BELA KNIGA NAVMRO - DPMNE

2. V N A T R E [ N I R A B O T I

2.1. Voved

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (vo natamo{niot tekst - Ministerstvoto) podgotvi Analiza na aktivnosti na Ministerstvoto vo periodot od 1992 – 1998 godina i 1999 godina zaklu~no so juni 2002 godina, koja sodr`i 120 stranici.

Skratenata verzija na Analizata prestavuva kratok presek na aktivnostite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za desetgodi{en period, koja sodr`i voved, 16 poglavja i prioritetni aktivnosti na MVR i brojni tabelarni i grafi~ki prikazi i sodr`i 24 stranici.

Ministerstvoto so uspeh gi ostvaruva dvete osnovni funkcii-javnata i dr`avnata bezbednost vrz osnova na Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avna uprava, Zakonot za vnatre{ni raboti, Zakon za krivi~na postapka i Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i brojni podzakonski akti na Ministerstvoto.

Komparativnite podatoci i ocenki za izvr{enite aktivnosti vo periodot od 1999 do juni 2002 godina poka`uvaat deka i pokraj toa {to vtoriot vremenski interval (od 1999 do juni 2002 godina) e pokratok, ostvarenite rezultati vo Ministerstvoto se daleku pozna~ajni otkolku vo periodot 1992-1998.

Vo ovaa smisla, od aktivnostite na Ministerstvoto vo posledniot ~etirigodi{en period posebno se za istaknuvawe: organizirano prifa}awe na nad 350 begalci od Kosovo – SRJ smesteni vo prifatni centri i semejstva vo zemjava; zna~aen pridones na Ministerstvoto vo dejstvuvawe na bezbednosnite sili vo borba protiv albanskite vooru`eni teroristi~ki grupi; formirawe edinici na policijata za specijalni, posebni nameni i za brza intervencija; podnesuvawe 75 krivi~ni prijavi protiv 247 osomni~eni lica, pripadnici na t.n "ONA"; postignati se zna~ajni rezultati na INTERPOL – Skopje vo borba protiv terorizmot, nelegalnata trgovija so lu|e, oru`je, droga i korupcija, izrabotuvawe na brojni proekti itn.

Aktivnostite na Ministerstvoto vo pooddelni oblasti se potkrepeni so tabelaren prikaz, koj }e bide prezentiran so Aneks na skratenata verzija na Analizata za aktivnostite na Ministerstvoto za desetgodi{niot period.

2.2. Organizaciono-kadrovski sostojbiZa kvalitetno i navremeno izvr{uvawe na aktivnostite vo Ministerstvoto

za vnatre{ni raboti (vo natamo{niot tekst "Ministerstvoto"), za ostvaruvaweto na funkciite na javnata i dr`avnata bezbednost vo izminatiot period vo prosek bea anga`irani okolu 9.000 vraboteni, pri {to najmal broj vo 1992 godina – 6.786 lica, a najgolem broj bile anga`irani vo 2002 godina – 10.147 vraboteni. Vo 2001 godina bea anga`irani okolu 10.000 pripadnici na rezervniot sostav na policijata, dodeka vo juni 2002 godina brojkata iznesuva 4.300 rezervni policajci.

Koga zboruvame za op{tite sostojbi vo Ministerstvoto, sekako treba da se napomenat i nekoi pova`ni podatoci od aspekt na organizaciono-kadrovskite sostojbi na vrabotenite, a za {to kako primer }e bidat prezentirani ~etiri pospecifi~ni godini vo izminatata decenija i toa 1992,

1998, 1999 i 2002 godina. Pritoa, kako mo{ne biten moment za ovoj ednodeceniski period mo`eme da go poso~ime faktot za postojanoto zgolemuvawe na brojot na vrabotenite, koi, od 6.786 lica vo 1992 godina, na krajot na mesec maj 2002 godina dostignaa do 10.147. Ona so {to }e ja zapo~neme ovaa problematika }e bide nacionalnata struktura na vrabotenite kako edno od pozna~ajnite bezbednosni pra{awa za Ministerstvoto, i vo posledno vreme aktuelna problematika od aspekt na zastapenosta na ostanatite nacionalnosti vo vkupnata struktura na vrabotenite. Taka, ako se zemat predvid ovie ~etiri godini i gledano vo celina, se zabele`uva tendencija na blago namaluvawe na brojot na Makedoncite vo vkupnata struktura na vraboteni. Za razlika od toa kaj Albancite zabele`ano e zgolemuvawe na nivniot broj od 183 ili 2,7% vo 1992 na 884 ili 8,2% vo 2002 godina.

Kaj ostanatite nacionalnosti, kako {to se Turcite i Srbite nema nekoi pogolemi zgolemuvawa odnosno namaluvawa, taka {to procentot na nivnoto u~estvo vo vkupnata struktura na vraboteni ima minimalni korekcii.

Pri prezentiraweto na pova`nite podatoci od ovaa oblast interesno e da se spomne kako se dvi`i u~estvoto na uniformiranite lica, ovlastenite, benificiranite i ostanatite vraboteni vo navedenite ~etiri godini. Od ovoj del, i toa, kako od nominalen taka i od procentualen aspekt, brojot na uniformiraniot del na vrabotenite ima nagoren trend. Vo delot na brojot na ovlastenite lica toj procent, generalno gledano, so isklu~ok na sostojbata od 1998 godina, vo naredniot period ima nagoren trend. Vakov trend i toa vo poslednite godini e registriran i kaj benificiranite lica. Za razlika od toa, kaj grupata na ostanati vraboteni procentualnoto u~estvo ima nadolna tendencija.

Slikata za pova`nite karakteristiki i statusot na vrabotenite vo Ministerstvoto ne bi bila celosna, a da ne se spomne i nivnata starosna struktura. Spored ovie podatoci vo 1992 godina najgolemo u~estvo so 21,9% imale vrabotenite na vozrast od 31 do 35 godini i so u~estvo od 21% vrabotenite na vozrast od 26 do 30 godini. Ovoj soodnos so mali izmeni se zapazuva i vo 1998 i 1999 godina, me|utoa vo 2002 godina, ima odredeni pogolemi korekcii. Taka, spored podatocite za ovaa godina, u~estvoto na vrabotenite od 31 do 35 godini iznesuva 22,4%, dodeka na onie na vozrast od 26 do 30 godini toj procent opa|a na 11,2%.

Pokraj ova, a pred se' kako posledica na kriznata bezbednosna sostojba vo zemjata treba da se spomnat i podatocite za brojot na anga`iranite rezervni policajci. Pritoa, vo ovoj del na podatocite, zna~ajno e da se napomene deka tuka ima pogolemi varirawa vo zavisnost od toa za koj vremenski period se odnesuvaat ovie podatoci. Taka na primer, za razlika od 11.08.2001 godina koga bea anga`irani 10.211 lica na rezervniot sostav, vo naredniot period e zabele`ano kontinuirano namaluvawe na brojot na anga`iraniot rezerven sostav na policijata.

2.3. Aktivnost protiv kriminalitetotVkupnite ekonomski, politi~ki i socijalni uslovi vo Republika Makedonija,

vo ramkite na sproveduvaweto na tranzicionite procesi i vospostavuvaweto na pravnata dr`ava, kako i vlijanijata od niza vnatre{ni i nadvore{ni faktori, vo izminatite godini uslovija brojni inkriminirani dejstva. Me|u niv, pokraj prisustvoto na klasi~nite oblici na kriminalitetot, ekonomskiot kriminalitet i

nedozvolenata trgovija so droga i oru`je, prisuten e i evidenten prodor i prisustvo na novi sofisticirani oblici na kriminal i inkriminacii so elementi i obele`ja na posebna organiziranost, a evidentirani se i inkriminacii povrzani so teroristi~ki i drugi subverzivni aktivnosti.

Imaj}i gi predvid me|unarodnite iskustva za brziot porast, opasnite formi i transnacionalnite dimenzii na kriminalitetot, vo navedeniot period, za vreme na mandatot na VMRO-DPMNE, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kontinuirano prezema{e aktivnosti za prevencija, sledewe, otkrivawe i spre~uvawe na site formi na kriminalno deluvawe, a osobeno pojavnite oblici na organiziranite kriminalni aktivnosti.

Aktivnostite, vo osnova, bea naso~eni kon sozdavawe soodvetna strategija i mehanizmi za prevenirawe i kontrolirawe na inkriminaciite, istra`uvawa za identifikuvawe na pojavnite oblici, utvrduvawe na klu~nite karakteristiki i sredstvata i metodite za borba protiv kriminalot, kako i vklu~uvawe i direktno u~estvo vo postoejnite me|unarodni mehanizmi za sorabotka na ovoj plan.

Spored statisti~kite podatoci, vo periodot 1992-2002 godina, registrirani se vkupno 238.274 krivi~ni dela od oblasta na klasi~niot, ekonomskiot, organiziraniot kriminalitet i nedozvolenata trgovija. Vo periodot od 1992- 1998 godina registrirani se vkupno 170.341 krivi~ni dela, dodeka vo periodot od 1999-2002 godina, zaklu~no so prvoto polugodie, registrirani se 67.388 krivi~ni dela. Po godini, brojot na registriranite krivi~ni dela se dvi`i na pribli`no isto nivo, so izvesno zgolemuvawe na registriranite krivi~ni dela vo 1996 godina i namaluvawe na vkupniot broj registrirani krivi~ni dela vo tekot na 2000 i 2001 godina.

Vo tekot na poslednite godini prisutno e namaluvawe na brojot na registriranite krivi~ni dela, no tie spored pojavnite oblici se karakteriziraa so pogolema svirepost, brutalnost, perfidnost i organiziranost vo na~inot na izvr{uvaweto.

Pokraj navedenoto, slo`enite bezbednosni sostojbi vo analiziraniot period produciraa i novi oblici i vidovi na kriminalni odnesuvawa karakteristi~ni za takvi specifi~ni bezbednosni uslovi, so povisok stepen na op{testvena opasnost i organiziranost na izvr{itelite.

2.4. Organizirani vidovi na kriminalitetAktuelniot podem na transnacionalnite kriminalni organizacii, kako i

razvitokot koj ovozmo`uva sloboden protok na lu|e, pari i stoka, sozdavaat uslovi za intenzivirawe na transportot na droga, oru`je, prisustvo na stranci so nelegalen prestoj, dvi`ewe na valkani pari, krium~arewe na akcizna i druga stoka i poizrazeno prisustvo na problemi so nelegalnata migracija i trgovijata so lu|e.

Od ovie pri~ini, VMRO-DPMNE poa|aj}i od zakonskite nadle`nosti na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ostvaruvawe na svojata osnovna bezbednosna funkcija, gi gradi svoite potencijali i gi naso~uva kon identifikuvawe, otkrivawe i spre~uvawe na ovie bezbednosni problemi. Vo borbata so ovie bezbednosni problemi postojano se prezemaat aktivnosti vo nasoka na gradewe sopstvena strategija, usovr{uvawe na sredstvata, metodite i tehnikite za organizirano i uspe{no pokrivawe na site nelegalni

dejstva na podra~jeto na Republika Makedonija, so poseben akcent na preventivnite aktivnosti.

So Zakonot za spre~uvawe na perewe pari se utvrduvaat merkite i dejstvijata za otkrivawe i spre~uvawe na pereweto pari, organiziraweto i kontrolata za nivna primena, a vrz osnova na doneseniot zakon osnovana e i Direkcija za spre~uvawe na perewe pari, kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii.

Vo nasoka na zajaknuvawe na mo`nostite za borba protiv korupcijata, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti aktivno u~estvuva{e vo podgotvitelnite aktivnosti za donesuvawe na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, koj e usvoen od Sobranieto na Republika Makedonija vo tekot na mesec april ovaa godina, i vo tek e postapka za negova implementacija. Na planot na borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, Vladata vo april 2002 godina, donese i odluka za formirawe Kancelarija pri Vladata za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, a predvideno e donesuvawe i na Nacionalna programa za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata.

Vo ramkite na prezemenite aktivnosti vo oblasta na organiziraniot kriminalitet, spored nomenklaturata za statisti~ko sledewe na delata,1 koi vo me|unarodni ramki se prifateni kako karakteristi~ni vo deluvaweto na organiziranite kriminalni grupi, vo periodot 1997-2002 godina se evidentirani vkupno 970 krivi~ni dela, izvr{eni od 1.363 storiteli. Najgolem del od ovie inkriminacii se odnesuvaat na falsifikuvaweto pari, potoa korupcijata, odnosno primaweto i davaweto potkup, kako i slu~aite na nedozvolena trgovija so droga izvr{eni od organizirani mre`i na preprodava~i ili posrednici.

Na planot na otkrivaweto slu~ai na izrabotuvawe, nabavuvawe i pu{tawe vo optek falsifikuvani doma{ni pari i stranski valuti, realizirani se vkupno 648 krivi~ni dela "falsifikuvawe pari", so podnesuvawe krivi~ni prijavi protiv 821 storitel. Vrz osnova na dosega prezemenite merki i izvr{enite analiti~ki sogleduvawa za sostojbite vo ovaa oblast za periodot od 1997 do 2002 godina, mo`e da se konstatira deka vo najgolem broj od registriranite slu~ai se raboti za falsifikuvani stranski banknoti, koi {to se otkrieni i zapleneti na podra~jeto na Republika Makedonija, a poteknuvaat i se nabaveni vo stranstvo (naj~esto od Republika Bugarija), po cena poniska od realnata vrednost na valutata. Vo najgolem broj od slu~aite se raboti za banknoti na germanski marki i amerikanski dolari, a prisutno e nabavuvawe i proturawe i na drugi stranski valuti: kanadski dolari, {vajcarski franci, italijanski liri i gr~ki drahmi. Isto taka, registrirana e pojava na izrabotuvawe i pu{tawe vo optek falsifikuvani banknoti na makedonski denari, {to sekako se dol`i na se' pogolemoto prisustvo i koristewe na sovremenite kompjuterski tehniki i vo Republika Makedonija.

Vo ramkite na sevkupnite aktivnosti od oblasta na organiziraniot kriminal, kontinuirano bea sproveduvani aktivnosti za otkrivawe na korupcijata, so poseben akcent na slu~aite proizlezeni od soznanijata za

1 Со донесувањето на Кривичниот закон од 1996 година воведена е номенклатура за статистичко следење на кривичните дела од областа на организираниот криминалитет, кои претходно беа евидентирани во други области на криминалитетот. Затоа посебно организираниот криминалитет статистички се следи од 1997 година.

potkup, iskoristuvawe na polo`bata i ovozmo`uvawe razni pogodnosti od odgovorni i ovlasteni rabotnici vo dr`avni organi i slu`bi.

Vrz osnova na sprovedenite aktivnosti na ovoj plan, vo periodot 1997-2002 godina, otkrieni se vkupno 192 slu~ai na primawe i davawe potkup izvr{eni od 217 storiteli. Pokraj navedenite krivi~ni dela so koi podirektno i konkretno se tretira korupcijata, registrirani se i krivi~ni dela "protivzakonito posreduvawe" i "zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe".

Vo nedozvolenata trgovija so droga navedeniot period se realizirani vkupno 74 krivi~ni dela, izvr{eni od 217 storiteli, so organizirawe mre`a na preprodava~i ili posrednici, a vo oblasta na krium~areweto vo vkupno 30 slu~ai, delata se izvr{eni od organizirani grupi so nelegalno prenesuvawe akcizna i druga stoka od pogolema vrednost i organizirawe natamo{na nelegalna proda`ba na stokite vo Republika Makedonija.

Kontinuirano se prezemaa i aktivnosti na planot na spre~uvawe i otkrivawe organizirani kanali za nelegalno prefrluvawe stranski dr`avjanki vo na{ata zemja i nivno prodavawe i podveduvawe na prostitucija. Sprovedeni se organizirani akcii za kontrola vo ugostitelskite objekti i no}nite barovi, pri {to se otkrieni pogolem broj stranski dr`avjanki koi ilegalno prestojuvaat vo Republika Makedonija i koi so posredstvo na sopstvenicite na lokalite se oddavaat na prostitucija. Od ovaa oblast realizirani se vkupno 312 krivi~ni dela izvr{eni od 544 storiteli.

Vo ramkite na aktivnostite za spre~uvawe na ilegalnata imigracija pozna~ajni se aktivnostite sprovedeni za realizirawe slu~ai na organizirano ilegalno prefrluvawe na stranski dr`avjani, osobeno `enski lica i nivno prodavawe i podveduvawe na prostitucija vo Republika Makedonija, kako i slu~ai na organiziran ilegalen tranzit na stranski dr`avjani niz teritorijata na Republika Makedonija.

2.5. TerorizamTerorizmot, kako organizirana forma na vr{ewe najte{ki dela protiv

dr`avata i zakana od golemi razmeri, osobeno dojde do izraz vo tekot na 2001 godina, koga za vreme na vooru`enite dejstva bea izvr{eni golem broj teroristi~ki akti vo koi zaginaa ili bea povredeni pogolem broj pripadnici na bezbednosnite sili i civilni lica, pri {to be{e pri~ineta golema materijalna {teta.

Vo razgleduvaniot period do 1998 godina ne se podneseni krivi~ni prijavi za vakvo krivi~no delo, dodeka prvite podneseni krivi~ni prijavi se vo 1998 godina. Pritoa, vo 1998 godina, podneseni se osum krivi~ni prijavi za krivi~no delo »terorizam« po ~len 313 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, od koi pet prijavi se protiv nepoznat storitel, a tri prijavi se podneseni protiv trojca storiteli. Delata se izvr{eni so postavuvawe i aktivirawe eksplozivni napravi vo javni objekti i objekti na Ministerstvoto. Vo 1999 godina, podneseni se isto taka osum krivi~ni, od koi edna protiv nepoznat storitel, a sedum protiv 23 storiteli za podgotvuvawe ili izvr{uvawe bomba{ki napadi. Vo 2000 godina, podenseni se tri krivi~ni prijavi za krivi~no delo »terorizam« i toa site protiv nepoznati storiteli zaradi izvr{eni teroristi~ki akti nad tri objekti na Ministerstvoto. Najmnogu krivi~ni prijavi za terorizam se podneseni vo 2001 i toa 29 prijavi protiv 100 storiteli za 29 krivi~ni dela.

Vo tekot na 2001 godina, za »krivi~ni dela protiv dr`avata« (glava 28 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija), podneseni se vkupno 48 krivi~ni prijavi protiv 205 lica za storeni 73 krivi~ni dela. Od ovaa brojka, 34 lica, so edna krivi~na prijava i dve pro{iruvawa, se prijaveni za storeni krivi~ni dela »velepredavstvo« po ~len 305, »zagrozuvawe na teritorijalnata celina« po ~len 307, »vooru`en bunt« po ~len 312, »terorizam« po ~len 313, »diverzija« po ~len 314, »predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost« po ~len 319 i »slu`ba vo neprijatelska vojska« po ~len 322 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.

Od vkupniot broj (48) podneseni krivi~ni prijavi, 29 prijavi se podneseni protiv 100 lica za 29 krivi~ni dela »terorizam«, pri {to od niv edno lice e prijaveno za »terorizam vo obid«, a so tri krivi~ni prijavi, {estmina se prijaveni za »pomagawe« v.v. »terorizam«. Od vkupniot broj (100) lica, 26 lica so osum krivi~ni prijavi, se krivi~no prijaveni i za krivi~no delo »zdru`uvawe zaradi neprijatelska dejnost« po ~len 324 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, 1 lice za krivi~no delo »pomagawe na neprijatelot« po ~len 323 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, a dve od licata se prijaveni i po edno izvr{eno krivi~no delo »slu`ba vo neprijatelska vojska« ~len 322 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i »kaznuvawe za najte{ki formi na krivi~ni dela« ~len 327 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija..

Pokraj ovie, podneseni se i 15 krivi~ni prijavi protiv 68 lica za storeni 11 krivi~ni dela »zdru`uvawe zaradi neprijatelska dejnost« po ~len 324 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i 14 krivi~ni dela »kaznuvawe za podgotvuvawe« po ~len 326 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija (od 68 lica, 46 se javuvaat kako storiteli na dvete krivi~ni dela i se opfateni so 10 krivi~ni prijavi, 18 se storiteli samo na krivi~noto delo »kaznuvawe za podgotvuvawe« po ~len 326 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i se opfateni so 4 krivi~ni prijavi, dodeka ~etiri lica se storiteli samo na deloto po ~len 324 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i se opfateni vo edna krivi~na prijava).

Pokraj ova, podneseni se u{te tri krivi~ni prijavi protiv tri lica za storeni krivi~ni dela »povikuvawe na nasilna promena na ustavniot poredok« po ~len 318 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, »vooru`en bunt« po ~len 312 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i »pomagawe na neprijatelot« po ~len 323 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.

Vo ovoj period, se podneseni i 11 krivi~ni prijavi protiv nepoznat storitel za storeni 10 krivi~ni dela »terorizam« po ~len 313 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i edno krivi~no delo »diverzija« po ~len 314 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.

Vo {este meseci od 2002 godina, podneseni se 14 krivi~ni prijavi za krivi~no delo »terorizam«, od koi 13 prijavi se podneseni protiv nepoznati storiteli, pri {to vo tekot na ovaa godina, teroristi~kite akti se izvr{eni so postavuvawe eksplozivni napravi vo ku}i, benziska pumpa, ugostitelski objekti, parking - prostori i vozila.

2.6. Klasi~en kriminalitet

Statisti~kite analizi na brojot na izvr{eni krivi~ni dela i storiteli od oblasta na klasi~niot kriminalitet vo poslednive destenina godini (od 1992 do juni 2002 godina) se zabele`uva trend na permanentno pa|awe na brojot na registrirani krivi~ni dela, analogno na toa i na brojot na storitelite, so isklu~ot na 1996 godina, koga e evidenten porastot od 7,9 % vo odnos na prethodnata godina, prete`no brojot na krivi~ni dela protiv imotot.

Od izvr{enite analiti~ki sogleduvawe efikasnosta vo otkrivaweto na ovoj vid na dela vo periodot od 1999 godina zaklu~no so juni 2002 godina, iznesuva 46%, {to e na pribli`no ramni{te vo rasvetluvawe na ovie dela vo sporedba so vremenskiot period 1992-1998 godina.

Imeno, efikasnosta na Ministerstvoto za period od nepolni 4 godini, sporedeno so prethodniot sedumgodi{en period se procenuva kako zadovolitelna imaj}i go faktot deka Ministerstvoto svojata funkcija ja ostvaruvalo so zgolemen anga`man na pripadnicite vo za~uvuvawe na integritetot i suverenitetot vo kriznite podra~ja, odnosno vo borba protiv teroristi~kite grupi i bandi.

Najgolemo u~estvo za okolu 80% imaat imotnite delikti, poto~no te{kite i obi~ni kra`bi kako i odzemaweto na motorni vozila. Po broj na registrirani dela pomalku brojni se razbojni{tvata, krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto (te{ki telesni povredi, zagrozuvawe so opasno orudie pri tepa~ka i karanica, ubistva itn.). Od oblasta na delata od pravniot soobra}aj najbrojni se delata na falsifikuvawe na ispravi, dodeka od delata protiv bezbednosta na javniot soobra}aj se zagrozuvawe na bezbednosta vo soobra}ajot, potoa sledat krivi~nite dela "nasilstvo", "napad na slu`beno lice pri vr{ewe na raboti na bezbednosta" i "nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica".

2.7. Ekonomski kriminalitetAnaliziraj}i gi op{tite sostojbi vo oblasta na ekonomskiot kriminalitet za

periodot od 1992 zaklu~no so prvoto polugodie od 2002 godina, vrz baza na prezentiranite statisti~ki podatoci vo osnova mo`eme da definirame nekolku pokarakteristi~ni potperiodi. Prviot potperiod se odnesuva na vremeto od 1992 zaklu~no so 1996 godina, koga brojot na krivi~nite dela se dvi`e{e od 1.307 vo 1992 godina, do 1.492 krivi~ni dela vo 1996 godina. Za ovoj vremenski period karakteristi~no e deka se otkrieni najgolem broj krivi~ni dela {to posledovatelno rezultira{e i so registrirawe i na najgolem broj prijaveni storiteli vo ovoj desetgodi{en vremenski period.

Drugiot potperiod mo`eme da go definirame vo vremeto od 1997 zaklu~no so 2000 godina i period vo koj brojot na otkrieni krivi~ni dela se dvi`e{e okolu 1.000, odnosno od 1.022 krivi~ni dela vo 2000 godina do 1098 krivi~ni dela vo 1999 godina. Pri~nite za vakvoto zna~itelno namaluvawe na brojot na krivi~nite dela treba da go barame vo primenata na noviot Krivi~en zakon na Republika Makedonija (donesen vo 1996 godina), {to kako posledica ima{e izmeni vo formulacija na odredeni krivi~ni dela, poinakov na~in na vodeweto na odredeni krivi~ni dela ili nivno ukinuvawe.

Drug zna~aen moment {to treba da se potencira za ovoj period e podnesuvaweto na krivi~ni prijavi kade {to materijalnata {teta be{e mo{ne golema i {to osobeno e karakteristi~no za godinite 1998 i 1999, kako i toa deka zna~aen del od ovie prijavi bea podneseni protiv direktori, rakovoditeli i nositeli na javni funkcii.

Tretiot potperiod mo`e da go definirame vo vremeto od 2000 zaklu~no so {este meseci od 2002 godina. Za ovoj period karakteristi~no e ponatamo{no namaluvawe na brojot na otkrienite krivi~ni dela (primer: 669 krivi~ni dela vo 2001 godina), a {to vo osnova se dol`i na voveduvaweto na danokot na dodadena vrednost, poradi {to dojde i do zna~itelno stesnuvawe na prostorot na vr{ewe na krivi~nite dela "dano~ni zatajuvawa", {to rezultira{e i so mnogu pomal broj otkrieni vakvi krivi~ni dela.

Pokraj ova, na pomaliot broj na otkrieni krivi~ni dela vo 2001 godina vlijaea i voenite dejstva vo zemjata i vlo{enata bezbednosna sostojba, {to rezultira{e so opa|awe na stopanskata aktivnost, namaluvawe na sorabotkata me|u subjektite vo zemjata i so stranstvo i dr. Inaku, vo celiot ovoj deceniski period karakteristi~no e {to kako nositeli na vakvite krivi~ni dela se javuvaat direktori, referenti, blagajnici i drugi slu`benici, koi direktno rabotat na ovaa problematika, {to vpro~em e i edna od specifi~nostite na ekonomskiot kriminalitet.

2.8. Nedozvolena trgovija so oru`je, eksploziv i municija i krium`arewe so akcizni stoki

Od izvr{enite analiti~ki sogleduvawa za sostojbite za nedozvolenata trgovija so oru`je i krium~arewe so akcizni i drug vid stoki, vo periodot od 1999 godina zaklu~no so prvoto polugodie od 2002 godina, zgolemena e efikasnosta vo otkrivaweto na ovoj vid krivi~ni dela i zapleneti koli~ini oru`je, eksploziv, municija, akcizni i drug vid stoki vo sporedba so perodot od 1992 do 1998 godina.

Vo periodot od 1999 godina, zaklu~no so prvoto polugodie od 2002 godina, odnosno za samo tri godini i {est meseci otkrieni se 545 krivi~ni dela

"nedozvoleno dr`ewe oru`je ili rasprskuva~ki materii" za koi se podneseni krivi~ni prijavi protiv 795 storiteli, a vo periodot od 1992 do 1998 godina otkrieni se 723 krivi~ni dela izvr{eni od 836 storiteli.

Razgleduvaj}i go brojot na zaplenetoto oru`je, vo periodot od 1999 zaklu~no so prvoto polugodie od 2002 godina, zaplenoto e 70% pove}e oru`je vo sporedba so prethodniot sedumgodi{en period (odnosno 3220 par~iwa oru`je pove}e vo sporedba so prethodniot period), dvojno pogolem broj par~iwa oru`je i pove}ekratno zgolemeni koli~ini zaplenet eksploziv. Kako ilustracija mo`e da poslu`i podatokot deka vo vtoriot period zapleneti se 7829 par~iwa oru`je (4.609 vo prethodniot period), od koi 2076 vojni~ko, 209 sportsko, 346 lovno i 5198 ostanati vidovi oru`ja (1.826 vo prethodniot period), 16 toni i 124,5 kg. eskploziv (178,2 kg. vo prethodniot sedumgodi{en period) i 352.906 par~iwa municija (263.432 vo prethodniot period).

Vo periodot od 1999 zaklu~no so prvoto polugodie od 2002 godina, otkrieni se vkupno 548 krivi~ni dela "krium~arewe", "nedozvolena trgovija« i krivi~ni dela od Zakonot za akcizi izvr{eni od 646 storitel, dodeka vo periodot od 1992 do 1998 godina, registrani se 1.963 krivi~ni dela od ovoj vid izvr{eni od 2.377 storiteli. Komparativnata analiza za zaplenetite koli~ini akcizni i drug vid stoki za periodot od 1992 do 1998 godina ne mo`e da se napravi od pri~ini {to vo ovoj period ne e vodena evidencija za niv.

Razgleduvaj}i go vtoriot period (1999- prvo polugodie od 2002 godina), Ministerstvoto ja zgolemi efikasnosta vo otkrivaweto na krium~areweto so akcizni i drug vid stoki. Ovaa konstatacija se potvrduva so zaplenetite koli~ini akcizni stoki, ju`no ovo{je i sli~no. Vo ovoj period zapleneti se 128.773 {teki cigari, 25.622 litri alkoholni i 47.910 litri bezalkoholni pijaloci, 109,6 toni kafe, 237,7 toni ju`no ovo{je, 9 toni meso, 2,9 toni zelen~uk itn.

2.9. Nedozvolena trgovija so narkoti~ni drogiOsnovna karakteristika na nedozvolenata trgovija so drogi i

zloupotrebata na narkoti~ni drogi vo dr`avata e zadr`uvawe na standardniot porast na ovoj kriminalitet, prisuten vo poslednite nekolku godini i naglasena orientacija kon permanentno menuvawe i prilagoduvawe na formite na izvr{uvawe na inkriminacijata.

Trgnuvaj}i od opasnostite {to drogata gi nosi so vkupniot ekonomski i socijalen razvoj, vrz stabilnosta i bezbednosta na dr`avata, kako i poradi raste~kiot trend na ilegalnata trgovija so drogi i nivnata zloupotreba, za vrema na mandatot na VMRO-DPMNE, vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se prezemaa planirani merki i aktivnosti za spre~uvawe na ovoj negativen op{testven fenomen. Osnovnite pravci na programskoto deluvawe na Ministerstvoto bea: kontrola, namaluvawe i eliminirawe na dostapnosta na drogite; spre~uvawe na ilegalnata trgovija; namaluvawe i eliminirawe na pobaruva~kata na drogi i psihotropni supstancii i programirawe, koordinacija i sorabotka na Ministerstvoto so site drugi nadle`ni institucii.

I pokraj registriranoto namaluvawe na otkrienite dela i storiteli, kako i pomalite koli~ini zapleneta droga vo minatata godina, rezultatite od anga`iraweto na ovoj plan se ocenuvaat kako solidni, dokolku se ima vo predvid nagliot porast na otkriva~kata funkcija vo tekot na 2000-ta godina

(za okolu 51%, sporedeno so prethodnata 1999-ta godina), kako i toa {to vo 2001-ta godina se ostvareni daleku povisoki rezultati, vo sporedba so efikasnosta postignuvana kontinuirano vo desetgodi{niot period pred 2000-ta godina.

Imaj}i gi predvid sogleduvawata za prisustvoto na nelegalnata trgovija so narkoti~ni drogi, kako i procenkite za prodol`uvawe na negativnite tendencii vo ovaa oblast, me|u prioritetnite zada~i na slu`bite za nedozvolena trgovija e prodol`uvawe na {irokata akcija za borba protiv trgovijata so drogi, presekuvawe me|unarodni kanali koi pominuvaat niz teritorijata na Republika Makedonija, poefikasno otkrivawe na lica involvirani vo me|unarodni kriminalni organizacii za droga, prezemawe aktivnosti za eliminirawe na narko-pazarite i spre~uvawe na uli~noto dilerstvo vo vnatre{nata trgovija so drogi.

2.10. Pograni~ni raboti, dvi`ewe i prestoj na stranci

Vo oblasta na pograni~nite raboti, dvi`eweto i prestojot na stranskite dr`avjani, aktivnostite na Ministerstvoto glavno bea naso~eni kon otkrivawe i spre~uvawe na ilegalnite preminuvawa, utvrduvawe i re{avawe na grani~nite incidenti i kontrolata i prestojot na stranskite dr`avjani.

Ilegalnite preminuvawa i povredite na re`imot vo grani~noto podra~je proprateni so ~esti oscilaci vo tekot na sekoja godina pretstavuvaa problem koj vo kontinuitet postoi vo ovoj desetgodi{en period.

2.10.1. Ilegalni migracioni dvi`ewa vo, niz i od Republika Makedonija

Masovnite ilegalni dvi`ewa na ekonomskite migranti vo dr`avite ~lenki na Evropskata unija se javija kako refleksija na nepovolnite ekonomski sostojbi vo zemjite vo tranzicija, drasti~nite razliki vo bruto doma{niot proizvod me|u niv, kako i ekspanzijata na politi~kiot radikalizam na Balkanot.

Od podatocite dobieni kako rezultat na aktivnostite {to gi prezemaat slu`bite na Ministerstvoto, pravcite na ilegalnite preminuvawa preku dr`avnata granica {to go so~inuvaat t.n. "Balkanski pat" se delat na dva koridori: a) od sever kon jug i b) od istok kon zapad,

Spored statisti~kite pokazateli so koi raspolaga Ministerstvoto, vo periodot od 1992 do 1998 godina dr`avnata granica na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini ja preminale vkupno 52.698, dodeka vo periodot od 1999 do juni 2002 godina grani~nata linija na nedozvolen na~in ja preminale vkupno 33.957 stranski dr`avjani.

2.10.1.1. Ilegalni preminuvawa preku dr`avnata granica na Republika Makedonija vo periodot od 1992 do 1998 godina

Dr`avna granica sprema Republika Albanija Od evidenciite na Ministerstvoto, vo periodot od 1992 do 1998

godina, na ovoj del od dr`avnata granica registrirani se 27.373 ilegalni preminuvawa, dodeka pri obid da ja preminat na mesta nadvor od

ozna~enite grani~ni premini od strana na makedonskite pograni~ni organi spre~eni se vkupno 689 stranski dr`avjani. Vo posledniot tri godi{en period, makedonsko-albanskata dr`avna granica ilegalno ja preminale 6.072 stranski dr`avjani, a od pograni~nite organi vo pogore analiziraniot period spre~eni se vkupno 689 obidi za preminuvawe na dr`avnata granica.

Dr`avna granica sprema SR Jugoslavija Najgolem broj ilegalni preminuvawa - 5.154 na makedonsko-

jugoslovenskata dr`avna granica se izvr{eni vo 1997 godina, kako posledica na padot na `ivotniot standard vo del od zemjite na Jugoisto~na Evropa, od kade doa|aa najgolem broj ilegalni migranti so intencija da zaminat vo treti zemji, dodeka pomal del od niv ostanuvaa vo na{ata dr`ava, kade vr{ea odredena dejnost bez dozvola za rabota i prestoj. Od strana na makedonskite pograni~ni organi, vo periodot od 1992 do 1998 godina, pri obid da ja preminat grani~nata linija na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini, spre~eni se vkupno 2.040 stranski dr`avjani.

Vo periodot od 1992 do 1998 godina, na ovoj del od grani~nata linija od vkupniot broj nedozvoleni preminuvawa, najzastapeni se ilegalnite preminuvawa vo 1997 godina so u~estvo od 35,5% dodeka najmal procent e zabele`an vo 1993 godina, za razlika od izminatite tri godini, koga od vkupniot broj ilegalni preminuvawa najgolem broj - 5.018 ili 40% se izvr{eni vo 2000 godina, dodeka najmal broj vakvi preminuvawa - 81 ili 0,6% se izvr{eni vo izminatite {est meseci od ovaa.

Dr`avna granica sprema Republika GrcijaPreminuvawata na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini, vo

pogore analiziraniot period od 1992-1998 godina, sekoja godina bele`at blag porast, pri {to od vkupniot broj nedozvoleni preminuvawa, na ovoj del od granicata najve}e - 1.956 ili izrazeno vo procenti - 22,2% se izvr{eni vo 1998, dodeka najmalku - 457 ili 5,2% se izvr{eni vo 1992 godina. So najmalo u~estvo vo vkupniot broj ilegalni preminuvawa, vo periodot od 1999 do 2002 godina, od 1,8% se preminuvawata izvr{eni vo izminatite {est meseci od ovaa godina, dodeka najmnogu vakvi preminuvawa - 6.166 ili 39,9% se registrirani vo 2001 godina.

Kako rezultat na prezemenite aktivnosti na pograni~nite organi na Republika Makedonija, vo periodot od 1992 do 1998 godina, pri obid ilegalno da ja preminat makedonsko-gr~kata grani~na linija spre~eni se 5.272 stranski dr`avjani.

Dr`avna granica sprema Republika Bugarija Spored statisti~kite pokazateli na Ministerstvoto, vo periodot od 1992

do 1998 godina, na dr`avnata granica sprema Republika Bugarija registrirani se vkupno 2.050 nedozvoleni preminuvawa, od koi najmnogu - 484 ili 23,6% se izvr{eni vo 1997 godina, pred se zaradi vlo{enata ekonomska sostojba vo mati~nite zemji na migrantite, aspiracite na del od niv da rabotat vo na{ata zemja bez odobrenie za prestoj i dozvola za rabota, kako i poradi mo`nosta da ja preminat makedonsko-gr~kata dr`avna granica na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini. Najnizok intenzitet na ilegalni preminuvawa preku ovoj del od dr`avnata granica - 457 ili 4,5% se izvr{eni vo 1992 godina, za razlika od periodot od 1999 do 2002 godina koga od vkupniot broj preminuvawa na nedozvolen na~in najgolem broj - 893 ili 40% se izvr{eni vo 2000 godina, dodeka najmalku

nelegalni preminuvawa - 33 ili 1,4 se izvr{eni vo prvite {est meseci od ovaa godina. Od vkupniot broj preminuvawa na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini, vo periodot od 1992 do 1998 godina, so najgolem procent - 51% se ilegalnite preminuvawa na makedonsko - albanskata dr`avna granica, potoa so 27,1% na makedonsko-jugoslovenskata, 16,6 na makedonsko-gr~kata, dodeka najmalku - 3,8% se zastapeni nelegalnite preminuvawa na makedonsko-bugarskata grani~na linija. Vo periodot od 1999 do 2002 godina od vkupniot broj nedozvoleni preminuvawa so najgolem procent - 38,5% se zastapeni ilegalnite preminuvawa na makedonsko-gr~kata, potoa so 36,8% na makedonsko-jugoslovenskata, so 17,8% na makedonsko-albanskata, dodeka najmala zastapenost- 6,7% na vakvite preminuvawa e zabele`ana na makedonsko-bugarskata dr`avna granica.

2.10.2.2. Povredi na grani~niot re`imMinisterstvoto sprema sosednite dr`avi vo periodot od 1992 do 1998

godina najavi, preku me{oviti grani~ni komisii i preku diplomatski pat so ostanatite sosedni zemji, so koi nema{e formirano vakvi tela, vkupno 844 povredi na grani~niot re`im. Vo periodot od 1999 do 2002 godina najaveni se vkupno 108 povredi na grani~niot re`im, od koi najmnogu se izvr{eni vo 1999 godina na albansko-makedonskata dr`avna granica, dodeka najmal broj grani~ni incidenti se izvr{eni vo 2002 godina na grani~nata linija so SR Jugoslavija.

2.10.2.3. Podneseni barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka protiv stranski dr`avjaniProtiv stranskite dr`avjani koi prestojot vo na{ata zemja go koristat za

nedozvoleni aktivnosti, Ministerstvoto, vo periodot od 1992 do 1998 godina podnese vkupno 9.808 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka, od koi, po ~len 85 to~ka 6 i 7 od Zakonot za dvi`ewe i prestoj na strancite, protiv 2.502 stranski dr`avjani zaradi neprijaven prestoj vo zakonski utvrdeniot vremenski rok; po ~len 85 to~ka 1 od istiot zakon, protiv 1.361 stranski dr`avjani poradi podolg prestoj na teritorijata na Republika Makedonija protiv 5.588 stranski dr`avjani, koi ja preminale dr`avnata granica na mesta nadvor od ozna~enite grani~ni premini i protiv 357 stranski dr`avjani koi ostvaruvaat profesionala dejnost po no}nite barovi i striptiz- klubovi vo zapadniot del od na{ata dr`ava, bez odobrenie za prestoj i dozvola za rabota.

Ministerstvoto vo periodot od 1999 do 2002 godina, po istite osnovi, podnese vkupno 1.653 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka, od koi 196 protiv stranskite dr`avjani koi ne go prijavile prestojot vo Republika Makedonija, 872 poradi pre~ekoren prestoj, 380 poradi nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica i 205 poradi rabota vo ugostitelski objekti bez odobren prestoj i dozvola za rabota.

2.10.4. Podneseni krivi~ni prijavi protiv stranski dr`avjani Del od stranskite dr`avjani za vreme na svojot prestoj vo na{ata zemja

izvr{ile krivi~ni dela, od koi najzastepeni se »falsifikuvawe isprava« po ~len 378, »te{ka kra`ba« po ~len 236, »kra`ba« po ~len 235, »neovlasteno

proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori« po ~len 215, »posreduvawe vo vr{ewe prostitucija« po ~len 191 i »nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica« po ~len 402 od Krivi~niot zakonik.

2.10.5. Privremeno humanitarno zgri`eni licaNa po~etokot na 1999 godina, vojnata vo Kosovo-SR Jugoslavija dovede

do masoven priliv na begalci na teritorijata na Republika Makedonija, pri {to do sredinata na ovaa godina brojot na jugoslovenski dr`avjani od Kosovo koi pobaraa za{tita vo na{ata dr`ava dostigna do 360.000. Od niv, okolu 100.000 bea smesteni vo kampovi izgradeni za ovaa namena na podra~jeto na Skopje (Blace, Stenkovec, Bojane, Radu{a), Tetovo (Nepro{teno) i Gostivar (Senokos), dodeka 260.000 bea smesteni vo semejstva, naj~esto na podra~jata na istite gradovi.

2.10.6. Lica so priznat status na begalec Vospostavuvaweto procedura za postapuvawe po podneseni barawa za

priznavawe status na begalec vo Republika Makedonija, odnosno izgradba na sistam za azil, e obvrska koja proizleguva od odredbite na postojniot Zakon za dvi`ewe i prestoj na stranci, no i od Konvencijata za statusot na begalcite od 1951 godina i Protokolot za statusot na begalcite od 1967 godina, kon koi Republika Makedonija pristapi vo 1994 godina.

2.11. Javen red i mir

Kako posledica na vkupnite aktuelni sosojbi vo op{testvno-politi~kiot i socijalno – ekonomskiot `ivot, vo desetgodi{niot period, bea prisutni niza nepovolni sostojbi, koi kon krajot na razgleduvaniot period eskaliraa so naru{uvawe i destabilizirawe na bezbednosnata sostojba.

- Period od 1992 do 1998 godina

Periodot od 1992 do 1998 godina go karakteriziraa pove}e slu~ai na naru{uvawe na redot i mirot vo pogolem obem i so pote{ki posledici, masovni protesti, protivzakonsko istaknuvawe znamiwa i drugi simboli, popre~uvawe na policijata vo izvr{uvawe na bezbednosite zada~i i sli~no.

Karakteristi~ni bea masovnite demonstracii so otvoraweto na t.n. »Univerzitet« vo s. Mala Re~ica – Tetovsko (1995).

- Period od 1999 do 2002 godina

Periodot od 1999 godina do 2002 godina najnapred go odbele`aa begalskata kriza i prilivot na okolu 360.000 begalci od Kosovo-SRJ i nivno prifa}awe i smestuvawe, teroristi~kite napadi vo policiskite stanici vo Kumanovo, Tetovo, Ki~evo i Kumanovo, ubistvoto na trojcata policiski rabotnici vo s. Ara~inovo – Skopsko.

Vo tekot na 2001 godina, aktivnostite na Ministerstvoto bea naso~eni vo odbrana na teritorijalniot integritet i suverenitet na dr`avata i za{tita na li~nata i imotna sigurnost na gra|anite i izveduvawe vooru`eni teroristi~ki akti na nasilstvo vo severozapadniot del na zemjata. Vo golemiot broj podmolni teroristi~ki akti, `ivotot go zagubija 24 policajci i 45 vojnici, a pote{ko i polesno bea povredeni 174 policajci i 211 vojnici; od vooru`enite

napadi kon civilni objekti `ivotot go zagubija 16 gra|ani, a 61 bea povredeni, okolu 167 lica od makedonska nacionalnost bea kidnapirani i fizi~ki maltretirani i potoa oslobodeni, a se u{te ne se znae sudbinata na 12 kidnapirani lica. Nasilnoto zaposednuvawe na odredeni teritorii i nivno proglasuvawe za slobodni od strana na teroristite, rezultira{e so raseluvawe na golem broj lica (89.954), pri {to del od niv, i pokraj aktivnostite za uspe{no realizirawe na Planot za vra}awe na policijata i raselenite lica vo kriznite regioni, se u{te se nao|aat vo prifatni centri.

Po potpi{uvawe na Ohridskiot dogovor za nadminuvawe na krizata i zavr{uvawe na operacijata na NATO za dobrovolno predavawe na oru`jeto, zapo~naa aktivnosti za vra}awe na policijata vo kriznite regioni, koi vremeno bea zaposednati od teroristi~kite grupi, pri {to se realizira{e Planot za vra}awe na policijata i raselenite lica, so formirawe policiski patroli od me{ovit nacionalen sostav, koi pridr`uvani od me|unarodni organizacii, rabotea na reintegrirawe na ovie podra~ja i sozdavawe uslovi za normalno policisko rabotewe i vra}awe na raselenite `iteli.

** *

Od aspekt na sostojbite so prekr{ocite protiv javniot red i mir, vo desetgodi{niot period se prijaveni vkupno 112.671 prekr{oci, pri {to se podneseni 109.452 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka protiv vkupno 155.073 storiteli. Pritoa, najzastapeni se prekr{ocite »fizi~ki napad« – 26.971 prekr{ok, »predizvikuvawe i u~estvo vo tepa~ka« – 18.425 prekr{oci, »voznemiruvawe na sosedi« – 10.040 prekr{oci itn.

Od vkupnata brojka, samo vo periodot od 1992 godina do 1998 godina, podneseni se 76.892 barawa protiv 107.501 storitel, a od 1998 godina do {estte meseci vo 2002 godina se podneseni vkupno 32.560 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka protiv 47.572 storiteli. Karakteristi~no e {to brojot na prekr{ocite i storiteli bele`i naglo zgolemuvawe vo 1994 godina, a po ovaa godina, vo celiot nareden period, so mal procent na porast ili namaluvawe, se vo tendencija na blago opa|awe.

2.12. Prezemeni aktivnosti na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe vo periodot 1992 –1998 do juli 2002 godina

Vo periodot 1992-2002 godina Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe gi izvr{uva{e svoite funkcii za sprotivstavuvawe i za{tita od dejstvuvawe na stranski razuznava~ki slu`bi, popre~uvawe na terorsti~ki ili drug vid ekstremni aktivnosti kako i suzbivawe na pote{ki formi na organiziran kriminal

Imeno aktivnosta na UBK na planot na kontrarazuznavawe be{e naso~ena kon navremeno otkrivawe, sledewe, dokumentirawe i popre~uvawe na razuznava~kite aktivnosti na stranski slu`bi, a aktivnosta be{e naso~ena i kon obezbeduvawe zna~ajni podatoci za politi~ki i ekonomski i voeno-bezbednosni sostojbi i nastani, so cel za{tita na interesite na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosednite zemji. Rabotata na UBK vo oblasta na za{tita na ustavniot poredok vo periodot od 1992 do 1998 godina be{e naso~ena kon otkrivawe na deluvaweto na ekstremno-albanski,

ilegalno voeni teroristi~ki organizacii vo republikata, obrabotuvawe na podatoci za militantno organizirawe na poedini srpski ekstremisti vo zemjava, analizirawe na zgolemeno prisustvo na stranski misioneri i islamski fundamentalisti~ki organizacii i pripadnici na nelegalni pretstavni{tva na humanitarni organizacii od bliskoisto~nite zemji, kako i otkrivawe na inspiratorite, organizatorite i izvr{itelite na atentatot vrz porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija – Kiro Gligorov.

Rabotata na UBK na planot na kontrarazuznavawe vo periodot od 1999 do 2002 godina be{e naso~ena kon prezemawe aktivnosti zaradi otkrivawe na planovite za kreirawe na vooru`enite i teroristi~ki napadi na paravoenite organizacii. Vo toj kontekst bea otkrieni ideolozite na paravoenite teroristi~ki organizacii (t.n "ONV" – "ANA"), nivnata organizaciona postavenost, materijalna struktuiranost i voeno-tehni~ka opremenost.

Isto taka, bea prezemeni aktivnosti za identifikuvawe na licata koi u~estvuvale vo ubistvata na pripadnicite na Armijata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i gra|anski lica, kaj s. Vejce, Trebo{, ^elopek, Karpalak, Radu{a, Quboten, kako i licata involvirani vo kidnapirawata i maltretirawata na pripadnici na makedonskite bezbednosni sili, grabe`i vrz poedinci i ku}i na nealbansko naselenie, etni~ko ~istewe i uni{tuvawe na istoriski spomenici vo kriznite regioni. Isto taka, bea otkrieni i izvr{itelite na teroristi~ki akti vrz policiskata stanica "Tearce" – Tetovsko i "Oslomej" – Ki~evsko, a be{e otkrieno i deluvawe na teroristi~ka grupa vo Skopje, koja planira{e da izvede teroristi~ki akcii vo spomenatiot grad.

Od strana na ovaa uprava bea prezemeni aktivnosti vo sprotivstavuvawe na poslo`eni oblici na organiziran kriminalitet od oblasta na nelegalnata trgovija so oru`je, droga, trgovija so lu|e, krium~arewe na akcizni stoki, patni~ki avtomobili, perewe pari i dr.

2.13. Me|unarodna aktivnost na mvr Vo tekot na izminatite godini, zna~ajno e pro{irena i intenzivirana me|

unarodnata sorabotka na Ministerstvoto. Toa be{e izraz na cvrstite opredelbi na VMRO-DPMNE za celosno i brzo integrirawe na Republika Makedonija vo evro-atlantskite strukturi.

Ostvareni se brojni kontakti, so misii i pretstavnici na pove}e me|unarodni organizacii, institucii i programi vo Republika Makedonija i nadvor od nea: OON, OBSE, NATO, Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, Sovetot na Evropa, UNDP-FARE programata, SEKI, Centralno-evropskata inicijativa-CEI, Regionalniot centar za prekugrani~niot kriminal vo Jugoisto~na Evropa, Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva, Monitoring misijata na evropskata komisija, Paktot za stabilnost i drugi.

Vo periodot 1992-1998 godina, Ministerstvoto stana polnopraven ~len na me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kite policii – Interpol, sklu~eni se dogovori za sorabotka na ministerstvoto so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Turcija, Albanija, Bugarija (1992 godina), potpi{an e Protokol za sorabotka so Ruskata federacija (1994 godina), dogovor za sorabotka so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Romanija i soodveten protokol za negova realizacija (1995 godina), a podneseni se i inicijativi za sklu~uvawe dogovori za sorabotka i so ministerstvata na drugi zemji.

Na bilateralen plan vo periodot 1998-2002 godina, Ministerstvoto ostvari kontakti i sorabotka so ministerstvata na pove}e balkanski, evropski i vonevropski zemji: Bugarija, Albanija, Grcija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora, Ungarija, Avstrija, Germanija, [vajcarija, Francija, Velika Britanija, Ruskata Federacija, R Ukraina, Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Kanada i dr.

2.14. InterpolKako rezultat na procesot na globalizacija i se' poizrazenata me|

unarodna povrzanost na kriminalitetot so zgolemen intenzitet i obem prodol`ija aktivnostite na Ministerstvoto na planot na me|unarodnata kriminalisti~ko-policiska sorabotka preku INTERPOL.

Vo ramkite na me|unarodnata kriminalisti~ko-policiska sorabotka preku INTERPOL aktivnostite se ostvaruvaa, kako vo oblasta na potragite po lica i vozila, taka i vo oblasta na klasi~niot, organiziraniot kriminal, nedozvolenata trgovija so droga i oru`je, kako i utvrduvaweto na identitetot na lica koi storile krivi~ni dela vo zemjata i stranstvo, a u~estvuvano e i na me|unarodni konferencii, sostanoci, seminari, studiski poseti i sl.

15. Kriminalisti~ka tehnikaSlu`bata za kriminalisti~ka tehnika vo Republika Makedonija e

organizirana vo forma na Sektor za kriminalisti~ka tehnika, koj funkcionira vo ramkite na Ministerstvoto.

Sektorot za kriminalisti~ka tehnika gi obavuva slednite aktivnosti: u~estvuva vo vr{ewe na uvidi, pri {to pronao|a i obezbeduva predmeti i tragi i relevantni fakti; vr{i laboratoriski ispituvawa, analizi i opiti; izgotvuva ve{ta~ewa; zema u~estvo vo sudski rekonstrukcii, obdukcii i ekshumacii; vr{i kriminalisti~ka identifikacija na lica i predmeti, i sl.

So cel da se zgolemi efikasnosta vo funkcioniraweto na Sektorot vo tekot na 2001 god. izvr{ena i izmena na organizacionata struktura i sistematizacija na rabotnite mesta, taka {to brojot na sistematizirani rabotni mesta od 44 se zgolemuva na 71 izvr{iteli, a formirana e i rabotna ediica i otsek.

Vo toj kontekst vo Sektorot e formirana nova rabotna edinica »Otsek za forenzi~ka informati~ka tehnologija« vo ~ij delokrug na rabota se predvideni i aktivnosti povrzani so kompjuterskiot kriminal.

Isto taka se formirani i otseci koi vnesuvaat novi sodr`ini vo rabotata na Sektorot, kako {to e Otsekot za video-nadzor na VIP-objekti i lica, Otsekot za obrabotka na audio-video materijali i Otsekot za fotogrametrija.

Vo Sektorot za kriminalisti~ka tehnika se izrabotuvaat 52 razli~ni vidovi na ve{ta~ewa (ekspertizi). Za odbele`uvawe e deka od krajot na 2000 god. ekspertite od Sektorot po~nuvaat da rabotat i nov vid na ve{ta~ewa – DNK analizi od biolo{ki materijal, odnosno se vr{i identifikacija na lica so pomo{ na DNK profilirawe. Pri toa se koristi opremata od MANU i do sega se obraboteni 10 slu~ai so izvr{eni stotina analizi.

Sektorot za kriminalisti~ka tehnika vo 2001 godina ima podgotveno Proekt za nabavka na najsovremeno tehni~ko opremuvawe na Sektorot so potrebnite tehni~ki sredstva, koi se neophodno potrebni za najsovremeni ve{ta~ewa, pri {to za nabavkata na tie tehni~ki sredstva se potrebni milionipol evra vo denarska protivvrednost.

2.16. Normativna dejnostZa ostvaruvaweto na osnovnite funkcii na Ministerstvoto, Vladata na

VMRO-DPMNE predlo`i golem broj Zakoni, koi potoa bea i doneseni od Sobranieto na Republika Makedonija.

Taka, vo vremenskiot period od 1992 godina do mesec oktomvri 1998 godina bea doneseni vkupno 32 zakoni, dodeka od noemvri 1998 do juni 2002 godina bea doneseni vkupno 12 zakoni.

Pritoa, gledano po godini, vo prviot vremenski period, kako godina vo koja se doneseni najmnogu zakoni, mo`e da se potencira 1993 godina, koga bea doneseni vkupno 13, no treba da se napomene deka del od ovie zakoni bea doneseni poradi potrebata od terminolo{ki usoglasuvawa (SFRJ se zameni so Republika Makedonija), kako i so odredeni izmeni vo kaznenite odredbi odnosno zamena na zborot dinar so denar.

Pokraj ova, kako pozna~ajna godina mo`e da se izdvoi 1992 godina koga, bea doneseni samo {est zakoni, no koi bea mnogu va`ni za dooformuvaweto na dr`avnosta na zemjata i poefikasno funkcionirawe na Ministerstvoto.

[to se odnesuva do vtoriot vremenski period odnosno vremeto od noemvri 1998 do maj 2002 godina, karakteristi~no e da se spomnat Zakonot za detektivska dejnost i Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot, doneseni vo 1999 godina i Zakonot za posebni prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva, donesen vo januari 2002 godina.

Taka na primer, vo vremenskiot period od 1992 godina do oktomvri 1998 godina bea doneseni 69 podzakonski akti od oblasta na vnatre{nite raboti. Pritoa, gledano po godini, vo 1992 godina bea doneseni 17 vakvi akti, 1993 godina 16 akti, 1994 godina sedum akti, 1995 godina devet akti, 1996 godina {est akti, 1997 godina tri akti i 1998 zaklu~no so mesec oktomvri 11 akti.

Vo vtoriot vremenski period bea doneseni 44 podzakonski akti, od koi sedum vo 1999 godina, 18 akti vo 2000 godina, potoa 14 akti vo 2001 godina i ~etiri akti vo vremenskiot period januari -maj 2002 godina, pri {to kako pozna~aen e Nacionalnata programa za borba protiv trgovijata so lu|e i ilegalnata migracija vo Republika Makedonija.

Vo Ministerstvoto se doneseni i pogolem broj na interni podzakonski akti. Taka, vo periodot 1992 - oktomvri 1998 godina bea doneseni vkupno 39 akti,pri {to najmnogu odnosno 17 bea doneseni vo 1995 godina. Vo vtoriot vremenski period odnosno od noemvri 1998 godina do maj 2002 godina, bea doneseni 32 interni akti, pri {to najmnogu, odnosno 15 akti bea doneseni vo 2001 godina.

2.17. Instruktorsko - nadzorna funkcijaVo tekot na navedeniot period kontinuirano se ostvaruva{e

instruktorsko-nadzornata funkcija preku vr{ewe uvidi, kontroli, poedine~ni kontakti i sostanoci, kako i preku davawe instruktivni zada~i i neposredno u~estvo vo realizacijata na poslo`eni krivi~ni dela i drugi bezbednosni pojavi, a so cel obezbeduvawe zakonitost, stru~nost i a`urnost vo izvr{uvawe na rabotite i rabotnite zada~i.

Vo ovie ramki realizirani se poseti i nadzori vo rabotata na podra~nite organizacioni edinici, policiskite stanici i oddelenija od op{ta nadle`nost, policiskite stanici za kontrola i preminuvawe na dr`avnata granica, kontrola na stanicite za tehni~ki pregled i avto {kolite, uvidi na raboteweto na policiskite stanici za dlabinsko obezbeduvawe na dr`avnata granica i na policiskite, patrolnite i de`urnite slu`bi.

Vo pove}eto podra~ni organizacioni edinici, preku rabotni poseti be{e ostvaren nadzor vo rabotata, a vr{eno e i kontinuirano informirawe preku instruktivni telegrami, informacii, osvrti i sli~no, vo tekot na celata godina.

2.18. Upravni raboti

Vo oblasta na upravnite raboti postapuvano e po golem broj barawa na gra|anite od oblasta na dr`avjanstvoto, gra|anskite sostojbi i mati~nite evidencii, poredokot (li~ni karti, `iveali{te i oru`je) i soobra}ajot. Pri toa, VMRO-DPMNE nastojuva{e da se postigne {to pogolema efikasnost, kvalitet i osovremenuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo vodeweto na upravnite postapki, so cel pobrzo i poefikasno ostvaruvawe na pravata na gra|anite. Za taa cel, se vr{e{e naso~uvawe i koordinirawe na rabotata na upravnite slu`bi vo podra~nite organizacioni edinici na Ministerstvoto, i toa, kako preku dostavuvawe pove}e instruktivni akti, informacii i odr`uvawe edukativni sostanoci, taka i preku neposredni uvidi vo nivnoto rabotewe.

Na planot na me|unarodnata sorabotka od ovaa oblast u~estvuvano e na seminari, organizirani od me|unarodni organizacii, izvr{eni se rabotni poseti vo nekolku zemji vo vrska so proektot za li~nite dokumenti i vodewe postapki za dr`avjanstvo.

2.18.1. Aktivnosti na Sektorot za upravno-nadzorni raboti pri Ministerstvoto vo periodot od 1992 godina do mesec noemvri 1998 godina.

Vo periodot od noemvri 1992 godina do noemvri 1998 godina, kako edna od osnovnite funkcii na Sektorot izvr{eni se vkupno 117 rabotni i nadzorni poseti i dadena e stru~na pomo{ vo vo raboteweto na upravnite slu`bi vo site Upravi i Oddelenija vo Republikata.

So cel podobruvawe na efikasnosta na rabotata, odr`ani se vo ovoj period pove}e regionalni sostanoci i sovetuvawa so referenti i mati~ari od site upravi i oddelenija vo oblasta na soobra}ajot, dr`avjanstvovo i mati~noto rabotewe.

Vo ovoj perid osobeno od 1995 godina zabele`no e zgolemeno u~estvo na Sektorot za upravno-nadzorni raboti vo rabotata i ostvareni se pove}e inicijativi i kontakti so me|unarodni institucii i organizacii, kako {to se: Sovetot na Evropa, Organizacijata za bezbednost i sigurnost vo Evropa (OBSE), FARE, UNHCR, ambasadi i drugi. Vo ovaa nasoka pretstavnici od Sektorot u~estvuvaa na 24 seminari, predavawa, konferencii i studiski prestoi vo pove}e zemji.

2.18.2. Aktivnosti na Sektorot za upravno-nadzrni raboti vo periodot od dekemvri 1998 godina do juni 2002 godina

Vo tekot na rabotata Sektorot za upravno-nadzorni raboti i vo ovoj period u~estvuva vo tekot na rabotata na pove}e Me|unarodni institucii i organizacii, a pred se vo Sovetot na Evropa i Obedinetite Nacii. Sektorot za upravno-nadzorni raboti vo tekot na ovoj period u~estvuva{e na 17 seminari, predavawa, sovetuvawa i studiski prestoji vo organizacacija na Sovetot na Evropa, FARE, UNHCR, MVR na RM i dr.

Izvr{eni se 67 rabotni poseti vo funkcija na nadzor i kontrola vo SVR i OVR vo Republikata. Od oblasta na soobra}ajot organizirani se pove}e regionalni sostanoci so instruktiven karakter na koi u~estvuvaat referentite za registracija na motorni vozila i voza~ki dozvoli.

Eden od aspektite na raboteweto na Sektorot za upravno-nadzorni raboti e prakti~noto sproveduvawe na Zakonot za dr`avjanstvo ("Slu`ben vesnik na RM" br.67/92). Vo ovoj izminat period Sektorot za upravno-nadzorni raboti: redovno i postojano ja informira{e Vladata i Sobranieto na R Makedonija za sostojbite i problemite so dr`avjanstvoto; odgovara{e na postavenite prateni~ki pra{awa i odr`uva{e postojani sredbi so pratenici od razli~ni prateni~ki grupi sekoga{ koga tie toa go pobarale; gi prifa}a{e na nivno barawe, no i redovno gi informira{e razli~nite nevladini organizacii, me|unarodni organizacii i site lica - zainteresirani subjekti koi za toa projavile interes; aktivno be{e vklu~en vo podgotvuvawe na Predlog zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvo.

Sektorot za upravno-nadzorni raboti so cel da obezbedi {to pogolema informiranost na zaiteresiranite lica i na onie ~ie barawe e vo postapka, dvapati nedelno (vtornik i ~etvrtok) ima priemen den za stranki.

Isto taka, so cel na zainteresiranite gra|ani da im se pojasnat postapkite i na~inite za steknuvawe, odnosno otpust od dr`avjanstvo na Republika Makedonija, Sektorot za upravno-nadzorni raboti ima podgotveno i distribuirano vo podra~nite edinici i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti bro{ura so napatstvija od ovaa oblast.

Sektorot za upravno-nadzorni raboti na nadle`no odlu~uvawe gi podgotvuva i prosleduva predmetite po `alba do Komisijata vo Vladata na Republika Makedonija i do Vrhovniot sud na Republika Makedonija po pokrenat upraven spor.

Spored evidenciite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija, od donesuvaweto na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija do juni 2002 godina, dr`avjanstvoto na Republika Makedonija e regulirano na 2 207 457 gra|ani, od koi na 2.097.476 gra|ani dr`avjanstvoto im e regulirano so primena na principot na pravniot kontinuitet (sodr`an vo ~len 26 stav 1 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija), a 109 981 gra|ani se steknaa so dr`avjanstvo na Republika Makedonija po zavr{uvaweto na postapkite za utvrduvawe, konstatacija i priroduvawe.

Vo natamo{niot tekst daden e brojot na lica koi se steknale so dr`avjanstvo na Republika Makedonija preku postapki vodeni pred Ministerstvoto:

Edna od privilegira~kite osnovi za steknuvawe so dr`avjanstvo na Republika Makedonija e predvidena vo ~len 8 koj gi tretira iselenicite od Republika Makedonija i koj isto kako ~len 11 e vo direkna korelacija so Ustavot na Republika Makedonija, kade decidno e predvideno deka Republika

Makedonija se gri`i za iselenicite od Makedonija i go pomaga nivniot kulturen razvoj i vrskite so niv.

Ministerstvoto dosledno gi po~ituva ovie zakonski obvrski, vodi gri`a za iselenicite od Republika Makedonija i pri toa se trudi maksimalno da gi iskoristi zakonskite na~ini, se so cel da im ovozmo`i na iselenicite da gi prodlabo~at ili obnovat vrskite so mati~nata zemja.

Vo tekot na ovie deset godini soglasno ~len 11 kako Makedonci po poteklo vkupno so dr`avjanstvo na Republika Makedonija se steknale vkupno 9 167 lica.

2.19. Aktivnosti vo oblasta na odbranbeni podgotovkiOddelenieto za odbranbeni podgotovki ima prezemeno pove}e

aktivnosti za realizacija na utvrdenite zakonski zada~i i obvrski vo funkcioniraweto na Ministerstvoto vo oblasta vo odbranbenite podgotovki vo periodot od osamostojuvaweto do denes. Vo periodot od 1992 godina do 1998 godina aktivnostite na ova oddelenie se odvivaa vo sledniot pravec:

2.19.1 Organizaciono - kadrovski sostojbi Vo periodot od 1992 do 1995 godina ovaa organizaciona edinica be{e

Uprava za odbranbeni podgotovki so 12 sistematizirani popolneti rabotni mesta.

So ogled na nedovolnoto posveteno vnimanie na Ministerstvoto kon odbranbenite podgotovki vo ovoj period, vo 1995 godina ukinata e Upravata za obranbeni podgotovki i taa vo periodot do 1999 godina e Sektor za odbranbeni podgotovki. Vo nasoka na namaluvawe na toga{niot Sektor za odbranbeni podgotovki, ukinati se rabotnite mesta inspektori za odbranbeni podgotovki vo 19 Oddelenija na Ministerstvoto. So ova vo golema mera bile zapostaveni rabotite od oblasta na odbranbenite podgotovki vo Ministerstvoto. Vo po~etokot na 1998 prodol`uva istata tendencija i se ukinuvaat rabotnite mesta samostojni inspektori vo regionalnite Upravi na UBK 11.

Vo periodot od 1998 godina do maj 2002 godina, interesot na Ministerstvoto bele`i tendencija za nagorna linija, od aspekt na organizaciono-kadrovsko podobruvawe na statusot na Oddelenieto za odbranbeni podgotovki. Vo 2001 godina povtorno se sistematizirani i popolneti rabotnite mesta vo OVR kako i rabotnite mesta za inspektorite za odbranbeni podgotovki vo regionalnite upravi na UBK.

2.19.2 Normativno regulirawe na pra{awata od odbranbenite podgotovki

Vo periodot od 1992 godina so osamostojuvaweto se nametna i potrebata normativno regulirawe na pra{awata od ovaa oblast.

2.19.3. Rezerven sostav na policijata na MinisterstvotoZa ostvaruvawe na funkcijata na Ministerstvoto vo nastanata slo`ena

bezbednosna, vonredna i voena sostojba od 1992 do 1998 godina ne e posvetuvano adekvatno vnimanie vo oblasta na obu~uvaweto i opremuvawaeto na rezervniot sostav na MVR.

Vo periodot od 1998 napraven e zna~aen napredok vo ovaa oblast, pa taka permanentno sekoja godina do denes izvr{ena e nabavka i kompletno e vooru`en rezervniot sostav i nad 80 % e opremen so maskirni uniformi.

Isto taka, vo periodot od sredinata na 1998 i 1999 godina odr`ani se dvodnevni ve`bi vo site Sektori za vnatre{ni raboti so rezervnite policiski stanici, so osnovna cel osposobuvawe za celosno funkcionirawe na RPS vo dadeni uslovi.

Vo tek se pove}e proekti so koi }e se izvr{i osovremenuvawe na raboteweto na Ministerstvoto od aspekt na odbranbenite podgotovki, taka {to do krajot na 2002 godina vo sorabotka so voenata akademija na G[ na ARM predvideni se da se realiziraat pove}e proekti.

2.20. Sektor za telekomunikacii, kriptoza{tita i informatika

Vo periodot 1992-2002 godina vo Upravata za informatika, koja po novata sistematizacija premina vo Sektorot za TK, KZ i informatika, sproveduvani se raznovidni formi na stru~no osposobuvawe i edukacija na vrabotenite i toa: Kursevi i trening rabotilnici, Seminari i prezentacii, Rabotni poseti itn.

- Za potrebite na razli~ni proekti, kako i za zapoznavawe so najnovite trendovi vo informatikata i telekomunikaciite.Isto taka vo ovoj vremenski period realizirani se i pove}e pratki kako

{to se:- Izrabotka na novi li~ni dokumenti- Integrirano grani~no rabotewe

- Oddelenie za kriptoza{titaPresek 1992-1998 godinaOddelenieto do dekemvri 1995 godina funkcionira{e so sosema drugi

ingerencii. So donesuvaweto na Uredbata za organizacija i funkcionirawe na kriptoza{titata vo Republika Makedonija, od 24-08-1995 godina, po~na da se sozdava jadro, koe }e gi izvr{uva zaedni~kite funkcii vo kriptoza{titata vo Republika Makedonija.

Za toa vreme e realiziran proektot za MK[ pod operativen sistem OS-2 vo G[ na ARM so vkupno 25 rabotni stanici, i eksperimentalen sistem so 8 rabotni stanici vo Ministerstvoto.

Realiziran e proektot za generator na psevdoslu~ajni nizovi, a realizirani se proektite za UKB imenici (site vidovi) kako i proektite za telefonski imenici (3-vidovi).

Presek 1998-2002 godina:Isto taka i vo ovoj period se realizirani pove}e proekti:

- Za G[ osposobeni se 48 izvr{iteli,- Za MO osposobeni se 72 izvr{iteli,- Za MVR, osposobeni se 90 izvr{iteli,- Za MNR se osposobeni 24 izvr{iteli.- Na nivo na operativno-planski raboti (izvr{iteli so visoka stru~na

sprema) osposobeni se vkupno 5 izvr{iteli.

Site ovie osposobuvawa se izvr{eni vo na{ata zemja, prete`no vo sorabotka so Armijata na Republika Makedonija, vo nivni prostori, no so na{ nastaven kadar i na{i nastavni pomagala.

Ostvaren e proektot za me|unarodna sorabotka na poleto na kriptoza{titata so edna stranska zemja, so prethodna dozvola od Vladata na Republika Makedonija. Vo tek se dogovori za razmena na iskustva preku sorabotka na ekspertsko nivo od oblasta na kriptoza{titata.

2.21. Opremuvawe na Ministerstvoto so oru`je, voena oprema i municija

Za kvalitetno i efikasno ostvaruvawe na funkcijata na Javnata i Dr`avnata bezbednost, Ministerstvoto, vo ramkite na utvrdenite potrebi i prioriteti, kontinuirano se opremuva so oru`je, voena oprema i municija, a osobeno za potrebite na Posebnite edinici, Specijalnite edinici i Edinicite za brza intervencija.

Sporedbenite podatoci za vidot i brojot na nabavkata na oru`je, voena oprema i municija za potrebite na Ministerstvoto poka`uvaat deka, za razlika od 1992 do 1998 godina, vo vremenskiot period od 1999 do juni 2002 godina e izvr{ena nabavka na daleku pogolem broj na vidovi na oru`je, voena oprema i municija.

Golemata razlika vo nabavkata na oru`jeto, opremata i municijata pome|u dvata perioda-od 1992 do 1998 i od 1999 do juni 2002 godina najdobro se poka`uva i preku iznosot na potro{enite finansiski sredstva za nabavka na oru`je, opremata i municijata.

Za nabavka na oru`je od 1992 do 1998 godina se potro{eni 158.550.967,00 denari, za nabavka na oprema 26.720.168,00 denari i za nabavka na municija 160.460.526,50 denari, dodeka za nabavka na oru`je od 1999 do juni 2002 godina se potro{eni 287.990.701,50 denari, za nabavka na oprema 10.535.245,00 denari i za nabavka na municija 160.460.526,50

denari.

2.22. Pregled na potro{enite finansiski sredstva za ostvaruvawe na funkciite na Ministerstvoto

Vo periodot 1992-2002 godina, Ministerstvoto za izgradba na objekti, nivna rekonstrukcija i sanacija ima potro{eno 668.365.891,50 denari, potoa za materijalno – tehni~ki sredstva i uniformi za policijata vkupno 3.836.043.811,50 denari, dodeka za druga oprema i vozila potro{eni se vkupno 1.235.484.404,00 denari, ili sevkupno 5.739.094.107,00 denari.