani oproščeni izpita iz predmetov »Zgodovina knjige in

knjižnic« in »Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva«.

- Kandidat je oproščen izpita iz splošnega dela, če je že opravil izpit v bibliotekarski stroki (če

opravlja diferencialni izpit) ali enakovreden izpit v drugi stroki (na primer na področju javne

uprave, vzgoje in izobraževanja). Pri predmetu Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva

mora izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje (Zakon o knjižničarstvu,

podzakonski akti).

- Kandidat je oproščen opravljanja izpita iz tujega jezika, če ima diplomo iz tujega jezika ali

potrdilo o opravljenem izpitu iz tujega jezika, ki ga je izdala ustrezna verificirana ustanova (na

primer Filozofska fakulteta v Ljubljani, Državni izpitni center) in iz katerega je razvidno, da

določen jezik obvlada aktivno oziroma pasivno.

Diferencialni izpit

Knjižnični delavci, ki so že opravili bibliotekarski izpit in so si v času zaposlitve v knjižnici

pridobili šolsko izobrazbo, ki je višja od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni izpit za višji

strokovni naziv.

Diferencialni izpit za naziv višji knjižničar obsega naslednje predmete:

Notranja organizacija in delo knjižnic,

Bibliografija,

Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.

Diferencialni izpit za naziv bibliotekar obsega naslednje predmete:

Notranja organizacija in delo knjižnic,

Bibliografija,

Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva,

izpit iz tujega jezika – aktivno znanje jezika.

IZPITNA TERMINA

Izpiti bodo od 1. do 5. junija (pomladanski rok) in od 30. novembra do 4. decembra (jesenski rok)

v NUK (Učilnica - Leskoškova 12).

Seji Izpitne komisije bosta predvidoma 23. aprila oziroma 27. oktobra, po teh datumih bosta

pripravljena razporeda izpitov.

Kandidat je obveščen o datumu izpita najkasneje 10 dni pred dnevom izpita (na naslov stalnega

bivališča, ki je naveden na prijavnici).


Stran 9 od 32

PARTICIPACIJA

V letu 2015 znaša participacija za opravljanje bibliotekarskega izpita 100 EUR na kandidata, cena

diferencialnega izpita pa 80 EUR.

- V skladu z določbo 8. točke 42. člena ZDDV-1 (Ur. l. RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) so

bibliotekarski izpiti uvrščeni med izobraževalne storitve, ki so oproščene plačila DDV, zato v

ceni ni vključen 22% DDV.

Participacijo nakažejo knjižnice (oziroma fizične osebe – samoplačniki) po prejemu računa na TR

pri UJP 01100-6030371984.

- Kandidat, ki se izpita ni udeležil in za odsotnost nima opravičljivega razloga, poravna

participacijo v celoti.

- Kandidat, ki se izpita iz opravičljivega razloga ni mogel udeležiti, poravna 20% participacije.

INFORMACIJE

Dodatna pojasnila o bibliotekarskih izpitih in njihovi izvedbi lahko dobite pri mag. Heleni Pečko

Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: [email protected]) in Poloni

Marinšek (tel. 01/200-11-60, elektronski naslov: [email protected]).

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]


Stran 10 od 32

OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA

Splošni del je enak za vse kandidate, ne glede na stopnjo izobrazbe.

1. SPLOŠNI DEL

Državna ureditev Republike Slovenije

Ustava

Oblika vladavine

Oblika političnega sistema

Oblika državne oblasti

Oblika državne ureditve

Načelo delitve oblasti

Pravna država

Socialna država

Človekove pravice in temeljne svoboščine

Varstvo človekovih pravic

- Enako varstvo

- Pravica do pravnega sredstva - pritožba

- Upravni spor

- Ustavna pritožba

- Pritožba varuhu človekovih pravic

- Pravica do povračila škode

Avtonomnost univerze in drugih visokih šol

Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti

Državni zbor

Državni svet

Predsednik republike

Vlada

Uprava

Sodstvo

Ustavno sodišče

Državno tožilstvo

Odvetništvo in notariat

Samouprava (lokalna in druga)

Lokalna samouprava

Odnosi delavcev v delovni organizaciji

Pogodba o zaposlitvi (sklenitev, prenehanje, suspenz)

Oblike odločanja delavcev

Obveščanje delavcev

Odgovornost delavcev

Disciplinska odgovornost

Materialna odgovornost

Kazenska odgovornost


Stran 11 od 32

Začasno in občasno delo

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Delovna knjižica

Delovno razmerje - predpisi

Delovni čas

Odmori

Pripravništvo

Poskusno delo

Izobraževanje

Razporejanje

Način sklenitve delovnega razmerja

Delo na domu

Odsotnost z dela brez nadomestila

Pogodba o zaposlitvi

Plače v zavodih

Ugotavljanje znanja in sposobnosti

Ureditev in položaj zavodov

Kaj so zavodi

Ustanovitev zavoda

Akt o ustanovitvi

Dejavnost zavoda

Organi zavoda (svet, direktor, strokovni vodja, strokovni svet)

Svet zavoda

Strokovni svet

Strokovni vodja

Direktor

Splošni akti zavoda

Povezovanje zavodov

Avtorska in sorodne pravice

Zgodovinski razvoj

Mednarodna ureditev

Avtor

Avtorsko delo

Avtorske pravice

Druge pravice avtorja

Avtorska pravica v pravnem prometu

Sorodne pravice

Uveljavljanje pravic

Varstvo pravic

Socialno zavarovanje

Vrste zdravstvenih zavarovanj (obvezno, prostovoljno)

Obvezno zavarovanje


Stran 12 od 32

Prostovoljno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje / pravice

Zdravstveno zavarovanje / predpisi

Pokojninsko zavarovanje/osebe

Pokojninsko zavarovanje/pravice

Pokojninsko zavarovanje/pokojnine

Starostna pokojnina

Invalidsko zavarovanje/osebe

Poklicna rehabilitacija

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

Razvoj pisave

Embrionalna pisava

Logogrami (piktogrami, ideogrami, determinante)

Klinopis

Hieroglifi

Črkovna pisava

Latinica

Gotica

Cirilica

Razvoj knjige

Mezopotamija (klinopisne tablice)

Egipt (papirusni zvitki)

Hebrejska knjiga

Grške knjige

Rimske knjige

Kodeksi

Posebni pojmi

Kolofon

Epigrafika

Paleografija

Ekslibris

Pisne podlage skozi stoletja

Glinaste tablice

Papirus

Pergament

Papir

Izum tiska

Pečatniki

Blokovske knjige

Inkunabule


Stran 13 od 32

Knjižnice v antiki

Mezopotamija

Egipt

Grčija

Rim

Srednjeveške knjižnice

Samostani

Univerze

Plemiške knjižnice

Razvoj knjižnic v novem veku

Francija

Anglija

Španija

Vatikan

Italija

Avstrija

Zgodovina knjigotrštva

Razvoj bibliotekarskih pravil

Zgodovina knjižnic na slovenskem

Samostani

Grajske knjižnice

Trubarjeva knjižnica

Valvasorjeva knjižnica

Semeniška knjižnica

Licejska knjižnica

NUK

Učiteljske knjižnice

Čitalništvo na Slovenskem

Razvoj ljudskih in javnih knjižnic

Zgodovina tiskarstva na slovenskem

Prvi tiskarji in papirničarji

Janez Mandelc

Janez Krstnik Mayr

Ignac Kleinmayr

Jožef Blaznik

Anton Schütz

Kandidat mora podrobneje poznati zgodovino knjižnice, kjer je zaposlen in zgodovinski razvoj

knjižničarstva v širši regiji.


Stran 14 od 32

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA

Zakonski predpisi in strokovni standardi na področju knjižničarstva

Zakon o knjižničarstvu

Zakon o obveznem izvodu publikacij

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic

Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij

Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah

Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Pravilnik o razvidu knjižnic

Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov

Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva

Strokovni standardi na področju knjižničarstva in njihov pomen

Splošna organizacija knjižničnega informacijskega sistema Slovenije

Vrste knjižnic

Načini povezovanja knjižnic: knjižnični informacijski sistem in knjižnična mreža

Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Brezplačne osnovne storitve knjižnic

Nacionalni vzajemni bibliografski sistem

Knjižnični informacijski servis

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost

Nadzor nad dejavnostjo knjižnic

Financiranje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnice

Svetovalna dejavnost na področju knjižničarstva

Knjižnična statistika: zbiranje, obdelava in predstavitev statističnih podatkov o dejavnosti

knjižnic

Vrste knjižnic

Nacionalna knjižnica: poslanstvo in naloge

Nacionalne knjižnica: naloge v okviru nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema

Visokošolske knjižnice: poslanstvo in naloge

Univerzitetne knjižnice: poslanstvo in naloge

Splošne knjižnice: poslanstvo in naloge

Osrednje območne knjižnice: poslanstvo in naloge

Šolske knjižnice: poslanstvo in naloge

Specialne knjižnice: poslanstvo in naloge

Osrednji specializirani informacijski centri: poslanstvo in naloge

http://www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=35141848

http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/navodilo_izlocanje_gradiva.pdf


Stran 15 od 32

Knjižničarska stroka

Mednarodna knjižničarska združenja ter njihove funkcije

Slovenska knjižničarska združenja ter njihove funkcije

Časopisi (revije - domače in pomembnejše tuje) s področja knjižničarstva

Etični kodeks knjižničarjev

Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in

knjižničarstva

Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev

Knjižničarski strokovni nazivi: Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični

dejavnosti

Kandidat, ki je oproščen izpita iz splošnega dela, mora pri predmetu Splošna organizacija knjižnic

in knjižničarstva izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje.

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC

Opisna katalogizacija gradiva

Naloge kataloga

pariška načela

mednarodna katalogizacijska načela

funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

Pravila za katalogizacijo

Vrste avtorstva

Vrste značnic in kriteriji za izbiro

Osebna značnica

Korporativna značnica

Stvarna značnica

Glavni in dodatni vpisi, kazalke in vodilke

Normativna kontrola

ISBD (nastanek, cilji)

Osnovna shema in raba ločil

Viri podatkov za posamezna območja – uporaba oglatih oklepajev

Značilnosti enega od območij bibliografskega opisa

Stopenjski opis – variante

Na izpitu kandidat izdela bibliografske opise za 2 enoti (za naziv knjižničar in višji knjižničar)

oziroma 3 enote(za naziv bibliotekar) knjižnega gradiva (monografske publikacije).

Vsebinska katalogizacija gradiva

Stvarni katalogi – vrste, značilnosti

Splošna načela predmetnega označevanja knjižničnega gradiva: natančnost vsebinske obdelave,

število predmetnih oznak, specifičnost predmetnih oznak, uvajanje novih predmetnih oznak,

opuščanje predmetnih oznak, selekcija

Pravila za oblikovanje predmetnih oznak:

- oblika predmetnih oznak




Stran 16 od 32

- ednina in množina

- sinonimi

- kratice

- homonimi

- kvalifikatorji

Predmetne oznake glede na vsebino, pravila za oblikovanje:

- imenske predmetne oznake

- tematske predmetne oznake

- zemljepisne predmetne oznake

- oblikovne predmetne oznake

Predmetni niz

Predmetna določila

Kazalke

Vodilke

Klasifikacija, klasifikacijski sistemi

UDK – nastanek, struktura

Splošni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba

Posebni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba

Vezni znaki

Razreševanje primerov vrstilcev UDK

5. BIBLIOGRAFIJA

Razlaga besede in pojma “bibliografija”

Moderna definicija in razlaga le-te

Zbiranje gradiva za bibliografijo

Vrste bibliografij

Popisovanje gradiva (formalni opis)

Klasifikacija gradiva (vsebinska oznaka)

Ureditev bibliografij (vrste, dobre in slabe strani vsake od njih)

Oblike bibliografij

Elementi popisa za gradivo

Nacionalna bibliografija

Smernice UNESCO za izdelavo nacionalnih bibliografij

Glavni namen Smernic UNESCO (kaj so želeli z njimi doseči)

Standardi za popis gradiva za nacionalne bibliografije

Kaj poveča uporabnost bibliografij

Bibliografija: katalog (razlike)

Univerzalna bibliografska kontrola

Kaj je bibliografska enota

Slovenska bibliografija po letu 1945

- principi in kriteriji izbora, popisa, klasifikacije, načina izhajanja

- katero gradivo zajema

Vzajemni katalog (načelna izhodišča)

Retrospektivna bibliografija pri Slovencih

Najpomembnejši bibliografi pri Slovencih


Stran 17 od 32

Razvoj tekoče nacionalne bibliografije (za različne vrste gradiva) pri Slovencih (primerjava

pred letom 1945 in po letu 1945)

Retrospektivna bibliografija člankov (Leksikografski zavod v Zagrebu)

Osebne bibliografije, založniške, pokrajinske, strokovne, bibliografije prevodov, bibliografija

bibliografij itd. (razlaga, naštej primer)

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Sestavni deli knjige

Razvoj pisne podlage, vezave in črnil ter trajnost le-teh

Papirus, pergament, papir - primerjava materialov (surovine, izdelava, trajnost)

Zgodovina papirništva

Identifikacija različnih vrst papirja ter njihova trajnost

Sestava papirja

Surovine za proizvodnjo papirja nekoč in danes

Kemijska zgradba celuloze

Razlika med celulozo, lesom in papirjem

Kislost oziroma pH papirja

Kaj je lignin in kako vpliva na trajnost papirja

Primerjava trajnosti knjižničnega gradiva, ki je nastalo v 17. in 20. stoletju

Vzroki poškodb papirja

Vpliv okolja na gradivo (zrak, temperatura, sončna svetloba…)

Optimalni pogoji hranjenja papirja

Biološki škodljivci knjižničnega gradiva

Restavriranje knjižničnega gradiva

Skladišče - izgradnja, razsvetljava, ogrevanje…

Papir in novi nosilci informacij (primerjava obstojnosti)

Fotografsko gradivo (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Gramofonske plošče (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Magnetni nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Optični nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Zaščita s prenosom na nov nosilec: primerjava postopkov prenosa na mikrofilm in digitalizacije

gradiva

Naravne katastrofe: poglavitne poškodbe pri poplavi, požaru…

Delovanje v primeru naravnih nesreč

7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI

KNJIŽNIČAR)

Informatika - dokumentalistika

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost

Podatek/informacija

Organizacija znanja

Informacijski ciklus

Diseminacija informacij

Referenčna dejavnost


Stran 18 od 32

Elektronski referenčni servis

Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,

informacijsko vedenje)

SDI

Informacijski viri

Primarni dokumenti

Sekundarne publikacije

Terciarne publikacije

Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)

Katalog

Elektronski viri na spletu

Dokumentiranje (postopek, metode)

Vsebinska katalogizacija (načini)

Povzemanje

Povzetek in izvleček

Indeksiranje

Klasificiranje

Klasifikacijski sistemi

Tezaver

Podatkovne zbirke (delitev)

Informacijska tehnologija v knjižnicah

Programska oprema v knjižnicah

Strojna oprema v knjižnicah

Kooperacija, vzajemna katalogizacija

OPAC

Odprti dostop

Elektronski časopisi

Internet, iskalna orodja in servisi na njem

Značilnosti elektronskih virov

Informacijska pismenost

Knjižnica 2.0

8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN

UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (BIBLIOTEKAR) Eksplozija informacij

Informatika – dokumentalistika

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost

Podatek/informacija

Organizacija znanja

Informacijski ciklus

Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,

informacijsko vedenje)

Iskanje informacij/poizvedovanje


Stran 19 od 32

Diseminacija informacij

Referenčna dejavnost

Elektronski referenčni servis

Referatni časopisi, signalne informacije

Sprotne poizvedbe / retrospektivne poizvedbe

SDI

Nevidni kolegij

Informacijski viri

Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)

Katalog

Retrospektivna konverzija katalogov

Elektronski viri na spletu

Primarni dokumenti

Sekundarne publikacije

Terciarne publikacije

Dokumentiranje (postopek, metode)

Vsebinska katalogizacija (načini)

Povzemanje

Povzetek in izvleček

Indeksiranje

Klasificiranje

Avtomatsko indeksiranje

Klasifikacijski sistemi

Tezaver

Podatkovne zbirke (delitev)

Sistemi za poizvedovanje

Uporabniški vmesniki

Odziv in natančnost

Relevantnost in pertinentnost

Citiranost in odmevnost

Značilnosti elektronskih virov

Informacijska tehnologija v knjižnicah

Programska oprema v knjižnicah

Strojna oprema v knjižnicah

Informacijsko-komunikacijsko omrežje v knjižnicah

Kooperacija, vzajemna katalogizacija

OPAC

FZBZ (FRBR)

Elektronski časopisi

Internet, iskalna orodja in servisi na njem

WWW (značilnosti)

Digitalna knjižnica

Digitalna skladišča (repozitoriji)

Metapodatki

URI, URL, URN


Stran 20 od 32

OAI-PMH

Odprti dostop

Tehnologije spleta 2.0 v knjižnicah

Splet 3.0

9. TUJ JEZIK

Kandidati opravljajo izpit iz tujega jezika, ki ga navedejo v prijavi na izpit.

Izbirajo med jeziki, za katere lahko zagotovimo izpraševalce (angleški, nemški, italijanski,

francoski, španski, hrvaški jezik; izjemoma madžarski jezik).

Pri izpitu je poudarek na poznavanju osnovne terminologije s področja bibliotekarstva, pri čemer

pomeni:

- pasivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku in njegov ustni prevod v

slovenski jezik;

- aktivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku, razlaga strokovnih izrazov

ter njegova ustna obnova v tujem jeziku.

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

Priporočamo naslednje strokovne časopise:

Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti - URL: http://revija-

knjiznica.zbds-zveza.si/;

Knjižničarske novice – URL: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/;

Organizacija znanja - URL: http://home.izum.si/cobiss/oz/;

Šolska knjižnica - URL: http://www.zrss.si/.

Svetujemo, da pregledate najnovejše zbornike s kongresov ZBDS (Zveze bibliotekarskih društev

Slovenije) in posvetovanj sekcij ZBDS. Številne publikacije, ki vam utegnejo koristiti pri pripravi

na izpit, so dostopne v Bibliotekarskem raziskovalnem, izobraževalnem in informacijskem centru

NUK, Turjaška 1 (4. nadstropje).

Kandidatom brez formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva priporočamo knjigo o temeljih

stroke:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo, 2010.

http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/

http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/

http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/

http://home.izum.si/cobiss/oz/

http://www.zrss.si/default.asp?rub=201


Stran 21 od 32

IZBOR PRIPOROČENEGA GRADIVA

Pripravili smo popis novejših del s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (večinoma v

slovenskem jeziku), ki so povezana z izpitnimi vsebinami in ki jih kandidati po svoji presoji

uporabljajo pri pripravi na izpit.

1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI

Predpisi so dostopni na spletnih straneh Uradnega lista RS www.uradni-list.si in Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport http://www.mizs.gov.si/ .

1. Ustava Republike Slovenije. UL RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06, 47/13.

2. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. UL RS, št. 21/95, 9/01, 30/01, 43/04, 58/04 17/2006,

139/06, 16/07, 68/08, 85/10, 47/13, 110/13.

3. Zakon o delovnih razmerjih. UL RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08, 83/09, 21/13.

4. Zakon o inšpekcijskem nadzoru. UL RS, št. 56/02, 16/07, 43/07, 40/14.

5. Zakon o javnih uslužbencih. UL RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 10/04, 23/05, 62/05, 113/05, 21/06,

23/06, 62/06, 131/06, 11/07, 33/07, 63/07, 65/08, 69/08, 74/09, 40/12 - ZUIJF.

6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS, št. 96/12.

7. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. UL RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07,

77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 100/11, 111/13.

8. Zakon o varstvu kulturne dediščine. UL RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13.

9. Zakon o zavodih. UL RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 36/00, 127/06.

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

1. Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009.

2. Berčič, Branko. O knjigah in knjižničarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.

(BiblioThecaria; 8).

3. Dolar, Jaro. Spomin človeštva. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.

4. Dolinar, France. Knjižnice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004. (BiblioThecaria;

14).

5. Dular, Anja. Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja.

Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002.

6. Golob, Nataša. Stiški rokopisi. Ljubljana: Narodna galerija, 1994.

7. Illich, Iztok. Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

8. Janeš, Lidija. Slovensko knjižničarstvo do konca reformacije. Šolska knjižnica (2009)19, str. 36-

43.

9. Kodrič-Dačić, Eva. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica

41(1997)2-3, str. 17-31.

10. Kodrič-Dačić, Eva. Neuspešni poskusi za sprejem zakona o javnih knjižnicah v Kraljevini

Jugoslaviji v letih 1929-1935. Knjižnica, 44(2000)3, str. 7-29.

11. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica

47(2003)1-2, str. 85-107.

12. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica

55(2011)4, str. 70-87.

http://www.uradni-list.si/

http://www.mizs.gov.si/
















Stran 22 od 32

13. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v

obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.

14. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185.

15. Kovač, Miha. Od katedrale do palačinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi. Ljubljana:

Študentska založba, 2009.

16. Možina, Klementina. Knjižna tipografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003 (BiblioThecaria;

13)

17. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta

bibliothecaria; 1)

18. Smolik, Marijan. Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor: Obzorja, 1975, 30 str.

(Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54).

19. Stefan, Konrad. Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana : Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009. (Monumenta

bibliothecaria ; 2).

20. Stipčević, Aleksandar. Povjest knjige. Zagreb : Nakladni zavod Matice hrvatske, 1985.

21. Vodopivec, Jedert. Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj.

Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2000.

22. Zajc, Neža. Slovanske knjige v XVI. Stoletju: med rokopisom in tiskom. Knjižnica 55(2011)4,

str. 133-146.

23. Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Knjižnica 55(2011)4. (Tematska številka).

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA

ZAKONI, PRAVILNIKI,PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI

Najnovejši zakoni, predpisi in drugi pravni akti oziroma strokovni dokumenti s področja

knjižničarstva so v celotnem besedilu dostopni na spletnih straneh NUK /Knjižničarji/Zakoni,

predpisi, načela (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/).

1. Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: NUK, 2003.

2. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Ur. List RS, št. 9/09,

108/11.

3. Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. UL RS, št. 107/08, 6/11 – odl. US,

7/11 – odl. US.

4. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Ur. List RS št. 42/04, 14/09.

5. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. UL RS, št. 88/03.

6. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. UL RS, št. 73/03,

70/08, 80/12.

7. Pravilnik o razvidu knjižnic. UL RS, št. 105/03.

8. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij. UL RS, št. 90/07.

9. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. UL RS, št. 90/07.

10. Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. UL SRS,

št. 30/80.

11. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. UL RS, št. 29/03.

12. Zakon o knjižničarstvu. UL RS, št. 87/01, 96/02 – ZUIJK.



Stran 23 od 32

13. Zakon o obveznem izvodu publikacij. UL SRS, št. 69/06, 86/09.

VRSTE KNJIŽNIC

Nacionalne knjižnice 1. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica

47(2003)1-2, str. 85-107.

2. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica

55(2011)4, str. 70-87.

3. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenika. Knjižnica 47(2001)1-2, str. 85-107.

4. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenska nacionalna knjižnica. Knjižnica 49(2005)3, str. 139-153.

5. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v

obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.

6. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185.

7. Slovenska nacionalna knjižnica: ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno

knjižnico. Ljubljana: NUK, 2006.

Visokošolske knjižnice

1. Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev: zbornik referatov. 5.

skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske

knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.-18. oktober 2012. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev

Slovenije, 2012.

2. Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah: zbornik prispevkov. 3. skupno posvetovanje

specialnih in visokošolskih knjižnic, Ljubljana, 23. oktober 2008. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2008.

3. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih

društev Slovenije, 2010.

4. Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: zbornik prispevkov 4. skupnega

posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze

bibliotekarskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.

5. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer

visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.

6. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih

knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL:

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STA

NDARDI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf

Splošne knjižnice

1. Bon, Milena. Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2009. Knjižnica 55(2011)2-3,

str. 203-222.

2. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2002.

3. Kozinc, Željko. Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2007.

4. Nielse, Gyda Skat. Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2007.

5. Novljan, Silva. Apologija za krajevno knjižnico. Knjižnica 57(2013)1, str. 15-47.

6. Novljan, Silva . Domoznanska zbirka: neizkoriščene zmožnosti?. Knjižnica, 49(2005)3, str.

7-37.

7. Novljan, Silva. Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48 (2004)3, str. 107-124.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDARDI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf



Stran 24 od 32

8. Novljan, Silva. Načrtujemo knjižnico. Knjižnica, 44 (2000)1-2, str. 35-56.

9. Rampih, Slavica. Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih


10. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Ljubljana:

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005. URL: http://www.kultura.gov.si

11. Strategija razvoja splošnih knjižnic 2013-2020. URL: http://www.zbds-

zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/strategija_razvoja_splosnih_knjiznic_predlog_za_ra

zpravo_strokovne_javnosti_avg_sep2012.pdf

12. Vodeb, Gorazd. Združevanje različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini. Knjižnica 52(2008)2-3,

str. 29-47.

13. Zagovorništvo v knjižnici: kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? Grosuplje: Jara, Zavod

za razvoj knjižnic, 2013.

Šolske knjižnice

1. IFLA/UNESCO: manifest o šolskih knjižnicah : šolska knjižnica pri učenju in poučevanju za

vse. Šolska knjižnica, 11(2001)3, str. 138-139.

2. IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 13(2003)3, str. 115-124.

3. Steinbuch, Majda. Šolska knjižnica in knjižničar v sistemu. Šolska knjižnica 21(2011)1, str. 17-

25.

4. Zwitter, Savina. Pedagoško delo v šolski knjižnici . Ljubljana : Modrijan, 2012. ISBN 978-961-

241-679-9.

Specialne knjižnice

1. Dular, Anja. Muzej in muzejska knjižnica ter šola in šolska knjižnica. Šolska knjižnica (2009)4,

str. 212-217.

2. Knjižnice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih


3. Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. Ljubljana: 2000. URL:

http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2007/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf

4. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza

stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.

5. Vovk, Damjana, B. Badovinac. Pregled organiziranosti knjižničnih storitev za slepe in

slabovidne v izbranih državah. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 33-61.

KNJIŽNIČARSKA STROKA

1. Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. Knjižničarske novice, 5(1995)12, priloga. URL:

http://www.nuk.uni-lj.si/ knjižničarji / Etični kodeks slovenskih knjižničarjev.

2. Deklaracija o knjižnicah in trajnostnem razvoju. URL: http://www.zbds-

zveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.asp.

3. Glasgowska deklaracija o knjižnicah, informacijskih storitvah in intelektualni svobodi. URL:

http://www.zbds-zveza.si/glasgowska_deklaracija.asp.

4. Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov = Library: open space for dialogue

and knowledge: proceedings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije,

Maribor, 20.-22. oktober 2011. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2011.

5. Lyonska deklaracija. URL: http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/lyonska_deklaracija.

http://www.kultura.gov.si/

http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/strategija_razvoja_splosnih_knjiznic_predlog_za_razpravo_strokovne_javnosti_avg_sep2012.pdf



http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2007/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf


http://www.zbds-zveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.asp

http://www.zbds-zveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.asp

http://www.zbds-zveza.si/glasgowska_deklaracija.asp


Stran 25 od 32

6. Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Ljubljana, 2004. URL: http://www.zbds-

zveza.si/manifest.asp.

7. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta

bibliothecaria; 1).

8. Rubin, Richard. Fundations of library and information science. New York: Neal-Schuman

Publishers, 2010.

9. Skupaj smo močnejši [Elektronski vir] : povezovanje, sodelovanje in etično delovanje : zbornik

povzetkov / Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Laško, 18.-19.

september 2014. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2014.

10. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih

knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDAR

DI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC

OPISNA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Abecedni imenski katalog. Ljubljana: NUK, 1967.

2. ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih

publikacij. Druga predelana izdaja. Ljubljana: NUK, 1997.

3. ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih

kontinuiranih virov. Ljubljana: NUK, 2005.

4. ISBD(CM): mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Ljubljana: NUK,

1999.

5. ISBD (ER): mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. Ljubljana: NUK,

2000.

6. ISBD(G): splošni mednarodni standardni bibliografski opis. Ljubljana: NUK, 1997.

7. ISBD(M): mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Ljubljana: NUK,

1997.

8. ISBD(NBM): mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Ljubljana: NUK,

1997.

9. ISBD(PM: mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. Ljubljana: NUK, 1988.

10. Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu, oktobra 1961.

Knjižnica 5(1961)1-4, str. 110-117.

11. Oblika in struktura korporativnih značnic. Ljubljana: NUK, 1998.

12. PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. Ljubljana: NUK, 2001.

13. Priročnik za UNIMARC. Format za normativne podatke. Ljubljana: NUK, 2003.

14. Smernice za normativne zapise in napotila. Ljubljana: NUK, 2004.

15. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko

bibliotekarsko društvo, 1983-1986, 1. in 2. del.

16. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Razlage strokovnih izrazov

in stvarni kazali. Ljubljana: NUK, 1998.

17. Značka: priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji. Ljubljana: NUK, 2001.

http://www.zbds-zveza.si/manifest.asp

http://www.zbds-zveza.si/manifest.asp




Stran 26 od 32

VSEBINSKA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer

visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.

2. Priročnik za UNIMARC. Ljubljana: NUK, 1999.

3. Splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in

geslovnik. Ljubljana: NUK, 2002. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/.

4. Sternad, Metka. Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva: učno gradivo. Ljubljana: NUK,

2014. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/2014/Vsebinska_obdelava.pdf

5. Šauperl, Alenka. Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za študentke in študente

bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.

6. Univerzalna decimalna klasifikacija: priročnik. Ljubljana: NUK, 2006.

7. Univerzalna decimalna klasifikacija MRF 2006. URL: http://www.nuk.uni-

lj.si/udcmrf2006/GlavnaTabela.aspx).

5. BIBLIOGRAFIJA

1. Kocijan, Gregor. Bibliograf Janko Šlebinger (1876-1951). Knjižnica 45 (2001)1-2, str. 7-22.

2. Logar, Janez. Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana, 1970, 282 str.

3. Mišković, Veselin. Na začetku je (bila) knjiga: bibliografija na Slovenskem. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010.

4. Munda, Jože. Knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983, 104 str. (Literarni leksikon,

22).

5. Škerget, Daniela, B. Rifl. Spletni viri in Slovenska bibliografija : študija primera. Knjižnica 58

(2014) 1-2, str. 35-56.

6. Šušterčič, Marjeta, B. Rifl. Izbor gradiva za Slovensko bibliografijo: s posebnim poudarkom na

selekciji člankov. Knjižnica 54 (2010)4, str. 119-135.

7. Veselko, Maks. Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo,

1984.

8. Wagner, Lidija. Slovenska bibliografija : prikaz stanja glede na priporočila UNESCO za

izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. Knjižnica 44 (2000)1-2, str. 113-120.

9. Žumer, Maja. Nacionalne bibliografije – njihova zgodovina in pomen. Knjižnica 44 (2000)1-2,

str. 89-111.

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Gspan, Alfonz. Konzerviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Ljubljana: Pedagoška

akademija, 1966.

2. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv RS, 2005 (BiblioThecaria; 7. Prevodi; 2)

3. Malešič, Jasna, Andrej Štolfa. Zaščita najstarejšega fotografskega gradiva v Narodni in

univerzitetni knjižnici. Konservator-restavrator (2009), str. 34.

4. MATERIALNO varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena depojev v

osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana : Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino, 2012 .

http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/geslovnik.html

http://www.nuk.uni-lj.si/udcmrf2006/GlavnaTabela.aspx

http://www.nuk.uni-lj.si/udcmrf2006/GlavnaTabela.aspx


Stran 27 od 32

7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST

1. Bawden, David, Robinson, Lyn. Introduction to information science. London: Facet

Publishing, 2012.

2. Bešter, Tomaž. Knjižnično informacijsko znanje. Šolska knjižnica 21(2011), str. 52-53.

3. Bešter, Tomaž. Smernice IFLA za digitalno referenčno službo. Šolska knjižnica 19(2009), str.

159-170.

4. Darnton, Robert. Zadeva: knjiga : preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljubljana : Cankarjeva

založba, 2011.

5. Eržen, Matjaž. E-knjige: dileme, težave in realnost v knjižnicah Univerze v Ljubljani.

Knjižnica 55(2011)2-3, str. 129-145.

6. Ljubljana vBiTiH – BiTi v Ljubljani. Prispevki iz prvega ljubljanskega kongresa digitalizacije

kulturne dediščine. Knjižnica 56 (2012)3 (Tematska številka).

7. Ločniškar-Fidler, Mateja. E-založbe, e-knjige, bralniki, knjižnice in avtorske pravice. Šolska

knjižnica (2009)19, str. 155-158.

8. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih


7. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza

stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.

8. Trajno ohranjanje digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica 55 (2011), 1 (Tematska številka).

8. TUJ jezik

Pri izpitu iz tujega jezika kandidat dokazuje, da obvlada terminologijo s področja bibliotekarstva in

informacijske znanosti. Priporočamo, da prebirate strokovne knjige in članke v ustreznih tujih

jezikih ter da si na spletu ogledate predstavitvene strani tujih knjižnic.

Predlagamo, da obiščete spletno stran mednarodnega združenja IFLA (URL: http://www.ifla.org/),

kjer najdete strokovne publikacije v več svetovnih jezikih.

Publikacije v tujih jezikih, ki vam utegnejo koristiti pri izpitu iz tujega jezika:

ANGLEŠČINA

1. Harrison, C., Beenham R. The Basics of Librarianship. - London: Clive Bingley, 1989.

2. Kanič, Ivan: Angleško - slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana: Narodna in

univerzitetna knjižnica, 2002.

3. Marinko, Irena. English for librarians - Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2003. (BiblioThecaria; 12).

HRVAŠČINA

1. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice. -

2. izd. - Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986. (Posebna izdanja / Hrvatsko

bibliotekarsko društvo ; knj. 5)

2. Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. URL:

http://www.hkdrustvo.hr/vbh.

NEMŠČINA

1. Hacker, Rupert: Bibliothekarisches Grundwesen. - München: K. G. Saur, 1989.

http://www.ifla.org/


Stran 28 od 32

BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014

Bibliotekarske izpite smo v letu 2014 izvajali v skladu s Samoupravnim sporazumom o

pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke – UL SRS, št. 30/80.

Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je bilo 49, uspešno ga je opravilo 48

kandidatov ali 98 %. Glede na vrsto knjižnice je bilo največ kandidatov iz splošnih knjižnic (izpit

je opravilo 30 kandidatov ali 63 % vseh), sledjo specialne knjižnice 6 kandidatov ali 13 %), šolske

knjižnice (5 kandidatov ali 10 %), visokošolske knjižnice (opravilo ga je 5 kandidatov ali 10 %),

NUK (2 kandidata ali 4 %).

Glede na strokovni naziv je bilo največ kandidatov za naziv bibliotekar (39 kandidatov ali 81 %),

za strokovni naziv knjižničar jih je bilo 5 (11 %), za naziv višji knjižničar pa 4 kandidati (8 %).

Polovica kandidatov za bibliotekarski izpit je imela formalno (visokošolsko) bibliotekarsko

izobrazbo.

Slika 1: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata (20052014)

Slika 2: Bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014)

0

10

20

30

40

50

60

70

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

SPLOŠ ŠOL SPEC VISOK NUK

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

KNJIŽNIČAR VIŠJI KNJIŽNIČAR BIBLIOTEKAR


Stran 29 od 32

leto knjižničar višji

knjižničar bibliotekar skupaj

2005 6 (9%) 1 (2%) 58 (89%) 65

2006 7 (9%) 4 (5%) 66 (86%) 77

2007 6 (8%) 1 (1%) 73 (91%) 80

2008 12 (13%) 4 (4%) 76 (83%) 92

2009 18 (17%) 6 (6%) 80 (77%) 104

2010 5 (5%) 2 (2%) 95 (95%) 102

2011 23 (24%) 2 (2%) 70 (74%) 95

2012 18 (21%) 3 (4%) 64 (75%) 85

2013 11 (17%) 5 (7%) 50 (76%) 66

2014 5 (11%) 4 (8%) 39 (81%) 48

Tabela1: Opravljeni bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014)


Stran 30 od 32

IZPITNI PREDMETI

Izpitni predmeti Strokovni naziv

1.

Splošni del

K

VK

VK-PA

B

2.

Zgodovina knjige in knjižnic

K

VK

-

B

3.

Splošna organizacija knjižnic in

knjižničarstva

K

VK

-

B

4.

Notranja organizacija in delo knjižnic

K

VK

VK-PA

B

5.

Bibliografija

K

VK

VK-PA

B

6.

Zaščita knjižničnega gradiva

K

VK

VK-PA

B

7.*

Informacijska služba in uporaba

knjižničnega gradiva

-

VK

VK-PA

-

8.**

Osnove informacijsko dokumentacijske

dejavnosti in uporaba knjižničnega

gradiva

-

-

-

B

9.

Tuj jezik – aktivno

-

-

-

B

10.

Tuj jezik – pasivno

K

VK

VK-PA

B

Strokovni nazivi:

K – knjižničar

VK – višji knjižničar

VK – PA – višji knjižničar (končana Pedagoška akademija – knjižničarstvo)

B – bibliotekar

*predmet opravljajo kandidati za naziv višji knjižničar

** predmet opravljajo kandidati za naziv bibliotekar


Stran 31 od 32

IZPRAŠEVALCI

Izpitni predmet Izpraševalci

1. Splošni del Borut Abram

Janja Žlogar Piano

2. Zgodovina knjige in knjižnic mag. Marijan Rupert

dr. Sonja Svoljšak

3. Splošna organizacija knjižnic in

knjižničarstva

mag. Gorazd Vodeb

mag. Helena Pečko Mlekuš

4. Notranja organizacija in delo knjižnic

(opisna in vsebinska katalogizacija

gradiva)

Opisna katalogizacija:

Irena Kavčič, Mojca Trtnik,

Valentina Velkavrh

Vsebinska katalogizacija:

Metka Sternad, mag. Darija

Rozman

5. Bibliografija Marjeta Šušterčič

6. Zaščita knjižničnega gradiva Andreja Kozjek, dr. Jasna Malešič,

Andrej Štolfa

7. Informacijska služba in uporaba

knjižničnega gradiva

dr. Alenka Kavčič-Čolić

Srečko Bončina

8. Osnove informacijsko dokumentacijske

dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva

dr. Alenka Kavčič-Čolić

Srečko Bončina

9. Tuj jezik

angleški mag. Helena Pečko Mlekuš,

Irena Kavčič, Irena Sešek

nemški Irena Kavčič

hrvaški

Tereza Poličnik-Čermelj, Irena

Sešek

italijanski

Marjeta Šušterčič

Vesna Cej

francoski mag. Helena Pečko Mlekuš

madžarski Rajsli Emese

Priimek in ime kandidata

_________________________________________________________________________

Stalni naslov

_________________________________________________________________________

NUK

Izpitna komisija

Turjaška 1

1000 Ljubljana

PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

za strokovni naziv ______________________________

izpitni rok ________________________

Podatki o kandidatu (Prosimo, izpolnite s tiskanimi črkami)

1. Priimek (dekliški priimek)

in ime

2. Rojstni podatki

(datum in kraj rojstva)

3. Izobrazba

(zadnja končana šola, smer)

4. Telefonska številka

5. Elektronski naslov

6. Ustanova, kjer je kandidat

zaposlen

(naziv, naslov, telefon)

7. Plačnik participacije za izpit

(naziv, naslov, poštna številka)

8. Plačnik - davčni zavezanec

(obkroži)

DA NE

davčna številka

9. Naziv delovnega mesta

kandidata,

oddelek (služba; enota)

10. Doba usposabljanja

v knjižnični dejavnosti

(pripravniška doba)

od

do

11. Skupna delovna doba

____ let ____ mesecev

od tega v knjižnični dejavnosti

____ let ____ mesecev

12. Kandidat je že opravil strokovni

izpit v drugi stroki

(navedite stroko in datum)

13. Kandidat želi opravljati izpit iz

naslednjih tujih jezikov

aktivno znanje pasivno znanje

14.

V skladu s predpisi

1.

kandidat prosi za oprostitev

opravljanja

2.

naslednjih izpitnih predmetov

3.

4.

Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe Bibliotekarskega

raziskovalnega, izobraževalnega in informacijskega centra, in sicer v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih

podatkov.

Podpis kandidata Podpis odgovorne osebe

ŽIG

V/Na ......................................, dne ........................

Priloge:

Participacijo za bibliotekarski izpit ________ EUR bomo poravnali po prejemu računa na TR pri UJP

01100-6030371984.

bibliotekarski izpiti 2015

Documents