Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center

Gradivo za pripravo na

pripravila: mag. Helena Pečko Mlekuš

Ljubljana, februar 2016

1

Naložba v znanje daje najvišje dividende.

BENJAMIN FRANKLIN

ričujočo publikacijo smo pripravili z namenom, da vam bo v pomoč pri pripravi na bibliotekarski izpit. V njej najdete informacije o opravljanju izpita, okvirna vprašanja, priporočeno gradivo za pripravo na izpit, na koncu pa tudi seznam predmetov in izpraševalcev.

Z opravljenim bibliotekarskim izpitom vstopate v bibliotekarsko stroko; izpit je tudi »odskočna deska« za pridobivanje strokovnih nazivov ter eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. Vabimo vas, da obiščete spletno stran NUK/Knjižnice in knjižničarji/ Bibliotekarski izpiti/ na naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/, kjer so sproti objavljene tudi morebitne spremembe v zvezi z izobraževanjem in bibliotekarskimi izpiti.

Želimo vam uspešno pripravo na izpit!

P

1

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................................................... 2

OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA ................................................................................... 3

PRIJAVA .......................................................................................................................................................... 3 ODJAVA ........................................................................................................................................................... 4 POTEK IZPITA .................................................................................................................................................. 4 OPROSTITVE .................................................................................................................................................... 5 IZPITNA TERMINA ............................................................................................................................................ 5 PARTICIPACIJA ................................................................................................................................................ 6 INFORMACIJE .................................................................................................................................................. 6

OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA ............................................................................................................. 7

1. SPLOŠNI DEL ............................................................................................................................................... 7 2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................ 8 3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ............................................................................. 9 4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 10 5. BIBLIOGRAFIJA ......................................................................................................................................... 11 6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ............................................................................................................. 12 7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ............................................................... 12 8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ......... 13 9. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................. 14

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT .................................................................. 15

1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI .......................................................... 15

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ............................................................................................................ 16

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ......................................................................... 17

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ......................................................................................... 19

5. BIBLIOGRAFIJA ....................................................................................................................................... 20

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA .......................................................................................................... 20

7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST ............................................................................. 21

8. TUJ JEZIK ............................................................................................................................................... 21

BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2015 ............................................................................................... 22

IZPITNI PREDMETI .................................................................................................................................. 24

IZPRAŠEVALCI ........................................................................................................................................... 25

PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT ................................................................................................ 26

2

UVOD

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št.

92/15) je 39. členu Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dodan 39. b člen, ki določa, da

mora imeti oseba, ki se zaposli kot strokovni knjižničarski delavec, opravljen bibliotekarski

izpit. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu tudi predpisuje, da mora

oseba, ki še nima opravljenega bibliotekarskega izpita, le-tega opraviti najkasneje v roku enega

leta od sklenitve delovnega razmerja oziroma po premestitvi na delovno mesto, na katerem je

izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu predvideva tudi sprejem novega

pravilnika o bibliotekarskem izpitu, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Pravilnik je v

pripravi. O njegovem sprejetju in začetku veljavnosti bomo knjižnice pravočasno obvestili.

Do uveljavitve novega pravilnika strokovni knjižničarski delavci opravljajo bibliotekarski izpit

v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke

(Ur. list SRS, št. 30/1980). Z opravljenim izpitom dokazujejo, da so usposobljeni za samostojno

opravljanje strokovnih del v knjižnici.

Za organizacijo in izvajanje izpitov je odgovorna Izpitna komisija, ki deluje v okviru Komisije za

priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, ki ima sedež v NUK, Turjaška 1, Ljubljana.

POMEN IZPITA

Knjižničarski delavci opravljajo izpit za knjižničarja, višjega knjižničarja oziroma bibliotekarja,

in sicer glede na zaključeno stopnjo izobrazbe:

- knjižničar (srednja izobrazba),

- višji knjižničar (višja izobrazba),

- bibliotekar (visoka strokovna izobrazba oz. prva bolonjska stopnja izobrazbe; univerzitetna

izobrazba oz. druga bolonjska stopnja izobrazbe; podiplomska izobrazba oz. tretja bolonjska

stopnja izobrazbe oz. znanstveni magisterij, doktorat)

Z opravljenim bibliotekarskim izpitom knjižničarski delavec:

- dokazuje, da je usposobljen za samostojno opravljanje strokovnih del v knjižnici;

- lahko začne postopek za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. V skladu z

dokumentom Ugotavljanje usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI

(IZUM/NUK, 21.6.2012), je opravljen bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev

dovoljenja kategorije A;

- lahko napreduje v višje strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne

nazive v knjižnični dejavnosti (UR. list RS, št. 9/09)oz. Pravilnikom o spremembah in

dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (UR. list RS,

št. 108/11).

3

IZOBRAŽEVANJE

Za pripravo na bibliotekarski izpit NUK izvaja in organizira naslednje tečaje:

- Tečaj za začetnike v stroki,

- Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit I in II,

- Strokovna obdelava knjižničnega gradiva,

- Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva.

Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit bo izveden v dveh delih: prvi del bo namenjen

pripravi na izpit iz splošnega dela, drugi del pa pripravi na izpit iz strokovnih predmetov, razen

iz predmeta Notranja organizacija in delo knjižnic. Za pripravo na ta izpitni predmet

priporočamo obisk tečajev Strokovna obdelava knjižničnega gradiva in Vaje iz katalogizacije

knjižnega gradiva.

Za uspešno pripravo na bibliotekarski izpit priporočamo tudi udeležbo na tečajih, ki jih izvajamo

v sklopu permanentnega izobraževanja knjižničarskih delavcev. Tečaji, na katerih bodo

kandidati poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah, so naslednji:

- Osnove varovanja in zaščite knjižničnega gradiva,

- Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici,

- Iskanje in uporaba e-virov v knjižnicah,

- Odprti dostop,

- Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije

(tečaj je brezplačen),

- Etika in knjižnice;

- izobraževanja za uporabnike: brezplačni tečaji za iskanje po elektronskih

informacijskih virih.

Pred začetkom izpitnega roka omogočamo kandidatom brezplačen dostop do elektronske

različice tabel UDK. O podrobnostih dostopa bomo kandidate pravočasno obvestili.

OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA

PRIJAVA

- Kandidate prijavijo na izpit knjižnice, v katerih so zaposleni. Prijave pošljejo na naslov:

NUK, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Izpitna komisija,

Ljubljana, Turjaška 1.

- Izpitna komisija odobri pristop k izpitu le kandidatu, ki je opravil predpisano dobo

usposabljanja.

- Izpitna komisija upošteva le prijave, ki imajo priloženo vso predpisano dokumentacijo.

- Kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo, jo mora v roku 10 dni po prejemu pisnega obvestila

dopolniti. V nasprotnem primeru Izpitna komisija njegove prijave ne upošteva.

4

Prijava vsebuje:

- izpolnjeno prijavnico, na kateri naj bo naveden izpitni rok, na katerega se kandidat prijavlja

ter kandidatov osebni elektronski naslov in telefonska številka. Prijavnica je dostopna na

spletni strani NUK.

- izjavo odgovorne osebe knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi zaposlitvi, izobrazbi,

o trajanju in programu strokovnega usposabljanja v knjižnici (mentorju), pridobljenem

znanju in izkušnjah ter opis in oceno kandidatovega dela;

- kopijo dokazila o kandidatovi izobrazbi (zadnji končani šoli);

- dokumentacijo o morebitnih oprostitvah oziroma dokumentacijo o že opravljenem izpitu v

drugi stroki;

- za prijavo na diferencialni izpit je potrebno priložiti tudi fotokopijo dokazila o

bibliotekarskem izpitu, ki ga je kandidat že opravil (ali navesti datum opravljanja izpita).

Na osnovi prijave in prilog Izpitna komisija odloči, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse

zahtevane pogoje in ali sme opravljati izpit v roku, za katerega se prijavlja.

Izpitna komisija priporoča vodjem (direktorjem) knjižnic, naj upoštevajo določila o dolžini

pripravniške dobe kandidatov (24. člen Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij

bibliotekarske stroke (Ur. list SRS, št. 30/1980) ter predlagajo in utemeljijo skrajšanje le v

izjemnih primerih: za kandidate, ki so posebno uspešni in predčasno usposobljeni za

samostojno delo v stroki (38. in 39. člen sporazuma).

Za kandidate, ki niso več pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako

priporoča, da se usposabljajo v skladu s 24. členom sporazuma; vsekakor pa naj doba

usposabljanja kandidatov ne bo krajša od pol leta (polni delovni čas).

ODJAVA

- Sprejemamo le pisne odjave.

- Kandidat se mora odjaviti najkasneje 7 dni pred datumom izpita oziroma takoj, ko

nastopijo okoliščine, zaradi katerih ne more opravljati izpita.

POTEK IZPITA

- Bibliotekarski izpit je usten. Kandidat je vse predmete izprašan na isti dan. Izpit je sestavljen

iz splošnega in strokovnega dela.

- Kandidat opravlja najprej splošni del. Uspešno opravljen splošni del je pogoj za opravljanje

izpita iz strokovnih predmetov.

- Splošni del je za vse kandidate enak, strokovni del pa se po obsegu in zahtevnosti razlikuje

glede na strokovni naziv, za katerega kandidat opravlja izpit (glej seznam izpitnih predmetov

za posamezne nazive).

Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta

opravljati popravni izpit po preteku najmanj enega meseca.

Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov, sme ponavljati

celoten izpit na naslednjem izpitnem roku.

Kandidat lahko ponavlja izpit največ dvakrat.

Če kandidat določenega dne ne pride na izpit in za odsotnost nima opravičljivega razloga, se

šteje, da izpita ni opravil. Enako velja za kandidata, ki brez opravičljivega razloga odstopi od

že začetega izpita.

5

OPROSTITVE

Za vse oprostitve mora kandidat k prijavi na izpit priložiti ustrezne dokumente. O oprostitvah

odloča Izpitna komisija.

Glede na zgoraj omenjeni samoupravni sporazum, so kandidati z diplomo iz knjižničarstva

na nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani oproščeni izpita iz predmetov »Zgodovina knjige

in knjižnic« in »Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva«.

Kandidat je oproščen izpita iz splošnega dela, če opravlja diferencialni izpit (če je že opravil

izpit za naziv knjižničar oziroma višji knjižničar) ali enakovreden izpit v drugi stroki (na

primer na področju javne uprave, vzgoje in izobraževanja).

Kandidat je oproščen opravljanja izpita iz tujega jezika, če ima diplomo iz tujega jezika ali

potrdilo o opravljenem izpitu iz tujega jezika, ki ga je izdala ustrezna verificirana ustanova

(na primer Filozofska fakulteta v Ljubljani, Državni izpitni center) in iz katerega je razvidno,

da določen tuj jezik obvlada aktivno oziroma pasivno.

Diferencialni izpit

Knjižničarski delavci, ki so že opravili bibliotekarski izpit in so si v času zaposlitve v knjižnici

pridobili šolsko izobrazbo, ki je višja od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni izpit za višji

strokovni naziv.

Diferencialni izpit za naziv višji knjižničar obsega naslednje predmete:

- Notranja organizacija in delo knjižnic,

- Bibliografija,

- Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.

Diferencialni izpit za naziv bibliotekar obsega naslednje predmete:

- Notranja organizacija in delo knjižnic,

- Bibliografija,

- Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva,

- izpit iz tujega jezika – aktivno znanje jezika.

IZPITNA TERMINA

Izpiti bodo od 30. maja do 3. junija 2016 (pomladanski rok) in od 28. novembra do 2.

decembra 2016 (jesenski rok) v NUK (Učilnica - Leskoškova 12).

Seji Izpitne komisije bosta predvidoma 18. aprila oziroma 25. oktobra, po teh datumih bosta

pripravljena razporeda izpitov.

Kandidat je obveščen o datumu izpita najkasneje 10 dni pred dnevom izpita (na naslov

stalnega bivališča, ki je naveden na prijavnici).

6

PARTICIPACIJA

V letu 2016 znaša participacija za opravljanje bibliotekarskega izpita 100 EUR na kandidata,

cena diferencialnega izpita pa 80 EUR.

V skladu z določbo 8. točke 42. člena ZDDV-1 (Ur. list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) so

bibliotekarski izpiti uvrščeni med izobraževalne storitve, ki so oproščene plačila DDV, zato v

ceni ni vključen 22% DDV.

Participacijo nakažejo knjižnice (oziroma fizične osebe – samoplačniki) po prejemu računa na

TR pri UJP 01100-6030371984.

Kandidat, ki se izpita ni udeležil in za odsotnost nima opravičljivega razloga, poravna

participacijo v celoti.

Kandidat, ki se izpita iz opravičljivega razloga ni mogel udeležiti, poravna 20%

participacije.

INFORMACIJE

Dodatna pojasnila o bibliotekarskih izpitih in njihovi izvedbi lahko dobite pri mag. Heleni

Pečko Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si) in

Poloni Marinšek (tel. 01/200-11-60, elektronski naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si).

7

OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA

Splošni del je enak za vse kandidate, ne glede na stopnjo izobrazbe.

1. SPLOŠNI DEL

Državna ureditev Republike Slovenije

Ustava

Načelo delitve oblasti

Pravna država

Socialna država

Človekove pravice in temeljne svoboščine

Varstvo človekovih pravic

- Enako varstvo

- Pravica do pravnega sredstva – pritožba, upravni spor

- Ustavna pritožba

- Pritožba varuhu človekovih pravic

- Pravica do povračila škode

Državni zbor

Državni svet

Predsednik republike

Vlada

Uprava

Sodstvo

Ustavno sodišče

Državno tožilstvo

Javne finance

Zlato pravilo

Odnosi delavcev v delovni organizaciji

Pogodba o zaposlitvi (sklenitev in vsebina)

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna, izredna)

Odgovornost delavcev

Disciplinska odgovornost

Materialna odgovornost

Kazenska odgovornost

Delovno razmerje – značilnosti in predpisi

Delovni čas

Odmori

Pripravništvo

Poskusno delo

Izobraževanje

Način sklenitve delovnega razmerja

Delo na domu

Odsotnost z dela brez nadomestila

8

Ureditev in položaj zavodov

Kaj so zavodi

Ustanovitev zavoda

Akt o ustanovitvi

Vrste zavodov

Dejavnost zavoda

Organi zavoda (svet, direktor, strokovni vodja, strokovni svet)

Svet zavoda

Strokovni svet

Strokovni vodja

Direktor

Splošni akti zavoda

Povezovanje zavodov

Avtorska in sorodne pravice

Avtorsko delo; prosta uporaba avtorskih del

Avtorske pravice (moralna in materialna)

Druge pravice avtorja

Avtorska pravica v pravnem prometu

Sorodne pravice

Uveljavljanje pravic

Varstvo pravic

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

Razvoj pisav

Embrionalna pisava (definicija, primeri)

Slikovne pisave (vrste, značilnosti, obdobja uporabe, področja uporabe)

Črkovne pisave (vrste, značilnosti, obdobja uporabe, področja uporabe)

Druge pisave (primeri, značilnosti, področja uporabe)

Razvoj knjige (oblika, pisna podlaga, vsebina, jeziki), knjižničarstva (pravila,

katalogi) in knjižnic (tipi)

Mezopotamija

Egipt

Stara Grčija (klasična doba in helenizem)

Stari Rim

Prehod iz starega v srednji vek

Srednji vek (v svetovnem merilu, pri nas)

Renesansa in reformacija (v svetovnem merilu, pri nas)

Novi vek (v svetovnem merilu, pri nas)

Posebni pojmi

Inkunabula

Kolofon

Impresum

Epigrafika

Paleografija

Ekslibris

Incipit in eksplicit

Provenienca

9

Razvoj tiskarstva in založništva (v svetovnem merilu, pri nas)

Izum tiska

Prve tiskane knjige (značilnosti)

Prvi tiskarji in založniki (zgodovinske okoliščine)

Značilnosti razvoja tiska, tiskarstva in založništva do 19. stoletja

Zgodovina in pomen posameznih knjižnic na Slovenskem

Pomembnejše samostanske knjižnice

Pomembnejše plemiške knjižnice

Knjižnica kranjskih deželnih stanov

Valvasorjeva knjižnica

Semeniška knjižnica

Licejska knjižnica in NUK

Knjižnice čitalniškega gibanja

Ljudske in javne knjižnice

Kandidat mora podrobneje poznati zgodovino knjižnice, kjer je zaposlen in zgodovinski

razvoj knjižničarstva v širši regiji.

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA

Zakonski predpisi in strokovni standardi na področju knjižničarstva

Zakon o knjižničarstvu

Zakon o obveznem izvodu publikacij

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic

Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij

Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti

Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Pravilnik o razvidu knjižnic

Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod

Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva

Strokovni standardi na področju knjižničarstva in njihov pomen

Ugotavljanje usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo

Splošna organizacija knjižničnega informacijskega sistema Slovenije

Vrste knjižnic

Načini povezovanja knjižnic: knjižnični informacijski sistem in knjižnična mreža

Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Brezplačne osnovne storitve knjižnic

Nacionalni vzajemni bibliografski sistem

Knjižnični informacijski servis

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost

Nadzor nad dejavnostjo knjižnic

Financiranje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnice

Svetovalna dejavnost na področju knjižničarstva

Knjižnična statistika: zbiranje, obdelava in predstavitev statističnih podatkov o dejavnosti

knjižnic

10

Vrste knjižnic

Nacionalna knjižnica: poslanstvo in naloge

Nacionalna knjižnica: naloge v okviru nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema

Visokošolske knjižnice: poslanstvo in naloge

Univerzitetne knjižnice: poslanstvo in naloge

Splošne knjižnice: poslanstvo in naloge

Osrednje območne knjižnice: poslanstvo in naloge

Šolske knjižnice: poslanstvo in naloge

Specialne knjižnice: poslanstvo in naloge

Osrednji specializirani informacijski centri: poslanstvo in naloge

Knjižničarska stroka

Mednarodna knjižničarska združenja ter njihove funkcije

Slovenska knjižničarska združenja ter njihove funkcije

Časopisi (revije - domače in pomembnejše tuje) s področja knjižničarstva

Etični kodeks knjižničarjev

Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in

knjižničarstva

Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev

Knjižničarski strokovni nazivi

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC

Opisna katalogizacija gradiva

Naloge kataloga

pariška načela

mednarodna katalogizacijska načela

funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

Pravila za katalogizacijo

Vrste avtorstva

Vrste značnic in kriteriji za izbiro

Osebna značnica

Korporativna značnica

Stvarna značnica

Glavni in dodatni vpisi, variantne točke dostopa/kazalke in sorodne točke dostopa/vodilke

Normativna kontrola

ISBD (nastanek, cilji)

Osnovna shema in raba ločil

Viri podatkov za posamezna območja – uporaba oglatih oklepajev

Značilnosti enega od območij bibliografskega opisa

Stopenjski opis – variante

Na izpitu kandidat katalogizira 2 monografski publikaciji (za naziv knjižničar/višji

knjižničar) oziroma 3 monografske publikacije (za naziv bibliotekar).

Vsebinska katalogizacija gradiva

Stvarni katalogi – vrste, značilnosti

Splošna načela predmetnega označevanja knjižničnega gradiva: natančnost vsebinske

obdelave, število predmetnih oznak, specifičnost predmetnih oznak, uvajanje novih

predmetnih oznak, opuščanje predmetnih oznak, predmetno označevanje leposlovja

Pravila za oblikovanje predmetnih oznak:

11

- oblika predmetnih oznak

- ednina in množina

- sinonimi

- kratice

- homonimi

- kvalifikatorji

Predmetne oznake glede na vsebino, pravila za oblikovanje:

- imenske predmetne oznake

- tematske predmetne oznake

- zemljepisne predmetne oznake

- oblikovne predmetne oznake

Predmetni niz

Predmetna določila

Variantne točke dostopa/kazalke

Sorodne točke dostopa/vodilke

Klasifikacija, klasifikacijski sistemi

UDK – nastanek, struktura

Splošni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba

Posebni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba

Vezni znaki

Razreševanje primerov vrstilcev UDK

5. BIBLIOGRAFIJA

Razlaga besede in pojma “bibliografija”

Moderna definicija in razlaga le-te

Zbiranje gradiva za bibliografijo

Vrste bibliografij

Popisovanje gradiva (formalni opis)

Klasifikacija gradiva (vsebinska oznaka)

Ureditev bibliografij (vrste, dobre in slabe strani vsake od njih)

Oblike bibliografij

Elementi popisa za gradivo

Nacionalna bibliografija

Smernice UNESCO za izdelavo nacionalnih bibliografij

Glavni namen Smernic UNESCO (kaj so želeli z njimi doseči)

Standardi za popis gradiva za nacionalne bibliografije

Kaj poveča uporabnost bibliografij

Bibliografija: katalog (razlike)

Univerzalna bibliografska kontrola

Kaj je bibliografska enota

Slovenska bibliografija po letu 1945

- principi in kriteriji izbora, popisa, klasifikacije, načina izhajanja

- katero gradivo zajema

Vzajemni katalog (načelna izhodišča)

Retrospektivna bibliografija pri Slovencih

Najpomembnejši bibliografi pri Slovencih

Razvoj tekoče nacionalne bibliografije (za različne vrste gradiva) pri Slovencih

(primerjava pred letom 1945 in po letu 1945)

Retrospektivna bibliografija člankov (Leksikografski zavod v Zagrebu)

Osebne bibliografije, založniške, pokrajinske, strokovne, bibliografije prevodov,

bibliografija bibliografij itd. (razlaga, naštej primer)

12

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Sestavni deli knjige

Razvoj pisne podlage, vezave in črnil ter trajnost le-teh

Papirus, pergament, papir - primerjava materialov (surovine, izdelava, trajnost)

Zgodovina papirništva

Identifikacija različnih vrst papirja ter njihova trajnost

Sestava papirja

Surovine za proizvodnjo papirja nekoč in danes

Kemijska zgradba celuloze

Razlika med celulozo, lesom in papirjem

Kislost oziroma pH papirja

Kaj je lignin in kako vpliva na trajnost papirja

Primerjava trajnosti knjižničnega gradiva, ki je nastalo v 17. in 20. stoletju

Vzroki poškodb papirja

Vpliv okolja na gradivo (zrak, temperatura, sončna svetloba…)

Optimalni pogoji hranjenja papirja

Biološki škodljivci knjižničnega gradiva

Restavriranje knjižničnega gradiva

Skladišče - izgradnja, razsvetljava, ogrevanje…

Papir in novi nosilci informacij (primerjava obstojnosti)

Fotografsko gradivo (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Gramofonske plošče (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Magnetni nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Optični nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)

Zaščita s prenosom na nov nosilec: primerjava postopkov prenosa na mikrofilm in

digitalizacije gradiva

Naravne katastrofe: poglavitne poškodbe pri poplavi, požaru…

Delovanje v primeru naravnih nesreč

7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

(VIŠJI KNJIŽNIČAR)

Informatika - dokumentalistika

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost

Podatek/informacija

Organizacija znanja

Informacijski ciklus

Diseminacija informacij

Referenčna dejavnost

Elektronski referenčni servis

Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,

informacijsko vedenje)

SDI

Informacijski viri

Primarni dokumenti

Sekundarne publikacije

Terciarne publikacije

Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)

Katalog

Elektronski viri na spletu

Dokumentiranje (postopek, metode)

Vsebinska katalogizacija (načini)

13

Povzemanje

Povzetek in izvleček

Indeksiranje

Klasificiranje

Klasifikacijski sistemi

Tezaver

Podatkovne zbirke (delitev)

Informacijska tehnologija v knjižnicah

Programska oprema v knjižnicah

Strojna oprema v knjižnicah

Kooperacija, vzajemna katalogizacija

OPAC

Odprti dostop

Elektronski časopisi

Internet, iskalna orodja in servisi na njem

Značilnosti elektronskih virov

Informacijska pismenost

Knjižnica 2.0

8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN

UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (BIBLIOTEKAR)

Eksplozija informacij

Informatika – dokumentalistika

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost

Podatek/informacija

Organizacija znanja

Informacijski ciklus

Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,

informacijsko vedenje)

Iskanje informacij/poizvedovanje

Diseminacija informacij

Referenčna dejavnost

Elektronski referenčni servis

Referatni časopisi, signalne informacije

Sprotne poizvedbe / retrospektivne poizvedbe

SDI

Nevidni kolegij

Informacijski viri

Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)

Katalog

Retrospektivna konverzija katalogov

Elektronski viri na spletu

Primarni dokumenti

Sekundarne publikacije

Terciarne publikacije

Dokumentiranje (postopek, metode)

Vsebinska katalogizacija (načini)

Povzemanje

Povzetek in izvleček

Indeksiranje

Klasificiranje

Avtomatsko indeksiranje

14

Klasifikacijski sistemi

Tezaver

Podatkovne zbirke (delitev)

Sistemi za poizvedovanje

Uporabniški vmesniki

Odziv in natančnost

Relevantnost in pertinentnost

Citiranost in odmevnost

Značilnosti elektronskih virov

Informacijska tehnologija v knjižnicah

Programska oprema v knjižnicah

Strojna oprema v knjižnicah

Informacijsko-komunikacijsko omrežje v knjižnicah

Kooperacija, vzajemna katalogizacija

OPAC

FZBZ (FRBR)

Elektronski časopisi

Internet, iskalna orodja in servisi na njem

WWW (značilnosti)

Digitalna knjižnica

Digitalna skladišča (repozitoriji)

Metapodatki

URI, URL, URN

OAI-PMH

Odprti dostop

Tehnologije spleta 2.0 v knjižnicah

Splet 3.0

9. TUJ JEZIK

Kandidati opravljajo izpit iz tujega jezika, ki ga navedejo v prijavi na izpit.

Izbirajo med jeziki, za katere lahko zagotovimo izpraševalce (angleški, nemški, italijanski,

francoski, španski, hrvaški jezik; izjemoma madžarski jezik).

Pri izpitu je poudarek na poznavanju osnovne terminologije s področja bibliotekarstva,

pri čemer pomeni:

- pasivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku in njegov ustni prevod

v slovenski jezik;

- aktivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku, razlaga strokovnih

izrazov ter njegova ustna obnova v tujem jeziku.

15

VIRI IN LITERATURA ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

Pripravili smo popis novejših del s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti

(večinoma v slovenskem jeziku), ki so povezana z izpitnimi vsebinami in ki jih kandidati po

svoji presoji uporabljajo pri pripravi na izpit.

Gradiva za pripravo na izpit so dostopna na naši spletni strani URL: http://www.nuk.uni-

lj.si/informacije/izobrazevanje-gradiva.

Priporočamo naslednje strokovne časopise:

Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti - URL: http://revija-

knjiznica.zbds-zveza.si/;

Knjižničarske novice - URL: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/;

Organizacija znanja - URL: http://home.izum.si/cobiss/oz/;

Šolska knjižnica - URL: http://www.zrss.si/zalozba/revije/solska-knjiznica.

Svetujemo, da pregledate najnovejše zbornike s posvetovanj ZBDS (Zveze bibliotekarskih

društev Slovenije) in posvetovanj sekcij ZBDS. Številne publikacije, ki vam utegnejo koristiti

pri pripravi na izpit, so dostopne v Bibliotekarskem raziskovalnem, izobraževalnem in

informacijskem centru NUK, Turjaška 1 (4. nadstropje).

Kandidatom brez formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva priporočamo knjigo o temeljih

stroke:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod

RS za šolstvo, 2010.

IZBOR PRIPOROČENIH VIROV IN LITERATURE

1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI

Predpisi so dostopni na spletnih straneh Uradnega lista RS URL: http://www.uradni-list.si in

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport URL: http://www.mizs.gov.si/ .

1. Ustava Republike Slovenije. Ur. list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06,

47/13.

2. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Ur. list RS, št. 21/95, 9/01, 30/01, 43/04, 58/04

17/2006, 139/06, 16/07, 68/08, 85/10, 47/13, 110/13, 56/15.

3. Zakon o delovnih razmerjih. Ur. list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08, 83/09, 21/13,

78/13.

4. Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Ur. list RS, št. 56/02, 16/07, 43/07, 40/14.

5. Zakon o javnih uslužbencih. Ur. list RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 10/04, 23/05, 62/05, 113/05,

21/06, 23/06, 62/06, 131/06, 11/07, 33/07, 63/07, 65/08, 69/08, 74/09, 40/12 - ZUIJF.

6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ur. list RS, št. 96/12.

7. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ur. list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07,

53/07, 65/07, 77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 20/11, 111/13.

8. Zakon o varstvu kulturne dediščine. Ur. list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03, 16/08, 123/08,

8/11, 90/12, 111/13.

9. Zakon o zavodih. Ur. list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 36/00, 127/06.

16

2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

1. Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,

2009.

2. Berčič, Branko. O knjigah in knjižničarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000

(BiblioThecaria; 8).

3. Dolar, Jaro. Spomin človeštva. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.

4. Dolinar, France. Knjižnice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004

(BiblioThecaria; 14).

5. Dular, Anja. Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja.

Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002.

6. Golob, Nataša. Stiški rokopisi. Ljubljana: Narodna galerija, 1994.

7. Illich, Iztok. Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

8. Janeš, Lidija. Slovensko knjižničarstvo do konca reformacije. Šolska knjižnica (2009)19,

str. 36-43.

9. Kodrič-Dačić, Eva. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu.

Knjižnica 41(1997)2-3, str. 17-31.

10. Kodrič-Dačić, Eva. Neuspešni poskusi za sprejem zakona o javnih knjižnicah v Kraljevini

Jugoslaviji v letih 1929-1935. Knjižnica, 44(2000)3, str. 7-29.

11. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica

47(2003)1-2, str. 85-107.

12. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950.

Knjižnica 55(2011)4, str. 70-87.

13. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna

knjižnica v obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.

14. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-

185.

15. Kovač, Miha. Od katedrale do palačinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi.

Ljubljana: Študentska založba, 2009.

16. Možina, Klementina. Knjižna tipografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003

(BiblioThecaria; 13).

17. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007 (Monumenta

bibliothecaria; 1).

18. Smolik, Marijan. Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor: Obzorja, 1975, 30 str.

(Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54).

19. Stefan, Konrad. Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana : Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009 (Monumenta

bibliothecaria ; 2).

20. Stipčević, Aleksandar. Povjest knjige. Zagreb : Nakladni zavod Matice hrvatske, 1985.

21. Vodopivec, Jedert. Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj.

Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2000.

22. Zajc, Neža. Slovanske knjige v XVI. Stoletju: med rokopisom in tiskom. Knjižnica

55(2011)4, str. 133-146.

23. Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Knjižnica 55(2011)4. (Tematska

številka).

17

3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA

ZAKONI, PRAVILNIKI,PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI

Najnovejši zakoni, predpisi in drugi pravni akti oziroma strokovni dokumenti s področja

knjižničarstva so v celotnem besedilu dostopni na spletni strani NUK/Informacije

za../Knjižnice in knjižničarji/Zakonski predpisi in drugi dokumenti (URL: http://www.nuk.uni-

lj.si/informacije/zakonski-predpisi).

1. Zakon o knjižničarstvu. Ur. list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUIJK.

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Ur. list RS, št. 92/15.

3. Zakon o obveznem izvodu publikacij. Ur. list RS, št. 69/06, 86/09.

4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij. Ur. list RS,

št. 86/09.

5. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Ur. list RS, št. 29/03.

6. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij. Ur. list RS, št.

90/07.

7. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Ur. list RS, št. 9/09.

8. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v

knjižnični dejavnosti. Ur. list RS, št. 108/11.

9. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Ur. list RS št. 42/04, 14/09.

10. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Ur. list RS, št. 88/03.

11. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Ur. list RS, št.

73/03, 70/08, 80/12.

12. Pravilnik o razvidu knjižnic. Ur. list RS, št. 105/03.

13. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod Ur. list RS,

št.90/07.

14. Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: NUK, 2003.

15. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. Ur. list RS, št.

90/07.

16. Ugotavljanje usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo (2012).

VRSTE KNJIŽNIC

Nacionalne knjižnice

1. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica

47(2003)1-2, str. 85-107.

2. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950.

Knjižnica 55(2011)4, str. 70-87.

3. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenika. Knjižnica 47(2001)1-2, str. 85-107.

4. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenska nacionalna knjižnica. Knjižnica 49(2005)3, str. 139-153.

5. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna

knjižnica v obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.

6. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-

185.

7. Slovenska nacionalna knjižnica: ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno

knjižnico. Ljubljana: NUK, 2006.

Visokošolske knjižnice

1. Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev: zbornik referatov.

5. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske

18

knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.-18. oktober 2012. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih

društev Slovenije, 2012.

2. Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah: zbornik prispevkov. 3. skupno

posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic, Ljubljana, 23. oktober 2008. Ljubljana:

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2008.

3. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.

4. Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: zbornik prispevkov 4. skupnega

posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze

bibliotekarskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,

2010.

5. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva:

primer visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.

6. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih

knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL:

http://www.mizks.gov.si/STANDARDI_visokosolske_knjiznice

Splošne knjižnice

1. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2002.

2. Kozinc, Željko. Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2007.

3. Nielse, Gyda Skat. Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2007.

4. Novljan, Silva. Apologija za krajevno knjižnico. Knjižnica 57(2013)1, str. 15-47.

5. Novljan, Silva. Domoznanska zbirka: neizkoriščene zmožnosti? Knjižnica, 49(2005)3, str.

7-37.

6. Novljan, Silva. Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48 (2004)3, str. 107-124.

7. Rampih, Slavica. Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.

8. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Ljubljana:

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005. URL: http://www.mk.gov.si/standardi

9. Strategija razvoja splošnih knjižnic 2013-2020. URL: http://www.zbds-zveza.si/

10. Vodeb, Gorazd. Združevanje različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini. Knjižnica 52(2008)2-

3, str. 29-47.

11. Zagovorništvo v knjižnici: kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? Grosuplje: Jara,

Zavod za razvoj knjižnic, 2013.

Šolske knjižnice

1. IFLA/UNESCO: manifest o šolskih knjižnicah : šolska knjižnica pri učenju in poučevanju

za vse. Šolska knjižnica, 11(2001)3, str. 138-139.

2. IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 13(2003)3, str. 115-124.

3. Steinbuch, Majda. Šolska knjižnica in knjižničar v sistemu. Šolska knjižnica 21(2011)1,

str. 17-25.

4. Zwitter, Savina. Pedagoško delo v šolski knjižnici. Ljubljana : Modrijan, 2012. ISBN 978-

961-241-679-9.

Specialne knjižnice

1. Dular, Anja. Muzej in muzejska knjižnica ter šola in šolska knjižnica. Šolska knjižnica

(2009)4, str. 212-217.

2. Knjižnice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.

19

3. Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. Ljubljana: 2000.

URL: http://www.old.zbds-zveza.si/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf

4. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah:

analiza stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.

5. Vovk, Damjana, B. Badovinac. Pregled organiziranosti knjižničnih storitev za slepe in

slabovidne v izbranih državah. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 33-61.

KNJIŽNIČARSKA STROKA

1. Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. URL:http://www.zbds-zveza.si/

2. Deklaracija o knjižnicah in trajnostnem razvoju. URL: http://www.old.zbds-

zveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.

3. Glasgowska deklaracija o knjižnicah, informacijskih storitvah in intelektualni svobodi.

URL: http://www.old.zbds-zveza.si/glasgowska_deklaracija.asp

4. Knjižničarski izzivi: vizija, strategija, taktika : 2003-2013-2023 : zbornik referatov/

Kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Laško, 17.-19. oktober 2013 ; [urednici

Melita Ambrožič in Damjana Vovk]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev

Slovenije, 2013.

5. Lyonska deklaracija. URL: http://www.zbds-zveza.si/lyonska_deklaracija

6. Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in

knjižničarstva. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Ljubljana, 2004. URL: http://www.zbds-zveza.si/

7. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007 (Monumenta

bibliothecaria; 1).

8. Skupaj smo močnejši [Elektronski vir] : povezovanje, sodelovanje in etično delovanje :

zbornik povzetkov / Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Laško,

18.-19. september 2014. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2014.

9. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih

knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL:

http://www.mizks.gov.si/STANDARDI_visokosolske_knjiznice.pdf

4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC

OPISNA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Abecedni imenski katalog. Ljubljana: NUK, 1967.

2. ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis. Združena izdaja. NUK, Ljubljana, 2015.

3. Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu, oktobra

1961. Knjižnica 5(1961)1-4, str. 110-117.

4. Oblika in struktura korporativnih značnic. Ljubljana: NUK, 1997.

5. PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. Ljubljana: NUK, 2001.

6. Priročnik za UNIMARC. Format za normativne podatke. Ljubljana: NUK, 2003.

7. Smernice za normativne zapise in napotila. Ljubljana: NUK, 2004.

8. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko

bibliotekarsko društvo, 1983-1986, 1. in 2. del.

9. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Razlage strokovnih

izrazov in stvarni kazali. Ljubljana: NUK, 1998.

10. Značka: priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji. Ljubljana: NUK, 2001.

20

VSEBINSKA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva:

primer visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.

2. Priročnik za UNIMARC. Ljubljana: NUK, 1999.

3. Splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in

geslovnik. Ljubljana: NUK, 2002. URL: http://old.nuk.uni-lj.si/sssg/

4. Sternad, Metka. Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva: učno gradivo. Ljubljana:

NUK, 2014. URL: http://old.nuk.uni-lj.si/Vsebinska_obdelava.pdf

5. Šauperl, Alenka. Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za študentke in študente

bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2003 (BiblioThecaria; 9).

6. Univerzalna decimalna klasifikacija MRF 2011. URL: http://udcmrf2011.nuk.uni-

lj.si/

5. BIBLIOGRAFIJA

1. Kocijan, Gregor. Bibliograf Janko Šlebinger (1876-1951). Knjižnica 45 (2001)1-2, str. 7-

22.

2. Logar, Janez. Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana, 1970, 282 str.

3. Munda, Jože. Knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983, 104 str. (Literarni

leksikon, 22).

4. Škerget, Daniela, B. Rifl. Spletni viri in Slovenska bibliografija : študija primera.

Knjižnica 58 (2014) 1-2, str. 35-56.

5. Šušterčič, Marjeta, B. Rifl. Izbor gradiva za Slovensko bibliografijo: s posebnim

poudarkom na selekciji člankov. Knjižnica 54 (2010)4, str. 119-135.

6. Veselko, Maks. Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za

šolstvo, 1984.

7. Žumer, Maja. Nacionalne bibliografije – njihova zgodovina in pomen. Knjižnica 44

(2000)1-2, str. 89-111.

6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1. Gspan, Alfonz. Konzerviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Ljubljana:

Pedagoška akademija, 1966.

2. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv RS, 2005 (BiblioThecaria; 7. Prevodi; 2).

3. Malešič, Jasna, Andrej Štolfa. Zaščita najstarejšega fotografskega gradiva v Narodni in

univerzitetni knjižnici. Konservator-restavrator (2009), str. 34.

4. MATERIALNO varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena

depojev v osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana :

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino,

2012 .

21

7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST

1. Bawden, David, Robinson, Lyn. Introduction to information science. London: Facet

Publishing, 2012.

2. Bešter, Tomaž. Knjižnično informacijsko znanje. Šolska knjižnica 21(2011), str. 52-53.

3. Bešter, Tomaž. Smernice IFLA za digitalno referenčno službo. Šolska knjižnica 19(2009),

str. 159-170.

4. Darnton, Robert. Zadeva: knjiga : preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljubljana :

Cankarjeva založba, 2011.

5. Eržen, Matjaž. E-knjige: dileme, težave in realnost v knjižnicah Univerze v Ljubljani.

Knjižnica 55(2011)2-3, str. 129-145.

6. Ljubljana vBiTiH – BiTi v Ljubljani. Prispevki iz prvega ljubljanskega kongresa

digitalizacije kulturne dediščine. Knjižnica 56 (2012)3 (Tematska številka).

7. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza

bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.

7. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah:

analiza stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.

8. Trajno ohranjanje digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica 55 (2011), 1 (Tematska

številka).

8. TUJ JEZIK

Pri izpitu iz tujega jezika kandidat dokazuje, da obvlada terminologijo s področja

bibliotekarstva in informacijske znanosti. Priporočamo, da prebirate strokovne knjige in

članke v ustreznih tujih jezikih ter da si na spletu ogledate predstavitvene strani tujih

knjižnic.

Predlagamo, da obiščete spletno stran mednarodnega združenja IFLA (URL:

http://www.ifla.org/), kjer najdete strokovne publikacije v več svetovnih jezikih.

Publikacije v tujih jezikih, ki vam utegnejo koristiti pri izpitu iz tujega jezika:

ANGLEŠČINA

1. Harrison, C., Beenham R. The Basics of Librarianship. - London: Clive Bingley, 1989.

2. Kanič, Ivan: Angleško - slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana: Narodna

in univerzitetna knjižnica, 2002.

3. Marinko, Irena. English for librarians - Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2003 (BiblioThecaria; 12).

HRVAŠČINA

1. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i

redalice. - 2. izd. - Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986. (Posebna izdanja /

Hrvatsko bibliotekarsko društvo ; knj. 5)

2. Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. URL:

http://www.hkdrustvo.hr/vbh/

NEMŠČINA

1. Hacker, Rupert: Bibliothekarisches Grundwesen. - München: K. G. Saur, 1989.

22

BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2015

Bibliotekarske izpite smo v letu 2015 izvajali v skladu s Samoupravnim sporazumom o

pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke – UL SRS, št. 30/80. Število

kandidatov, ki so opravljali bibliotekarski izpit, kandidatov, je bilo 52, uspešno ga je

opravilo 50 kandidatov ali 96 odstotkov. Glede na vrsto knjižnice je bilo največ kandidatov iz

splošnih knjižnic (izpit je opravljalo 29 kandidatov ali 56 odstotkov vseh), sledjo specialne

knjižnice 9 kandidatov ali 17 odstotkov), šolske knjižnice (4 kandidati ali 8 odstotkov),

visokošolske knjižnice (opravljali so ga 4 kandidati ali 8 odstotkov), NUK (6 kandidatov ali

12 odstotkov).

Glede na strokovni naziv je največ kandidatov opravilo izpit za naziv bibliotekar (43

kandidatov ali 86 odstotkov), za strokovni naziv knjižničar jih je bilo 6 (12 %), za naziv višji

knjižničar pa 1 kandidat (2 %). Polovica kandidatov za bibliotekarski izpit je imela formalno

(visokošolsko) bibliotekarsko izobrazbo.

leto knjižničar višji

knjižničar bibliotekar skupaj

2005 6 (9%) 1 (2%) 58 (89%) 65

2006 7 (9%) 4 (5%) 66 (86%) 77

2007 6 (8%) 1 (1%) 73 (91%) 80

2008 12 (13%) 4 (4%) 76 (83%) 92

2009 18 (17%) 6 (6%) 80 (77%) 104

2010 5 (5%) 2 (2%) 95 (95%) 102

2011 23 (24%) 2 (2%) 70 (74%) 95

2012 18 (21%) 3 (4%) 64 (75%) 85

2013 11 (17%) 5 (7%) 50 (76%) 66

2014 5 (11%) 4 (8%) 39 (81%) 48

2015 6 (12%) 1 (2%) 43 (86%) 50

Tabela 1: Opravljeni bibliotekarski izpiti (2006−2015)

Slika 1: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata (20062015)

0

10

20

30

40

50

60

70

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

SPLOŠ ŠOL SPEC VISOK VISOK

23

Slika 2: Bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20062015)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

knjižničar višji knjižničar bibliotekar

24

IZPITNI PREDMETI

Izpitni predmeti Strokovni naziv

1.

Splošni del

K

VK

VK-PA

B

2.

Zgodovina knjige in knjižnic

K

VK

-

B

3.

Splošna organizacija knjižnic in

knjižničarstva

K

VK

-

B

4.

Notranja organizacija in delo knjižnic

K

VK

VK-PA

B

5.

Bibliografija

K

VK

VK-PA

B

6.

Zaščita knjižničnega gradiva

K

VK

VK-PA

B

7.*

Informacijska služba in uporaba

knjižničnega gradiva

-

VK

VK-PA

-

8.**

Osnove informacijsko

dokumentacijske dejavnosti in

uporaba knjižničnega gradiva

-

-

-

B

9.

Tuj jezik – aktivno

-

-

-

B

10.

Tuj jezik – pasivno

K

VK

VK-PA

B

Strokovni nazivi:

K – knjižničar

VK – višji knjižničar

VK – PA – višji knjižničar (končana Pedagoška akademija – knjižničarstvo)

B – bibliotekar

*predmet opravljajo kandidati za naziv višji knjižničar

** predmet opravljajo kandidati za naziv bibliotekar

25

IZPRAŠEVALCI

Izpitni predmet Izpraševalci

1. Splošni del Borut Abram

Janja Žlogar Piano

2. Zgodovina knjige in knjižnic mag. Marijan Rupert

dr. Sonja Svoljšak

3. Splošna organizacija knjižnic in

knjižničarstva

mag. Gorazd Vodeb

mag. Helena Pečko Mlekuš

4. Notranja organizacija in delo knjižnic

(opisna in vsebinska katalogizacija

gradiva)

Opisna katalogizacija:

Irena Kavčič, Mojca Trtnik,

Valentina Velkavrh

Vsebinska katalogizacija:

Metka Sternad, mag. Darija

Rozman

5. Bibliografija Marjeta Šušterčič

6. Zaščita knjižničnega gradiva Andreja Kozjek, dr. Jasna

Malešič, Andrej Štolfa

7. Informacijska služba in uporaba

knjižničnega gradiva

dr. Alenka Kavčič-Čolić

Srečko Bončina

8. Osnove informacijsko

dokumentacijske dejavnosti in

uporaba knjižničnega gradiva

dr. Alenka Kavčič-Čolić

Srečko Bončina

9. Tuj jezik

angleški mag. Helena Pečko Mlekuš,

Irena Kavčič, Irena Sešek

nemški Irena Kavčič

hrvaški

Tereza Poličnik-Čermelj,

Irena Sešek

italijanski

Marjeta Šušterčič

Vesna Cej

francoski mag. Helena Pečko Mlekuš

madžarski lektor s Filozofske fakultete

26

Priimek in ime kandidata

_________________________________________________________________________

Stalni naslov

_________________________________________________________________________

NUK

Izpitna komisija

Turjaška 1

1000 Ljubljana

PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

za strokovni naziv ______________________________

izpitni rok ________________________

Podatki o kandidatu (Prosimo, izpolnite s tiskanimi črkami)

1. Priimek (dekliški priimek)

in ime

2. Rojstni podatki

(datum in kraj rojstva)

3. Izobrazba

(zadnja končana šola, smer)

4. Telefonska številka

5. Elektronski naslov

6. Ustanova, kjer je kandidat

zaposlen

(naziv, naslov, telefon)

7. Plačnik participacije za izpit

(naziv, naslov, poštna

številka)

8. Plačnik - davčni zavezanec

(obkroži)

DA NE

davčna številka

9. Naziv delovnega mesta

kandidata,

oddelek (služba; enota)

10. Doba usposabljanja

v knjižnični dejavnosti

(pripravniška doba)

od

do

11. Skupna delovna doba

____ let ____ mesecev

od tega v knjižnični dejavnosti

____ let ____ mesecev

12. Kandidat je že opravil

strokovni izpit v drugi stroki

(navedite stroko in datum)

27

13. Kandidat želi opravljati izpit

iz

naslednjih tujih jezikov

aktivno znanje pasivno znanje

14.

V skladu s predpisi

1.

kandidat prosi za oprostitev

opravljanja

2.

naslednjih izpitnih

predmetov

3.

4.

Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe Bibliotekarskega

raziskovalnega, izobraževalnega in informacijskega centra, in sicer v skladu s predpisi s področja varovanja

osebnih podatkov.

Podpis kandidata Podpis odgovorne osebe

ŽIG

V ......................................, dne ........................

Priloge:

Participacijo za bibliotekarski izpit ________ EUR bomo poravnali po prejemu računa na TR pri UJP

01100-6030371984.