amalija Žakelj ljubljana, 1. julij 2013

Zaključna konferenca projekta Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah

Amalija ŽakeljLjubljana, 1. julij 2013

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost,

kulturo in šport.

Posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah

Namen projektnega sklopaNamen projektnega sklopa



Cilji projektnega sklopaCilji projektnega sklopa

Osnovne šoleOsnovne šoleGimnazije Gimnazije

Mentorske mreže učiteljev, sodelujoči učitelji Učitelji-ravnatelji-šole

ZRSŠ: 34 PRS za OŠ in GIMZRSŠ: 34 PRS za OŠ in GIM


Mreže PRS, MU in SUMreže PRS, MU in SUPodročja delovanja projektaPodročja delovanja projekta


Zbirke: Zbirke: 1.1. Posodobitev pouka v gimnazijki praksi Posodobitev pouka v gimnazijki praksi http://

www.zr.ss.si/digitalnaknjiznica/2.2. Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi 3.3. Posodobitve pouka v osnovnošolski praksiPosodobitve pouka v osnovnošolski praksi

MonografijaMonografija Razvijanje in vrednotenje znanja Razvijanje in vrednotenje znanjaPosveti in zborniki posvetov (6): Posveti in zborniki posvetov (6): http://

www.zrss.si/default.asp?rub=5599Gradiva v spletnih učilnicahGradiva v spletnih učilnicah


http://www.zr.ss.si/digitalnaknjiznica/



http://www.zrss.si/default.asp?rub=5599

http://www.zrss.si/default.asp?rub=5599

20102010Zbirka Posodobitve pouka v gimnazijski praksi iz leta 2010.

20132013Zbirka Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi 2013.


• pristopi za preverjanje in ocenjevanje znanja• razvijanje poučevalnih in učnih strategij za dvig kvalitete znanja• načrtovanje, razvijanje in ocenjevanje kompleksnih znanj• primeri razvijanja in vrednotenja znanja (teorija in praksa)• CD s primeri (nekateri priročniki)


Novosti posodobljenih učnih načrtihPrimeri uvajanja novosti v praksoCD s primeri

(Raznolikost pristopov k učenju in poučevanju)Interaktivna gradiva


Vir primerov obravnave izbranih učnih tem in izbor idej za uporabo pri načrtovanju izvedb.

Zgoščenka, delovni listi.

Spremljanje procesov učenja in poučevanja in uvajanja posodobitev (gimnazija)


Instrumentarij: • Spletni anketni vprašalnik o spremljanju uvajanja Spletni anketni vprašalnik o spremljanju uvajanja

posodobljenih učnih načrtov posodobljenih učnih načrtov v izobraževalnem v izobraževalnem programu gimnazijaprogramu gimnazija• Skupni del• Predmetni del

Obdelava podatkovRezultati in interpreatcija


Število obdelanih vprašalnikov: 756

1. Izobraževalni program splošne gimnazije: 6392. Izobraževalni program strokovne gimnazije: 1173. Spol: a) ženski: 557 b) moški: 199

5. Izobrazba: •a) višja šola: 2•b) univerzitetna stopnja: 635c) specializacija, magisterij: 105d) doktorat: 14

•TUJI JEZIKI + SLOVENŠČINA (n =214)•BIOLOGIJA, KEMIJA, FIZIKA, MATEMATIKA, ŠPORTNA VZGOJA (n = 285)•INFORMATIKA, EKONOMIJA, PODJETNIŠTVO, POSLOVNA INFORMATIKA (n=57)•FILOZOFIJA, GEOGRAFIJA, ZGODOVINA, SOCIOLOGIJA, PSIHOLOGIJA (n=164)•LIKOVNO SNOVANJE, GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA (n = 36)Posodobitev pouka na osnovnih šolah

in gimnazijah

A Splošna in posebna znanja


PodročjaPodročja


JEZIKI: TUJI JEZIKI + SLOVENŠČINA

ŠV NAR: BIOLOGIJA, KEMIJA, FIZIKA, MATEMATIKA, ŠPORTNA VZGOJA

INF EK: INFORMATIKA, EKONOMIJA, PODJETNIŠTVO, POSLOVNA INFORMATIKA

DRUŽ: FILOZOFIJA, GEOGRAFIJA, ZGODOVINA, SOCIOLOGIJA, PSIHOLOGIJA

UM: LIKOVNO SNOVANJE, GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA

PodročjaPodročja







B Načrtovanje ciljev in vsebin učnega načrta

V učnem načrtu so učni cilji in vsebine urejeni po učnih sklopih in ne določajo ne določajo časovne razporeditve po letnikihčasovne razporeditve po letnikih.


PodročjaPodročja







C Pričakovani dosežki/rezultati


C5_1 – Jasno nakazujejo relativna znanja, ki bi jih naj dijaki pri pouku razvijaliC5_2 – So dobro vodilo učitelju pri načrtovanju procesov poučevanja in učenjaC5_3 – Usmerjajo oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanjaC5_4 – Omogočajo oblikovanje kriterijev za preverjanje in ocenjevanje znanjaC5_5 – Usmerjajo k načrtovanju in preverjanju/ocenjevanju celostnega znanjaC5_6 – Spodbujajo dijake k ozaveščanju o procesih učenjaPosodobitev pouka na osnovnih šolah

in gimnazijah

D Medpredmetno povezovanje


E Kompetence


Strukturni odstotki Strukturni odstotki učiteljev o vključevanju kompetenc v pouk(n= 756, 1 – nikoli ali zelo redko, 2 – včasih, 3 – pogosto)

E7_1 – Sporazumevanje v maternem jezikuE7_2 – Sporazumevanje v tujih jezikihE7_3 – Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologijiE7_4 – Digitalna pismenostE7_4 – Digitalna pismenostE7_5 – Učenje učenjaE7_5 – Učenje učenjaE7_6 – Socialne in državljanske kompetenceE7_7 – Samoiniciativnost in podjetnostE7_8 – Kultura in izražanjeE7_8 – Kultura in izražanje


E7_1 – Sporazumevanje v maternem jezikuE7_2 – Sporazumevanje v tujih jezikihE7_3 – matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologijiE7_4 – Digitalna pismenostE7_5 – Učenje učenjaE7_6 – Socialne in državljanske kompetenceE7_7 – Samoiniciativnost in podjetnostE7_8 – Kultura in izražanje


F Učni načrti in drugi dokumenti


PodročjaPodročja







Strukturni odstotki učiteljev o uporabi dokumentov za načrtovanje in izvajanje pouka(n= 756, 1 – nikoli, 2- redko, 3- včasih, 4 – pogosto, 5- vedno)


•V šolski praksi se odprtost odprtost učnih načrtov uveljavlja predvsem na nivoju načrtovanja in vključevanja aktualnih načrtovanja in vključevanja aktualnih vsebin, manj pa pri diferenciranih pristopih glede na interese dijakov.•Individualni pristop Individualni pristop učenja in poučevanja je v šolski praksi manj prisoten.•Obseg učnih načrtov Obseg učnih načrtov je uresničljiv za večino predmetov.•Težave: vključevanje izbirnih vsebin med obvezne vsebine.vključevanje izbirnih vsebin med obvezne vsebine.


Najvišje ocenjene kategorijeNajvišje ocenjene kategorije•možnost vključevanja aktualnih aktualnih vsebinvsebin•samostojno razporejanje učnih ciljev in vsebin

Najnižje ocenjene kategorije•možnost prilagajanja sposobnostim dijakov (individualni pristop individualni pristop učenja in poučevanja)

Najvišje ocenjene kategorijeNajvišje ocenjene kategorije

•pričakovani rezultati/dosežki jasno nakazujejo relativna znanja, ki naj bi jih dijaki razvijali pri pouku•pričakovani rezultati/dosežki so dobro vodilo učitelju pri načrtovanju procesov poučevanja in učenja

Najnižje ocenjene kategorije

•pričakovani rezultati/dosežki spodbujajo dijake k ozaveščanju o procesih učenja•pričakovani rezultati/dosežki usmerjajo oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanja



•vključitev medpredmetnega povezovanja je spodbudila povezovanje znanja različnih povezovanje znanja različnih predmetovpredmetov, razvijanje timskega timskega dela dela na šolah (vpliv didaktičnih didaktičnih gradiv, izobraževanjagradiv, izobraževanja)


•vključitev medpredmetnega povezovanja v učne načrte je vplivala na dvig kvalitete in trajnost znanja


• Ob sporazumevanju v maternem jeziku sporazumevanju v maternem jeziku učitelji v pouk najpogosteje vključujejo še kompetence kultura in izražanjekultura in izražanje, učenje učenja učenje učenja ter digitalno pismenostdigitalno pismenost.

• Naravoslovni predmeti pogosteje kot ostali predmeti tudi matematično kompetenco in osnovno kompetenco v znanosti in tehnologiji.

• Glede na samoocene učiteljev ugotavljamo, da so učitelji dobro usposobljeni za razvijanje vseh kompetence, zlasti pa za sporazumevanja v materinem jeziku, za kompetenco digitalne pismenosti ter za kompetenco kultura in izražanje.


Učni načrti so razumljivi in uporabni.

Pri načrtovanju in izvajanju pouka učitelji najbolj pogosto (pogosto oz. vedno) uporabljajo učni načrt, sledita učbenik in predmetni izpitni katalog (pri nekaterih predmetih je na prvem mestu učbenik).

Učni načrti niso preveč predpisani.


učni načrti so uporabni (4,02), razumljivi (4,14) in pregledni (4,01)


•učni načrt je preveč predpisan (2,8)

•učiteljem dopuščajo avtonomnost


Razvijanje inovativnih in ustvarjalnih učnih okolij za dvig kakovosti učnih dosežkov

•spremljati razvoj stroke/discipline/področja in razvijati pristope in modele za uvajanje novosti v pedagoško prakso

•graditi partnerstva ZRSŠ s šolami in učitelji pri razvijanju, preizkušanju in evalviranju pedagoških modelov za dvig kakovosti

učnih dosežkov


Izzivi ali poti naprejRazvijanje inovativnih in ustvarjalnih učnih okolij za dvig kakovosti učnih dosežkov •spremljati razvoj stroke/discipline/področja in razvijati pristope in modele za uvajanje novosti v pedagoško prakso •partnerstva ZRSŠ s šolami in učitelji pri razvijanju, preizkušanju in evalviranju pedagoških modelov za dvig kakovosti učnih dosežkov •aktualne teme in teme•razvijanju posameznih kompetenc pri pouku; rabi dokumentov pri načrtovanju in izvajanju pouka ter o zasnovi in izvedbi izobraževanj za učitelje. vertikalna povezanost in kontinuiteta pouka spremljanje znanja •načrtovanje pouka ter razumevanje in trajanje znanja•učenje kot raziskovanje in reševanje problemov, z osredotočenostjo na odprte probleme, •aktivna uporaba IKT


• razvijanju posameznih kompetenc pri pouku; rabi dokumentov pri načrtovanju in izvajanju pouka ter o zasnovi in izvedbi izobraževanj za učitelje. Ugotovitve bomo analizirali in poiskali najustreznejše rešitve.


• realizaciji projektno-sodelovalnega dela• vključujejo IKT v eksperimentalno delo. Usposabljanja za

uvajanje učnih načrtov učitelji ocenjujejo zelo pozitivno (povprečne ocene okrog 4), kar potrjujejo tudi rezultati evalvacij in številčnost udeležbe na posameznih usposabljanjih. Skoraj vse elemente ankete povezane s posodobljenim UN in usposabljanjem, so učitelji kemije ocenili više od povprečja vseh učiteljev.


• POSODABLJANEJ IN MATURA TERV UČBENIK


IZZIVI – KAKO POVEZATI IN USKLADITI MEDSEBOJNI VPLIV


Razvijanje inovativnih in ustvarjalnih učnih okolij za dvig kakovosti učnih dosežkov

• z razvojem strategij učenja in poučevanja izboljšati kakovost znanja

• CILJI PROJEKTA:


G Usposabljanje učiteljev za uvajanja posodobljenih učnih načrtov v organizaciji

Zavoda RS za šolstvo


Ali ste se od leta 2008 naprej teh usposabljanj udeleževali vsaj enkrat na leto (skupaj vsaj 4-krat)?


A. DA = 589 (78%)B. NE = 167 (22%)

Usposabljanje učiteljev za uvajanja posodobljenih učnih načrtov v organizaciji Zavoda RS za šolstvo



Področja JEZIKI: TUJI JEZIKI + SLOVENŠČINA






Predstavljajo vir primerov obravnave izbranih učnih tem in izbor idej za uporabo pri načrtovanju izvedb.Primere dopolnjujejo delovni listi in druga učna gradiva, ki bodo v pomoč, navdih in razmišljanje pri pouku tudi drugim učiteljem.

http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Športna vzgojaŠpanščina KIZ

Zgodovina Glasba Matematika Informatika Ekonomija

NemščinaPsihologija


Latinščina Angleščina Fancoščina Italijanščina

Filozofija

Geografija

Kemija Fizika BiologijaOkoljska vzgoja


OSNOVNA ŠOLA:

Razvijanje didaktičnih gradiv, ki podpirajo uvajanje posodobljenih učnih načrtov v šolsko prakso, razvijanje in vrednotenje znanja.

GIMNAZIJA:

Razvijanje različnih didaktičnih pristopov/modelov za preverjanje in ocenjevanje znanja.Razvijanje poučevalnih in učnih strategij za dvig kvalitete znanja.Načrtovanje, razvijanje in ocenjevanje kompleksnih znanj.


Izvedeni posveti in izdani zborniki:

1.Posvet „Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju“, Zbornik povzetkov, Ljubljana, november 2009.2.Zaključna konferenca za projekt Posodobitev gimnazije, Zbornik povzetkov, Zreče, 30. junij in 1. julij 2010.3.Refleksije na uporabo zbirke „Posodobitev pouka v gimnazijski praksi, Zbornik povzetkov, Maribor, 27. maj. 2011.4.Razvijanje in vrednotenje znanja, Zbornik povzetkov strokovnega posveta, Maribor, 2. in 3. december 2011.


Poudarki

• Dobro splošno znanje je osnova za razvoj mišljenja, oblikovanje osebnosti, pogleda na svet, prepoznavanje bistvenih problemov, samostojno odločanje o prioritetah razvoja in sodelovanje pri reševanju kompleksnih problemov, s katerimi se bodo bodoče generacije soočale na osebni in družbeni ravni.


• sodobne didaktične pristope sodobne didaktične pristope omogoča učencem, da razvijajo konceptualna biološka znanja, eksperimentalne in druge spretnosti. V okviru projekta smo v podporo učiteljem pripravili tud


• Posebno pozornost smo posvetili procesnim ciljem, in sicer kritičnemu mišljenju, komunikaciji in sodelovanju ter razvijanju e-kompetenc. V prispevku so prikazani različni primeri aktivnega poučevanja z uporabo spletnih orodij (Mahara – e listovnik, Wall-wisher, Mind 42, Pinterest) ter avtentična naloga Roditeljski sestanek. Načini poučevanja so skrbno načrtovani po Wigginsonovem modelu in dosežki preverjeni z evalvacijskim vprašalnikom.


• V letih 2008‒2013 je Predmetna razvojna skupina za zgodovino uvajala posodobljene učne načrte za osnovno šolo in gimnazijo z izvedbo številnih izobraževanj za učitelje, ki so se odvijala v obliki seminarjev, posvetov, študijskih skupin, delavnic, delovnih srečanj idr. V okviru Predmetne razvojne skupine za zgodovino so bila pripravljena tudi številna didaktična gradiva za pouk zgodovine v osnovnih šolah in gimnazijah, v katerih so bile predstavljene in v šolski praksi preizkušene posodobitve pouka zgodovine od načrtovanja, izvajanja prek različnih didaktičnih pristopov do spremljanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter izdelkov. Napisana pa sta bila tudi priročnika za učitelje o posodobitvah pouka zgodovine v osnovnih


• Glavne posodobitve učnih načrtov za tuje jezike na gimnazijah lahko strnemo v naslednje pojme: opredelitev sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku po SEJO, na dijaka osredinjen pristop, naloge kot usmerjevalke razvijanja sporazumevalne zmožnosti, razvijanje digitalne in medkulturne zmožnosti ter samovrednotenje zmožnosti. Na praktičnem primeru naloge, ki je bila preizkušena pri pouku, bodo prikazani vsi našteti principi posodobljenih učnih načrtov. Udeleženci posveta bodo nalogo preizkusili in jo ovrednotili.


• Novosti v posodobljenem Učnem načrtu za predmet slovenščina v gimnazijah (UN 2008) so opazne predvsem na ravni ciljev in vsebin (splošna in posebna znanja, nerazporejenost vsebin in ciljev po letnikih), sistematičnega vključevanja kompetenc, medpredmetnih povezav in kroskurikularnih tem, pa tudi preverjanja in ocenjevanja znanja (pričakovani dosežki). Po zaključku štiriletnega uvajanja so učitelji odgovarjali na spletni vprašalnik, namenjen spremljavi učnega načrta. Ob pozitivnih odmevih na posodobitve v učnem načrtu odgovori učiteljev zahtevajo ponovni premislek o obsegu vključenih ciljev in vsebin in odprtosti učnega načrta, pa tudi o zasnovi in izpeljavi izobraževanja učiteljev. Ugotovitve spremljave in pripombe učiteljev bodo izhodišče za nadaljnje delo.

• http://www.zrss.si/vprasalniki/spremljavaun2012.asp •


• Prispevek predstavi medpredmetno povezovanje umetnostne zgodovine in slovenščine od prvega do četrtega letnika gimnazije. Namen takega povezovanja je razumevanje konceptov v umetnosti. Cilj pouka književnosti in umetnostne zgodovine je resda namenjen predvsem razvijanju učenčeve zmožnosti interpretacije umetnostnega besedila ali likovne umetnine. Ker je princip interpretiranja umetniškega dela pri obeh predmetih enak, lahko pri obeh predmetih razvijajmo nekatere temeljne vešč interpretacije se začne z razvijanjem enostavnejših veščin, kot sta na primer opazovanje in primerjanje, kasneje pa se nadgrajuje z zahtevnejšimi in kompleksnejšim dejavnostmi, kot so sklepanje, argumentiranje in zmožnost sintetiziranja, vrednotenja, aktualizacije in ozaveščanje povezanosti besednega in likovnega jezika. Pomembno je razvijanje kritičnega vrednotenja likovne in književne ustvarjalnosti in lastna ustvarjalnost dijakov, s katero dokažejo razumevanje miselnega koncepta.

• ine. Sistematično razvijanje zmožnosti


• S posodobljenim učnim načrtom za matematiko smo učitelji matematike dobili izhodišče za načrtovanje pouka matematike, kjer je postavljeno v ospredje reševanje problemskih nalog, matematično modeliranje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, medpredmetno povezovanje, učenje učenja … v različnih fazah pouka.


• V prispevku je predstavljena vloga osebnih načrtov učiteljev, vključenih v delo Predmetne razvojne skupine za matematiko za razvoj in spremljanje kompleksnih znanj v praksi. Po opisu potrebnih pojmov sledi predstavitev zaznanega napredka dijakov in predstavitev nekaterih ovir. V zaključku predlagamo izhodišča za nadaljnje delo na tem področju.


Vsebinski poudarki , konceptualna izhodišča, smerniceVsebinski poudarki , konceptualna izhodišča, smernice

Koncept didaktičnih gradiv izhaja iz načel in ciljev posodabljanja, uresničevanja aktualizacije ciljev, vsebin in didaktičnih pristopov posodobljenih učnih načrtov.

• Uporabnost (primernost glede na razvojne značilnosti učencev/dijakov, izvedljivost v realnih šolskih situacijah, primerni materialni pogoji za izvedbo,…)

Struktura:Novosti v posodobljenih učnih načrtihRazvijanje različnih didaktičnih pristopov za preverjanje in ocenjevanje znanjaRazvijanje poučevalnih in učnih strategij za dvig kvalitete znanjaNačrtovanje, razvijanje in ocenjevanje kompleksnih znanjPrimeri uvajanja novosti v praksoZgoščenka s primeriCilji:• Od poučevanja predmeta k učenju predmeta, s poudarjeno vlogo učenca/dijaka in

njegovega aktivnega spoznavanja Razvijanje kvalitetnega znanja, zmožnosti za kritično mišljenje in (samo)reflektiranje


• Priročniki so nastali v sodelovanju članov Predmetnih skupin za posamezne predmete, predstavnikov univerz ter srednješolskih mentorskih učiteljev in učiteljic in so prvenstveno namenjeni obogatitvi pouka učiteljev na gimnazijah in drugih srednjih šolah, pa tudi ostalim zainteresiranim. Predstavljajo vir primerov obravnave izbranih učnih tem in izbor idej za uporabo pri načrtovanju izvedb.

• Primere dopolnjujejo delovni listi in druga učna gradiva, ki bodo v pomoč, navdih in razmišljanje pri pouku tudi drugim učiteljem.

• Pri nekaterih predmetih je knjigi dodana tudi zgoščenka z dodatnimi gradivi, ki jih je mogoče neposredno uporabljati pri pouku.


IZ MONOGRAFIJE:

Razvijanje in vrednotenje znanja – poslanstvo šolePristopi k preverjanju in ocenjevanju znanja v programu mednarodne šole in programu mednarodne maturePristopi k preverjanju in ocenjevanju znanja s perspektive predmetnih področij

Stvarno kazalo, kazalo preglednic in kazalo avtorjev


• nova spoznanja o pristopih k nova spoznanja o pristopih k preverjanju in ocenjevanju preverjanju in ocenjevanju znanja, z vidika rezultatov znanja, z vidika rezultatov nacionalnih kot tudi nacionalnih kot tudi mednarodnih raziskav mednarodnih raziskav

Struktura zbirk:Novosti v posodobljenih učnih načrtihRazvijanje različnih didaktičnih pristopov za preverjanje in ocenjevanje znanjaRazvijanje poučevalnih in učnih strategij za dvig kvalitete znanjaNačrtovanje, razvijanje in ocenjevanje kompleksnih znanjPrimeri uvajanja novosti v praksoZgoščenka s primeri

Koncept didaktičnih gradiv izhaja iz načel in ciljev posodabljanja, uresničevanja aktualizacije ciljev, vsebin in didaktičnih pristopov posodobljenih učnih načrtov.Uporabnost (primernost glede na razvojne značilnosti učencev/dijakov, izvedljivost v realnih šolskih situacijah, primerni materialni pogoji za izvedbo,…)

Struktura:Novosti v posodobljenih učnih načrtihRazvijanje različnih didaktičnih pristopov za preverjanje in ocenjevanje znanjaRazvijanje poučevalnih in učnih strategij za dvig kvalitete znanjaNačrtovanje, razvijanje in ocenjevanje kompleksnih znanjPrimeri uvajanja novosti v praksoZgoščenka s primeri

nova spoznanja o pristopih k preverjanju in ocenjevanju znanja, z vidika rezultatov nacionalnih kot tudi mednarodnih raziskav


Ekspertne skupine 27 27 PRS Mentorske mreže učiteljev

• Učitelji-ravnatelji-šole

Program za usposabljanje učiteljev

Razvijanje primerov dobrih pedagoških praks

Razvijanje didaktičnega gradiva

Organizacija Cilji in vsebine


Razvoj didaktičnih gradiv



Sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi Sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ustanovami

amalija Žakelj ljubljana, 1. julij 2013

Documents