LETO XXXII, tevilka 7-8, julij-avgust 2015

v obrti in podjetnitvu

Mens sana in corpore sano

Predsednik SOPS na uvodni konferenci projekta ProZDRAV 2 poudaril pomen konstruktivnega sodelovanja

Pozdravni nagovor predsednika Sindikata obrti in podjetnitva Slovenije, g. Janarja, na uvodni konferenci projekta ProZDRAV 2, 13. julija 2015 v hotelu City, Ljubljana.

Varstvo temeljnih vrednot, lovekovih pravic in svoboin moramo razumeti skozi iro vsebinsko analogijo, ki jo bomo partnerji projekta ProZDRAV 2 (Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije ter Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) tekom projektnih aktivnosti skupaj zasledovali in realizirali. Odsotnost z dela ter nadomestila plae, ki so s tem povezana je pravica posameznika, na katero je potrebno gledati tudi z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Tovrstna socialna zavarovanja niso noviteta, saj gre za ukrep star ve kot 100. let Dejavniki, ki vplivajo na odsotnost z dela so razlini, zato je celostni pristop s sodelovanjem razlinih delodajalskih organizacij skupaj s sindikalnimi organizacijami in drugimi dravnimi institucijami, nujen.

Temeljni problem, s katerim se sooamo, je zdravstveni absentizem, ki nas sili v iskanje nujnih, asu primernih ukrepanj za obvladovanje tovrstnega pojava. V tem pogledu gre za razvijanje novih online interaktivnih orodij za celostno izdelavo ocene tveganja.Primarna skrb, ki ostaja, je skrb za zdravje vsakega delovno aktivnega dravljana. Pa vendar- ne smemo si dovoliti spregledati tudi gospodarske dimenzije tovrstnih pojavov. Izdatki za izplaila nadomestil, nija produktivnost, ki je vezana na prezentizem, vse to rezultira v niji koliini ustvarjenega domaega brutoproizvoda. e nekako smiselno medsebojno poveemo omenjene faktorje, vidimo, da gre za izredno obutljivo podroje z indirektnimi in direktnimi vplivi na socialno varnost, kjer ljudje doloene pravice razumejo kot pridobljene in jih moramo obravnavati z veliko mero tenkoutnosti.

Kompleksnost in obseg problemov (od zdravstvenih do finanno-ekonomskih), s katerimi se sooamo, nemalokrat vplivajo na osnovne pravice pa tudi varstvo dostojanstva delavcev, pri emer trimo na zakonske norme, ki nalagajo tovrstno obveznost, skrb in navsezadnje spotovanje s strani posameznega delodajalca. Delodajalec je na primer zadolen v okviru svojih pravic in obveznosti organizirati delovni proces, dajati navodila za izvrevanje nalog upotevajo pri tem predpise o varnosti in zdravju pri delu, ipd. Hkrati pa se predpisi niti s strani delodajalcev niti s strani delavcev ne ponotranjijo, veliko vlogo pa igra tudi razprenost obrtnih obratov, pomanjkanje sredstev, in drugo, zato ni presenetljivo, da prihaja do konfliktov, nesre pa tudi zlorab in namerne dezinterpretacije zakonskih dolob.

3 7-8/2015

Predsednik SOPS o projektu ProZDRAV 2

alostni obraz slovenske statistike

Uvodna konferenca projekta ProZDRAV 2

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 7 julij-avgust 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Temeljna pravila uporabe plailnih kartic

Prihodnja tevilka izide septembraIz vse bi ne:

2

4

6

9

Pravni kotiek 12

Sindikalna lista 16

Otopelost za drubeno priznane, elementarne vrednote ne sme in ne more biti sprejeta in gledana zgolj skozi finanno prizmo, temve je potrebno med ljudmi vzpostaviti nov model skupnega angairanja in vzpostavljanja zdravih in varnih delovnih mest, temeljeih na medsebojnem sodelovanju. Neobutljivost do problemov drugih, ki e nekako postaja drubena paradigma, nam mora biti v opozorilo in opomin, da kot drubeno odgovorne organizacije, prinemo z ozaveanjem in gradnjo druganih vedenjskih in miselnih vzorcev, ki bodo spodbujali k strpneji drubi ter se na ta nain skuali pribliati idealom pravinosti. Posledino pa bo ta druba temeljila na zavedanju, da je organizacija /podjetje mono le toliko, kolikor je moan loveki kapital v njem.

Projekt ProZDRAV 2, v katerem Sindikat obrti in podjetnitva z veseljem proaktivno sodeluje (z ozaveanjem preko nae spletne strani, pripravo lankov v naem glasilu Delavec v obrti in podjetnitvu, vsebinsko pripravo veih delavnic po Sloveniji, ozaveanjem mladih vstopajoih na trg dela, organizacijo ukovih dni, ipd), je finanno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sindikat obrti in podjetnitva bo vse naloge, ki smo jih s projektom prevzeli, izvedel tako kot doslej profesionalno, korektno in z veliko mero angairanosti.

Peter Janar, predsednik SOPS

Pomo najibkejim 15

47-8/2015

Dobro je vedeti

Temeljna pravila uporabe karticPoletni as je as dopustov in bolj brezksrbnih dni kot smo jih vajeni tekom leta, zato se je treba zavedati, da je kartica va denar. Z njo je treba ravnati prav tako pozorno kot z gotovino in drugimi vrednimi predmeti, opozarjajo v Zdruenju bank Slovenije.

Pri uporabi vae plailne kartice upotevajte naslednja splona pravila, ki so jih pripravili v Zdruenju bank Slovenije:

- Ponovno preberite splone pogoje poslovanja za vao kartico.

- Novo plailno kartico ob prejemu takoj podpiite, saj je veljavna le podpisana. Staro, neveljavno ali preklicano kartico takoj uniite oziroma jo takoj razreite na ve kosov (obvezno pa prereite ip in magnetno stezo).

- Kartice ne hranite na soncu ali blizu drugih toplotnih virov, virov elektromagnetnega sevanja (na primer mobilnega telefona) in drugih povzroiteljev kodljivih vplivov, ker se lahko pokoduje in postane neuporabna.

- S kartico ravnajte skrbno, imejte jo vedno pri sebi in je ne puajte v avtu, garderobi ali kje drugje brez vaega nadzora.

- Osebno identifikacijsko tevilko kartice PIN-tevilko si takoj po prejemu zapomnite in uniite dopis, na katerem je bila zapisana.

5 7-8/2015

- PIN-tevilke nikakor ne imejte nikjer zapisane, e najmanj pa skupaj s kartico, tudi doma ne.

- Kartica je izdana na vae ime, zato je ne sme uporabljati nihe drug.

- tevilka kartice in drugi podatki, povezani z njo, so zaupni in edinstveni, zato jih ne razkrivajte vsakomur, tudi e vas povpraa po njih.

- Ne verjemite elektronskim, telefonskim ali drugim sporoilom, etudi navidezno prihajajo od vae banke ali hranilnice, s katerimi vas obveajo o zlorabi vae kartice in vas pozivajo, da poveste podatke o svoji kartici ali da jih vpiete v tako imenovane varnostne obrazce na spletu. O morebitnem takem dogodku obvezno obvestite svojo banko ali hranilnico in z njo preverite vsebino sporoila. Banka vam nikoli ne bo poslala elektronske pote oziroma vas poklicala po telefonu ter vas povpraevala po podatkih o kartici.

- Redno spremljajte svoje transakcije s kartico prek varnostnih SMS-obvestil, spletne/mobilne banke ali izpiskov prometa, ki vam jih polje banka ali hranilnica. e opazite transakcije, ki jih niste opravili, o tem takoj obvestite svojo banko ali hranilnico.

- Kadar kartico uporabljate za rezervacijo ali plailo hotelskih, rent a car ali drugih storitev, se predhodno seznanite s pogoji rezervacije, e posebej to velja za pogoje odpovedi rezervacije oziroma morebitne naknadne plaljive storitve, ki niso zajete v ceni storitve.

- Banka ali policija vas ne bo nikoli poklicala in preverjala vae PIN-tevilke ali informacij o geslu.

- Ne pustite se prepriati, e prejmete e-sporoilo, v katerem vam ponujajo monost hitrega in lahkega zasluka.

Da boste varni na poti, sledite tem nasvetom:

- e potujete v tujino, je dobro imeti ve razlinih plailnih kartic.

- Pred potovanjem preverite veljavnost kartic, razpololjiv limit, v svoji banki ali pa hranilnici pa se pozanimajte o morebitnih omejitvah poslovanja s karticami v dravah, kamor potujete.

- Pred potovanjem se v svoji banki ali hranilnici pozanimajte o kontaktih v primeru teav s plailnimi karticami. Kartice in gotovino hranite loeno, tako v primeru kraje ne boste ob vse plailne instrumente.

- V gnei imejte torbico ali denarnico tesno ob sebi.

- V hotelskih sobah ali apartmajih uporabljajte sefe za hranjenje dragocenosti, gotovine in kartic.

- Pri plaevanju s kartico pred podpisom ali vnosom PIN-tevilke preverite informacije na raunu, POS-izpisku ali POS-terminalu.

Kako ravnam v primeru preklica, izgube ali kraje kartice?

- Obvezno si zapiite telefonsko tevilko, ki je zapisana na hrbtni strani kartice in na katero lahko pokliete 24 ur na dan 365 dni v letu in takoj prijavite izgubo, krajo ali teave s svojo plailno kartico.

67-8/2015

- Prijavo preklica, izgube ali kraje opravite takoj, ko jo opazite. Le tako bo vaa plailna kartica im hitreje blokirana, s imer boste zmanjali monost zlorabe oziroma viino finanne izgube.

- V primeru izgube, kraje kartice skrbno pregledujte promet na raunu, da boste na banki ali hranilnici lahko pravoasno oddali reklamacijo za transakcijo, ki je niste opravili sami. Sum kraje kartice obvezno prijavite tudi najbliji policijski postaji. Enako storite tudi, e ste v tujini. Vir : Siol.net_________________________________alostni obraz slovenske statistikeRazmere v slovenskem okolju so bolje kot v osrju krize, e zdale pa ni dobro.

tevilo brezposelnih v Sloveniji se zmanjuje, izvoz e vedno raste, posledino je gospodarska rast v polnem zagonu - v prvem letonjem etrtletju smo bili s tremi odstotki medletno prvi med evrskimi dravami. Veseli, da se del obraza slovenske makroekonomije polepuje. Se pa ob pozivu sindikatov k vianju pla bojimo, da poloaj e ni tako ronat, da bi si lahko privoili vejo javno porabo. Zbrali smo nekaj podatkov, ki govorijo alostno zgodbo Slovenije in opozarjajo, da ni as za preveliko samozavest in brezglavo troenje.

Foto : Shutterstock

Tisoak nedosegljiv za 60 odstotkov zaposlenih

Vsaj tiso evrov neto - ali nekaj ve, kolikor znaa povprena plaa, odvisno od meseca - prejme manj kot 40 odstotkov Slovencev. Mediana znaa 895 evrov.

895 evrov neto oziroma manj prejema polovica zaposlenih Slovencev (podatek za leto 2012).

60 % Slovencev prejema manj kot povpreno plao (oziroma, natanneje, manj kot 998 evrov neto).

7 7-8/2015

Ne moremo si privoiti toliko kot Grki

Zmonost povprenega Slovenca za troenje je glede na povpreje Evropske unije kot tudi evrskega obmoja v kriznih letih precej upadla. Lani si je povpreni porabnik podalpske drave lahko privoil 74 odstotkov toliko kot povpreni prebivalec Evropske unije. Za primerjavo povejmo, da si je povpreni Grk lani, po letih varevanja, privoil 83 odstotkov tega kot prebivalec EU.

Veina ima enako malo

Ginijev koeficient sporoa, da je Slovenija med dravami, kjer je razlika med tistimi, ki zasluijo ve, in tistimi, ki zasluijo manj, najmanja. V krizi se dohodkovna neenakost ni obutno spremenila. Nad dohodkovno neenakostjo se v Sloveniji redkokdo navduuje. Verjetno zato, ker vsi zasluimo razmeroma malo (zmonost porabe povprenega Slovenca glede na Evropejca potrjuje to tezo).

Rast revine

V dravi je stopnja tveganja revine v krizi precej zrasla. Tudi zato, ker se je prag tveganja revine v krizi povzpel za devet odstotkov.

Pod pragom revine tako v Sloveniji ivi skoraj 15 odstotkov prebivalcev, kar je za tri odstotne toke ve kot pred krizo.

87-8/2015

Pokojnine postajajo pomembneji del prihodkov

Povpreno slovensko gospodinjstvo letno prejme 21 tiso evrov, kar je le epec manj kot pred krizo. Je pa dohodek iz naslova dela v estih letih do leta 2013 upadel za pet odstotkov. Po zadnjih dostopnih podatkih je povpreno slovensko gospodinjstvo prejelo 65 odstotkov prihodkov iz naslova dela, medtem ko je pred krizo tri odstotne toke ve. Na drugi strani raste predvsem dele pokojnin: te pomenijo 22 odstotkov prihodkov povprenega gospodinjstva, pred krizo so dve odstotni toki manj.

Hodi v ole, da ti ne bo treba delati

Rek, ki so ga sorodniki eleli vcepiti v glave generacije, rojene pred letom 1980, je na alost dobil drug pomen. tevilo visoko izobraenih brezposelnih silovito raste. Podoben trend - le precej bolj alosten dele - je pri brezposelnosti mladih.

Pretirano troiti ne moremo

Strukturni primanjkljaj - torej proraunski primanjkljaj, prilagojen za ekonomski cikel - v Sloveniji znaa nekaj ve kot dva odstotka BDP (ocene so razline). Pravkar sprejeto fiskalno pravilo doloa, da lahko srednjerono in dolgorono porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami.

e slovensko gospodarstvo ta hip raste, to e ne pomeni, da lahko troimo ve - denimo za plae javnih uslubencev -, saj se lahko v tem primeru v asu prihodnjih kriz znajdemo v e vejih teavah kot tokrat. Na splono pa si bo treba prizadevati za zmanjevanje presene porabe, ki zdaj znaa dva odstotka BDP oziroma priblino 700 milijonov evrov (torej za tri mesece pla javnih uslubencev).

Vir : Finance, Jure Ugovek

9 7-8/2015

Uvodna konferenca projekta ProZDRAV 2

"Z ozaveanjem, promocijo in sodobnimi orodji do zdravih in varnih delovnih mest"

Projekt ProZDRAV 2 Z ozaveanjem, promocijo in sodobnimi orodji do zdravih in varnih delovnih mest, ki ga je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finanno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skupaj izvajata Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije (SOPS).

Na uvodni konferenci projekta ProZDRAV 2, 13. julija 2015, v Ljubljani, so poleg predstavnikov delodajalskih organizacij in sindikata sodelovali tudi predstavniki ZZZS, Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, Ministrstva za zdravje, Inpektorata Republike Slovenije za delo ter predstavnik Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).V uvodnih pozdravnih govorih sta se predsednika ZDOPS in SOPS Drago Delalut in Peter Janar med drugim zahvalila Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za podporo pri nadaljevanju projekta ter poudarila, da nameravajo socialni partnerji na podroju obrti in podjetnitva z novim projektom e izboljati skupno delovanje na podroju varnosti in zdravja pri delu. Zlasti elijo poveati ozaveenost, da je skrb za varno in zdravo delo koristna tako za delodajalce kot delavce, saj na dolgi rok vsem prinaa poleg zdravja tudi ekonomske koristi.

Cilji projekta ProZDRAV 2

Projekt ProZDRAV 2, ki bo potekal v asu od 1.6.2015 do 10.11.2016, je predstavil generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer. Poudaril je, da ima projekt ve ciljev, ki so neloljiva celota. V prvi vrsti je cilj projekta ozaveanje, tako delodajalcev kot zaposlenih, o koristnosti varnosti in zdravja pri delu. Naslednji cilji projekta so promocija zdravja, izboljana organizacija dela za bolj zdravo in varno delo, zmanjevanje zdravstvenih in varnostnih rizikov na delovnem mestu ter zmanjanje obolevnosti in nezgod pri delu. Eden od ciljev projekta je izdelava treh novih spletnih interaktivnih orodij za ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu OiRA (Online Interactive Risk Assessment), in sicer za: avtoserviserstvo; slikopleskarstvo, rkoslikarstvo in fasaderstvo; elektro instalacije. Cilj projekta je tudi izdelava interaktivnega spletnega orodja za pripravo "Narta za promocijo zdravja na delovnem mestu" (NpZdM), ki bo poleg izvedbenega orodja nudilo tudi koristne povezave do informacij povezanih z zdravim nainom ivljenja. Pomembno je, da bodo vsa orodja brezplana, javno dostopna in bodo omogoala samostojno izdelavo ocene tveganja kot tudi narta za promocijo zdravja na delovnem mestu.

107-8/2015

EU-OSHA spodbuja promocijo OiRA orodij

Predstavnik Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Lorenzo Munar je v svojem prispevku predstavil najnoveje izboljave orodij OiRA in delovanje mobilne aplikacije OiRA, ki so jo razvili v EU-OSHA. eprav orodja OiRA razvijajo e v petnajstih dravah, ostaja po njegovih besedah glavni izziv njihova implementacija. Ker se v EU-OSHA zavedajo, da e tako dobro orodje nima vrednosti, e ne dosee konnih uporabnikov, spodbujajo OiRA partnerje, da na nacionalni ravni pripravijo strategijo za promocijo OiRA orodij. Prav tako spodbujajo promocijo OiRA orodij preko socialnih omreij (Twiter, Linkedin, Facebook, ) in izmenjavo promocijskega materiala med OiRA partnerji. V prihodnjem letu v EU-OSHA nartujejo razvoj nove OiRA spletne strani, ki bo namenjena predvsem OiRA partnerjem.

Mobilna aplikacija 24alife

V nadaljevanju konference je predstavnica podjetja Mikropis Holding Alenka Ribi predstavila zanimivo, mobilno aplikacijo 24alife, ki so jo razvili v Razvojnem centru slovenskega gospodarstvaiz alca, v sodelovanju z Mayo Clinic iz Minnesote, v ZDA. Aplikacija, ki si jo je mogoe brezplano namestiti na t.i. pametne telefone, je praktini

primer promocije zdravega naina ivljenja, saj posameznika usmerja v oblikovanje zdravega ivljenjskega sloga. V okviru aplikacije je na voljo nartovanje, spremljanje in analiza posameznikove telesne pripravljenosti; analiza posameznikovega stresnega profila in vaje za krepitev odpornosti na stresne dejavnike; spremljanje razlinih zdravstvenih parametrov ter analiza posameznikovih prehranskih navad, s priporoili za njihovo izboljanje.

11 7-8/2015

Vidimo torej, da konkurenna prepoved na eni in konkurenna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega testa. Medtem ko se veina strokovnjakov strinja, da je konkurenna prepoved legitimno zakonsko doloilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes ne skae ez plot, pa so mnogi mnenja, da je konkurenna klavzula sporneja, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravienih primerih.

Nart aktivnosti projekta ProZDRAV 2

Potek aktivnosti, ki jih bosta projektna partnerja ZDOPS in SOPS vodila v okviru projekta ProZDRAV 2 je predstavil strokovni sodelavec ZDOPS Toma Bernik. Kot glavni dogodki za partnerje in javnost, ki bodo sledili uvodni konferenci, so nartovani:- delavnica na MOS, 11.9.2015; - ukovi dnevi, oktobra 2015; - 4 usposabljanja delavcev v obrti in podjetnitvu (od marca do septembra 2016);- 3 delavnice za vstopajoe na trg dela (od novembra 2015 do marca 2016);- 4 regijske delavnice za delodajalce (od novembra 2015 do junija 2016);- posvet delodajalcev, marca 2016;- sreanje sekretarjev OZS, junija 2016;- delavnica MOS 2016, septembra 2016;- zakljuna mednarodna konferenca, oktobra 2016.Obveanje in promocija projekta bo potekalo preko:- spletnih strani ProZDRAV 2 in SOPS;- lankov v revijah Obrtnik-Podjetnik in Delavec v obrti;- oglasov v reviji Obrtnik-Podjetnik;- zbornika projekta ProZDRAV 2, september 2016;- zloenke promocija NpZdM, februarja 2016;- prironika Vodnik po spletnem orodju NpZdM, aprila 2016;- prironika s praktinimi primeri obvladovanja odnosov na delovnem mestu, februarja 2016.- promocijski film o pomenu zdravja in varstva pri delu, septembra 2015;- tirih animiranih spotov promocija zdravja, od novembra 2015 do maja 2016;- kratkega filma - predstavitev orodja NpZdM, maj 2016;- snemanja delavnice in razstavnega prostora na MOS, septembra 2016;- snemanja zakljune konference, oktobra 2016.

Bojan Hribar

127-8/2015

Pravni kotiek - Osebni steajKaj spada in kaj ne spada v steajno maso v osebnem steaju?

Zelo pomembno vpraanje osebe, ki se odloa za osebni steaj je: "Kaj bom v postopku izgubil...?" Glavni odgovor na to vpraanje je: "... svoje premoenje"

V postopku osebnega steaja, gredo namre vsi prihodki in premoenje (ki niso izvzeti po zakonu) v steajno maso, za poplailo steajnih upnikov.

V naslednjem lanku bomo pogledali, kaj sestavlja steajno maso v osebnem steaju, katero premoenje in kateri prihodki so iz steajne mase izvzeti, odgovorili pa bomo tudi na nekaj najpogostejih vpraanj, ki se postavljajo glede steajne mase v osebnem steaju.

Kaj je osebni steaj?

Osebni steaj je postopek v katerem fizina oseba zaradi previsokih dolgov, le-te poskua poplaati s svojim premoenjem, za del dolgov pa celo dosee njihov odpust.

Cilj tega postopka je, da se ta oseba postavi na noge in poskusi zaiveti brez dolgov.

Ve o tem, kaj je oseni steaj in komu je namenjen lahko preberete v lanku: Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vpraanja o osebnem steaju.

Kaj je steajna masa in kaj spada v steajno maso?

Steajna masa v postopku osebnega steaja je vse premoenje in prihodki dolnika, ki ga ima ob zaetku postopka osebnega steaja in tudi premoenje, ki ga posameznik pridobi (podeduje, dobi,...) tekom postopka osebnega steaja.

S steajno maso v osebnem steaju upravlja steajni upravitelj, iz te steajne mase pa se poplaujejo upniki, oz. dolgovi dolnika v osebnem steaju.

Kateri prejemki ne spadajo v steajno maso?

e steajni dolnik prejema:plao,nadomestilo plae,odkodnino zaradi izgube ali zmanjanja delovne sposobnosti,odkodnino zaradi zaasne brezposelnosti,plaila za delo obsojencev v kazenskih zavodih,gre pri teh prihodkih v steajno maso znesek nad minimalno plao (3. odst. 389. lena ZFPPIPP).

Ostali prejemki so izvzeti iz steajne mase do viine zneska 70% bruto minimalne plae.

e steajni dolnik preivlja druinskega lana ali drugo osebo, ki jo mora preivljati po zakonu, pa se ta znesek dvigne e do viine prejemka, doloenega za osebo, ki jo preivlja dolnik, po merilih, ki jih doloa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoi.

13 7-8/2015

Iz steajne mase so izvzeti naslednji prejemki:

- prejemki iz naslova zakonite preivnine in odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;- prejemki iz naslova odkodnine zaradi telesne pokodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;- prejemki iz naslova denarne socialne pomoi in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;- prejemki iz naslova starevskega dodatka, pomoi ob rojstvu otroka, otrokega dodatka, dodatka za veliko druino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja druinske prejemke;- prejemki iz naslova tipendije in pomoi uencem in tudentom ter plailo za opravljeno obvezno praktino delo v vzgojno izobraevalnem procesu;- nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja drubeno varstvo duevno in telesno prizadetih oseb;- sredstva za nego in pomo, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upotevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;- prejemki od obasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vkljueni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;- denarna sredstva pomoi potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;- oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniko dejavnost;- sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesre ali kode na podroju kmetijstva, gozdarstva, ribitva, veterine ali fitosanitarnem podroju na podlagi predpisov, ki urejajo nesree ali kode;- nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se tejejo kot oblike dravnih pomoi po zakonu, ki ureja pomo drubam v teavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je doloena v 46. lenu Zakona o dohodnini, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je doloena v 69. lenu Zakona o dohodnini;- denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;- denarna sredstva, ki jih izplaa Javni jamstveni, preivninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preivninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

Kateri predmeti so izvzeti iz steajne mase?

Iz steajne mase so izvzeti:

-obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohitvo, tedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolniku in lanom njegovega gospodinjstva;- hrana in kurjava, potrebni dolniku in lanom njegovega gospodinjstva za est mesecev;- delovna in plemenska ivina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za ivino za tiri mesece;predmeti, ki so dolniku, ki opravlja javno slubo ali znanstveno, umetniko ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;- gotovina dolnika, ki ima stalne mesene prejemke, do mesenega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvrbe, v sorazmerju s asom do naslednjih prejemkov;- redi, medalje, vojne spomenice in druga odlija in priznanja, poroni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolnikovi spisi ter slike oziroma fotografije druinskih lanov;- pripomoki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih ivljenjskih funkcij.

147-8/2015

Nekaj odgovorov na najpogosteja vpraanja v zvezi s steajno maso v postopku osebnega steaja

- Ali gredo v steajno maso tudi prejemki kot so regres, nadomestilo za prehrano (malico) in prevoz, dnevnice,...?

Da. Zakon teh prejemkov ne doloa kot izjeme, ki bi bile izvzete iz steajne mase.Vseeno pa sodia v nekaterih primerih na predlog steajnega dolnika, te prejemke izvzamejo iz steajne mase in jih steajni dolniki dobijo izplaane.

- Ali gre v steajno maso tudi nepreminina (hia, stanovanje), ki je v lasti steajnega dolnika in v njej prebiva (s svojo druino)?

Da.

- Ali se lahko steajni dolnik dokler je v osebnem steaju odpove dedovanju?

Ne. Steajni dolnik v osebnem steaju se dedovanju ne more odpovedati. Njegova dediina tako postane del steajne mase.

- Lahko steajni dolnik, prede zane osebni steaj, proda ali podari svoje premoenje (denimo nepreminino)?

Da. Vendar pa lahko v tem primeru steajni upravitelj, e sumi, da je bila steajna masa okodovana, takne posle, ki se zgodijo v roku 3. let pred osebnega steaja izpodbija in premoenje vrne v steajno maso.

- Se lahko zaposlim, e sem v osebnem steaju?

Da. V tem primeru gre ostanek nad minimalno plao (skupaj z drugimi prejemki) v steajno maso.

- Gre v steajno maso tudi premoenje mojega moa / ene?

Ne. V steajno maso spadajo prihodki in premoenje steajnega dolnika. Lahko pa steajni upravitelj zahteva, da gre v steajno maso del skupnega premoenja zakoncev, ki je formalno v lasti drugega zakonca.

V skupno premoenje spada premoenje, ki ga zakonca (oz. zunajzakonska partnerja) v asu zveze pridobita z delom.

- Grem lahko v osebni steaj tudi e nimam premoenja?

Da. Rezultat tega je, da v tem primeru ni steajne mase iz katere bi se upniki steajnega dolnika poplaali. Ni pa to ovira, za zaetek osebnega steaja.

- Gre v steajno maso tudi premoenje, ki ga pridobim po zakljuenem osebnem steaju?

Ne.

Informiran.si

15 7-8/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Podpis sporazuma o pomoi najibkejim47 podpornikov projekta o odpisu dolga najibkejim je 20.7. podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, obine in tudi drava dolnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. januarja 2015. Humanitarne organizacije Rdei kri, Karitas in Zveza prijateljev mladine pa so z ministrico za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti dr. Anjo Kopa Mrak podpisale namero o zagotavljanju materialne podpore in pomoi prisilno izseljenim druinam.Predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica dr. Anja Kopa Mrak sta s predstavniki obin, podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoi najibkejim oziroma pismo o nameri za pomo prisilno izseljenim druinam. Sporazum o pomoi najibkejim je podpisan na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoa upnikom in dolnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davnih posledic med 1. avgusta 2015 in 31. januarja 2016.Ministrica dr. Anja Kopa Mrak je uvodoma izpostavila, da smo "to dobro delo z razlinimi organizacijami dosegli skupaj." Tako drava kot tevilna podjetja e zdaj odpisujejo dolgove, a bo zdaj ta proces hitreji in poenostavljen. Ponosna sem, da je e veliko drubeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najibkeje, je dejala ministrica."elim si, da bi projekt odpisa dolgov dal im bolje rezultate, obenem pa v paketu pomoi uvajam o tudi predplanike kartice in zagotavljamo stanovanja za deloirane druine," je poudarila ministrica dr. Anja Kopa Mrak.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je dejal, da se vlada dobro zaveda vseh hudih stisk in bolein najibkejih. "Nadaljevali bomo z delom, da se te krivice in teave uredijo. Dananji podpis sporazuma je dokaz, da je solidarnost korak v pravo smer in zato je pomembno, da tevilni akterji z razlinih podroij stopimo skupaj."Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj irega paketa pomoi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, in vsebuje tudi; reevanje problematike deloacij, ki se ga je Ministrstvo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami; Rdeim Kriem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Druine, ki so e bile deloirane bodo lahko zaasno nastanjene v nezasedenih stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. e danes je na voljo 11 stanovanj, dolgoroni cilj je vzpostavitev irokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod teo gronje z deloacijo.

Da so stanovanja e pripravljena na vselitev so pripomogla tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo pohitva. Humanitarne org. so druinam ponudile vso strokovno pomo in zbiranje donacij za druine. Ministrstvo je med drugim pripravilo tudi kampanjo osveanja dravljank in dravljanov o pravicah, ki jih imajo v primeru deloacije oziroma kaj vse lahko storijo prej, da do deloacije sploh ne pride.Pomemben del paketa pomoi je tudi uvedba sistema predplanikihkartic za socialno najbolj ogroene, ki zaradi finannih teav ne morejo odpreti bannega rauna ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogoale nain poslovanja brez bannega rauna, za katerega se bodo upravienci odloili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izkljuno socialne transferje (npr. denarna socialna pomo, varstveni dodatek, veteranski dodatek, itd.). Vir: MDDSZ, Foto STA

167-8/2015

SINDIKALNA LISTA -JULIJ 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 616,36 462,27

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 924,55 770,46

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.232,73 1.078,64

b) 616,36

po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3081,82 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1540,91

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 798,64- po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 798,64

najve 1069,95

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v maju bruto 1528,50 oziroma neto 997,51, za obdobje III-V pa bruto 1540,91 oziroma neto 1003,70 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

924,55

1232,73

586,92 610,17641,64656,37695,97797,83933,631046,79

Ker povprena letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnije osnovne plae po tej kolektivni pogodbi in osnovne plae delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

Blank PageBlank PageNeimenovan