VSEBINASPLOŠNO...............................................................................................................................................2

CIVILNE PRAVICE....................................................................................................................................4

Obligacijske pravice.......................................................................................................................4

Stvarne pravice..............................................................................................................................4

ZGODOVINSKI UVOD.............................................................................................................................7

SPLOŠNI DEL..........................................................................................................................................9

STVARNO PRAVO.................................................................................................................................10

OBLIGACIJSKO PRAVO.........................................................................................................................14

1

RIMSKO PRAVO – VAJE 2006/077.11.2006

SPLOŠNO

Dejstva1.) Dogodki – vse kar ima pravne posledice – rojstvo, smrt (pravni subjekt preneha, dedovanje)2.) Ravnanja

1. Stvar – zunanji objekti, različni od človeka, vendar v njegovem dosegu – lahko s stvarjo razpolaga, mu je dosegljiva.

2. Predmet – mora biti mogoč in dopusten3. Oblika – ponavadi ni potrebna4. Volja – mora biti javno razvidno, da se stranki hočeta zavezati – navzven razpoznavna.5. Podlaga/causa – motivi, predstave, da stranki skleneta pravni posel – namen za pridobitev

nečesaa. Neodvisni od kavze so abstraktni pravni posli

6. Nagib – predstave, ki pripravijo stranko, da sklene pravni posela. Strah – metusb. Zvijačna prevala – dolusc. Neodplačni posli – s stvarjo se razpolaga z nagibom

7. Nezmožnost – subjektivna nezmožnost stranke, ki se je zavezala.

14.11.2006

Splošni del civilnega prava je urejen v OZ.- Zakonik – ureja neko celotno pravno področje.

1. primerA je star in je želel zapustiti premoženje B. V oporočno listino je zapisal: »B mi bodi dedič.« Ker je nekaj hotel zapustiti tudi C, sosedu, ki jim je pomagal pri delu, je v oporoko dodal tudi določbo, naj C podeduje Ferrarija. Ker pa o tem, da jim je pomagal ni bil prepričan, je formulural stavek tako: » C naj dobi Ferrarija, če nam je res pomagal.«

To je enostranski pravni posel za primer smrti – mortis causa – pri njem nastanejo učinki pravnega posla šele po smrti oporočnika.

A je C-ju zapustil volilo, ki je bilo zapisano pod pogojem – »če nam je res pomagal« - to je navidezni pogoj – ni bodoče objektivne negotovosti - in zaradi njega pravni posel ne učinkuje takoj. C bo dobil volilo, če je res pomagal. B bo dedoval.

2. primerOporočnik postavi oporoko: »A mi bodi dedič in izroči B 1000.«

To je enostranski pravni posel za primer smrti – mortis causa – pri njem nastanejo učinki pravnega posla šele po smrti oporočnika. Je neodplačen.

2

Drugi del oporočne odredbe »izroči B 1000« je NALOG – enostranska odredba. Ker je dedič nekaj prejel, mora nekaj storiti.

V RP je po Justinijanu predpisana tožba za iztožljivost naloga a° praescriptis verbis

Nalog – je darovalčeva ali oporočnikova odredba, s katero naloži obdarjencu, dediču ali legatarju, da to naklonitev delno ali v celoti uporabi za določen namen ali da nekaj stori.Kadar je postala izvršitev naloga po naključju nemogoča ali če je bila to že od začetka, je mogel darovalec zahtevati od obremenjenca povračilo z obogatitveno tožbo condictio ob causam datorum (condictio causa data, causa non secuta).

3. primerDam ti 1.000.000, če bodo do 2010 pristali na Marsu.

Pravni posel nastane - zavezovalni, vendar je sklenjen pod odložnim pogojem. Ko se bo pogoj izpolnil, bo lahko B veljavno terjal A, če se pa ne bo izpolnil, pa bo tako, kot če pogodba sploh ne bi nastala.B terja denar in A mu ga izroči. Ali lahko A čez pol leta zahteva denar nazaj?

Dokler se pogoj še ni uresničil, lahko zahteva nazaj s condictio indebiti.

Pravni posel ni obveznost, je volja strank. Pogoj odlaga učinek (obligacija – terjatev, dolg) pravnega posla. Posel ne ustvarja obveznosti.

4. primerDam ti 1.000.000, če bo luna nad našimi kraji prekrila sonce.

Ni negotovosti – dejstvo bo gotovo nastopilo.

Rok – dospelost, zapadlost – takrat lahko začnem terjati. Terjatev nastane takoj, zapade pa, ko napoči rok in takrat lahko U terja poplačilo. (Pri pogoju nastane obveznost, ko se izpolni pogoj.)

21.11.2006

Zavezovalni pravni posel je posel, s katerim se stranki k nečemu zavežeta – dare, facere, non facere. Stranki ustvarita obligacijo.

Razpolagalni pravni posel je predmet zavezovalnega pravnega posla – opustitev, izročitev, razpolaganje s pravico. D prenese pravico. – Traditio – voljno dejanje, s katerim se pravica prenese. Razpolagalni PP se opravi z iztočitvijo.

Dajatev – Prodajalec se zaveže, da bo stvar izročil kupcu. Kupec se zaveže, da bo plačal kupnino oz. naredil prodajalca za lastnika kupnine.

Zavezovalni posel ne naredi razpolagalne pravice. Omogoča mirno posedovanje stvari.

5. primerA dolguje U1 100. U1 proda U2 terjatev za 50.

Med U1 U2 je razpolagalni posel – CESIJA. Vendar lahko U2 terja od A največ toliko, za kolikor je odkupil terjatev.

3

Neosebne, premoženjske terjatve lahko prodam.

CIVILNE PRAVICE

Obligacijske pravice- Upravičujejo U, da terja nekaj od D – prodajna pogodba- S sklenitvijo pp se stečejo predpostavke – oblika, sposobnost pogodbenih strank, volja - in

nastane obligacijska pravica terjatev upnika in dolg dolžnika – inter partes.- Ker lahko terjamo le določeno osebo je OP relativna.- Zavezovalni pp ustvarja obligacijo, odložni pogoj pa njen nastanek odlaga.- Različnih obligacij je nešteto – razen kar je protipravno, nemoralno.

Stvarne pravice- So pravice na stvari.- Ustanavljajo upravičenje do same stvari.

o Upravičenec lahko stvar poseduje, uživa (pridobiva koristi), z njo razpolaga (izroči, zastavi)

o Če upravičencu nekdo/kdorkoli stvar odvzame, lahko zahteva vrnitev stvari – učinkuje erga omnes.

6. primerLastnik avtomobila L proda A avto za 1000 in mu ga izroči. A plača L le 500, vendar proda avto naprej B za 1500, vendarj obremenjenega z zastavno pravico. A je preklicani zapravljivec.

Obličnost1.) Neoblično

a. Izrečnob. Konkludentno dejanje – neizrečno – kaže na voljo, čeprav ni bila izrečno izjavljena.

2.) Oblično – če predpisanoa. Mancipacijab. In iure cessioc. Oporoka

7. primerA želi kupiti slona v Indiji. Ker nima časa sam, pošlje po slona znanca B.

Posredno/indirektno zastopanje – v ekonomskem, gospodarskem pomenu. V lastnem imenu se B zaveže za tuj račun. PP sklene v svojem imenu in izjavi poslovno voljo v lastnem imenu. B kot zastopnik sklene pravni posle zato, da kasneje prenese njegove učinke na zastopanega. Zastopani je zavezan in upravičen samo nasproti zastopniku.

8. primer

4

A odkupuje delnice in pošlje B, da v njegovem imenu sklene pravni posel in jih zanj kupi.

B je A-jev pooblaščenec in zato lahko kupi v A-jevem imenu delnice.

Direktno/neposredno zastopanje – zastopnik sklepa PP za zastopanega v njegovem imenu in za njegov račun. Zastopani postane takoj upravičen in zavezan. Druga stranka ve, da sklepa PP z zastopanim. Zakoniti zastopnik mora biti poslovno sposoben.

PO RIMSKEM PRAVU DIREKTNO ZASTOPANJE NI MOGOČE!Izjeme:

CP – agnatski skrbnik umobolnega PP/HP – zastopnik dediča zaprosi za dedovanje, odgovornost očeta oz. gospodarja

za izpolnitev obveznosti iz PP, ki jih je sklenil sin/suženj. KP – procurator omnium bonorum – vesoljni oskrbnik in varuh, ki pridobiva posest

za varovanca

Mancipacija- Odsvojitelj z njo veljavno prepusti pravico na gospodarsko najpomembnejših stvareh.

o Res mancipi: Sužnji – servi Domača vprežna in tovorna živina – konji, govedo, osli, mezgi – ne drobnica, sloni,

velblodi. Italska zemljišča Štiri poljske služnosti na italskih zemljiščih:

Iter Actus Via Aquaeductus

- Tehtničar (odtehta kupnino v bakru) + 5 prič – odrasli, sposobni rimski državljani + pridobitelj in odsvojitelj.

- Pridobitelj je izjavil, da je stvar njegova, odsvojitelj je molčal in s tem je prešla LP na pridobitelja.

- Lahko konvertira v tradicijo.

In iure cessio- Navidezna pravda pred magistratom.

o Tožnik = pridobiteljo Toženec = odsvojitelj

Morata biti osebno navzoča.- Tožnik je trdil, da je stvar njegova, toženec ni ugovarjal/ je molčal.

9. primerNaštej 3 bistvene razlike med rimskim in sodobnim pravom.

1.) RP – kazuistika –išče rešitve primerov – ni abstraktnih primerov2.) Personalno načelo – vsak človek nosi svoje domače pravo s seboj. Danes imamo

teritorialno načelo – vsak odgovarja po pravu države na ozemlju katere se nahaja.3.) Procesna narava pravic – RP ima zaprti sistem akcij. Če je bila tožba, je obstajala pravica.

Danes je ustvarjena pravica in se varuje njo.

5

4.) V RP je veljalo običajno pravo, danes velja postavljeno pravo.

10. primer A se je zavezal B, da mu bo izpolnil dajatev 1000. S stipulacijo se je zavezal leta 1970, danes, ko ga B toži, je leto 2006.

Zapadlost/dospelost – je trenutek od katerega lahko U terja D na izpolnitev dolga. Dospelost odlaga rok.Učinek pravnega posla je nastanek obligacije.Zastaranje – prenehanje pravovarstvenega zahtevka. Zastaralni rok se šteje od trenutka, ko je terjatev dospela v plačilo. Če terjatev zastara postane naturalna – dolžnik jo lahko veljavno izpolni, vendar je upnik ne more več terjati.

A lahko uveljavlja zastaranje. Če je A izpolnil zastarano – naturalno obveznost, ne more ničesar zahtevati nazaj, ker je izpolnil to, kar je že dolgoval.

11. primerA je star 13 let, B je star 45 let. Dogovorila sta se, da bo A B-ju prodal stvar. B je plačal 1000 € kupnine.

Med A in B je nastala kupoprodajna pgodba.A-jeva sposobnost:

o Ali je pravno sposoben?o Ali je svojepraven?o Ali je deklica ali fant?

A lahko stvar veljavno pridobi, ne pa odsvoji, razen, če njegov PP avtorizira njegov varuh. Zaradi tega je to šepav pravni posel (negotium claudicans).

o Impuberes je postal samo upravičen, ne pa tudi zavezan, kadar je sam sklenil PP: Kjer je postal samo zavezan Kjer je postal zavezan in upravičen Kjer je izgubil kakšno svojo pravico

o Njegov spopogodbenik pa je bil v celoti zavezan, ne pa tudi upravičen. Nedorasli mora vrniti to, za kar je bil zaradi takšnega PP obogaten – rescript Antonin Pij.

Konvalidiranje pravnega posla – po Lex Laetoria

6

19.12.2006

ZGODOVINSKI UVOD

Principat – senat pridobi zakonodajno oblast. Po letu 300 postane cesar edini zakonodajalec.Leges vice – Hadrijan – cesarskim konstitucijam priznajo zakonsko veljavo.Klasični pravniki – posamezniki, ki so se posvetili pravoznanstvu – dajali so nasvete, jasne rešitve primerov v imenu cesarja = responsae. Zadnji umrejo z letom 230. (Labeo, Capit)Edictum perpetuum – 2 pomena:

1.) Vsakokratni pretorjev edikt izdan na začetku poslovnega leta – trajni.2.) Julijanova redakcija: pod principatom je pretorjeva iniciativnost pešala, zato je cesar

Hadrijan naročil Salviju Julijanu, da uredi besedilo edikta, ki so ga imenovali edictum perpetuum. Pretorji so za naprej objavljali edikt le v Julijanovi redakciji – nove spremembe so bile mogoče le z dovoljenjem cesarja.

Cesarske konstitucije:1.) Edikt – objava ljudstvu – velja kot zakon.2.) Dekret – sodba – cesar je včasih s sodbo rešil konkreten spor, novo pravno pravilo pa so

pozneje uporabljali še v drugih primerih.3.) Mandat – naročilo – navodila, ki jih je dal cesar svojemu uradniku pred nastopom službe.4.) Reskript – pojasnilo o tem, kaj je veljavno pravo – dobil ga je sodnik ali posamezni občan iz

cesarjeve pisarne.Kodeks – zbirka pravnih pravil – zbirke cesarskega prava

- 2 javna – Justinianus, Theodozianuso Codex Iustinianus – uradna zbirka v kateri je zbrano vse dotedanje cesarsko pravo,

preurejeno in prečiščeno besedilo – l. 529.o Codex Theodosianus – uradna zbirka, ki je vsebovala konstitucije od Konstantina

naprej – l.438 v V-rimskem cesarstvu – poslan tudi v Z del.- 2 zasebna – Gregorianus, Hermogenianus

o Codex Gregorianus – zasebna zbirka, ki ni bila uzakonjena, vseboval je cesarske konstutucije od Hadrijana do Dioklecijana – l. 295.

o Codex Hermogenianus – zasebna zbirka, ki je dopolnjevala Gregorijev kodek in je vsebivala konstitucije Dioklecijana in njegovih sovladarjev – po l.294.

- Corpus iuris civilis – občepravni termin - Justinijanova kodifikacija + novele (spremembe+dopolnitve)o 6. st.n.št.o Vsebuje: Kodeks, institucije in digeste (l.533)

- Corpus iuris canonici – cerkveni zakoniko Vsebuje pozitivno pravo cerkve

Nekaj je prevzeto po Justinijanovi kodifikaciji – deli, ki jih je navajal Accursius kot glosirane v svojem delu Glossa ordinaria.

Skupaj z Langobardskim fevdnim pravom in recipiranim rimskim pravom tvori OBČE PRAVO.

- Digesteo Zunanja delitev

Razdeljene so na: 50 knjig Knjige na naslove Naslovi na odlomke/fragmente Obsežnejši odlomki na paragrate

7

Vsak odlomek ima inskripcijo v kateri je navedeno ime in spis klasika od katerega je bil odlomek prevzet.

o Notranja delitev Odlomki/fragmenti si sledijo v naslednjem zaporedju:

Odlomki o civilnem pravu Odlomki o honorarnem pravu Odlomki iz responzne literature Dodatna skupina – težko opredeljivi spisi.

4 mase Sabinova masa Ediktna masa Papinijanova masa Postpapinijanska/dodatna masa

o Vsak naslov nima vseh štirih mas. Včasih ji ima kateri 2x. V njih je sprejeto marsikaj, kar takrat ni bilo več v rabi.

- Zakon o navajanju – 426 – Honorij, Teodozij II.o Sodnik ne presoja po svoji volji, ampak mora razsoditi po mnenju petih klasičnih

pravnikov – Pavel, Papinijan, Ulpijan, Gaj in Modestin.o Priča o nizkem nivoju pravoznanstva.o S tem zakonom so hoteli, da se sodniki, ki ponavadi niso bili izučeni pravniki

izobražujejo s področja kazuistike.- Recepcija rimskega prava

o Teoretična – zavedanje, da rimsko pravo velja subsidiarno, če trenutno veljavno pravno nima urejene rešitve.

o Praktična – državni uradniki uporabljali določbe rimskega prava – v sodni in upravni praksi.

o Do recepcije je prišlo brez izrecnih zakonodajnih predpisov – po nujnosti gospodarskega in pravnega razvoja. Tako je rimsko pravo skupaj z delom kanonskega prava in langobardskega fevdnega prava postalo del veljavnega prava kot obče pravo.

8

SPLOŠNI DEL

- Fikcija – dejstvo, ki ga pravni red šteje za resničnega, a ne obstaja.- Domneva – dejstvo, ki ga štejemo za resnično, dokler se ne izkaže za neresnično – približa se

materialni resnici.- Civilno pravo – pravo, ki je veljalo za državljane – v civilnopravni dobi – v njej je naizrazitejše

personalno načelo.- Regina iuris – obligacijsko pravo- Pričetni rok – obigacijsko odlaga nastanek terjatve, stvarnopravno je nastanek pravice.- Kazualni pogoj – je popolnoma neodvisen od strankine volje- Potestativni pogoj – je odvisen od strankine volje- Mešani pogoj – je delno odvisen od strankine volje- Navidezni pogoj – dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj, manjka pa mu ena od definicij pogoja

– bodoče/objektivno/negotovo dejstvo.

12. primer

A je sklenil stipulacijo z B: »Ali mi obljubiš dati 100, če je C včeraj kupil sužnja?«

PP je stipulacija sklenjena pod navideznim pogojem, saj je dejstvo že preteklo – »če je C VČERAJ kupil sužnja.« Pravni posel je veljaven, navidezen pogoj je njegova sestavina.

Predpostavke pravnega posla:1.) Volja – soglasje volj med strankama, ki je navzven izražena in sprejeta2.) Sposobnost – pravna in poslovna sposobnost3.) Oblika4.) Dopustnost in možnost predmeta

Nični pravni posli nimajo pranih učinkov - ničnost se upošteva po uradni dolžnosti. Ničen pravni posel ne more konvalidirati – postati naknadno veljaven, če odpade razlog za njegovo ničnost. Konvalidira lahko izpodbojni PP, ki je nastal s pomanjklivostmi – stranka lahko uveljavlja razlog izpodbojnosti ex tunc – od takrat ko je nastal.

9

STVARNO PRAVO

- Lastninska pravica – absoluten učinek erga omneso Razpolaganje – pravna sfera

Razpolagalno sposobnost ima lastnik stvario Uporabao Uživanje – pridobivanje plodov s separacijo – ko se plod loči od matične stvari.o Posedovanje

- Traditio = tradicija – obči pridobitni način za premičnineo Izročitelj mora biti lastnik stvario Pridobitelj mora biti premoženjsko sposobeno Stranki morata imeti namen prenesti in sprejeti stvaro Iusta causa traditionis – zadostni pravni temelj – pro doto, pro donato, pro emptore,

pro soluto...- In iure cessio – odstop pred pretorjem – Po Justinijanu ne obstaja več, ker J. ne deli stvari na

res mancipi in res nec mancipi.- Civilni lastnik – tisti, ki svoje pravice še ni prenesel – lastnik stvari.- Priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice. Pravni red prizna, če določeno dejansko

stanje obstoji že dlje časa in pretor določi, da je primerneje, da se upošteva dejansko stanje kot resnično, saj s tem postane posestnik varovan nasproti tretjim osebam.

- Posest – je dejstvo, da ima nekdo stvar v fizični oblasti, da ima posestno voljo. Vodi do pravnih posledic:

1.) Braniti stvar s silo – samopomoč2.) Pod določenimi pogoji privede do lastninske pravice3.) Posest varuje država s svojimi prepovedmi in zapovedmi

a. Pretor varuje s posestnimi interdikti

9.2.2007

13. primer

A je večkrat opozoril B naj ne hodi čez njegovo zemljišče. B je zagotovil, da več ne bo. A je čez nekaj dni opazil, da je B spet preskočil ograjo in teče čez zemljišče.

B lahko teče, če je bil v nevarnosti – skrajna sila – okoliščine v katerih nekdo na nek način ravna, da bi od sebe odvrnil nevarnost.

Gre za motenje mirne posesti. B ve, da nima pravice (služnosti) hoditi čez sosedovo zemljišče in ne ugovarja A-jevi neomejeni lastninski pravici. B le moti posest.

Dovoljena samopomoč – sila ne sme biti večja od tiste, ki ogroženemu grozi. S tem ni omogočeno trajno varstvo.

Pretor nudi A-ju posestno varstvo s svojimi interdikti. V tem primeru bo A varovan z interdicta retinendae possessionis, s katero se ohranja posest, če jo je kdo motil. Z interdictum uti possidetis je varovana A-jeva nepremičnina in varuje tistega, ki je zadnji stvar mirno posedoval. To je interdicta duplex – ki se obrača od stranke do stranke – obsojena je lahko tudi tista stranka, ki je naperila tožbo npr., če je relativno viciozni posestnik.

10

B kot toženec bo moral dati tudi varščino, da ne bo prihajalo do novih motenj posesti – cautio de amplius non turbando.

14. primer

A ima hišo na hribu nad B-jevo. Ker je A-jeva hiša v zelo slabem stanju, je B zaskrbljen, da se bo A-jeva hiša podrla in bo ogrozila njegovo zemljišče. Kaj lahko stori B?

Če bi se A-jeva hiša že podrla, B proti A-ju ne bi imel po rimskem pravu nobenega zahtevka.

Preden se podre, je B uporavičen zahtevati varščino cautio de amplius non turbando v kolikor bi škoda dejansko nastala. Če A ne bo dal varščine, bo pretor B-ju prepustil posest na stvari, da bo stvar lahko urejal. Kasneje mu je ustvaril na zemljišču takšno pravico, kakršno je imel A – če je bil A posestnik, bo postal B posestnik, če je A imel emfitevzo, bo postal B emfitevta, če je bil A lastnik zemljišča, bo B pridobil lastninsko pravico...

15. primer

A ima pravico užitka na sadovnjaku. Nekaj plodov je že pobral, nejak jih je še ostalo na drevesih, nekaj pa jih je padlo na tla. Ponoči je prišel tat in pobral vso sadje. Komu so bili sadeži ukradeni?

Drevo je del zemljišča. Superficies solo cedit.Lastninska pravica:1.) uživati2.) uporabljati3.) razpolagati4.) odvajati5.) zavračati6.) omejiti

Užitkar pridobi lastninsko pravico na rastlinskih plodovih s percepcijo. Na živalskih mladičih pridobi tudi užitkar lastninsko pravico s separacijo. Če sužnja, na kateri je ustanovljen užitek rodi otroka, pripade otrok lastniku stvari in ne užitkarju – ker to ni redni, ampak je izredni donos.

Sadeži, ki so bili še na drevesu in ki so bili na tleh, so bili ukradeni lastniku zemljišča, saj on pridobiva lastninsko pravico na sadežih s separacijo/ločitvijo od matične stvari – sadeži, ki pa so bili na drevesu so pa še zmeraj združeni z matično stvarjo in tako še zmeraj lastnikovi. Plodovi, ki jih je užitkar pobral, so njegovi, saj je lastnisko pravico pridobil s percepcijo – ko jih je vzel v posest (corpore et animo). Če je imel užitkar plodove nabrane v gajbicah pod drevesom, so bili ukradeni užitkarju.

A° furti in condictio furtiva nasproti tatu lahko za plodove, ki so bili ukradeni z drevesa lahko naperi lastnik stvari.Užitkar pa lahko naperi a° furti le za tiste sadeže, ki jih je že vzel v posest.

16. primer

A je bil lastnik bika. Nekega dne je bik podivjal in pobegnil iz A-jeve ograde na C-jevo zemljišče, kjer ga je C ukrotil. A zahteva bika nazaj.

11

Na domačih živalih ni mogoče pridobiti lastninske pravice, razen, če je bila žival zavržena. Pri divjih živalih se pa lahko pridobi komaj takrat, ko je žival mogoče obvladovati.

C nima pravnega naslova – iustus titulus za pridobitev lastninske pravice.

Če je bik podrl C-ju vrtno lopo, kakšen zahtevek ima nasproti A?C ima nasproti A tožbo a° de pauperiae na izročitev bika oz. na povračilo interesa, ker je A lastnik živali, ki je povzročila škodo.

- Zaklad – pozabljen, ima višjo vrednost, skrit v nepremičnini, ni mogoče stvarnopravih položajev(???)

o če je nekdo pozabil kam je skril zaklad, to ni zaklad.

- Lastniški/juristični posestniki – trdijo, da so lastniki:1.) Posedujoči lastnik2.) Dobroverni posestnik – bonae fidei possessor3.) Zloverni posestnik – mala fidei possessor

- Nelastniški posestniki – ne trdijo, da so lastniki, lahko pa zahtevajo varstvo posesti:1.) Zastavni upnik2.) Prekarist3.) Emfitevta4.) Sekvester5.) Superficiar6.) Užitkar

- Naravni posestniki/imetniki/detentorji – niso varovani s posestnimi interdikti:1.) Filius familias/sin2.) Suženj3.) Najemnik4.) Zakupnik5.) Depozitar6.) Komodatar

o Če imetnik hoče postati posestnik, postane zloveren – nihče si nemore spremeniti temelja posesti.

- Iustus titulus – zakoniti način pridobitve lastninske pravice- Longa manu traditio – nadomestilo za tradicijo

o Stari posestnik je novemu z razgledne točke pokazal zemljišče in izjavil, da mu ga prepušča v posest.

- Brevi manu traditio – izročitev na kratko rokoo Posestna volja (animus) izjemoma nastane šele pozneje kot fizična oblast (corpore)

nad stvarjo.- Constitutum possessorium – posestnik postane le imetnik

o Lastnik proda zemljišče in na njem obdrži užitek- Traditio simbolica – nadomestilo za tradicijo – simbolična izročitev stvari- Fiktivni posestnik – fictus possessor – subjekt, ki ni posestnik, pa ga pravo zaradi važnega

pravnopolitičnega razloga šteje za posestnika.1.) Toženec, ki ni imel v svoji posesti stvari, pa se je spustil v pravdo, kakor da bi jo

imel.2.) Toženec, ki je nalašč opustil posest stvari pred litiskontestacijo, da bi lastniku

stvari preprečil njeno zasledovanje.

13.3.2007

12

- Uporaba/ususo Uzuar ne sme pridobivati plodov za prodajo.o Ne sme spremeniti substance stvari.o Ne sme pridobivati mladičev.o Pridobiva lahko: ovčji gnoj, volno (izredni donos – ne sme), mleko le zase, popasenje

travnika.o Izvrševanje rabe se ne more prenesti na drugo osebo.o S časom so jo močno razširili.

- Usus fructus/užiteko Užitkar: poseduje, rabi, uživa – NE razpolaga.o Plodove pridobiva s percepcijo, razen na živalskih mladičih s separacijo.o Izvrševanje užitka se lahko prenese na drugo osebo.

17. primer

A voli B rabo na rezidenci v Aleksandriji. Čez en mesec A umre. B se čez 2 leti poroči. Sme njen mož stanovati z njo v hiši, ki ji je bila voljena?

Zakonec sme živeti v hiši, na kateri je zakonskemu partnerju bila ustanovljena raba.Raba ji je bila voljena, ko je bila samska, vendar po Ulpijanu mož lahko živi z njo.

Zastavna pravica

18. primer

A je zastavil B računalnik. Dogovoril se je, da mu ga prepusti čez 1 mesec, ko bo diplomiral. Kakšna zastavna pravica je to? Kaj lahko stori B, če A računalnik v tem času proda in izroči C. Ali je sklenil kupoprodajno pogodbo ali ne?

To je pogodbena zastava/hipoteka – ni sočasne prepustitve stvari v posest. Nastala je obligacija med A in B – zastavna pogodba – izravnava potroškov morebitne škode, prepustitev stvari.Causa je bil skupni namen obeh strank – zavarnovanje.

Nastanek zastavne pogodbe:o možnost in dopustnost predmeta pogodbeo soglasje voljo obličnost, če se zahtevao pravna in poslobna sposobnosto kavza

Prepustitev stvari v ročno zastavo – pignus a° pigneraticia in remZU zahteva prepustitev posesti s tožbo a° hypothecaria in rem.

A lahko proda stvar, ker ima razpolagalno pravico, razen, če se je z zastavnim upnikom predhodno v pogodbi zavezal, da stvari ne bo odsvojil.

B ima nasproti C a° hypothecaria in rem.A mora v primeru evikcije C-ju povrniti škodo zaradi pravne napake (računalnik obremenjen z zastavno pravico), C ima tožbo a° empti, če za zastavno pravico ni vedel in ni bil dolžan vedeti. Če bi C vedel, da je stvar zastavljena, ne bi mogel od A ničesar zahtevati.

13

Ko poteče rok – 1 mesec – dobi zastavni upnik razpolagalno pravico in stvar lahko proda in se iz izkupička poplača. V primeru, da je izkupiček višji kot A-jev dolg, mu mora presežek prepustiti.

14

OBLIGACIJSKO PRAVO

19. primer

A je B s stipulacijo obljubil ali črnega ali belega psa. Po dogovoru črnega psa povozi avto. Kaj in kako dolguje A?

Nastala je alternativna obligacija – predmet obligacije je alternativno določen. Izbiro za izpolnitev obligacije ima tisti, ki je bil dogovorjen, če ni bilo dogovora pa dolžnik.

- Alternativne obligacije – obligacije po izbiri.o Predmet izpolnitve še ni dokončno določen.o U toži D alternativno: »Daj mi črnega ali belega psa.«o Dua res sunt in obligatione, una est in solutione.

Naključno uničenje predmeta trpi dolžnik stvari, saj se obligacija skoncentrira na drugi predmet in iz alternativne obligacije nastane navadna obligacija.Po preteku roka – zamuda - dolžnik odgovarja tudi za naključje.

20. primer

A je od B kupil konja Sivca za 10.000. Kot porok se je za plačilo zavezal C. Konj je pred izročitvijo brez nikogaršnje krivde poginil.

Species perit et cui debetur, genus perire non censetur. – Če je po naključju uničena individualno določena stvar, trpi škodo upnik, če pa je po naključju uničena stvar generično določena, trpi škodo dolžnik.

Ker stvar ni bila izročena, ni prešla lastninska pravica – sklenjen je bil le zavezovalni pravni posel. B je lastnik ob propadu stvari. Upnik – A - nima več terjatve, dolžnik –B - nima več obveznosti. Vendar mora A B-ju plačati kupnino, ne da bi za to od njega kaj pridobil – periculum est emptoris perfecta emptione – nevarnost naključnega uničenja stvari je kupčeva, odkar je kupna pogodba perfektna. Tako lahko B terja plačilo kupnine od A ali od poroka C.

Perfektna pogodba – pogodba je perfektna, ko sta znana količina in cena ter ni ne roka in ne pogoja – ko je prodajalec določil blago za kupca – postane species, preide nevarnost za naključno uničenje na kupca.

- Solidarnost –več storilcev skupaj stori delikt. Vsak je povzročil škodo.o Po zakonu so te obligacije solidarne. Upnik lahko poljubno porazdeli znesek škode.

Tožil bo tistega, ki je najbolj plačevit. Ko dobi celotno terjatev izpolnjeno, obligacija v celoti izgine – pride do regresnega razmerja.

o Riziko neplačevitosti se premakne z upnika na najbolj plačljivega dolžnika.o Solidarnost lahko nastane pogodbeno ali po zakonu.o Vsi poškodovalci v prometni nesreči odgovarjajo solidarno – ker so imetniki nevarne

stvari.27.3.2007

15

21. primer

Trgovec A je od B kupil zalogo olja. Dogovorita se, da jo bo B dostavil A-ju v njegovo hišo in če ga ne bo doma, pustil v njeni veži. B je olje pripelja, vendar je bila hiša zaklenjena, zato je stvari pustil pred hišo. K A-ju je kasneje prišel delavec D, ki mu je bil A dalj časa dolžan plačilo za njegovo storitev. Ko je zagledal olje, ga je za svojo terjatev odpeljal, da bi se z njim vsaj delno poplačal. Kakšna pravna razmerja so nastala?

B pogodbe ni izpolnil, ker izpolnitev ni bila izpolnjena na pravem kraju – njegova obveznost še zmeraj obstoji – saj je ni izpolnil ob pravemčasu na pravem mestu. A je kršil sodelovalno dolžnost, kar pa ne opravičuje B, da nepravilno izpolni obligacijo. B je olje pustil tam na svoj riziko.D je izvajal nedovoljeno samopomoč, saj se upnik ne sme sam poplačati na dolžnikov račun. B ima še zmeraj lastninsko pravico, ker tradicija ni bila opravljena.

A proti B a° emptiB proti D a°furti, condictio furtiva ???B proti A ?

22. primer

A in B sta se dogovorila, da bosta združila moči in ustanovila tiskarno. Dogovorila sta se, da bo A prispelval halo za tiskanje, B pa stroje. Ko sta stroje pripeljala v halo je udarila strela. Hala je pogorela, stroji pa ne. Kdo trpi nastalo škodo? A in B znova usposobita proizvodnjo in čez 1 leto ustvari tiskarna 1 milijon dobička. Kako si delita dobiček?

Med A in B sklenjena družbena pogodba, konsenzualni kontrakt. Če sta na stvareh ustvarila solastnino, trpita poškodovanje in uničenje stvari oba družbenika. Če pa je bila na sodružbenikovih stvareh bila ustanovljena le raba, je trpel uničenje lastnik stvari. Ker A-ju ni mogoče očitati nobene krivde, si A in B škodo delita na enake dele. Dobiček si delita tako, kakor je bilo določeno v družbeni pogodbi. Če določila ni bilo, se deli dobiček po enakih delih.

Knjiga primerov 651.: Družbeniki niso dolžni odgovarjati za škodo, ki se pripeti, ne da bi jo bilo mogoče predvideti, to je škoda, ki nastane zaradi višje sile.

23. primer

A je od B kupil avto, ki si ga je dal obljubiti s stipulacijo, predvsem zaradi zvočnikov, ki so bili v njem. Preden je B A-ju avto izročil je demontiral zvočnike iz vozila in ga takšnega izročil. Kaj lahko stori A?

Gre za stipulacijo – enostransko obveznostno razmerje. Vse je odvisno od tega, če je bilo v dogovoru glede predmeta določeno, da se prodaja avto, ali se prodaja avto z zvočniki.Če je s stipulacijo bilo dogovorjeno, bo B A-ju izročil avto z zvočniki, je stipulacija nepravilno izpolnjena. Če pa je bilo dogovorjeno, da bo B izročil avto, je pravilno izpolnil.

Stipulacija ni prodajna pogodba.

16

24. primer

A je kupil njivo, ki slabo rodi, ker je na suhem terenu. Zato je prosil soseda B, če mu ustanovi služnost zajemanja vode. B je ustanovitev služnosti zavrnil, ker ni maral A-jevega sina. A-ju osebno pa je dovolil, da na njegovi parceli zajema toliko vode kolikor je potrebuje za namakanje lastne parcele. A čez nekaj let umre, njegov sin pa je poskušal dokazati ustanovitev služnosti.

B je izrecno odklonil ustanovitev služnosti, vzpostavljeno pa je bilo določeno neodplačno obligacijsko razmerje. Ni podedljivo, saj dogovor s smrtjo ugasne.

A-jev sin trdi, da je B služnost priposestvoval – predpogoji za priposestvovanje:1.) Posest in izvrševanje posesti A je izvrševal2.) Čas ne vemo, če je potekel3.) Dobra vera ne more biti dobre vere, ker je A vedel, da je med A in B le

obligacijsko razmerje.4.) Namen

Priposestvovanje ne more biti uspešno.A-jev sin v nobenem primeru ne more izterjati pravice. B-jev interes je bil, da C ne bo upravičen.

25. primer

A je ukradel kolo, shranil ga je pri B. Kasneje B ugotovi, da je kolo ukradeno. A je po nekaj dneh zahteval kolo naza, čeprav sta se dogovorila, da bo shranjeno pri B do konca meseca.

Kolo je bilo predmet shranjevalne pogodbe. A lahko zahteva kolo nazaj kadarkoli, saj je hramba le v njegovem interesu. Obligacija je iter partes, shranitelj lahko zahteva potroške, vendar stvari ne sme pridržati – ker je to obligacijsko razmerje.Mala fidei superrveniens non nocet – pozneje nastala zla vera ne škoduje.Dejstvo, da je kolo ukradeno ni pomembno. Nima učinkov.

26. primer

B je sin od A. Želi si odpreti trgovino, zato prosi A denar. A sluti, da trgovina ne bo rentabilna in B-ju ne želi dati denarja, zato B prosi C. C mu ga posodi. Kdaj nastane posojilna pogodba? Če B ne vrne denarja v dogovorjenem roku, kaj lahko stori C?

Posojilna pogodba nastane, ko C da B-ju denar.Lastninska pravica preide na dolžnika. Obresti se obljubijo s posebno stipulacijo.

B je sin pod očetovsko oblastjo. V rimskem pravu zato A odgovarja za sinove dolgove po družinskem pravu, če je sin pod njegovo oblastjo. Jamči za njegove dolgove.

SC. Macedonianum – dolga ni mogoče izterjati od sina pod očetovo oblastjo. Sin dolguje naturalno.

Če sin ni pod A-jevo oblastjo, oče ne odgovarja za njegove dolgove. C lahko terja le B.

Ker ni podatka o oblasti nad B je potrebno omeniti obe možnosti – če je pod oblastjo in če ni.

17

18

27. primer

A je popolnoma brez denarja in zato prosi B za denar. B ga tudi nima veliko, ima pa dragoceno vazo, ki jo izroči A-ju, da jo proda in obdrži izkupiček kot posojilo. Na poti v avto A vazo razbije, ker ga je zbil kolesar.

Stvar je uničena. Odgovornost je odvisna od tega, če lahko A-ju očitamo krivdo ali ne in če jev tem primeru ravnal dovolj skrbno. Izposojevalec jamči za vsako krivdo. Lastnik stvari je še vedno B, dokler A ne proda stvari. Tisti, ki je dal pobudo, trpi naključno uničenje, saj bi naj od stvari imel korist.

Naklep hoteno, namernoMalomarnost – opuščanje skrbnosti

Utilitetno načelo – tisti, ki ima korist od pravnega posla odgovarja za vsako krivdo.

- Za naključje nihče ne jamči.o Izjeme:

- Naključje je mogoče preprečiti z varovanjem – custodia.- Za višjo silo nikoli nihče ne jamči.- Za naklep in veliko malomarnost se vedno odgovarja. Justinijan je njune učinke izenačil.- Tisti, ki nima koristi, odgovarja le za naklep in veliko malomarnost.- Skrbnost kot v svojih stvareh = diligentia, quam suis rebus adhibere solet rebus– Izjema od

utilitetnega načela.o Če je predpisana, sodnik ugotavlja ali je subjekt ravnal tako kot v lastnih stvareh.

Lahko se reši male malomarnosti, nikoli pa velike.o Družbena pogodba, poroštvo, naključna premoženjska skupnosto Culpa in concreto – opuščanje tiste skrbnosti, ki jo kaže subjekt pri opravljanju svojih

poslov. – societas, sodedič, solastnik, varuh, mož.

28. primer

A ima hišo z dragim pohištvom. Vanjo udari strela in začne goreti. Med tem ko rešujejo stvari iz hiše in jih nosijo ven, se približuje nevihta, ki lahko namoči pohištvo in ga tako uniči, zato A prosi soseda B, če lahko pri njem shrani svoje pohištvo.

A je v stiskiA = položnik, deponentB = shranjevalec, depozitar

A je v stiski – depositum v sili – ima druge posledice kot navaden depositum.

B ima večjo odgovornost – odgovarja za 2x znesek, in tožba a° depositi directa infamira.

29. primer

A je želel izdelati pograd iz lesa. Šel je k lesarju B, ki dobavlja les in ga pri njem tudi naročil. Lesar je les izročil A, ki ga je predal mizarju C, da mu izdela pograd. Ko je C pograd naredil, se je A vlegel,

19

pograd se je podrl in razbil kristalno vazo. Kakšna pravna razmerja so nastala? Kdo trpi nastalo škodo?

Med A in lesarjem B je nastala kupoprodajna pogodba, ki je bila izpolnjena s tem, ko je lesar les izročil A.Med A in mizarjem C je nastala podjetniška pogodba, ki je odplačno razmerje, konsenzualni kontrakt.

1.) Če je B dal slab, nekakovosten les. Če mu je A povedal zakaj potrebuje les in mu je B dal takšen »primeren« les, gre za stvarno napako in A lahko naperi proti B a° empti – mora plačati vso škodo.

a. Če je A zahteval prvovrsten les, B pa je dal slabšega, odgovarja b za toliko, kolikor je dal slabši les.

2.) Mizar C bi A-ja moral ob pregledu lesa opozoriti na neprimernost materialaa. Če je lahko ugotovil in A-ja ni opozoril odgovarja iz naslova podjetniške

pogodbe.i. Odgovarja za naklepno škodo – uničenje postelje in vaze.

b. Če C ni mogel ugotioviti, da je les neprimeren, je njegova odgovornost izključena.

30. primer

A je naročil B, da dá posojilo 100 € C.

A je dal naročilo B – med njima je nastal mandat.Med B in C je posojilna pogodba, stricti iuris – realni kontrakt, ki nastane takrat, ko ena stranka izpolni svojo obveznost. Nastane torej, ko B izroči denar C. C postane lastnik tega denarja. Če C ne vrne denarja B, lahko B terja z a° mandati contraria od A ja povračilo stroškov, ki jih je imel B s tem, ker je dal C posojilo. A odgovarja subsidiarno. Gre za poroštveno razmerje.

Adpromisija – je na dolžnikovi strani sklenjena akcesorna stipulacija, ki služi za ustanovitev poroštva. Porok se zaveže za dolžnika, da bo plačal njegov dolg. Iz vsake adpromisije nastane obligacija stricti iuris. Upnik lahko terja dolžnika ali poroka, vendar takoj, ko je z enim sklenil litiskontestacijo, postane drugi prost. Po Justinijanu je porokova obveznost postala subsidiarna.Oblike adpromisije:

1.) Sponzijsko poroštvo2.) Fidepromisijsko poroštvo3.) Fidejusijsko poroštvo

Porok, ki plača dolžnikov dolg ima beneficium cedendarum actionum = pravico odstopljenja tožb. Upnik odstopi tožbo poroku, da lahko on izterja dolg od dolžnika.

Pignus Gordianum je retencijska/pridržna pravica zastavnega upnika, da lahko zastavljeno stvar zadrži še po plačilu dolga, če je imel zoper istega dolžnika še druge terjatve, za katere ni imel zastavne pravice. Upnik je tako silil dolžnika k plačilu, stvari pa ni smel prodati.

31. primer

A je naročil B, da mu odplačno s škripcem dvigne stari japonski steber do prvega nadstropja vile. B vzame A-testirano vrv, pripne steber, vrv se pretrga in steber se prelomi na pol.

20

Podjetniška pogodba med A in B. B-ju ne moremo očitati krivde, saj je uporabil A-testirano vrv. Prišlo je do naključnega uničenja. Uničenje stebra in škodo trpi A.

Če bi vrv in ostalo orodje dobavil A in bi podjetnik zmogel opaziti, da oprema ni primerna, bi moral A-ja na to opozoriti. Če bi A vztrajal, bi se B lahko ekskulpiral.

4.5.2007

32. primer

A želi kupiti B-jevega konja Sivca, zato se dogovori z B, da bo B izročil Sivca, B pa mu bo dal v zameno 100 € in zimski plašč. Čez mesec B izroči A-ju konja, A pa B-ju ničesar. B želi naperiti tožbo. Za kakšno pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno? Kakšne zahtevke ima B zoper A? Kakšen je stvarnopravni položaj na konju Sivcu, 100 € in zimskem plašču? Argumentiraj.

Med A in B je nastala kupna pogodba, ki je določena delno v denarju, delno v drugih stvareh.Konsenzualni kontrakt nastane z že doseženim soglasjem.Zahtevki B-ja proti A-ju: a° venditi, če A noče izpolniti pa lahko B zahteva povrnitev interesa.Stvarnopravni položaj:

1.) A je lastnik konja – sklenjen je bil zavezovalni posel in opravljen razpolagalni posel.2.) A je lastnik plašča in 100 €.

B ima ugovor neizpolnjene pogodbe – dokler ne izpolni, ne more sam terjati – ni, če je dogovorjena dospelost.

33. primer

A je pisal izpit iz rimskega prava. Ko je končal, je šel ven, pozabil pa je dragoceno nalivno pero. Pero je opazil B, ki ga je izročil C, ki je A-jev sosed, z namenom, da ga C vrne A. C je pero izgubil. Kakšna so pravna razmerja? Kdo odgovarja za nastalo škodo?

Med B (mandant) in C (mandatar) nastane mandatno razmerje.Med A (dominus negotii) in B (negotium gestor) nastane poslovodstvo brez naročila.A in C – odškodninsko razmerje – zaradi vzročne zveze ???

Na kakšen način je stvar uničena?1.) Naključje

a. Ne pride v poštev, ker je med A in C odškodninsko razmerje in C je kot mandatar odgovoren za varovanje stvari.

2.) Krivdnoa. Bi bilo možno odškodninsko razmerje.

A° in factum – ker ni bila povzročena telesna škoda.

Odgovornost mandatarja: odgovarja za vsako krivdo, čeprav nima od pravnega posla nobene koristi. Mandat je izjema od utilitetnega načela.Odgovornost gestorja: odgovarja za naključje, če je opravljal pravne posle, ki jih je gospodar izrecno prepovedal. Odgovarja pa lahko tudi samo za naklep in veliko malomarnost, če je od gospodarjeve stvari poskušal odvrniti neposredno grozečo škodo.

C je odgovoren B-ju, B je odgovoren A-ju. A bo lahko terjal B-ja z a° negotiorum gestorum directa, če mu bo dokazal malomarnost pri izbiri, B pa lahko terja C-ja zaradi neizpolnitve mandata z a°mandati directa.

21

34. primer

A izroči B v zastavo zlat prstan za zavarovanje dolga. Čez čas je prišel do B-ja, ko ga ni bilo doma in mu prstan vzel ter ga prodal C. Kako je z veljavnostjo kupne pogodbe med A in C? Stvarnopravni položaji na prstanu? Kaj lahko stori B? Katera pravna sredstva in zoper koga jih ima na voljo? Kaj lahko stori C? Katera pravna sredstva in zoper koga jih ima na voljo?

A mora biti lastnik stvari, da nastane zastavna pravica. Z izročitvijo stvari B-ju, je B varovan s posestnimi interdikti tudi zoper lastnika stvari.

Kupna pogodba je veljavno nastala, saj je A še zmeraj lastnik stvari, ki jo je prodal – ponovno jo je zadobil v svojo oblast – kol lastnik ima še zmeraj razpolagalno sposobnost.

C je postal lastnik stvari. B ima na prstanu še zmeraj zastavno pravico.

A je nasproti B zakrivil furtum possessionis – neočitna tatvina, zato lahko B naperi zoper njega a° furti na duplum. B lahko C odvzame stvar z a° pigneraticia in rem, ki se obrača zoper vsakokratnega posestnika, če B v času pignusa izgubi posest na stvari.

A ne more storiti ničesar – lahko plača dolg.

C lahko v primeru, da za obremenitev stvari ni vedel, naperi zoper A a° empti zaradi pravnih napak na stvari in z njo uveljavlja povrnitev interesa, ki bi ga imel, če bi stvar obdržal.

35. primer

A se zaveže nasproti B, da bo njegovega sina C odplačno izučil čevljarske obrti. C ne uboga mojstra A, slednji se razhudi in udari C-ja po glavi s čevljarskim kopitom. Zaradi močnega udarca se C izdakne oko. Za katera pravna razmerja gre v omenjenem primeru?

Gre za podjetniško pogodbo. A odgovarja na temelju podjetniške pogodbe, če tožba izvira iz pogodbenega razmerja (A poškodoval B-jevo stvar). Če škoda ni pogodbena, je A storil delikt protipravno poškodovanje tuje stvari (damnum iniuria datum)- in zato lahko oče naperi a° legis Aquiliae za povrnitev stroškov zdravljenja in zaradi zmanjšanja storilnosti.

36. primer

A je podedoval hišo. Nedolgo za tem,odkar je pridobil dediščino si izposodi od B sesalec, da bi posesal prostore. Med sesanjem v hišo udari strela in napetost uniči sesalec. Kvalificiraj pravno razmerje med A in B. Kdo trpi škodo? Utemelji.

Med A in B je nastala posodbena pogodba – commodatum. Komodatar odgovarja za omnis culpa (naključje, velika malomarnost, mala malomarnost), ne pa za naključje in višjo silo. Ker je udarec strele v hiše naključje – s posebno skrbnostjo bi lahko odvrnili (npr. A ne bi sesal med tem, ko je bilo zunaj takšno vreme). A odgovarja po utilitetnem načelu.Če pa je A vedel, da hiša nima strelovoda in je še zmeraj sesal, je ravnal malomarno in B lahko od njega zahteva povrnitev interesa z a° commodati directa.

22

37. primer

A shrani pri B 500 €. Hkrati se je dogovoril z B, da sme B shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak znesek. Kvalificiraj razmerje. Kateremu razmerju je podobno? Razlika med tema razmerjema? Argumentiraj.

Sklenjena je shranjevalno pogodbo. Ker je pri njem shranjen genus in se je z deponentom dogovoril, da denar lahko uporablja, gre za depositum irregulare. Podobno je posojilni pogodbi – pri obeh primerih preide lastninska pravica na drugo osebo – depozitarja, posojilojemalca. Razlika med razmerjema je, v namenu. A ima namen shraniti stvar pri shranjevalni pogodbi – A ima interes, da je stvar shranjena, pri posojilni pogodbi pa je namen kreditiranje – interes, da dobi kredit. A lahko pri depositum irregulare terja A svojo stvar tantundem eiusdem generis nazaj kadarkoli, pri posojilni pa kadar terja oz. kakor je dogovorjeno. Zoper B-jev zahtevek ni ne pobotanja, ne zadržanja, obrestovanje se ustanovi z navadnim paktom. Pri posojilu vsaka stranka odgovarja omnis culpa, pri depositumu pa odgovarja depozitar le za naklep in veliko malomarnost.

38. primer

V A-jevem stanovanju poteka zabava. Gostje so opiti in povabljenec B vrže kozarec pijače skozi okno. Kozarec zunaj udari po glavi C, in mu povzroči tako hude poškodbe, da mora na drag poseg. Zaradi dogodka ostane invalid in ne more več opravljati svojega dela. Za katera pravna razmerja gre?

Gre za objektivno odgovornost stanovalnca stanovanja – kvazidelikt – de deiectis et effusis. C je lahko naperil tožbo a° de deiectis et effusis na toliko, kolikor je sodnik določil po svojem preudarku. A je lahko proti B naperil regresni zahtevek z a° in factum.

39. primer

A je redil konje. Ko ga ni bilo v bližini, je v njegov hlev zašel B in z dragim krmilom za krave nahranil konje. Analiziraj pravno razmerje. Kaj če konji zaradi krme izgubijo lesk? Kaj, če postanejo lepši in močnejši?

Gre za poslovodstvo brez naročila. Poslovodja brez naročila odgovarja za vsako krivdo, če pa opravlja posle, ki jih dominus negotii ne opravlja, odgovarja tudi za naključje. Če konji izgubijo lesk, lahko dominus negotii zoper B naperi tožbo a° negotiorum gestorum directa. Če pa so postali lepši, mu mora lastnik konjev povrniti potroške, ki jih je imel – a° netoriorum gestorum contraria.

Konstitut:1.) Določitev časa – čas je bistven element2.) Obstoječe obveznosti3.) Obljuba izpolnitve4.) Obveznost na določen dan

Diligentia quaim in suis- Družbenik, varug, sodedič, mož- Odgovarja le za naključje in malo malomarnost.- Dokazati more, da v lastnih zadevah ne ravna skrbno.

23

Utilitetno načelo – tisti, ki ima korist od pravnega posla odgovarja omnis culpa. Tisti, ki nima koristi, odgovarja za malo malomarnost.

- Izjema: mandatar in gestor odgovarjata za vsako krivdo – sleherna skrbnost, četudi nimata od pravnega posla koristi.

Ius offerendi et succedendi – pravica ponudenja in nasledovanja- Prvi zastavni upnik odloča o tem, kdaj bo stvar prodana – poznejši zastavni upniki je niso

mogli prodati. Lahko pa je vsak poznejši ZU ponudil prvemu ZU, da mu plača njegovo terjatev in stopi glede te terjatve na njegovo mesto. Tako ZU, ki nasledi prvega ZU odloča o prodaji stvari in jo proda takrat, kadar je pričakovati takšen izkupiček, da bo zadoščal tudi za poplačilo njegove prvotne terjatve, glede katere je ostal na prejšnjem mestu po času njenega nastanka.

Omejena stvarna pravica upravičenje, ki je ustanovljeno na tuji lastninski pravici.Zastavna pravica – upravičenje razpolagati s stvarjo.Emfitevta – upravičenje stvar uporabljati, uživati in posedovati. Je podedljiva in odsvojljiva (po tem se razlikuje od užitka)

40. primer

Ali je mogoča omejena stvarna pravica na lastni stvari?

Če se združita (confusione) osebi upnika in zastavnega dolžnika, pravica še naprej obstaja. Pignus in rem suam. V primeru, če je več upnikov, in dolžnik ni na prvem mestu, se mu poslabša pravdni položaj.

24