2 vaje ekonomika za inzenirje -...
TRANSCRIPT
Univerza v Novi Gorici
Poslovno-tehniška fakultetaProgram: Gospodarski inženiring II. stopnje
EKONOMIKAZA INŽENIRJE
VAJE 2
asist. Drago Papler, mag. gosp. inž.
Program: Gospodarski inženiring II. stopnje
Izvajalec: Drago PaplerE-naslov za seminarske naloge: [email protected] za kontakt: [email protected]
Govorilne ure: v Novi Gorici, Vipavska 13, kabinet 12, ob torkih od 15. do 16. ureDostopnost gradiva:http://sabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/
Gospodarjenje
Predmet ekonomike poslovnega sistema je gospodarjenje in v tem okviru mora ekonomika:
• predstaviti in pojasniti elemente podjetja in njegovega okolja, povezavemed temi elementi in podjetniške procese ter
• razviti sistem vseh tipičnih odločitvenih situacij in ustrezne postopke, ki omogočajo najti pri vsakem stanju podjetja optimalno odločitev.
Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema proučuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih družb (podjetij).
Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.
Temeljni ekonomski problem je namreč na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.
Temeljni ekonomski problem
SREDSTVA (dobrine) : POTREBE
omejena neomejene
Sredstva s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe, imenujemo dobrine. Pogoj za to je uporabna vrednost teh dobrin.
Potrebe in pomanjkanje dobrin za zadovoljevaje teh potreb so torej vzrok za gospodarjenje.
Delitev dobrin:• po razpoložljivosti:- redke – gospodarske dobrine – predmet gospodarjenja- proste – naravne dobrine – niso predmet
• po lastnosti:- materiale redke – gospodarske dobrine – predmet gospodarjenja- nematerialne dobrine.
• po namenu uporabe:- investicijske dobrine (namenjene za proizvodnjo)- dobrine končne porabe (potrošne dobrine)
Hierarhična klasifikacija potreb po Maslowu
Samouresničevanje
(kariera, talent, razvoj)
Spoštovanje
Samospoštovanje
Ljubezen, pripadnost
(družbene potrebe)
Varnost
Osnovne fiziološke potrebe
(hrana, pijača, zavetišče,..)
Zadovoljujemo z
gospodarjenjem
Razvrstitev potreb Človekove potrebe so:• primarne potrebe
s katerimi zagotavljamo obstoj (hrana, obleka, dom, stanovanje, nadaljevanje vrste);
• sekundarne potrebe, ki olajšujejo obstoj (avto, stroji, ipd., potrebe po izobraževanju, kulturi, rekreaciji, ipd.).
Ekonomika podjetja
Ekonomika podjetja je veda, ki proučuje:• proces gospodarjenja – proces reprodukcije v okviru podjetja,• ekonomske probleme, ki nastajajo zaradi redkosti dobrin za zadovoljevanje človekovih
potreb.
Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema proučuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih družb (podjetij).
Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.
Temeljni ekonomski problem je namreč na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.
Načelo gospodarjenja – MINI MAX načelo
Z danimi sredstvi želimo doseči maximalni dobiček.
Primer: Imamo 10.000 EUR sredstev, s katerimi si bomo prizadevali proizvesti čim več slaščic
in doseči čim večji prihodek in dobiček.
Dani učinek želimo doseči z minimalnimi sredstvi.
Primer: Želimo prodati 500 slaščic in to moramo storiti s čim manjšimi sredstvi (minimiziramo
stroške).
Ekonomski problem posameznika
Za posameznika je v tržnem gospodarstvu sorazmerno najbolj redka dobrina denar.
Omejitve posameznika:• denarni (nominalni prihodek),• cena dobrin.
Posameznik se mora stalno odločati, kako bo ob danem denarnem prihodku zadovoljil čim več njegovih potreb.
Alternativno izbiro posameznika (npr. med hrano in obleko) oz. kako z omejenimi dohodki optimalno potešiti svoje potrebe prikazuje lestvica ali premica alternativnih možnosti potrošnje.
100K
92J
84I
76H
68G
510F
413E
314D
216C
118B
020A
OblekaHranaAlternativne možnosti potrošnje
Lestvica alternativnih možnosti potrošnje posameznika
A
KKJ
I
H
G
F
E
D
C
B
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
N
M
Ne porabimo vsega
Nedosegljiva potreba
Vse za obleko
Vse za hrano
Možne kombinacije obleke in hrane z danim dohodkom
Premica alternativnih možnosti potrošnje
.
obleka
K
F
A
hrana
∆ hrane
CENE HRANE DOL,
NAKUP HRANE SE POVEČA,
PREMICA PORABE SPREMENI NAKLON
SKUPNA KOLIČINA SE POVEČA
Nakupi obleke se ne spremenijo, ker je cena obleke ista
Premica alternativnih možnosti posameznika
Vpliv sprememb cen, dohodka …Znižanje cene blaga A - hrane
Primer: ekonomski problem posameznika 1
Plača: 30 DE
1 enota obleke stane 6 DE
1 enota hrane stane 2 DE
DOHODEK / CENA OBLEKE = 30 DE / 6 DE = 5 ENOT OBLEK
DOHODEK / CENA HRANE = 30 DE / 2 DE = 15 ENOT HRANE
ČE KUPI 1 ENOTO OBLEKE MU OSTANE ŠE ZA 12 ENOT HRANE.
Izračun:
DOHODEK – 1 ENOTA OBLEKE = 30 DE – 6 DE = 24 DE DOHODKA
OSTANEK DOHODKA/CENA HRANE = 24 DE / 2 DE = 12 ENOT HRANE
PREMICA CENE ALI
PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE
OBLEKA 6
5
4
3
2
1
0
3 6 9 12 15 HRANA
Premica je padajoča, kar pomeni, da se mora posameznik za nakup večjega števila oblek odpovedati nakupu večje količine hrane.
Povečal se je dohodek potrošnika, cene so ostale nespremenjene
Cena hrane se je povečala na 3 DE za enoto.
Primer: ekonomski problem posameznika 2
Primer: ekonomski problem posameznika 3
ALTERNATIVA ALIOPORTUNITETNI STROŠEK DOBRINE
• Je vrednost alternative, ki jo nismo izbrali.
• Je količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedat, če želi kupiti enoto druge dobrine (da dobi drugo korist). Če hočemo eno obleko več, se odpovemo določeni količini hrane.
• Oportunitetni strošek je strošek izgubljene priložnosti.
Primer:
Če želi potrošnik kupiti 1 enoto več hrane se mora odpovedati 1/3 enote obleke(2DE / 6 DE).
1/3 enote obleke je dejanski strošek oz. žrtev potrošnika pri nakupu dodatne enote hrane.
Ekonomski problem družbe 1
Omejitve družbe:
Relativna redkost proizvodnih dejavnikov (delo, delovna sredstva, predmeti dela)
Družba mora iskati odgovore na vprašanja:
• Kaj in koliko proizvajati?
• Kako proizvajati – s kakšno kombinacijo proizvodnih dejavnikov?
• Za koga proizvajati? Merila za delitev: delitev po delu, delitev po lastnini faktorjev, delitev po potrebah, itd.
PROIZVODNI DEJAVNIKI(DRUŽBENI SKLAD DELA)
MEHANIZEM
DOBRINA 1 DOBRINA 2 DOBRINA 3 DOBRINA 4
DRUŽBENE POTREBE
PLANSKI
TRŽNI
TRŽNO PLANSKI
Nujnost družbe, da proizvodne dejavnike usmerja v tisto strukturo proizvodnje, ki ustreza strukturi najnujnejših potreb, imenujemo Zakon sorazmerne delitve družbenega sklada dela.
Ekonomski problem družbe 2
KRIVULJA PROIZVODNIH MOŽNOSTI ALI
TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA
AVTOMOBILI
HRANA
S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 5.000 ton avtomobilov in ničhrane.
S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 10.000 ton hrane in ničavtomobilov.
Naklon krivulje kaže, količino hrane, ki se je moramo odreči, če povečamo število avtomobilov za eno enoto
inovacija
Investicije v proizvodne dejavnike
Ekonomski problem družbe 3
05F
54E
93D
122C
141B
150A
Topovi (v 1000)Maslo (v 1000)Možnosti
Alternativne možnosti družbene proizvodnje (Samuelson)
A
F
E
D
C
B
0 1 2 3 4 5
16
14
12
10
8
6
4
2
0
topovi
maslo
U
I
PEKARNA:
POTICA ALI KRUH
Transformacijska krivulja oz. krivulja proizvodnih možnosti
0
topovi
maslo
Naravna nesreča
Tehnološki razvoj, investicije v opremo, povečanje delovne sile, …..
VZPOREDNI PREMIKI KRIVULJE
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih možnosti
0
topovi
maslo
NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih možnosti
Izboljšanje tehnologije ali investicije samo v proizvodnji topov
0
topovi
maslo
NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE
Večje investicije ali izboljšanje tehnologije v proizvodnji topov in manjše v tehnologiji masla
Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih možnosti
Opredelitev ekonomike podjetja 1
1. Ekonomika podjetja je del ekonomske vede, ki proučuje proces gospodarjenjaali proces reprodukcije v okviru podjetja.
2. Temeljna enota proučevanja je podjetje ne narodno gospodarstvo.
3. Proučuje ekonomsko vedenje podjetij, njihove poslovne probleme oz. pojave, do katerih prihaja v podjetju v procesu gospodarjenja.
4. Osrednji predmet proučevanja ekonomike podjetja je:• Raziskovanje poslovnih prvin podjetja in njihovega zaposlovanja in trošenja• Proučevanje odnosov med vlaganji v in učinki procesa reprodukcije v podjetju,
predvsem z vidika odnosa med vrednostjo vlaganj v poslovni proces, ki se odvija v podjetju in vrednostjo učinkov (rezultatov), ki iz tega procesa izhajajo.
5. Proučuje vse pojave v podjetju, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Je veda o uspešnem gospodarjenju v podjetju.
Opredelitev ekonomike podjetja 2
6. Proučuje tudi pogoje obstoja in razvoja podjetja. Zato jo zanimajo vsa vprašanja, povezana z ustanovitvijo podjetja, poslovanja podjetja in ukinitvijo podjetja, vendar ne s pravnega, temveč z ekonomskega vidika.
7. Zanimajo jo tudi:• povezave podjetja z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi družbami in
organizacijami v družbi,• dogajanje na trgih, s katerimi se podjetje povezuje, vendar le z vidika
njihovega vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.
EKONOMIJA je veda, ki proučuje gospodarjenje in gospodarske procese.
Sorazmerno mlada veda (dobri dve stoletji)
Hiter razvoj znanj in vedenj o gospodarjenju in gospodarskih procesih ima za rezultat razvoj vrste posebnih ekonomskih ved.
• V proučevanje uporabe prvin poslovnega procesa;
• Na njihovo trošenje (potroški poslovnih prvin);
• Na stroške poslovanja;
• Na sredstva, njihovo sestavo in vire sredstev v podjetju;
• Na prodajne količine in prodajne cene;
• Na ugotavljanje prihodkov, odhodkov in poslovnega rezultata;
• Na proučevanje bilance in bilančnega rezultata.
Usmeritev ekonomike v Sloveniji(po nemškem vzorcu)
• Ekonomika poslovnih sistemov je znanost, ki proučuje gospodarjenje, oz. gospodarske pojave v podjetju in je kot takšna tesno povezana z nekaterimi drugimi vedami, ki prav tako proučujejo različna področja v podjetju.
• tesno je povezana z računovodstvom, ki je temeljna informacijska dejavnost v podjetju, nadalje s pravom, organizacijo, informatiko …
• je povezana tudi s tehničnimi vedami, predvsem ko gre za izbiro najboljših proizvodnih možnosti. Tehnične vede praviloma razvijajo postopke za proizvodnjo različnih izdelkov in jih pri tem zanimajo bolj količinski donosi, ekonomiko pa zanimajo vrednosti teh donosov in smotrnost možnih rešitev.
OMEJENOST DOBRIN je “krivec” za nastanek vede, ki ji pravimo gospodarjenje ali ekonomiziranje.
PROIZVODNI VIRI so redki, zato se moramo odločati, kako jih uporabiti, da bomo zadovoljili čim več človekovih potreb.
Povezanost ekonomike poslovnih sistemov z drugimi področji
Gospodarski proces
PREOBLIKOVALNI PROCES
PREOBLIKOVALNI PROCES
Ymaksim.
Xminim.
MAKROEKONOMIKA narodnogospodarske odnosev družbi,
MEZOEKONOMIKA gospodarske odnose v podjetju,
MIKROEKONOMIKA gospodarjenje na delovnem mestu.
MAKROEKONOMIKA narodnogospodarske odnosev družbi,
MEZOEKONOMIKA gospodarske odnose v podjetju,
MIKROEKONOMIKA gospodarjenje na delovnem mestu.
RAZDELITEVRAZDELITEVPROIZVODNJAPROIZVODNJA MENJAVAMENJAVA
POTROŠNJAPOTROŠNJA
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 27-28
PROCES GOPODARJENJA PO FAZAH
DELITEV EKONOMIKE KOT VEDE
GOSPODARJENJE KOT SISTEM
1. MIKROEKONOMIJA proučuje in razlaga gospodarjenje posameznih enotali celic v okviru celotnega gospodarstva :
– obnašanje posameznih ekonomskih osebkov:
• potrošnike,
• gospodinjstva,
• investitorje,
• podjetja.
– Kako posameznih osebki sprejemajo odločitve o alternativnih nakupihzaradi redkih sredstev,
– Kako nanje vplivajo spremembe v njihovih dohodkih in cenah dobrin.
– Kako se oblikujejo cene in količine na posameznih trgih in kako so trgi med seboj povezani in odvisni.
Mikroekonomija in makroekonomija 1
1. MAKROEKONOMIJA proučuje širše probleme gospodarstva in njegove zakonitosti kot celoto:
– Gibanje zaposlenosti v gospodarstvu,
– Gibanje ravni cen v gospodarstvu,
– Spreminjanje družbenega proizvoda in agregatne potrošnje….
– V širšem pomenu makroekonomija proučuje tok dohodka v gospodarstvu.
– Ukvarja se z agregatnimi podatki, ki odražajo celote in poprečja na ravni narodnega gospodarstva.
Mikroekonomija in makroekonomija 2
Usmeritve– subjektivna teorija vrednosti– ravnotežna cena– tržni mehanizem
– cene produkcijskih faktorjevteorija cene
teorija razdelitve
Mikroanaliza 1
Teorija menjave– predpostavka: za učinkovito izkoriščanje produkcijskih možnosti je
potrebno izkoristiti prednosti tržnega mehanizma:• razrešuje ekonomske probleme proizvodnje, razdelitve, menjave in
potrošnje• ponudba se prilagaja efektivnemu povpraševanju• interakcija med ponudbo in povpraševanjem določi, kaj in v kakšnem
obsegu se bo proizvajalo
Teorija menjave
– tržni mehanizem
Mikroanaliza 2
Teorija menjave:– nepopolnost konkurence
• nobeden od ponudnikov s svojo ponudbo ne more vplivati na ceno
• v praksi ne obstaja ���� nujne so interakcije
– povpraševanje in ponudba• trg rešuje tri vprašanja: kaj, kako in za koga proizvajati• povpraševanje:
– dani dohodek– koncept padajoče mejne koristnosti �– učinek substitucije in realnega dohodka
• ponudba– stroški– koncept
C
C
B
B
A
A
P
MU
P
MU
P
MU==
MRPMC ==
Mikroanaliza 3
Teorija produkcije in razdelitve– teorija produkcije
• trije glavni produkcijski faktorji: delo, zemlja in kapital• ti dobijo v procesu razdelitve normalen delež v obliki mezde, rente
in dobička• dve vprašanji:
1. kako najbolj učinkovito kombinirati produkcijske faktorje v produkciji, da bi bil dosežen maksimalni družbeni produkt
2. kako določiti delež vsakemu lastniku produkcijskega faktorja v “družbenem” produktu in s tem pravično podlago oziroma temelj za razdelitev tega produkta vsem trem družbenim razredom
• trije koncepti:1. produkcijska funkcija2. zakon padajočega donosa in mejni produkt3. kombinacija faktorjev in doseganje maksimalnega profita
Mikroanaliza 4
Teorija produkcije in razdelitve
– teorija razdelitve
• temeljno načelo ���� načelo mejne produktivnosti:
– v razdelitvi prejme vsak produkcijski faktor tak deležprodukta, ki je enak mejnemu produktu tega faktorja
– predpostavka: homogenost in zamenljivost produkcijskih faktorjev
Mikroanaliza 5
TRG PROIZVODNIH
FAKTORJEV
DRŽAVA
PODJETJA GOSPODINJSTVA
FINANČNE
INSTITUCIJE
TRG PROIZVODOV
dohodekPlačila proizvodnih faktorjev
davki plačila
davkiplačila
Nakup delnic/obveznic
prihranki
krediti
Potrošni izdatkiPrihodki od prodaje
Makroekonomija
BOMBAŽNE TKANINE
BOMBAŽNA PREJA
BOMBAŽ
BOMBAŽNA OBLAČILA
PRENESENA VREDNOST
NOVA VREDNOST
PRESEŽNA VREDNOSTPORABA
DELO
DPUP
OP
PREDMETIDELA
DELOVNA SREDSTVA
TP
DP. . . . .delovni procesTP . . . . . tehnološki procesUP . . . . . upravljalni procesOP . . . . . oblikovalni proces
STTORITVE
Razširjena reprodukcija
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 29-30
Slika: Potek produkcijskega procesa (po Bajtu)
Slika: Medsebojno delovanje prvin poslovnega procesa
PROIZVAJALNE SILE DRUŽBEPROIZVAJALNE SILE DRUŽBE
NARAVNO OKOLJE PROIZVAJALNA SREDSTVALJUDJE
PREDMETI DELA
DELOVNA SREDSTVA
RAVEN ORGANIZACIJE IN UPRAVLJANJA
STORITVE
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 31
Proizvajalne sile družbe
Slika: Dejavniki proizvajalnih sil družbe
DEJAVNIKI so razširjeni na naravno okolje, ki lahko pomembno vpliva na optimalno izrabo osnovnih prvin proizvodnega procesa, pa tudi na raven organizacije in upravljanja, s čimer je mišljena splošna organizacijska raven družbe.
S tem je močno povezano tudi smotrno izkoriščanje prvin proizvodnega procesa, npr.: dober avto na slabših cestah ne pokaže vseh sposobnosti, sodobna tehnologija ne deluje v neorganizirani družbi ipd.
NOVA VREDNOSTNOVA VREDNOST
NEGOSPODARSKE ORGANIZACIJE - DRUŽBA
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
AKUMULACIJADRUŽBENA
PORABAAKUMULACIJA,
SKLADIOSEBNA PORABA
4000 C1 + 1000 V1 + 1000 m1 = 6000 DBP1odd. I
2000 C2 + 500 V2 + 500 m2 = 3000 DBP2odd. II9000 DBP
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 32-33
Oblikovanje nove vrednosti
Slika: Delitev nove vrednosti
Slika: Odnosi med oddelkoma pri enostavni družbeni reprodukciji
Odd. I – panoge, kiproizvajajo proizvajalna sredstva Odd. II – panoge, kiproizvajajo življenjske potrebščine (potrošnedobrine)
C – konstanten kapital,V – variabilen kapital,m – presežna vrednost.
4000 C1 + 1000 V1 + 1000 m1 = 6000 DBP1odd. I
2000 C2 + 500 V2 + 500 m2 = 3000 DBP2odd. II9000 DBP
1000m11000m1
750 m2 750 m2
odd. I
500 m500 m500 mo1500 mo1
100 mv1100 mv1400 mo1400 mo1
razširjena reprodukcija
zadovoljevanje potrošnih potreb
variabilnega kapitalakonstantnega kapitala
odd. II
150 m150 m600 mo1600 mo1
50 mv250 mv2100 mo2100 mo2
razširjena reprodukcija
razširjena reprodukcija variabilnega kapitala
razširjena reprodukcija konstantnegakapitala
4000C1+1000V1+1000m1=6000DBP14000C1+1000V1+1000m1=6000DBP1
1500C2+750V2+750m2=3000DBP21500C2+750V2+750m2=3000DBP2
zadovoljevanje potrošnih potreb
Sl V obeh oddelkih namenjamo določen del presežne vrednosti za razširjeno reprodukcijo, torej za povečanje obsega poslovanja.
Slika: Razširjena reprodukcija obeh oddelkov in enem ciklu proizvodnje in potrošnje
REPRODUKCIJA
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 34
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 34
•blaga•surovin•delovne sile•kapitala
TRŽIŠČETRŽIŠČE
•Gospod. zbornica•Zavod za cene•Zavod za
statistiko•zavarovalnice ipd.
ZDRUŽENJAZAVODI
ZDRUŽENJAZAVODI
•občinske organizacije•Agencija za plačilni promet •Agencija za revidiranje ipd.
UPRAVNE USTANOVE
UPRAVNE USTANOVE
•komercialne•gospodarske•hranilnice ipd.
PODJETJEPODJETJE
BANKEBANKE
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 36
Podjetje in trg
Slika: Podjetje in okolje podjetja
Podjetje je odprt, dinamičen, sociotehnični in ekonomski sistem, ki lahko zato obstaja le v stalni interakciji s svojim okoljem.
Okolje podjetja zato imenujemo kot množico dejavnosti, ki delujejo v medsebojni povezavi in posamično na okolje.
Podjetja so pri določanju svojih prodajnih cen v bistvu samostojna, pa vendarle tudi omejena.
Če ne na kakšen drug način so omejena:
• s stroški – kajti podjetje mora s svojo prodajno ceno pokriti stroške, ki jih ima s proizvodnjo, prodajo ipd.;
• s povpraševanjem – nižje povpraševanje pomeni največkrat tudi nižanje cen;
• s ponudbo in konkurenco – večanje ponudbe pomeni lahko pritisk na nižanje cen.
TOREJ POSLOVNI SISTEMI SO PRI OBLIKOVANJU CEN RELATIVNO SAMOSTOJNA, NA TRGU PA SE MORAJO PRILAGAJATI TUDI ZAKONU PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
Določanje cen v poslovnem sistemu
Trg, ponudba, povpraševanje
TRG je skupina prodajalcev in kupcev določenega proizvoda ali storitve (npr. trg naftnih derivatov, trg pohištva …)
Pojma ponudba in povpraševanje se nanašata na ravnanje teh udeležencev na trgu:
**** Kupci opredeljujejo povpraševanje.
**** Prodajalci opredeljujejo ponudbo.
Ponudba in povpraševanje opredeljujeta delovanje tržnega gospodarstva.
Ponudba (ang.: Supply, S)
Povpraševanje (ang.: demand, D)
Sta kljuSta ključčna pojmana pojma
ekonomikeekonomike..
Ponudba (S)
Ponujena količinaje tista količina dobrine, ki so jo prodajalci pripravljeni in zmožniprodati.
Zakon ponudbepravi, da je razmerje med ponujeno ceno in količino premo sorazmerno.
Krivulja ponudbeje naraščajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno in ponujeno količino proizvoda/storitve.
Krivulja ponudbe
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211
PCena sira
Q
Količina sira0
Cena Količina €0.00 0 0.50 0 1.00 1 1.50 2 2.00 3 2.50 4 3.00 5
S - Ponudba
Kaj vpliva na ponudbo?
pi cena proizvodapi* cena stranskega/dopolnjujočega
proizvoda (komplementarni proizv.)pj cena nadomestnega proizvoda
(substituta)pxi
proizvodni stroški (cene inputov)T tehnologija (napredek)V nenapovedljivi vplivi (izredne razmere,…) E pričakovanja o gibanju cenN število proizvajalcevKP ukrepi države (intervencije)
QiS = f (pi, pi*, pj, pxi
, T, V, E, N, KP)
PREMIKI PO KRIVULJI
PREMIKI KRIVULJE
(levo,desno)
Sprememba cene ter spremembe v obsegu ponudbe
1 5
P
Cena sira
Q
Količina sira0
S - Ponudba
1.00A
C€3.0
Spremembe krivulj ponudbeglede na vse ostale dejavnike ( premik krivulje - desno, levo)
P
Cena sira
Q
Količina sira
0
S1
S2S3
Zvišanje ponudbe
Z
Zmanjšanjeponudbe
0
P1
Q2Q1Q3
** BOLJŠA TEHNOLOGIJA
** POVEČANJE ZALOG
** ZNIŽANJE STROŠKOV
** ZVIŠANJE PROIZV .STROŠKOV
** ZVIŠANJE DAVKOV
** POVEČANJE CENE DOPOLNJUJOČEGA PROIZVODA
Povpraševanje (D)
Povpraševana količinaje količina blaga (proizvodov ali storitev), katero so kupci pripravljeni in sposobnikupiti.
Zakon povpraševanjapove, da je razmerje med povpraševano ceno in količino obratno sorazmerno.
Krivulja povpraševanjaje padajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno in povpraševano količino proizvoda/storitve.
Krivulja povpraševanja
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211
P
Cena sladoleda
Q
Količina sladoleda
0
Cena Količina €0.00 12 0.50 10 1.00 8 1.50 6 2.00 4 2.50 2 3.00 0
d
Kaj vpliva na povpraševanje?
pi cena proizvoda
pi* cena dopolnjujočega proizvoda
pj cena nadomestnega proizvoda
Y dohodek porabnikov
Yd porazdelitev dohodka med porabniki
Trg velikost trga
Ok okusi in nagnenja porabnikov
E pričakovanja o gibanju cen
QiD = f (pi, pi*, pj, Y, Yd, Trg, Ok, E)
PREMIKI KRIVULJE(levo,desno)
PREMIK PO KRIVULJI
Spremembe cene in spremembe v obsegu povpraševanja
0
D1
PCena
sendviča
Q
Število kupljenih sendvičev/teden
Podražitev sendviča v menzi se odrazi v premiku VZDOLŽ
krivulje povpraševanja.
A
C
20
2.00
€4.0
12
Spremembe krivulj povpraševanja ob spremembi ostalih dejavnikov trga
0
D1
P
Cena sendvičev
Q
količina sendvičev
D3
D2
Povečanje povpraševanja
Zmanjšanje povpraševanja
- POVEČANJE DOHODKA- ZNIŽANJE CEN KOMPLEMENTARNEGA
BLAGA- POVEČANJE CENE SUBSTITUTA- POVEČANJE ŠTEVILA POVPRAŠEVALCEV
Povpraševanje PonudbaP
cena
E = MV = V = TVPE
QE Qkoličina
Q . . . količinaP. . .cenaE. . . ravnotežjeMV . .menjalna vrednostV. . .vrednostTV . .tržna vrednost
Pcena
P1
P2
Q1 Q2
Ponudba
1Povpraševanje
2
Qkoličina
Pcena
P2
P1
Q2 Q1
Ponudba
2
Povpraševanje
1
Qkoličina
Povpraševanje naraste.Povpraševanje pade.
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 38, 39
Zakoni ponudbe in povpraševanja 1
Slika: Zakon vrednosti pojasnjuje oblikovanje cene blaga, odvisno od ponudbe in povpraševanja na trgu.
Slika: Delovanje zakona vrednosti; ravnotežna stanja, ko je cena enaka tržni in menjalni vrednosti. .
Pcena
Qkoličina
Ponudba
Povpraševanje
P1
P2
Q1 Q2
Pcena
Qkoličina
Ponudba
Povpraševanje
P1P4
4P5
P3P2
Q3Q5Q2 Q4 Q1
Slika: Ciklično nihanje okrog ravnovesne cene.
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 40
Zakoni ponudbe in povpraševanja 2
Slika: Približevanje prodajne cene ravnovesni ceni
Pcena
Qkoličina
Ponudba
Povpraševanje
P3
P1
P2
Q1
1
Q2 Q3
Količina Y
1dY
2dY
3
dX Količina XdXVir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 41, 42
Zakoni ponudbe in povpraševanja 3
Slika zg.: Oddaljevanje od ravnovesne cene.Slika sp.: Pojmovanje elastičnosti.
S - Ponudba
D - Povpraševanje
P
Cena sladoleda
Q
Količina sladoleda
Tržno ravnovesje
21 3 4 5 6 7 8 9 10 12110
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
RavnovesjeRAVNOVESNA CENA
RAVNOVESNA KOLIČINA
P
Q21 3 4 5 6 7 8 9 10 12110
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
S - Ponudba
D - Povpraševanje
Presežna ponudba
Presežno povpraševanje
Q
P
€2.00
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
€1.50
S - Ponudba
D - Povpraševanje
Presežna ponudba in povpraševanje
• Če je cena dobrine nad ravnovesno ceno, obseg ponudbe presega obseg povpraševanja.
• Proizvajalci so spodbujeni k znižanju cene (povečanje prodaje!) v smeri ravnovesne cene.
• Če je cena dobrine pod ravnovesno ceno, obseg povpraševanja presega obseg ponudbe.
• Proizvajalci lahko višajo ceno v smeri ravnovesne cene.
• Če je cena dobrine nad ravnovesno ceno, obseg ponudbe presega obseg povpraševanja.
• Proizvajalci so spodbujeni k znižanju cene (povečanje prodaje!) v smeri ravnovesne cene.
• Če je cena dobrine pod ravnovesno ceno, obseg povpraševanja presega obseg ponudbe.
• Proizvajalci lahko višajo ceno v smeri ravnovesne cene.
Presežna ponudba in povpraševanje
Kako sprememba v povpraševanju spremeni ravnovesno situacijo
PCena sladoleda
2.00
0 7 Q Količina sladoleda
S - Ponudba
Začetno ravnovesje
D1
1. Vroče vreme vpliva napovečanje povpraševanja...
D2
2. ...kar se odrazi v višjiceni...
€2.50
103. ...in večji prodanikoličini.
Novo ravnovesje
S2
Kako znižanje ponudbe vpliva na ravnovesno stanje
PCena sladoleda
2.00
0 1 2 3 4 7 8 9 11 12 QKoličina sladoleda
13
D - Povpraševanje
Začetno ravnovesje
S1
10
1. Okvara v LM znižaobseg ponudbe sladoleda...
Novoravnovesje
2. ...kar se odrazi v višji ceni...
€2.50
3. ...in manjšemobsegu prodaje.
Elastičnost je: • merilo, ki kaže, v kolikšni meri se prodajalci in kupci odzivajo na
spremembe v tržnih razmerah,• omogoča natančnejšo analizo ponudbe in povpraševanja.
Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja kaže % spremembo količine povpraševanja glede na % spremembo cen. Ločimo:
• prožno (elastično) povpraševanje,• togo (neelastično) povpraševanje,• enotno prožno povpraševanje.
Dejavniki: nujnost potreb, vloga nadomestkov (substitutov), čas in delež potrošnihizdatkov za določeno dobrino.
Elastičnost 1
Na sliki je prikazana elastičnost dveh kategorij X in Y.
V točki (1) sprememba Y ni odvisna od spremembe X. Gre za neelastično povezavo.V točki (2) sprememba X pogojuje določeno spremembo Y. Gre za elastično povezavo med dvema kategorijama. V točki (3) sprememba X ne povzroči spremembe Y. Gre za popolno elastičnost.
Koeficient elastičnosti torej lahko zavzame naslednje pozitivne ali negativne vrednosti :E > 1, ali v ekstremnem položaju neskončno vrednost, saj minimalne spremembe
X povzroči neskončno spremembo Y,E = 1, ko je sprememba ene kategorije odvisna od enake spremembe druge
kategorije,E < 1, ko sprememba X povzroči manjšo spremembo Y.
V ekonomski analizi velja dogovor, da sta ponudba ali povpraševanje za določeno blago elastična, če je koeficient elastičnosti večji od 1. Torej:
E > 1; ponudba, povpraševanje sta elastična.
Podobno velja, da sta ponudba ali povpraševanje po določenem blagu neelastična, če je koeficientelastičnosti manjši od 1. Torej:
E < 1; ponudba in povpraševanje nista elastična.
Elastičnost 2
Odvisno glede na vrednosti, ki jih dosežejo koeficienti, ločimo neelastično in elastično povpraševanjein ponudbo. Koeficienti ponudbe zavzamejo negativne vrednosti, koeficienti povpraševanjapa pozitivne vrednosti.
Slika: Možni koeficienti elastičnosti ponudbe (levo) in povpraševanja (desno)
Pcena
Qkoličina
Pcena
Qkoličina
E >- 1
E = -1
E < -1
E > 1
E = 1
E < 1
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 43
Elastičnost 3
PONUDBA - S POVPRAŠEVANJE - D
Slika: Elastičnost ponudbe
>-<
Elastičnost ponudbe izražamo s koeficientom elastičnosti, ki ga izračunavamo na naslednji način:
dPxX
dXPx
Px
dPxX
dX
Ep•
•==
Pri tem je:Ep = koeficient elasičnosti ponudbe,X = izhodiščni obseg proizvodnje oz. ponudbe,dX = prirast ponudbe,Px = cena pri ponudbi X,dPx = sprememba cene blaga.
Kazalec križne elastičnosti kaže stopnjo nadomestljivosti dveh dobrin (plin nadomesti elektriko, krompir nadomesti kruh, ipd.):
Kazalec dohodkovne elastičnosti povpraševanja:
Pcena
Px
dPx
Ponudba
XdX Q
količina
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 44
Elastičnost 4
Ek = odstotna sprememba povpraševanja količine dobrine A)odstotna sprememba cene dobrine B)
1
Ek = odstotna sprememba povpraševanja (dobrine A)odstotna sprememba osebnega dohodka (dobrine B)
Cenovna elastičnost (v %) ponudbe pove za koliko se poveča količina ponudbe, če se poveča cena.
Meri, v kolikšnem obsegu se trg odzove na spremembo cene dobrine s spremembo obsega ponudbe.
Elastičnost ponudbe
Koeficienti so pozitivni, saj se giblje ponudba v isti smeri kot prodajne cene.
Cenovna elastičnost ponudbe
Ek = odstotna sprememba ponujene količine odstotna sprememba cene
Q
Cena
4
€5
S
1002. ...ne spremeni ponujene količine.
1. Pove-čanjecene...
Popolno neelastična ponudba - elastičnost = 0
Q
Cena
4
€51. 25%povečanjecene...
110100
S
2. ...vodi v 10% povečanje ponudbe.
Neelastična ponudba elastičnost manjša od 1
Q
Cena
4
€51. 25%povečanjecene...
200100
S
2. ...vodi do 100% povečanja ponudbe.
Elastična ponudba - elastičnost je večja 1
Q
P
S3
Elastična ponudba E>1
Neelastična ponudba
E<1
S2Popolnoma neelastična ponudba
E=0
S1
Različne krivulje ponudbe glede na cenovno elastičnost
••PovpraPovprašševanje je izraz potreb, toda nanj evanje je izraz potreb, toda nanj šše kako vplivajo cene. e kako vplivajo cene.
••ČČe so prodajne cene blaga za e so prodajne cene blaga za šširoko porabo niiroko porabo nižžje, se na trgu pojavi kot kupec tudi tisti, je, se na trgu pojavi kot kupec tudi tisti, ki ima manjki ima manjššo plao plaččo in ob vio in ob viššji ceni svojih potreb ne more zadovoljiti.ji ceni svojih potreb ne more zadovoljiti.
••Spreminjanje in odvisnost povpraSpreminjanje in odvisnost povprašševanja od cene izraevanja od cene izražžamo s amo s koeficientom elastikoeficientom elastiččnosti nosti povprapovprašševanja:evanja:
Elastičnost povpraševanja
Cenovna elastičnost povpraševanja
Ek = odstotna sprememba ponujene količine povpraševanja odstotna sprememba cene
Q
P
4
€51. 25%dvig cene...
D
100902. ...vodi v 10% manjši obseg povpraševanja.
Cenovna neelastično povpraševanje, E < 1
Q
P €
4
51. 25%dvig cene...
D
10050
2. ...vodi v 50% zmanjšanje obsega povpraševanja.
Cenovno elastično povpraševanje e > 1Cenovno elastično povpraševanje e > 1
.
Q
P
D3
D2 D1Cenovno neelastično povpraševanje
E<1
Elastično povpraševanje
E>1
Popolnoma neelastično povpraševanje
E=0
Gibanje krivulje povpraševanja glede na cenovno elastičnost
Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja so običajno negativni, saj se povpraševanje giblje praviloma v nasprotni smeri kot prodajne cene.
koeficient povpraševanje
nad 0,0 komaj prožnood 0,0 do -0,5 slabo prožnopod -0,5 do -1,0 neprožnopod -1,0 do -2,0 prožnopod -2,0 zelo prožno
Povpraševanje po blagu, kjer je koeficient večji od 0, se poveča, če se poveča cena in zmanjša, če se zmanjša cena. To je zelo Redko (mogoče kake prestižne blagovne znamke).
Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja 1
• Povpraševanje po blagu kjer je K=0 se ne spremeni, kadar se spremenijo njegove prodajne cene. Povpraševanje po blagu, ki ima elastičnost med 0 in -05, pada precej počasneje kot rastejo njegove prodajne cene, oz. raste precej počasneje, kot padajo njegove prodajne cene (nekatera živila).
• Prožno je povpraševanje s koef. med -1,0 in -2,0. To pomeni, da se povpraševanje zmanjšuje hitreje, kot rastejo njegove prodajne cene, oziroma se povečuje hitreje, kot padajo njegove prodajne cene (stanovanjska oprema, kulturne dobrine).
• Zelo prožno je povpraševanje pri koef. manjšem od -2,0. Tu se povpraševanje znižuje precej hitreje kot rastejo prodajne cene in se povečuje precej hitreje, kot padajo njegove prodajne cene (nepotrebne dobrine).
Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja 2
Pri ceni piva 4,00 € je posameznik pripravljen kupiti 14 pločevink piva v enem mesecu. Če cena naraste na 5,00 € za pivo, pa jih posameznik kupi 12.
Izračunaj cenovno elastičnost.
∆Q (P1 + P2) - 2 9,00
E = -------- x --------------- = -------- x ------------ = - 0,6923
∆p (Q1 + Q2) 1,00 26
Če se cena piva poveča za 1%, bo povpraševanje padlo za 0,6923%.
Primer izračuna elastičnosti povpraševanja
Koeficient plačne ali dohodkovne prožnosti povpraševanja
• Na povpraševanje ne vplivajo samo prodajne cene ampak tudi realni nivo plač.
• Koeficient plačne (dohodkovne) prožnosti povpraševanja je opredeljen kot:
% spremembe količinskega povpraševanjaKpp = -----------------------------------------------------------
% spremembe realni plač
Koeficient je lahko > 0 (s povečanjem plač se povpraševanje poveča) ali < 0 (z zmanjšanjem plač se povpraševanje zmanjša).
Dohodkovna elastičnost povpraševanja
Koeficienti plačne ali dohodkovne elastičnosti povpraševanja so običajno pozitivni, saj se povpraševanje giblje praviloma v isti smeri kot plače.
koeficient povpraševanje
pod 0,0 neprožnood 0,0 do 0,5 komaj prožnonad 0,5 do 1,0 slabo prožnonad 1,0 do 2,0 prožnonad 2,0 zelo prožno
Primer:Plače = 20 %; Povpraševanje = 10 %; E = 10/20 = 0,5 ; dohodkovno slabo prožno povpraševanje.
Koeficienti plačne ali dohodkovne prožnosti povpraševanja
Za normalne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom viša.
koeficient povpraševanje
pod 0,0 neprožnood 0,0 do 0,5 komaj prožnonad 0,5 do 1,0 slabo prožnonad 1,0 do 2,0 prožnonad 2,0 zelo prožno
Primer:Plače = 20 %; Povpraševanje = 10 %; E = 10/20 = 0,5 ; dohodkovno slabo prožno povpraševanje.
Dohodki kupca – dobrine
Za normalne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom viša.• Nujne dobrine so dohodkovno neelastične (hrana, gorivo, obleke,
zdravstvene storitve).1> E>0,
• Luksuzne dobrine so dohodkovno elastične (šport&rekreacija, avtomobili, draga hrana, nakit.E>1.
Za inferiorne (nepomembne) dobrine (nekvalitetni proizvodi – potrošniki se preusmerijo na kvalitetnejše) velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom niža.
E je negativen; E<0.
Normalne in nepomembne dobrine
• Povpraševanje po blagu, pri katerem je koeficient 0, se ob spremembi plače ne spremeni. To blago je v stanju zasičenosti.
• Povpraševanje po blagu, pri katerem je koeficient manjši od 1 se povečuje počasneje kot plače, če pa je koeficient večji od 1 pa hitreje od njih. Povpraševanje po blagu, ki ima koeficient negativen pada, če se plače višajo, ker se ljudje preusmerjajo na bolj kakovostne proizvode.
• Blago, kjer se povpraševanje giblje v nasprotni smeri kot plače je zelo neprožno(nujno potrebne stvari), kjer pa je povpraševanje po blagu zelo prožno gre za luksuzne stvari.
Povpraševanje po blagu in koeficient dohodkovne prožnosti
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211
P
Cena kino vstopnice
Q
Število kino vstopnic
0
Povečano povpraševanje
Zvišanje dohodka...
D1
D2
Dohodkovna elastičnost povpraševanja
€3.00
2.50
2.00
1.50
1.00
0.50
21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211
PCena krompirja
Q
količina krompirja
0
Zmanjšan obseg
povpraševanja
Zvišanje dohodka...
D1D2
Dohodek kupca se poveča
Inferiorna (nepomembna) dobrina (Dohodkovna elastičnost negativna)
Pri mesečnem dohodku v višini 1.000 €, posameznik porabi 6 kg mesa na mesec. Ko se mu dohodek poveča na 1.600 € mesečno, porabi mesečno 7 kg mesa.
Izračunaj dohodkovno elastičnost povpraševanja.
∆Q (p1 + p2) 1 2.600
E = ------- x ----------------- = ---------- x ----------- = 0,3333
∆p (Q1 + Q2) 600 13
Ob povečanju dohodka za 1% se v povprečju povpraševanje po mesu poveča za 0,33%. Dobrine, ki imajo E<1, so nujne dobrine in povečanje dohodka ne vpliva bistveno na povečanje povpraševanja.
Primer izračuna dohodkovne elastičnosti
Višji ko je dohodek kupcev, manj ga namenjajo za nakup hrane.
Posledice: • Zmanjšuje se delež dohodka, porabljenega za hrano.
• Dohodkovna elastičnost povpraševanja po hrani je v bogatejših državah na splošno nizka ali celo negativna.
Učinek povečanega dohodka(Englov zakon)
Kadar se padec cene dobrine odrazi v zmanjšanju obsega povpraševanja po drugi dobrini, sta si proizvoda nadomestna (substituta: maslo-margarina).
Kadar se padec cene dobrine odrazi v povečanju obsega povpraševanja druge dobrine, sta proizvoda dopolnjujoča (komplementa: CD in DVD playerji – nosilci zvoka in slike)
⇒ navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja
∆ Q ( P1 + P2)E = ------- x ------------------
∆ P ( Q1 + Q2)
Podobno lahko izvedemo tudi za ponudbo.
Medsebojna povezanost dobrinNadomestni in dopolnjujoči proizvodi
Križna elastičnost povpraševanja je relativna sprememba količine dobrine X zaradi relativne spremembe cene dobrine Y.
Križna elastičnost povpraševanja:
∆Q (P1 + P2)
E = ---------- x ---------------
∆P (Q1 + Q2)
Če je vrednost koeficienta križne elastičnosti povpraševanja:• pozitivna sklepamo, da gre za substitucijski dobrini,• če sta dobrini komplementarni (avtomobil, bencin), ima koeficient negativno
vrednost.
Križna elastičnost
Pri ceni šunke 1,00 € porabniki povprašujejo po 15 žemljah.
Če cena šunke naraste na 1,50 €, pa se povpraševanje po žemljah zniža na 12 žemelj.
Izračunaj križno elastičnost povpraševanja.
∆Q (P1 + P2) -3 1,00+1,50
E = ---------- x --------------- = ----- x -------------- = - 0,5555
∆P (Q1 + Q2) 0,50 15+12
Če se cena šunke poveča v povprečju za 1%, se bo
povpraševanje po žemljah zmanjšalo za 0,5555 %.
Primer izračuna križne elastičnosti
Elastičnost in skupni prihodek: neelastično povpraševanje
€3
Q0
P
80
Prihodek = €240D€1 D
Q0
Prihodek = €100
100
PZvišanje cene iz 1 na 3€...
…vodi k povečanju
skupnega prihodka
od 100 na 240€
Elastičnost in skupni prihodek: elastično povpraševanje
D
Q0
P
€4
50
D
Q0
P
Prihodek = $100
€5
20
Prihodek = $200
Zvišanje cene od 4 na 5€...…vodi v znižanje v prihodkih
iz 200 na 100€
ŠteviloŠtevilo kupcev
prodajalcevMnogikupci
Malokupcev
En kupec
Mnogoprodajalcev
Dvostranska čista
konkurenca
Oligopolpovpraševanja
Monoplpovpraševanj
a
Maloprodajalcev
Oligopolponudbe
Dvostranski oligopol
Omejeni monopol
povpraševanja
Enprodajalec
Monopol ponudbe
Omejeni monopol ponudbe
Dvostranski monopol
Stanja na trgu
Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 47
Menjava in trg: popolna in nepopolna konkurenca
Popolna konkurenca, ko veliko število majhnih podjetij proizvaja identičen proizvod, a je premajhno, da bi lahko vplivalo na tržno ceno. Ima popolno prožno krivuljo povpraševanja.
Nepopolna konkurenca (skrajni primer je monopol):• Monopolistična konkurenca, ko večje število podjetij proizvaja diferencirane
proizvode, katerih pomembne značilnosti se razlikujejo (niso identični) (lokacija, blagovna znamka).
• Oligopol, vmesna oblika nepopolne konkurence, ko v panogi prevladuje le nekaj rivalskih podjetij. Posamezno podjetje lahko vpliva na tržno ceno. Znižanje cene sproži cenovno vojno, ki zniža cebne konkurentov (letalski prevoz).
• Dogovorni oligopol, ko dve ali več podjetij skupno določajo cene in količine proizvodnje, si razdelijo trg ali sprejmejo skupaj druge poslovne odločitve (je podoben monopolu).
• Monopol, ko eno samo podjetje ima popoln nadzor panoge. Ne obstajajo druge panoge, ki bi proizvajale substitut. Dolgoročno napadi konkurentov (patent za zdravila, lokalna dobava elektrike in vode, manj telefon).
Poznamo več vrst vzorcev tržne strukture.
Glede na stopnjo konkurenčnosti teorija loči
DVA TEMELJNA MODELA TRŽNE STRUKTURE
POVSEM
KONKURENČEN TRG
(POPOLNA KONKURENCA)
OMEJENO
KONKURENČEN TRG
(OMEJENA KONKURENCA)
MONOPOL DUOPOL OLIGOPOL
NARAVNI
(rudnik)UMETNI KONKURENČEN
DOGOVORNI
( KARTEL )
Z VIDIKA ŠTEVILA PRODAJALCEV
Z VIDIKA KUPCEV
Kako trg vpliva na oblikovanje cenOdvisno od strukture trga (tržne strukture)
Možnosti omejevanja konkurence s strani ponudbe in povpraševanja
PONUDBA POVPRAŠEVANJE
MONOPOL MONOPSON(en prodajalec) (en kupec)
DUOPOL DUOPSON(dva prodajalca) (dva kupca)
OLIGOPOL OLIGOPSON(malo prodajalcev) (malo kupcev)
UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta
Program: Gospodarski inženiring II. stopnje
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE IZ PREDMETA:
EKONOMIKA ZA INŽENIRJE
Akademsko leto 2009/10
Navodila za seminarske naloge
UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta
Seminarska naloga iz predmeta:
EKONOMIKA ZA INŽENIRJE
SEMINARSKA NALOGA:(primer)
OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE
Študent
Mentor
Nova Gorica, datum
Naslovna stran seminarske naloge
OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE
1. Problem1.1 Opredelitev naloge
2. Opis racionalizacije- tehnične rešitve- potrebna sredstva- prihranki pri delu, materialu
3. Ocena učinkovOcena naložb- ocena prihrankov- stalni stroški pred in po racionalizaciji- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji
4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov
Okvirna vsebina 1
OBLIKOVANJE POSLOVNE STRATEGIJE
1. Problem1.1 Opredelitev naloge
2. Analiza stanja- tehnične rešitve- ocena tehnološkega položaja
3. Predlogi rešitev- oblikovanje naravne strategije- predlogi projektov- oblikovanje ciljne poslovne mreže- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji
4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov
Okvirna vsebina 2
NOVE TEHNOLOGIJE
1. Problem1.1 Opredelitev naloge
2. Analiza stanja- oblikovanje ocene tržnega položaja- potrebna sredstva- stroški in prihodki
3. Predlogi rešitev- ocena naložb- ocena stroškov- stalni stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- spremenljivi stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- ocena prihrankov
4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov
Okvirna vsebina 3
• Ocena učinkov inovacij, racionalizacij,• Ocena učinkov uvajanja nove tehnologije,• Ekonomska izbira tehnologij,• Analiza poslovanja podjetja z metodo kritične točke poslovanja,• Zasnova poslovne strategije s portfolio matriko,• Vrednotenje stroškov, prihodkov in rezultata pri uvajanju novega izdelka, • Projektni pristop v razvoju novega izdelka, • Primerjava različnih tehnologij, izdelkov in izbor najustreznejše z vidika ekonomske
učinkovitosti,• Zasnova proizvodne politike z metodo kalkulacije po direktnih stroških,• Ocena naložb, denarnih tokov ter kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti • Utemeljitev ekonomske upravičljivosti naložb,• Analiza zalog in uvajanje metod optimiranja,• Poslovni načrt novega podjetja,• Druga področja uporabe teorije stroškov.
Možne teme 1
• Obvladovanje terjatev v podjetju,• Bilanca stanja v podjetju,• Oblikovanje in določanje prodajnih cen v podjetju,• Amortizacija osnovnih sredstev v podjetju,• Analiza izkazov poslovnega izida v podjetju,• Obratna sredstva v podjetju,• Investicijski program za obnovo in modernizacijo,• Izdelava kalkulacije za proizvod X,• Delitev stroškov po stroškovnih mestih v podjetju,• Analiza obračanja zalog v podjetju,• Obvladovanje zalog v podjetju,• Temeljni cilji in kazalniki gospodarjenja v podjetju...
Možne teme 2
Ime in priimek
Mentor
Nova Gorica, datum
Naslov
Podloga za seminarsko nalogo 1
Vsebina
• 1. poglavje
• 2. poglavje
• 3. poglavje
• 4. poglavje
• 5. poglavje
• Zaključek (ugotovitve, sklep, odločitev)
• Viri in literatura (navajanje, citiranje)
Podloga za seminarsko nalogo 2
Vsebina
• 1. poglavje
• 2. poglavje
• 3. poglavje
• 4. poglavje
• 5. poglavje
• Zaključek (ugotovitve, sklep, odločitev)
• Viri in literatura (navajanje, citiranje)
Podloga za seminarsko nalogo 2