VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. I

Institucionalna struktura Evropske unije

Kakšna je razlika med medvladno in nadnacionalno organizacijo? Navedite primere medvladne in nadnacionalne organizacije! Kakšna organizacija je v tem smislu EU? Pojasnite!Medvladna organizacija:klasična mednarodna organizacija,kjer so države nosilci suverenosti; delajo po soglasnem načelu – ko na nekaj pristaneš te ne zavezuje;vsaka država ima veto (NATO)Nadnacionalna organizacija:ES je neodvisna od države ima posebno subjektiviteto;ima od držav neodvisne institucije;dela po večinskem načelu (običajno kvalificirane večine) EU 1.steber – nadnacionalni (uredbe,direktive); 2.in3. steber medvladne (druge vrste aktov).

Pojasnite glavne značilnosti temeljnih teorij evropske integracije!Neofunkcionalizem – predstavnik Jean Monet;centralistična teorija;trdijo,da se bo EU razvijala tako, da bodo DČ postopno izgubile vso moč;moč bo prešla na center EU;so jo hitro skritiziraliTeorija medvladnega dogovarjanja – decentralistična teorija;pravi,da so stebri integracije DČ; glavna moč je na DČ (kontra neofuncionalizmu).DČ sprejemajo vse odločitve;EU obstaja po odločitvi ali zaradi odločitve DČTeorija večstopenjskega vladajna – vmesna,kompromisna teorija,ki pravi da se v EU vlada na večih nivojih (vladanje institucij EU;del moči je v rokah držav članic)

Kaj označuje izraz poglobljena integracija ali tesnejše sodelovanje?Gre za institut,ki ga je vpeljala Amsterdamska pogodba – izvajanje novih projektov. Ko gre za nove projekte EU,države ne morejo blokirati razvoja tudi takrat ko nimajo pogodbe vseh držav članic (Projekt EURO je bil vpeljan,čeprav ga nimajo vse države članice,Schengen).

Kakšni so pogoji za članstvo v EU?Pogoji:geograf mora biti evropski državljan,ekonomsko mora biti tržno gospodarsko,pravni red usklajen s pravnim redom EU, država mora biti podpisnica Konvencije o človekovih pravicah in spoštovati človekove pravice,formalno mora nasloviti prošnjo na EU institucije (Komisija se v imenu EU pogoja z državo;nato Svet sklene pogodbo o pristopu;vse države članice morajo tako pogodbo ratificirati).

Kaj je to Evropski gospodarski prostor?V 90.letih EFTA in EU podpišeta sporazum. V Evropskem gospodarskem prostoru je 30 držav. Določa, da 3 dodatne države – Norveška,Islandija,Liechenstein sprejemajo zakonodajo EU s področja notranjega trga. EU je v EGP.

Institucionalna struktura EU je specifična v svetovnem merilu. Pojasnite načelo 'institucionalnega ravnotežja' in njegov pomen v zakonodajnem postopku! Institucionalno ravnotežje nadomešča načelo delitve oblasti. Med institucijami (evropski parlament, Svet, Komisija) mora biti ravnotežje. Institucije so enako močne, nobena ne prevlada nad drugima dvema. Ravnotežje ni enako v vseh postopkih, najbolj uravnoteženo je v zakonodajnem postopku (rednem), postopek soodločanja. Komisija da predlog, Svet in

1

parlament soodločata;kvalificirana večina v Svetu. Zastopajo različne interese EK interesi celotne EU;Svet interesi DČ;EP interesi evropskih državljanov.EK ima monopol nad zakonodajnimi predlogi – lahko ga umakne;dva sozakonodajalca EP in Svet. Ko je večinsko načelo je komisija močnejša,pri soglasnem načelu se mora bolj prilagajati.

Kaj označuje koncept demokratične legitimnosti? Zakaj institucije EU težje dosegajo legitimnost kot državni organi? Ali menite, da je bolj demokratično večinsko ali soglasno načelo?Demokratična legitimnost koncept,ki ga je mogoče interpretirati na dva načina:-če vzamemo EU kot skupnost posameznikov,bi bila popolna legitimnost zagotovljena,v kolikor bi vsak od njih imel enako glasovalno pravico-če vzamemo EU kot skupnost držav,bi bila legitimnost zagotovljena tako,da bi vsaka država imela enako glasovalno pravico. V skladu s principi demokracije,ki morajo imeti vgrajen mehanizem varovanja manjšine pred večino, imajo manjše države EU relativno več glasov kot velike države.Evropski parlament velja za najbolj demokratično institucijo. Problem je bil v tem,da je imel omejene pristojnosti,toda pogodbe so mu povečevale pristojnosti. Poslanci po strankah – toda prave evropske stranke ne obstajajo zato tudi evropski parlament ne odraža demosa. Nimamo evropskih medijev.Komisija – državljani nimajo vpliva na njihovo delo. Svet - očitek letel na tajne seje. Delno se te seje odpirajo,ko gre za glasovanje o zakonodajnih aktih.Bolj demokratično načelo je soglasno načelo (ker ima vsaka država veto). Ni pa najbolj prav, ker si lahko DČ priredijo zakonodajo in vsiljujejo svoje odločitve. Prevlada manjšine nad večino pri soglasnem načelu npr. Malta. Prav je tisto,kar večina hoče – zato večinsko načelo. Po drugi strani ne more vedno obstajati to načelo.

Pojasnite, kako Lizbonska pogodba povečuje demokratičnost EU!S povečanjem pristojnosti Parlamenta;odpira seje Sveta;povečuje varovanje človekovih pravic v EU; poudarja neekonomske vrednote (solidarnost,mir,varnost).

Pojasnite razmerje med Svetom EU in Evropskim svetom!Svet EU sedež v Bruslju,razen april,junij,oktober Luksemburg. Je glavni zakonodajalec. Sestavljajo ga po en predstavnik na ministrski ravni iz vsake DČ s pristojnostjo zavezati svojo vlado. Člani Sveta so politično odgovorni svojim nacionalnim parlametnom. Svet se sestaja v različnih sestavih,kar pa je odvisno od teme diskusije.Evropski svet:voditelji držav članic;ni zakonodajalec;podaja okvire.Pri obeh gre za nadnacionalne interese.

Kaj označuje izraz 'dvojna legitimnost' (ali dvojni mandat) držav članic EU? Menite, da je potrebna ali pa bi zadostovala zgolj ena?Gre za to,da so države zastopane dvakrat – enkrat v parlamentu in enkrat v Svetu. Evropski parlament ni tako vezan na države. Svet EU je bolj nacionalno orientiran.

Že desetletje potekajo v EU diskusije o tem, da je potrebno zmanjšati število komisarjev. Diskutirajte razloge za in proti zmanjšanju števila komisarjev v Komisiji EU!

2

ZA:premalo resorjev;težko odločanje;neodvisnost komisarjev;bolje bi delali; bili bolj učinkovitiPROTI:demokratičnost; komisarji so neodvisni strokovnjaki,ki ne zastopajo interesov držav, toda neformalno vseeno zastopajo ugled svoje državeNačelo koligialnosti –eden za vse,vsi za enega – vsem komisarjem ni mogoče zagotoviti enake ali vsaj primerljive resorje

Opredelite pomen Evropskega parlamenta za odpravo demokratičnega primanjkljaja in vzpostavitev institucionalnega ravnotežja v EU!To je najbolj demokratična institucija,ki je neposredno izvoljena s strani državljanov. Zastopa njihove interese in je v 85% izenačena s Svetom, torej v tem smislu vzpostavlja institucionalno ravnotežje.

Diskutirajte določbe protokola o večji vključitvi nacionalnih parlamentov v zakonodajni postopek na ravni EU? Zakaj je to smiselno, kje so težave? Menite, da so nacionalni parlamenti pripravljeni na takšno vlogo?Protokol vsebuje določbe kako vključiti nacionalne parlamente v zakonodajni postopek – zahtevo da Komisija,vse osnutke zakonodaje predloži tudi nacionalnemu parlamentu. Vsak nacionalni parlament ima dva glasova. Če 1/3 ugovarja bo Komisija morala predlog predložiti.

Kaj ureja Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU?Vlada v zadevah EU zastopa Slovenijo. Najmanj enkrat letno. Minister mora zastopati interese RS in je zato odgovoren DZ. DZ mora seznanjati o čem so se pogovarjali v Svetu EU. DZ mora pomagati ministrom.

Kaj označuje izraz komitologija ? V čem se kaže demokratični problem komitologije? Komiti = odbori Gre za sistem odborov,odločanje na nižji ravni,podustavni ravni,v praksi sprejemajo večino odločitev. Državljani jih ne morejo nadzirati. Problem je,da je zelo nepregledna.Delovne skupine (ok250) po en član iz DČ,preceduje nekdo iz komisije (sestavljajo predloge), so strokovnjaki na področjih.Ne delujejo transparentno,težko razlikovati med tehničnim in političnim vprašanjem. Gre za vprašanja,ki so običajno strokovne narave in politike to ne zanima.

Pojasnite razlike med ES in EU! Kakšno je razmerje med njima? Zakaj je 9. Maj dan Evrope?ES je do uveljavitve Lizbonske pogodbe predstavljala najvišjo integracijo na podlagi PES. Pravo ES je bilo najobsežnejši del prava EU. EU je bila do Lizbonske pogodbe skupni okvir za sodelovanje na vseh področjih:

1. Steber: ES in ESAE šlo je za nadnacionalno sodelovanje2. Steber SZVP šlo je za medvladno sodelovanje3. Steber SPPKZ šlo je za hibridni sistem sodelovanja z elementi nadnacionalnega in

medvladnega sodelovanja.Lizbonska pogodba je tristebrno strukturo odpravila in ES nadomestila z EU. 9. Maj je dan Evrope zaradi prelomnega trenutka,na ta dan leta 1950 je bivši Francoski minister Robert

3

Schuman predstavil svojo Schumanovo Deklaracijo, s katero je predlagal ustanovitev nove zveze evropskih držav, in odpravo dolgoletnih nesoglasij med Francijo in Nemčijo.

Pojasnite razliko med EU in Svetom Evrope! Ali je EU članica Sveta Evrope?EU: - nadnacionalno zgradbo institucij

- ideja EU temelji na širiš ciljih - gre za integracijo držav

Svet Evrope: - temelji na medvladni sestavi institucij, odloča se s soglasjem- njen cilj je varovati človekove pravice, in temelji na EKČP, ki jo morajo članice ratificirati.- gre za sodelovanje držav članic, ima 47 članic, EU ni članica.

Kaj je to Enoten evropski akt? V čem se notranji trg razlikuje od carinske unije oziroma od monetarne unije?EEA je bil podpisan 17 in 28 februarja 1986, spreminjal je ustanovne pogodbe, ki so začele veljati 1. Januarja 1987, v njem so se države zavezale, da bojo ustanovile notranji trg, ravno tako je v njem prvič omenjen EU kot cilj integracije. EEA pa nastane na podlagi Bele knjige, ki jo izda Komisija leta 1985, v njej pa je napisanih 300 ukrepov s katerimi naj se vzpostavi notranji trg do konca leta 1992.

CARINSKA UNIJA: - je najnižja stopnja integracije od omenjenih treh, - postavlja enotne carine za uvoz iz držav nečlanic

- skupna carinska tarifa

NOTRANJI TRG: - gre za višjo stopnjo integracije- vzpostavi se lahko šele ko je vzpostavljena carinska unija s rostim pretokom storitev in blaga

- skupno oblikovanje zunanjetrgovinske politike do tretjih držav ne članic

- vzpostavitev prostega pretoka kapitala in delavne sile

MONETARNA UNIJA: - najvišja stopnja integracije- vzpostavi se po vzpostavitvi prejšnjih dveh integracij- gre pa đe za vzpostavitev skupne politike na notranjegospodarskem, socialnem in monetarnem področju.

Kaj je Lizbonska pogodba? Ali drži, da je Lizbonska pogodba ukinila veljavnost Pogodbe o ES?Lizbonska pogodba je uradno imenovana Pogodba o reformi PES in PEU. Lizbonska pogodba je v večjem delu prevzela določbe, sicer nikoli veljavne Ustavne pogodbe, iz nje je izključila zgolj najspornejša določila. Podpisana je bila 13. Decembra 2007 v Lizboni, veljati pa je začela 1. Decembra 2009. Lizbonska pogodba ni ukinila veljavnosti Pogodbe o ES vendar jo je samo spremenila in sicer kar 295 krat, najvidnejša sprememba pa je to, da jo je preimenovala v Pogodbo o delovanju EU (PDEU).

Kaj je Listina EU o temeljnih pravicah? Kakšna je njena vsebina in pravni status? Pojasnite razmerje med Listino in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in poglavjem Ustave RS o varstvu človekovih pravic!

4

Listina EU o temeljnih pravicah predstavlja varstvo državljanov EU pred institucijami in telesi EU, ter do držav čanic, ko te izvršujejo pravo EU. Sestavljena je iz 54 čenov, ki so razdeljeni v sedem poglavji:

- Dostojanstvo,- Svoboščine, - Enakost,- Solidarnost,- Pravice državljanov,- Sodno varstvo,- Splošne določbe o uporabi in razlagi Listine.

Poleg tradicionalno političnih in civilnih, vsebuje tudi socialne in ekonomske pravice. Vsebuje nekatere pravice, ki jih vsebujejo že ustanovne pogodbe in EKČP. Šele Lizbonska pogodba podeli Listini EU o temeljnih pravica zavezujočo naravo in s tem enako pravno veljavo kot PDEU in PEU, izjema so Združeno kraljestvo, Poljska in Češka. Razmerje med Listino EU o temeljnih pravicah in EKČP, je podobno razmerju med delom Ustave RS, ki zagotavlja človekove pravice in EKČP. EKČP zagotavlja minimalni standard človekovih pravic v Evropi, medtem ko Listina in Ustava zagtavljata širši obseg pravic. EKČP, v primerjavi z Listino in Ustavo zaotavlja zunanje pravno varstvo, ki se izvaja na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Na podlagi priloženega članka govora podpredsednice Komisije in Sporočila Komisije ocenite glavne izzive EU sodobnega časa in načrte za prihodnost!Največji problemi in izzive EU sodobnega čsa so gospodarska kriza, ki je povečala brezposelnost in s tem tudi revščino v EU, ravno tako pa je zamajala finančne ustanove. Izzivi s katerimi se mora EU spopasti so:

- Pametna rast in razvoj gospodarstva,- Trajnostna rast gospodarstva, konkurenčno in zeleno gospodarstvo,- Vključujjoča rast, visoka stopnja zaposlenosti.

Cilji EU, ki do leta 2020:- 75% prebivalstva v starosti od 20 do 64 let mora biti zaposlenih,- 3% BDP se mora nameniti razvoju in raziskovanju,- Na podorčju podnebja in energije je potrebno doseči 30% znižanje emisij,- Vsaj 40% mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje,- Revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot danes.

Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -v EU ne velja načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; DRŽI; Svet je zakonodajna oblast in Komisija izvršilna oblast (lahko pa deluje tudi kot pravobranilec,inšpektor,…ni omejena zgolj na izvršilno oblast)

- Komisarji v Komisiji delujejo po načelu kolegialnosti, kar med drugim pomeni, da Evropski parlament ne more izreči nezaupnice posameznemu komisarju; DRŽI; velja načelo kolegialnosti,zato lahko parlament izreče nezaupnico le celotni Komisiji

-Svet EU je pristojen Komisijo pozvati, naj pripravi predlog sekundarne zakonodaje; DRŽI; Svet, parlament in milijon državljanov lahko pozovejo komisijo naj pripravi predlog zakonodaje; Svet EU ko gre za kazenske zadeve ne more sam pripraviti

5

-Nacionalni ministri kot člani Sveta EU lahko podajajo predloge zakonodajnih aktov EU; NE DRŽI; ne more razen,če gre za področje kazenskih zadev. Zakonodajno iniciativo ima Komisija.

-V Svetu EU velja pri glasovanju načelo 'en minister – en glas'; NE DRŽI; en komisar en glas; razen ko je predpisana soglasno načelo

-Evropski državljani ne morejo vplivati na sestavo Komisije; DRŽI; na sestavo Komisije vplivajo vlade vsake države;vsaka vlada DČ predlaga po enega komisarja

-Splošno sodišče je nadrejeno Sodišču; NE DRŽI; Splošno sodišče ni nadrejeno. Vsako sodišče ima svoje delo.

-Redni zakonodajni postopek daje Evropskemu parlamentu možnost veta na zakonodajni predlog; DRŽI;Ker je to postopek soodločanja.

-Člane Sveta EU izvolijo državljani EU na neposrednih volitvah; NE DRŽI; so ministri na nacionalni ravni;imenuje jih predsednik nacionalne vlade

-Ministri držav članic za svoje delo v Svetu EU odgovarjajo nacionalnim parlamentom; DRŽI; saj so ministri odgovorni po Zakonu o sodelovanju med DZ in vlado nacionalnim parlamentom

-V Svetu EU velja načelo kolegialnosti; NE DRŽI; samo v Komisiji

-Lizbonska pogodba ukinja Evropsko skupnost (ES), zaradi česar tudi ni več razlikovanja med tremi stebri EU; DRŽI; ES je nadomestila EU

-Tudi po Lizbonski pogodbi Komisija ohranja monopol nad zakonodajno pobudo; NE DRŽI;stebri so bili odpravljeni in v kazenskih zadevah Komisija nima monopola

-Komisija je pri svojem delu neodvisna od Evropskega parlamenta; NE DRŽI; Parlament potrjuje Komisijo, postavlja vprašanja in zahteva pojasnila

-Lizbonska pogodba kot glavno mesto EU določa Bruselj; NE DRŽI; Ne določa ga Lizbonska pogodba

-seje Sveta so tajne; DELNO DRŽI do Lizbonske pogodbe so bile tajne, z Lizbonsko pogodbo so javne ko ministri odločajo o zakonodajnih predlogih

-Svet EU načeloma odloča večinsko in ne s soglasjem, načelo soglasja velja namreč za Evropski svet. DRŽI – je izrecno zapisano

6

- EU ni članica Sveta Evrope a jo kljub temu zavezuje Evropska konvencija o človekovih pravicah! DELNO DRŽI – EU ni članica Sveta Evrope. EKČP pa je tudi ne zavezuje, ker še ni pristopila k EKČP.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. II

Viri prava EU

Analizirajte vrste aktov institucij EU in njihove učinke. Glede na slednje, ali imajo ti akti funkcionalne ekvivalente v nacionalnem pravu?Primarni akti:mednarodne pogodbe,ustanovitvene pogodbe,splošna načela prava EUSekundarni akti:uredbe, direktive, odločbe,sklepi,priporočila in mnenja. Prve tri zavezujoče; zadnji dve nezavezujoči.Nacionalna zakonodaja,zakoni,podzakonski predpisiEkvivalenti:uredbe EU – zakoni;sklepi (odločbe)-sklepi/odločbe;splošna načela-splošna načela, direktiva nima ekvivalenta

-Kaj pomeni izraz acquis communautaire? Pomeni pravo skupnosti.

Pojasnite razliko med implementacijskim rokom in vacatio legis!Implementacijski rok: implementacija pomeni prenos vsebine direktive na nacionalno zakonodajo. Ponavadi je ta rok 2 leti. Dokler rok ne poteče DČ ni v nobeni zamudi.Vacatio legis:služi seznanitvi z aktom (ponavadi 15dni po njegovi objavi). Pomemben je za državne organe,saj pomeni obveznost (ko poteče),da pričnejo z implementacijsko dejavnostjo. Po tem roku prične veljati (direktiva).

Po kakšnih postopkih se sprejema sekundarna zakonodaja EU? Kateri med njimi je prevladujoč, kaj je zanj značilno?Zakonodajnem:uredba,direktiva,sklep;Nezakonodajnem:drugi akti (podzakonski predpisi)Prevladujoče so uredbe,ki so neposredno uporabne. DČ jih ne rabijo implementirati,saj z dnem ko poteče vacatio legis veljajo in se uporablja v vseh DČ. Služijo poenotenju prava EU.Prevladujoči je redni (soodločanje Sveta in Parlamenta;v Svetu velja kvalificirana večina. Poznamo pa tudi posebne postopke.

Kateri so viri splošnih pravnih načel in kakšna je njihova vloga v pravnem redu EU?Viri splošnih načel:mednarodno pravo;specifična prava; nacionalni pravni rediVloga: zapolnjevanje praznin, temelj za presojo aktov EU,temelj za presojo nacionalnih ukrepov,ker DČ ravnajo v okvirih prava EU

7

Kakšna je razlika med uredbo in direktivo po členu 288 PDEU? Analizirajte strukturo priložene uredbe in direktive!Uredba:v celoti zavezujoča;neposredno uporabna za vse DČ;poenotenje prava EU; objava v uradnem listu EU po izteku vacatio legis=neposredno uporabna;izenačena z nacionalnim zakonomDirektiva:zavezujoča glede cilja;učinkuje preko izvedbenega predpisa;harmonizacija (približevanje) pravu EU;ni izenačena z nacionalnim zakonom.

Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -akt implementacije direktive je primerljiv z aktom ratifikacije PEU/PDEU; NE DRŽI Implementacija direktive:pomeni prenos vsebine direktive – tolikšen,da se dosežejo cilji direktive. Direktive učinkujejo preko izvedbenih predpisov na nacionalni ravni. Je obvezna.Ratifikacija:je uradna potrditev besedila,o katerem so se DČ že sporazumele. Pogodbe morajo ratificirati DČ v skladu z vsebino svojih ustav. Ni obvezna.

-veljavnost sekundarnega prava EU je odvisna tudi od mednarodnih pogodb, ki jih sklene EU z državami članicami in nečlanicami ali mednarodnimi organizacijami; DRŽI – Sekundarni pravni akti morajo biti v skladu z primarnimi pravnimi akti EU, med primarne akte EU pa prištevamo PDEU, PEU, Listina EU o temeljnih pravicah, mednarodne pogodbe, ki jih je EU sklenila z državami čalnicami ali nečlanicami, ter splošna pravna načela.

-akti EU se objavljajo v uradnih jezikih EU v nacionalnih uradnih listih;NE DRŽI; v Uradnem listu EU

-sklep je individualni pravni akt in kot tak zmeraj določa naslovnika; NE DRŽI – Sklep sicer je posamični pravni akt, vendar pa je Lizbonska pogodba v členu 288 PDEU določila, da je sklep lahko naslovljen na posameznika lai pa na državo, in v takem pimeru velja za širši krog ljudi.

-splošna pravna načela imajo v pravu EU naravo primarnega pravnega vira;DRŽI

-uredbe so bolj centralistični pravni akti kot direktive, zato bolj posegajo v avtonomijo držav članic kot slednje. DRŽI 5/4 PDEU Uredbe so zavezujoče za vse DČ in neposredno uporabne,brez nasprotne volje DČ.

- Lizbonska pogodba je izraz »direktiva« zamenjala z izrazom »evropski zakon«; NE DRŽI – Lizbonska pogodba v PDEU še vedno uporablja termin Direktiva.

- Lizbonska pogodba namesto odločb uvaja sklepe; DRŽI

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. III

Delitev pristojnosti med EU in državami članicami

Pojasnite delitev pristojnosti med EU in državami članicami! V čem je pomen razmejitve? Katera pravna načela opredeljujejo razmerje med EU in državami članicami ter kako?

8

Temeljni člen za delitev pristojnosti je člen 4PEU,ki pravi,da DČ ohranijo vse pristojnosti,ki niso s pogodbo dodeljene Uniji. Od DČ Unija zahteva na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštovanje in pomoč. Člen 5 PEU: načela,ki opredeljuje razmerje med EU in DČ so: načelo prenosa pristojnosti,načelo subsidiarnosti,načelo sorazmernosti.Vse prenesene pristojnosti niso izključne narave:Izključne pristojnosti EU – ni mogoče hkratno delovanje dveh ravni oblasti:skupna zunanja trgovinska politika,konkurenčno pravo EU,ribištvo, kmetijstvo;se sprejemajo uredbe Deljene pristojnosti EU – večina: se sprejemajo direktivePodporne pristojnosti EU:koordinacija nacionalnih zakonov

Pojasnite razliko med načelom subsidiarnosti in primarnosti! Načelo primarnosti, določa vrstni red veljavnosti že sprejetih pravnih predpisov na ravni EU, in določ, da je predpis EU višje veljave kot kakšnkoli predpis nacionalnih držav. Načelo subsidiarnosti pa omogoča nacionalnim zakonodajam, da posamezno podorčje uredijo brez posredovanja EU.

Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -Države članice odločajo o tem, katere pristojnosti bodo imele institucije EU, in ne slednje same;DRŽI EUnima kompetenc o kompetenci

-Načelo subsidiarnosti daje primat pri sprejemanju pravnih predpisov Evropski skupnosti; šele ko le-ta te pristojnosti ne izkoristi, so za odločanje pristojne države članice; NE DRŽI – načelo subsidiarnosti omogoča mehanizme, za izbor več institucionalnih ravni in sicer iz smeri nacionalnih proti nadnacionalni ravni.

-Načelo subsidiarnosti pomeni, da so pristojnosti držav članic podrejene (subsidiarne) pristojnostim institucij EU; NE DRŽI; EU ukrepa na področjih,ki niso v njeni izključni pristojnosti,če DČ ukrepov ne morejo doseči

-Načelo sorazmernosti omejuje avtonomijo držav članic; DRŽI Načelo sorazmernosti nadgrajuje načelo subsidiarnosti in temelji na isti ideji. Načelo subsidiarnosti utemelji,da je EU pristojna delovati,načelo sorazmernosti pa zahteva,da EU pri poseganju v avtonomijo DČ ne pretirava.

-V skladu z načelom sorazmernosti ima direktiva kot oblika pravnega akta prednost pred uredbo; DRŽI ker pušča več možnosti DČ kot uredba

- Glede na načelo prenosa pristojnosti lahko institucije EU deoločene pristojnosti (zlasti nekaterih podrobnih vprašanj) delogirajo državam članicam! NE DRŽI – načelo prenosa pristojnosti omejuje delovanje institucij EU na ta način, da ima EU zgolj tiste pristojnosti ki so ji jih podelile države članice v ustanovitvenih pogodbah.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. IV in V

Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom

9

Odnos med pravom EU in nacionalnim pravom urejajo štiri temeljna načela. Pojasnite, katera in kakšne so povezave med njimi!Načela:primarnosti,avtonomnosti,neposredne uporabe (da se lahko akt EU uporabi v nacionalni zakonodaji;pravo EU je domače pravo – sodnik ga mora poznati in uporabljati),neposrednega učinka (pravica posameznika da se sklicuje na določbo pred nacionalnimi organi).Urejajo odnos med aktom EU in nacionalnim aktom; niso zapisana v pogodbi;razvilo jih je sodišče EU; so bolj pravna načela.

Preberite sodbo Sodišča v zadevi Van Gend en Loos. Opredelite dele, ki so po vašem mnenju bistveni. Pojasnite, na kakšen način je Sodišče pravo EU razmejilo od običajnega mednarodnega prava?VAN GEND EN LOOS najpomembnejša sodba; opredelili pravo EU kot samostojni pravni red s svojimi temeljnimi načeli (4načela); nov pravni red;subjekti so države in posamezniki

Preberite sodbo Sodišča v zadevi Costa/E.N.E.L. in pojasnite, kaj pomeni, da je pravo EU avtonomno, in kaj, da je primarno? Zakaj menite, da je to načelo še danes predmet diskusij?COSTA/E.N.E.L. bolj natančno pove kaj pomeni načelo primarnosti; kasnejši nacionalni akt ne more spremeniti akta EU; DČ ne morejo spreminjati prava EU;države jemljejo to kot žalitev, saj neka uredba ne more biti nad ustavo države

Kakšen je pomen načela 'lex posterior derogat legi priori' v pravnem sistemu EU? Ne velja v odnosu med nacionalnim pravom in pravom EU,če je kasnejše pravo nacionalno, prejšnje pa pravo EU. Znotraj prava EU pa to načelo velja (kasnejša uredba razveljavi prejšnjo).

Kaj pojem “neposredni učinek”, kot izhaja iz zadeve van Gend en Loos in drugih, doda k “neposredni uporabnosti”? Ali lahko ima pravilo EU neposredni učinek, ne da bi bilo tudi neposredno uporabno?Da se lahko posameznik sklicuje na akt pred nacionalnim sodiščem. Akt lahko ima neposredno uporabnost, nima pa neposrednega učinka, obratno pa ne gre. Pogodbe se neposredno uporabljajo, ko so ratificirane v vseh DČ. Uredbe se neposredno uporabljajo ko poteče vacatio legis. Direktive se neposredno uporabljajo,ko se implementirajo oz. ko poteče implementacijski rok. Direktiva se neposredno ne uporablja,ko je implementirana (sklicuješ se na zakon). Če ni implementirana oz. je napačno se neposredno uporablja. Prvi pogoj za neposredni učinek je neposredna uporabnost; drugi pogoj je pravno popolna norma.Neposrednega učinka nimajo pravno nepopolne norme. Pravno popolne norme lahko imajo vertikalni ali horizontalni učinek (učinek med posameznikoma). Norme, ki ne nalagajo obveznosti državljanom nimajo horizontalnega učinka. Uredbe imajo načeloma horizontalni in vertikalni učinek. Direktive so akt hramonizacije in so naslovljene na DČ – zaradi tega imajo samo vertikalni neposredni učinek (v tem primeru se država razlaga širše – vse kar se financira iz državnega proračuna). Nova sodna praksa pa določa, da lahko imajo tudi horizontalni neposredni učinek v kolikor izvajajo splošna pravna načela. Če ni neposrednega učinka imamo še lojalno razlago in odškodnino.

Pojasnite, zakaj je potreben neposredni učinek določb prava EU!Načeloma omogoča pravni učinek oz. povečuje učinek prava EU. Če daje pravo EU več pravic kot nacionalno se lahko posamezniki sklicujejo na pravo EU kar pred nacionalnimi organi.

10

Preberite članek v gradivu in diskutirajte o pomenu sodbe Sodišča v zadevi Kücükdeveci! Sodišče določi horizontalni neposredni učinek, ker gre za splošna pravna načela.

Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -Načelo primarnosti je tesno povezano z načelom subsidiarnosti;NE DRŽI;nista povezani, subsidiarnost se nanaša na pristojnost EU kdaj lahko deluje; ko se na podlagi subsidiarnosti utemelji pristojnost EU pa je potem pravo EU primarno

-Načelo subsidiarnosti je nasprotno načelu primarnosti; NE DRŽI; nista nasprotni, gre za dve različni načeli, glej zgornji odgovor

-Pogodba o delovanju EU vsebuje določbe o načelu primarnosti; NE DRŽI;Imamo pa izjavo o primarnosti priloženo pogodbi.

-Neposredna uporabnost akta EU je pogoj za neposredni učinek določb zadevnega akta; DRŽI; Implementacijski rok mora preteči

-Direktive se neposredno ne uporabljajo, saj predpostavljajo izvedbeno zakonodajo držav članic; NAČELOMA DRŽI; če pa je rok potekel za implementacijo se uporablja neposredno.

-Razlika med direktivami in uredbami je ta, da je uredba neposredno uporabna, direktiva pa ne; NE DRŽI; glej zgoraj

-Direktiva prične veljati s potekom implementacijskega (izvedbenega) roka in do tega roka ni neposredno učinkovita; NE DRŽI; veljati začne z iztekom vacatio legis; drugi del trditve pa DRŽI

-Države članice se v sporih proti posameznikom pred nacionalnimi sodišči ne morejo sklicevati neposredno na določbe prava EU; Pri direktivah se ne more, drugače pa se lahko

-Neposredni učinek prava EU je stvar nacionalnih sodišč, ne pa tudi državnih organov izvršilne veje oblasti; NE DRŽI; tudi drugi organi ga morajo upoštevati

-Sklicevanje posameznikov na določbe pravnih aktov EU ni mogoče v razmerju proti drugim posameznikom, temveč le proti državnim organom;Odvisno za katero določbo in kateri akt gre: direktiva – se ne moreš do posameznika (izjema Kucudecivi); pogodbe – nekatere imajo horizontalni učinek in se nanje lahko sklicuješ.

-direktive so naslovljene na zakonodajno in izvršilno oblast držav članic, ne pa na sodno, zato jih nacionalni sodniki niso zavezani upoštevati; NE DRŽI; naslovljene so na vse (sodnike zadevajo če niso pravočasno implementirane)

-neposredni učinek določb prava EU pomeni možnost Sodišča EU, da pravo EU uporabi v sporih med posamezniki oz. v sporih med posamezniki in državami članicami; NE DRŽI; Nacionalni organi dajajo učinek in ne Sodišče EU. Lahko se tožijo samo institucije.

11

-Tako kot določbe direktiv tudi določbe Pogodbe o delovanju EU nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih, saj je Pogodba (tako kot direktive) naslovljena na države članice. Nekateri členi imajo tudi horizontalni neposredni učinek.

-Določbe pravnih aktov EU, ki imajo horizontalni neposredni učinek, ustvarjajo tako pravice kot obveznosti za posameznike; DRŽI obveznosti za posameznike ustvarjajo horizontalni neposredni učinek.

Nacionalna sodišča so zavezana uporabljati lojalno (konsistentno) razlago zgolj v postopkih s horizontalnim razmerjem med strankama; NE DRŽI; Lahko je tudi vertikalno razmerje,če ni izpolnjen kateri drug pogoj; večinoma pa se uporablja pri horizontalnih

-načelo lojalne ali konsistentne razlage nacionalni sodnik uporabi le, če se nanj sklicujejo stranke; DRŽI

-Obveznost lojalne razlage obstaja ex officio; DRŽI

-Pogoj za odškodninsko odgovornost države članice zaradi kršitve prava EU je ugotovitev kršitve s strani Sodišča EU; NE DRŽI; samo nacionalno sodišče ugotovi te kršitve (pri nas po OZ)

-Države članice lahko odškodninsko odgovarjajo zaradi nepravilne implementacije direktive, tudi če imajo relevantne določbe direktive neposredni učinek; Odškodnina je subsidiarna; ne moreš uporabiti učinkov iz horizontalnega ali vertikalnega učinka; lahko pa zahteva odškodnino,če je nastala škoda, ki je neposredni učinek ne sankcionira

-Odškodninska tožba zoper državo članico pred Sodiščem EU je dopustna zgolj, ko se državi očita dovolj resna kršitev prava EU (sufficiently serious breach); Tožba zoper državo EU se vloži pred nacionalno sodišče; dovolj resna kršitev je pa dodan pogoj in pogoj iz OZ

-PDEU določa, da države članice odškodninsko odgovarjajo posameznikom, v kolikor škoda nastane s kršitvijo prava EU; V PDEU to ni zapisano; načelo je sodišče razglasilo v zadevi Frankovich

-Klavzula lojalnosti (člen 3(4) PEU) je pravni temelj za odškodninsko odgovornost države zaradi kršitve prava EU; DRŽI; izrecni temelj pa je zadeva Frankovich

-Odškodnine posameznikom za škodo, ki so jo s kršitvijo prava EU povzročile države članice, dodeljujejo nacionalna sodišča;DRŽI

-Pogoj za pridobitev odškodnine od države je dokaz subjektivne odgovornosti slednje; objektivna odgovornost; pogoj dovolj resne kršitve

-Država odškodninsko odgovarja za vse države organe, z izjemo sodnih (načelo neodvisnosti sodnikov); NE DRŽI; tudi za sodne odgovarja – samo zadnja instanca (KӦBLER); neodvisnost sodnika ni arbitrarna neodvisnost

12

-Posledice nezmožnosti neposrednega učinkovanja norme prava EU so omiljene, ker država v takšnem primeru vedno odškodninsko odgovarja; NE DRŽI; to ni ovira za odškodnino (če je nekdo po nedolžnem zaprt mu tudi ne pripada odškodnina).

-Odškodninska odgovornost države ni mogoča v primeru, ko je o zadevi odločeno pravnomočno (res iudicata), pa čeprav pravo EU s strani nacionalnega sodišča ni bilo upoštevano.NE DRŽI; ni vedno odškodninske odgovornosti

Leta 2002 je Svet EU sprejel direktivo, ki zavezuje države članice k temu, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaposlenim nosečnicam vsaj enoletni plačani materinski dopust. Državam članicam je bilo dano eno leto časa za izvedbo direktive. Po grškem zakonu iz leta 1998 je bilo nosečnicam zagotovljeno tri mesece materinskega dopusta. Ta zakon ni bil spremenjen ali zamenjan. Aprila 2006 je Sodišče ES v okviru člena 258 PDEU (prej člen 226 PES) razsodilo, da je Grčija kršila svojo obveznost implementirati direktivo.Aphrodite, grška državljanka, je zaposlena pri Mestnem svetu v Atenah. Je noseča in je od delodajalca zahtevala 1-letni materinski dopust. Njena zahteva je bila zavrnjena iz razloga, da je po grškem pravu upravičena le do 3-mesečnega materinskega dopusta. Maria, grška državljanka, je zaposlena v butiku veleblagovnice v Solunu; je noseča in na zahtevo po 1-letnem materinskem dopustu je dobila enak odgovor kot Aphrodite.Giulia, italijanska državljanka, je sodelavka od Aphrodite, ki je tudi noseča; njena zahteva po materinskem dopustu je bila v celoti zavrnjena iz razloga, ker je materinski dopust po grškem pravu namenjen zgolj grškim državljankam.Svetujte vsem trem gospem o morebitnih pravicah, ki jim jih podeljuje pravo ES! Svetujte tudi Komisiji, ali lahko proti Grčiji izvede še kakšne dodatne ukrepe, da bi izvedla direktivo!Aphrodite:sklicuje se na direktivo (to imenujemo neposredni učinek). Ali so izpolnjeni pogoji za neposredni učinek? 1.neposredna uporabnost je podana,ker je implementacijski rok potekel; 2. Pravno popolna norma (komu gre pravica in kakšna pravica gre za nosečnice – 1leto dopusta); 3.vertikalno razmerje ali splošno pravno načelo(za splošno pravno načelo ne gre;vertikalno razmerje je izpolnjeno ker je mestni svet država). Ker so vsi pogoji izpolnjeni lahko toži mestni svet v Atenah.Maria:1.pogoj izpolnjen;2.pogoj izpolnjen; 3.pogoj ni izpolnjen, podan je horizontalni učinek in v ozadju tega je potrebno poiskati splošno pravno načelo – Maria se ne more sklicevati na direktivo in ne more tožiti butika. Načelo lojalne razlage: nacionalno pravo razlagamo v duhu prava EU; mogoča je ko nacionalno pravo dopušča različne razlage; praviloma razlago dopuščajo pravni standardi – Maria lahko toži Grčijo pred nacionalnim sodiščem za odškodnino – po Frankovichu (po nacionalnih odškodninskih pravilih).Giulia:18.člen PDEU načelo prepovedi diskriminacije na podlagi nacionalnosti-na podlagi tega je izenačena z Aphrodite in lahko toži in uporabi direktivo – Komisija lahko vloži novo tožbo in zahteva denarno kazen

Direktiva 2003/333/ES o podaljšanih počitnicah določa, da so vsi delavci upravičeni do enoletnega neplačanega dopusta po 18 mesecih nepretrgane zaposlitve. Direktivo je bilo potrebno izvesti do 1. januarja 2005. Že septembra 2004 pa je Slovenija sprejela (fiktivni) Zakon o neplačanem dopustu, ki določa, da so vsi delavci upravičeni do največ treh mesecev neplačanega dopusta po 'treh letih nepretrgane zaposlitve.'

13

Andreja je zaposlena kot vodja kadrovske službe zasebne gospodarske družbe 'Pot k zdravju', ki je dobila koncesijo občine Maribor za izvajanje patronažne službe in zdravstvene nege na njenem območju. Te storitve so v celoti financirane iz javnih finančnih sredstev, vsaka odločitev o prenehanju delovanja katere od izpostav družbe pa potrebuje predhodno soglasje ministra za zdravje. Andreja se je odločila, da želi odmor v karieri, v katerem bi potovala po svetu. Zaprosila je za neplačan dopust v dolžini 10 mesecev. V družbi 'Pot k zdravju' je bila zaposlena 24 mesecev. Vendar pa je družba zavrnila njeno zahtevo iz razloga, da ni upravičena do nobene prekinitve, ker še ni zaposlena vsaj tri leta, kot to zahteva Zakon o neplačanem dopustu. Svetujte Andreji, ali ji je pravo ES pri tem lahko kaj v pomoč. Pri svojem odgovoru upoštevajte pomen neposrednega učinka, lojalne razlage in odškodninske odgovornosti države.Ali so pogoji izpolnjeni: 1.pogoj izpolnjen, drugi tudi,3.pogoj – če gre za vertikalno razmerje lahko toži to podjetje; če gre za horizontalno razmerje:splošno načelo NE, lojalna razlaga NE; lahko zahteva odškodnino

Pojasnite pomen načela lojalne (konsistentne razlage) za učinkovitost prava EU ter njegove morebitne omejitve!Lojalna razlaga:da se nacionalno pravo razlaga v duhu EU; mogoča ko nacionalno pravo dopušča različne razlage;učinek se da pravu EU ko se pri razlagi nacionalnega prava uporabi pravo EU; ne more se vedno uporabiti – ne zahteva se contra legem (da bi prišlo kaj drugega v poštev kot določa nacionalno pravo);ne sme se vzpostaviti kazenska odgovornost

Potrošnik iz Maribora je sklenil zavarovalno pogodbo z zavarovalnico, ki ima sedež v Ljubljani. Po nastanku škodnega dogodka je prišlo do spora. V splošnih pogojih priloženih k zavarovalni pogodbi je bilo prorogirano sodišče v Novi Gorici (po pojasnilu zavarovalnice, ker se tam spori relativno hitro rešujejo in to je zavarovalnici in oškodovancu zaradi visokih zamudnih obresti lahko v korist – odvisno pač kdo zmaga in kakšni stroški so nastali med pravdo). Tožnik (potrošnik) meni, da je takšno določilo v pogodbi zanj neugodno in da mu nastajajo dodatni stroški prevoza in izgube časa. Še posebej je to relevantno za stroške njegovega odvetnika.Njegov odvetnik izpodbija prorogacijo sodišča kot nepošteno klavzulo po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Direktivi 93/13/EGS o nepoštenih prodajnih pogojih. Sodišče v Novi Gorici ne sprejme delne ničnosti pogodbe (oz. določbe iz splošnih pogojev), ker prav takšen primer (prorogacije sodišča) v ZVPot ni zapisan, v direktivi pa prav tako ne. Dejstvo, da je Sodišče ES že razsodilo (razlagalo omenjeno direktivo), da je enostransko in vnaprej določen pogoj s strani prodajalca – tudi prorogacija – v škodo potrošnika ničen, pa, tako trdi sodišče v Novi Gorici, sodišče ne more upoštevati, ker gre v sporu za horizontalno in ne vertikalno razmerje. Svetujte odvetniku tožnika! Sodna razlaga postane del določbe oziroma direktive. Ali bi lahko šlo za neposredni učinek? Ali so izpolnjeni pogoji? 1.in2.da; 3.vertikalnega razmerja ni. Zavarovalnica: potrošnika sta v horizontalnem razmerju – zaradi tega ne gre za neposredni učinek. Preostane nam možnost nelojalne razlage (če je v pravu EU določeno,da je prorogacija nepošten pogoj mora nacionalni sodnik to upoštevati). Lahko se sklicuje na direktivo.

Direktiva Sveta EU o harmonizaciji prava na področju zavarovalnih pogodb št. 2005/777/ES je vsebovala med drugim naslednje določilo: "Zavarovalne pogodbe ne smejo omejevati

14

odškodnine za prevoz blaga za znesek, ki bi bil nižji od 50% dejansko nastale škode. Države članice so dolžne svojo zakonodajo uskladiti s to direktivo najkasneje do 28.3.2006."Podjetje Scarpone S.A.R.L. (naročnik prevoza) trgovskega blaga je v decembru 2006 sklenilo zavarovalno pogodbo o zavarovanju izvozne pošiljke pri italijanski zavarovalnici Assicurazione Limitata SA, v zasebni lasti. Tovor je bil uničen v požaru dne 1.4.2007, zavarovalnica pa prizna le 15.000 evrov odškodnine, sklicujoč se na svoje splošne pogoje, po katerih je blago zavarovano le za 15 evrov po kg, če ni sklenjeno dodatno zavarovanje za dragoceni tovor. Zavarovalnica se tudi sklicuje na določbo italijanskega Codice Civile, po kateri je mogoče s pogodbo omejiti odškodnino na določen znesek na mersko enoto, če ta znesek ni pretirano nizek. Scarpone lahko dokaže, da tovor tehta 1000 kg, njegova dejanska vrednost pa je 200.000 evrov ter se odloči zahtevati razliko pred sodiščem.Svetujte podjetju Scarpone, S.A.R.L., kje in kako naj uveljavlja svoje pravice!Po direktivi jim pripada vsaj 100000-ali se lahko sklicujejo na direktivo?Če so izpolnjeni pogoji: 1.in2.DA; 3.vertikalnega razmerja ni. Ali je možna lojalna razlaga? Da – sodnik mora presoditi kaj je to pretirano nizek (upoštevati pravo EU in da je prenizek če je pod 50%. Če gre za horizontalni učinek in če se lahko uporabi lojalna razlaga se stranka lahko sklicuje na direktivo. Pravno popolno:iz same direktive izhaja koliko in kakšne pravice ti pripadajo.

Na sodni praksi sodišča EU pojasnite vprašanje horizontalnega učinka določb direktiv!Čeprav Sodišče EU ni priznalo neposrednega horizontalnega učinka dirketivi, z razlago, da direktive, ki so naslovljene na države članice posameznikom ne morejo nalagati obveznosti. Vendar je pustila čim širše učinke direktive. Sodišče EU je dovolilo sklicevanje na direktivo posameznkom proti delodajalcem ali drugim pravnim osebam, ki so v večinski lasti države, ali pa opravljajo javno funkcijo za državo. Prav tako pa je Sodišče dovolilo sklicevanje na direktivo v primeru kršenja človekovih pravic in to ne samo proti državi ampak tudi proti ostalim pravnim osebam.

Pojasnite pomen splošnih pravnih načel v pravu EU in njihov vpliv na neposredno učinkovitost direktiv!Načelo neposredne uporabe in neposrednega učinkovanja omogočata direktno uporabo direktive, vendar pod pogojem, da je država članica ni pravočasno inprementirala v svoj pravni red, so sodišča in državni organi držav članic zavezani k uporabi direktive.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. VI

Prost pretok blaga

Kaj je to Enoten evropski akt? V čem se notranji trg razlikuje od carinske unije oz. od monetarne unije?Enoten evropski akt- navada PES-a,ki realizira notranji trg. To počne s kvalificirano večino. Razlika carinska - monetarna unija: geografski vidik notranji trg in carinska unija je enako območje (vse države članice EU);v monetarni uniji jih je samo 17 držav; vsebinsko,ekonomsko,pravni: carinska unija je del pretoka blaga (ni carin med DČ,..), notranji

15

trg pomeni štiri ekonomske svoboščine ; v primerjavi z monetarno unijo enotna valuta,ki predstavlja usklajeno ekonomsko politiko.

Kako je Sodišče EU opredelilo dajatve z enakim učinkom carinam? V čem se ta definicija razlikuje od definicije ukrepov z enakim učinkom količinskim omejitvam?Dajatve z enakim učinkom carin: vsaka denarna dajatev ne glede na višino; namen te dajatve je nepomemben; enostransko naložena; se naloži zaradi prehoda blaga čez državno mejo; so prikrite dajatve,ki imajo drugo ime (z njimi se skušajo DČ izogniti določbam o carinski uniji in tako vseeno nekaj zaslužiti);države jih ne morejo opravičiti (so prepovedane).Ukrepi z enakim učinkom: so pravila o trgovanju DČ,ki utegnejo posredno (Cassis de dion)/ neposredno (Irish souvenirs), dejansko/potencialno ovirati promet blaga znotraj skupnosti (Dassonville formula); DČ te ukrepe lahko opravičijo (formalne pod taksativno navedenimi izjemami čl.36PDEU;materialne pa,če obstajajo ovire,ki zasledujejo višje cilje v javnem interesu – npr. varstvo potrošnikov,

Pojasnite, kako PDEU in sodna praksa Sodišča preprečujeta diskriminatorno notranjo obdavčitev blaga?PDEU:davke ureja v 110.čl.PDEU in določa:ko imamo enakovrstne domače na tuje proizvode,mora biti davek enak;ko pa gre za druge izdelke (konkurenčne) pa ne sme biti protekcionizma (tak da bi dajal zaščito domačim). Kolikor ne moremo dokazati, da sta dva proizvoda konkurenčna se čl.110 sploh ne uporablja.Sodišče EU: Prepoved neposredne diskriminacije; prepovedana je diskriminacija,ko je na slabšem le del uvoznikov;obrnjena diskriminacija ni prepovedana (Larsen);prepovedana je posredna diskriminacija – DČ so avtonomne pri določanju davkov a pri tem ne smejo diskriminirati tujega blaga.

Pojasnite razmerje med prepovedjo dajatev z enakim učinkom carinam in prepovedjo diskriminatorne notranje obdavčitve uvoženega blaga po PDEU.Dajatve z enakim učinkom:nalagajo se ob prehodu blaga čez državno mejo;namen je nepomemben; denarne dajatve;prepovedane so v celoti.Davki: nalagajo se znotraj DČ;različni nameni;denarne;niso prepovedani le diskriminatorni ne smejo biti.Oboje so tarifne omejitve v trgovini.

Zakaj je po Vašem mnenju sodba Sodišča v zadevi Cassis de Dijon (priložena) tako znamenita?Cessis de Dijon je najbolj znamenita sodba Sodišča- pravilo medsebojnega priznavanja,ki pomeni,da proizvod,ki je zakonito dan v promet v eni DČ,ima načeloma zagotovljen dostop do trga v vseh drugih DČ. Rezultat tega načela bi naj bil priznavanje standardov v drugih DČ in medsebojno zaupanje ter povečanje konkurence in raznolikosti. To načelo je možno izpodbijati po rule of reason. V tej sodbi je šlo za materialno diskriminacijske ukrepe (dejansko diskriminacijo) – oblika,velikost,teža,sestava.

Pojasnite pomen načela medsebojnega priznavanja proizvodov ter njegove omejitve!Pomen načela medsebojnega priznavanja proizvodov:proizvod,ki je zakonito dan v promet v eni DČ, ima načeloma zagotovljen dostop do/na trg vseh drugih DČ. To pravilo zahteva priznavanje standardov v drugih DČ in medsebojno zaupanje;rezultat tega pa je bilo povečanje konkurence. V primeru odklonitve vzajemnega priznavanja proizvodov,ki se

16

zakonito prodajajo v drugih DČ,je dokazno breme na uvozni DČ in ne na podjetju. Izjema je rule of reason.

Pojasnite ekonomski in pravni pomen načela vzajemnega priznavanja proizvodov ter njegove omejitve!Ekonomski pomen:omogoči prost pretok blaga,večjo izbiro za potrošnike in večjo konkurencoPravni pomen:v primeru odklonitve vzajemnega priznanja je dokazno breme na DČ

Na temelju določil PDEU in sodne prakse Sodišča EU pojasnite, ali so nacionalna pravila, ki predstavljajo ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, v posameznih primerih lahko vendarle opravičljiva.Količinske omejitve so načeloma prepovedane. 34.,35.,36.čl.Formalno diskriminacijski ukrepi se lahko opravičijo zgolj po pogodbi; materialno diskriminacijski ukrepi opravičilo po rule of reason.

Komentirajte naslednjo trditev:»odločitev Sodišča ES v primeru Keck & Mithouard (C-267/91 & C-268/91) v določenem pogledu pomeni poenostavitev pravnih pravil glede količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom, po drugi strani pa je sprožila nova vprašanja in težave.«Poenostavitev pravil v tem smislu,ker državam teh pravil ni potrebno več opravičiti,ker je to v nacionalni pristojnosti. Pravilo o načinih prodaje – kdaj,kje,kako,kdo se blago prodaja. Nove težave so pri oglaševanju. Včasih pravilo o oglaševanju lahko omejuje prost pretok blaga (zadeva Gurme).

Upoštevajoč sodno prakso Sodišča pojasnite, ali nacionalna pravila, ki omejujejo oglaševanje blaga, kršijo člen 34 PDEU, ki zagotavlja prost pretok blaga v EU.Pri oglaševanju gre načeloma za način prodaje blaga in ga DČ ni potrebno opravičiti. Zadeva MARSS (oglaševanje- oznake na proizvodu) ne gre za način prodaje blaga zato ga DČ mora opravičiti.

Grški parlament je nedavno sprejel sveženj predpisov, ki po mnenju Tomaža, slovenskega izvoznika elektronskih iger, omejuje prost pretok blaga:-ob uvozu elektronskih iger je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje za trženje; v tem primeru gre za dajatev z enakim učinkom,če je dovoljenje potrebno plačati.-na embalaži mora biti označba porekla blaga; tu gre za formalno diskriminacijo (v okviru ukrepa z enakim učinkom). Država jo lahko opraviči pod pogojem določenim v 36.čl.V tem primeru pa niso podani pogoji za opravičilo,zato tega ukrepa država ne bo mogla opravičiti.-na vseh javnih mestih, z izjemo casinojev, je prepovedano instalirati in izvajati elektronske igre. Gre za način prodaje blaga v smislu sodbe v zadevi Keck in takšno nacionalno pravilo je izključeno iz 36.čl.PDEU,torej je dovoljeno.Svetujte Tomažu, ali gre pri navedenih pravilih dejansko za kršitve pravil o prostem pretoku blaga in če je temu tako, kakšno pravno varstvo, in kje, mu je na voljo! Pravno varstvo:pred grškim sodiščem. Člen 34 ima neposredni vertikalni učinek. Tomaž se bo skliceval na ta člen in zadevo Dassonville.

Neko slovensko podjetje, ki uvaža italijanske sire, meni, da mu zaradi te reklamne akcije slovenskega podjetja Ihan nastaja škoda (reklamna akcija traja že nekaj mesecev). Medtem

17

ko se gornji slogan reklame vsak dan spreminja, pa je spodnji (kupujte slovensko) vedno enak. Takšne reklame vsak dan objavlja osrednji slovenski časnik DELO.Uvoznik italijanskih sirov ugotavlja, da se v posledici reklame bolje prodajajo slovenski siri. Posledično ima težave s poslovanjem.Svetujte mu:-kakšne pravice lahko uveljavlja po pravu ES;Italijanski uvoznik se sklicuje na čl.34 (vertikalni neposredi učinek)proti DČ,ker ni podvzela ustreznih ukrepov za preprečitev ogrožanja prostega pretoka s strani posameznikov-proti komu; proti DČ-kje;pred nacionalnim sodiščem-po kakšnih pravilih se bi spor/postopek reševal? Gre za ukrepe z enakim učinkom – Dassonville formula. Gre za formalno diskriminacijo,ki je opravičljiva le pod taksativno navedenimi razlogi iz čl.34PDEU. V tem primeru ga DČ ne bo mogla opravičiti.

Slovenski mediji so pred meseci poročali, da slovenske kamione na Madžarskem izsiljujejo za gotovinsko plačilo. Vozniki slovenskih kamionov so ob tem napovedali, da v kolikor se to ravnanje ne bo kmalu odpravilo, bodo za madžarske tovornjake zaprli slovenske meje. Pojasnite, ali bi v primeru, če bi do takšnega zaprtja s strani voznikov kamionov dejansko prišlo, vozniki madžarskih kamionov lahko uveljavljali kakšno pravno varstvo po pravu EU in če da, kje!Šlo bi za ukrep z enakim učinkom. Če DČ ne bi ustrezno ukrepala za preprečitev ogrožanja prostega pretoka s strani posameznikov,bi se Madžarska lahko obrnila na Komisijo,ki bi vložila tožbo proti Sloveniji.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj se je nedavno zavzel za to, da bi morali pozvati slovenske potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke. Pri tem je menil, da bi država morala sprejeti pravilo, da imajo trgovine ločene police za slovensko in uvoženo mleko. Takšne ukrepe po njegovem mnenju opravičuje obstoječa gospodarska kriza, ki ogroža slovenske kmete in podeželje.Ocenite, ali bi bili takšni ukrepi skladni s pravom EU!Takšni ukrepi ne bi bili skladni s pravom EU,saj bi šlo za formalno diskriminacijo proizvodov (tujih). Slovenija je ne bi mogla opravičiti po nobenem razlogu iz 34.čl.

Na Nizozemskem so t. i. ‘coffee shops’ restavracije s hitro hrano, katerih glavna dejavnost se v praksi nanaša na prodajo mehkih drog iz kanabisa, kakršna sta marihuana in hašiš. Posest mehkih drog za osebno rabo ne predstavlja kaznivega dejanja, enako velja za njihovo prodajo v coffee shops, v kolikor posamezni coffee shop ne proda več kot 5g kanabisa osebi na dan ter da njihove zaloge ne presegajo 500g. Kot odziv na vse večji dotok turistov z izključnim namenom nakupa kanabisa je občina Maastricht vstop v coffee shops omejila zgolj na prebivalce Nizozemske.G. Josemans v Maastrichtu upravlja coffee shop, ki prodaja mehke droge, brezalkoholne pijače in hrano. V dveh policijskih kontrolah so v coffee shopu odkrili državljane drugih držav članic EU. Župan Maastrichta se je posledično odločil začasno zapreti zadevni coffee shop. Svetujte gospodu Josemansu, ali mu pravo EU lahko pomaga v njegovih prizadevanjih, da se coffee shop ponovno odpre. V kolikor je temu tako, mu svetujte tudi, kje bi se spor reševal.Za katero svoboščino gre:prost pretok blaga hrano,pijačo in droge. Sodišče EU pravi,da droge niso blago za namene prostega pretoka – zato ne veljajo pravila o prostem pretoku blaga,ker

18

so specifičen predmet mednarodne ureditve. Droge niso dovoljene,izjeme so v nacionalni pristojnosti in sodišče EU sem ne posega. Nizozemska omejena zgolj z mednarodno ureditvijo (zavezano z mednarodnimi dokumenti).Gre za izjemo javnega red in to je sodišče potrdilo za sorazmerno; gospodu josemansu ni moglo pomagati.

Italija je sprejela zakonodajo, ki dovoljuje prodajo pijač samo tistih podjetij, ki imajo vzpostavljen sistem povratnega pobiranja steklenic, s čimer želi država zagotoviti varovanje okolja. Slovensko podjetje Mineral d.o.o. se obrne na Vas in pove, da imajo kot uvozno podjetje težave z organizacijo tovrstnega sistema pobiranja steklenic na italijanskem trgu in Vas prosi za nasvet. Svetujte mu o naslednjem:- ali je italijanska zakonodaja skladna z relevantnim materialnim pravom EU;materialna diskriminacija bolj prizadane uvoznike – opraviči se z rule of reason.Italija mora imeti legitimen cilj (npr.varstvo okolja) Ali je ta zahteva sorazmerna – Da takšna zadeva bi šla skozi. - kje bi lahko podjetje Mineral d.o.o. uveljavljalo sodno varstvo.pred italijanskim sodiščem – nacionalnim sodiščem,toda verjetno ne bo uspešno ker se bo Italija sklicevala na varstvo okolja.

Herba, italijansko podjetje, uvaža rastlinska zdravila v Veliko Britanijo in jih prodaja v samopostrežnih in makrobiotičnih trgovinah. Britanski minister za javno zdravje je izdal uredbo, da se morajo v bodoče rastlinska zdravila prodajati samo v lekarnah. Podjetje Herba je zaskrbljeno zaradi možnih negativnih posledic te uredbe na njen posel in vas sprašuje za nasvet glede soglasnosti tega zakonskega predpisa s pravom EU.Gre za način prodaje blaga v smislu sodbe v zadevi Keck in takšno nacionalno pravilo je izključeno iz 34.čl.,torej je dovoljeno.

Podjetje Lightning Rod Ltd s sedežem v Veliki Britaniji vse od leta 2004 poskuša prodajati strelovode v Republiki Sloveniji, vendar neuspešno. Med strankami sicer interes po nakupu teh strelovodov obstaja, vendar pristojni organi RS ne dovolijo uporabe le-teh na zgradbah v RS. Razlog temu je, da zadevni strelovodi ne ustrezajo uradnemu slovenskemu standardu za strelovode. Podjetje Lightning Rod Ltd izkazuje, da so njihovi strelovodi usklajeni z britanskimi standardi.Svetujte podjetju, ali mu pravo EU lahko kaj pomaga v nastali situaciji! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanjo odločilo?Gre za ukrep z enakim učinkom in sicer je materialno diskriminatoren. Sodišče EU – načelo medsebojnega priznavanja – rezultat:priznavanje standardov v drugih DČ in medsebojno zaupanje. DČ lahko opraviči po rule of reason,a v tem primeru ne bo uspešna.Sodno varstvo v Sloveniji.

Spodnji dom nemškega parlamenta, Bundestag, je v petek z veliko večino sprejel zakon, ki mlajšim od 18 let zaradi nevarnosti kožnega raka prepoveduje obisk solarija. Po podatkih nemške dermatološke zveze (ADP) v Nemčiji solarij redno – vsaj enkrat mesečno – obiskujejo kar štirje milijoni mladoletnikov, nekateri stari celo samo deset let. »Če ljudje, mlajši od 35 let, redno uporabljajo solarije, se možnost, da bodo na neki točki v življenju zboleli za malignim melanomom, tretjo najbolj smrtonosno vrsto raka, povečajo za 75 odstotkov«, je povedal profesor Eckhard Breitbart z ADP. (Dnevnik, 20.6.2009)

19

Royal Philips Electronics je podjetje s sedežem na Nizozemskem, ki med drugim prodaja tudi različne solarije (za celo telo, za obraz, za dekolte itd.). Zaradi odločitve Bundestaga je zaskrbljeno, da jim bo na nemškem trgu znatno upadla prodaja solarijev. Svetujte podjetju, ali jim lahko pravo ES kaj pomaga pri izpodbijanju odločitve Budestaga in kje naj v takšnem primeru zahteva pravno varstvo!Gre za svoboščino prost pretok blaga. Gre za »način uporabe blaga« v smislu sodbe Keck,ki je izključen iz 34.čl. in zato dovoljen.

Irska je z zakonom iz leta 2003 prepovedala vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov, tako po radiu in televiziji, kot tudi v časopisih in publikacijah, ki so namenjene trgovini na debelo. Ste pravnik v podjetju Cigarilos d.d., ki je na trg uvedlo novo vrsto tobačnih izdelkov. Zaradi irske zakonodaje, katere domnevni cilj je zaščita zdravja ljudi, imate velike težave pri plasiranju proizvodov na trg te države. Svetujte podjetju, ali jim lahko morda pravo EU pomaga pri dostopu na trg Irske!To je ukrep z enakim učinkom,a se bo Irska sklicevala na načine prodaje blaga. Pogoj:zakonit cilj, sorazmernost (načelo sorazmernosti). Čisti Gourme International. S tem se ne biti omejen dostop na trg. Opravičilo:javno zdravje – to da pretirano opravičilo.Prepoved je pretirana in nesorazmerna.Gre za način prodaje blaga,ki ga DČ načeloma ne rabi opravičit. Dejanska diskriminacija-ovira dostop na trg. Pogoji iz Kecka niso izpolnjeni – nov izdelek,ki ga ljudje ne poznajo.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. VII

Svobodno gibanje delavcev in državljanstvo EU

Ali je glede na sodobno sodno prakso obstoj diskriminacije nujen za prepoved nacionalne zakonodaje, ki krši člen 45 PDEU?Diskriminacija:različno obravnavanje ali enako obravnavanje različnih. Zadeva Bosmann – oviran dostop na trg delovne sile drug države,brez diskriminacije. Odgovor:Ne,diskriminacija ni več pogoj, dovolj je že če ukrep ovira dostop na trg delovne sile.

Preberite sodbo Sodišča EU v zadevi Hartman (priložena). Kaj je bil razlog, da je zadeva prišla pred Sodišče EU? Katera temeljna pravna pravila je slednje oblikovalo?Zadeva Hartman :sodba veliki senat 13sodnikov – pomembna pravna vprašanja.Obmejni delavci,ki živijo v eni državi,delajo pa v drugi državi. Nemčija krši 16/12 ker ji ne prizna ugodnosti.

S sklicevanjem na zakonodajo in sodno prakso EU pojasnite, ali se lahko na območju EU gibljejo tudi ekonomsko neaktivne osebe!Direktiva 2004/38 v čl.24 določa,da država gostiteljica ekonomsko neaktivnim osebam ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči,niti ni dolžna, pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivališča dodeliti pomoči za vzdrževanje v času študija,vključno s poklicnim usposabljanjem,ki obsega študijske pomoči ali študijska posojila. Primer GrzelczykSodišče EU:pomoč študentom,ki zakonito bivajo v DČ sodi v okvir PDEU. Še vedno je upravičena zahteva DČ,da taki stroški ne postanejo nesorazmerno breme za DČ gostiteljico zato je zakonito,če DČ pomoč zagotovijo le tistim študentom,ki so izkazali določeno stopnjo integracije v družbo DČ gostiteljice.

20

Lahko se gibljejo ekonomsko neaktivne osebe (upokojenci,študentje,turisti). Pravna podlaga za njihovo gibanje je evropsko državljanstvo,ki ga je uvedla Machritska pogodba. Pravice evropskih državljanov:prosto gibanje toda ne sme biti v ekonomsko breme države gostiteljice(imeti zdravstveno zavarovanje in zadostna finančna sredstva). Formalni pogoj: do 3 mesecev bivanja ni potrebna prijava bivanja,pogoj le osebni dokument. Po treh mesecih lahko države zahtevajo,da se registriraš(v smislu prijave začasnega bivanja). Po šestih mesecih lahko država zahteva izkaz finančnih sredstev in zdravstveno zavarovanje. Po petih letih ti pripada stalno prebivališče v državi gostiteljici. Podelitev državljanstva spada pod nacionalne kriterije(niso poenoteni pogoji).Politične pravice:pravica voliti in biti voljen v evropski parlament,lokalne volitve.

Pojasnite, ali je mogoče državljanu druge države članice EU zavrniti vstop v Republiko Slovenijo oziroma ga prositi, da državo zapusti!Je možno. Je ovira za svobodno gibanje (formalna diskriminacija). Našega državljana ni mogoče nikoli izgnati ali mu preprečiti vstop. Neposredno diskriminacijo se opravičuje po PDEU. Izjeme kdaj se jih lahko diskriminira?javni red, javne službe (za določene poklice se lahko zahteva pogoj državljanstva za dostop do poklica - npr.za sodnika.),javno zdravje (okužene osebe),javna varnost. Načelo sorazmernosti zahteva,da se izžene osebo,ko obstaja resna grožnja za javni red. EU državljani imajo po pogodbi pravico do svobodnega gibanja med DČ pod pogoji,da imajo zadostna finančna sredstva, zdravstveno zavarovanje. Na podlagi Schengenskega sporazuma so meje med DČ odpravljene,zato je bolj okrepljen zunanji nadzor. Upravičenja omejitev svobode - javni red, javna varnost. Ti ukrepi državi omogočijo,da se rešijo oseb,ki so nevarne. Osebo se lahko izžene,če predstavlja resno grožnjo in osebno predstavlja resno grožnjo. Vpliv predkaznovanosti ni razlog za avtomatičen izgon,je pa oteževalna okoliščina. Sankcija mora biti sorazmerna kazni in presoditi se mora integracijo osebe.

Pojasnite, ali so delavci iz drugih držav članic upravičeni neomejeno dostopati do izobraževanja v državah gostiteljicah!Ne ni upravičen do štipendije,če se vpiše na neko izobraževanje,ki ni v zvezi z njegovo zaposlitvijo, obstajati mora vez z delom. Največ pravic v zvezi z izobraževanjem imajo otroci delavcev.

Pojasnite pravice študentov v zvezi s svobodo gibanja znotraj EU!Študenti in njihove pravice:gibljejo se na podlagi evropskega državljanstva, ker so ekonomsko neaktivni (imeti zdravstveno zavarovanje in zadostna finančna sredstva).V sodni praksi EU priznali dodatne pravice npr. upravičeni do minimalne socialne pomoči. Niso upravičeni do štipendij. Več pravic imajo študenti,ki študirajo preko mreže ERAZMUS.

V čem je ratio pridržanja javnih služb domačim državljanom in pod katerimi pogoji je to dovoljeno?Javne službe so izjema,ki se ozko razlaga in ne zajema vseh javnih služb. Sodišče EU je reklo,da velja funkcionalni pristop (bistveno je kaj delaš). Državljanstvo je pogoj za tiste službe,ki zahtevajo lojalnost države in pomenijo izvrševanje lastnih pooblastil (kjer ima posameznik posebna pooblastila).

21

Lojalnost do države, ker se domneva da so lahko samo domači državljani lojalni do domače države. Npr.sodnik,vojska,policija..Pogoji:z zakonom opredeljeni poklic, poklic,ki izvršuje javno oblast – sem sodijo tudi uradniki in funkcionarji.

Ali drži naslednja trditev:»Pravo EU držav članic ne omejuje pri uporabi kaznovalne sankcije izgona tujca iz države, saj je kazensko pravo v domeni tretjega stebra EU«?NE DRŽI. Pogoji za izgon se presojajo v vsakem primeru posebej:predstavlja resno grožnjo;upošteva se dolžina bivanja,starost,zdravje,družinska,ekonomska integracija;presoja se sorazmernost;formalno obvestilo,pravica do obrambe,pravna sredstva,…

Kako povratništvo vpliva na izvajanje ukrepov držav članic na temelju javnega reda in varnosti?Ni avtomatični razlog za izgon – povratništvo. Povratništvo je oteževalna okoliščina; postopek se izvede ponovn.

Pojasnite pravice, ki jih državljanom držav članic EU podeljuje institut evropskega državljanstva. Pri tem upoštevajte tudi povzetka sodb Sodišča EU v zadevah Bidar in Chen (priložena).Pravice,ki jih podeli EU državljanstvo: svoboda gibanja;politične pravice (v DČ gostiteljici voliti na lokalnih volitvah in volitvah v EP;diplomatska in konzularna zaščita;peticija EP in pritožba na ombutsmana.

Pojasnite razmerje med določili glede evropskega državljanstva in svobodnega gibanja delavcev!EU državljanstva:prosto gibanje in prebivanje na ozemlju DČ;voliti in biti voljen v EP in območne volitve;na ozemlju 3držav – do zaščite diplomatskih in konzularnih organov naslavljati peticije na EP.Svoboda gibanja delavcev:prosto gibanje delavcev;bivati v DČ zaradi zaposlitve;ostati na ozemlju DČ po prenehanju zaposlitve.V obeh primerih ima oseba pravico do svobodnega gibanja. Za delavca je bolje,da se giblje kot delavec EU drž.,ker imajo EU drž. Pogojeno pravico do gibanja. V drugo DČ lahko gredo le, če imajo zadostna finančna sredstva in zdravstveno zavarovanje. Gleda se na to,da državljani niso breme države gostiteljice. V EU svoboda gibanja revežev ne obstaja. Politične pravice EU drž. Lahko koristijo politično aktivne in neaktivne osebe.

Ali imajo državljani tretjih držav kakšne pravice po pravu EU?Tretje osebe nimajo pravice do svobodnega gibanja po EU. DČ so avtonomne pri določanju kdo lahko pride k njim,komu bodo dale delovno dovoljenje,…Predvsem je okrepljen nadzor pri vstopu teh oseb na ozemlje EU,na zunanjih mejah. V EU velja načelo prednostne obravnave domačin državljanov in državljanov EU. Za te osebe se uporabljajo določbe Listine o temeljnih pravicah.

Marcus, avstrijski državljan, je diplomirani biolog, ki se je preselil v Španijo. Tam se je prijavil za službo pri španskem ministrstvu za okolje. Upal je, da se bo lahko pridružil njihovi ekipi na projektu, ki ocenjuje vpliv nedavnega razlitja nafte ob španski obali na življenje v morju na prizadetem območju. Vendar je bila njegova vloga neuspešna iz razloga, ker naj bi bili samo

22

španski državljani upravičeni sodelovati na tem projektu. Svetujte mu o morebitnih pravicah, ki zanj izhajajo iz prava EU!Gre za svoboščino prosto gibanje oseb. Gre tudi za formalno diskriminacijo na temelju državljanstva (18.čl.PDEU) – 45.čl.PDEU. Ali je M.delavec v smislu sod.EU?opravlja ekonomsko storitev,pod nadzorom delodajalca,plačilo. Uporabim čl.45PDEU. Formalna diskriminacija se lahko opraviči le po pogojih:javna javnost,javni red,javna.. V tem primeru je Španija ne bo mogla opravičit,ker projekt ne predstavlja javne službe. Na ta čl.se sklicuje pred nacionalnim sodiščem.

Tine je Slovenec, ki je s pomočjo štipendije Republike Slovenije opravljal študij ekonomije na Univerzi v Leuvenu, v Belgiji. Po diplomi se je vrnil v Slovenijo in iskal zaposlitev, ki je dlje časa ni našel. Štipenditor mu zaposlitve ni nudil. Po devetih mesecih iskanja zaposlitve v Sloveniji je s strani podjetja iz Nemčije dobil ponudbo za zaposlitev, ki jo je sprejel in pričel delati v Nemčiji. Slovenski štipenditor sedaj z odločbo od njega zahteva, da vrne prejeto štipendijo, saj meni, da je s tem kršil pogodbo o štipendiranju, po kateri bi moral vsaj eno leto iskati zaposlitev v Sloveniji, šele nato bi bil prost obveznosti do Republike Slovenije. Svetujte Tinetu, ali mu pravo EU lahko kako pomaga pri tem, da mu ne bi bilo potrebno vrniti prejete štipendije. Obrazložite! Gre za ukrep Slovenije,ki je sicer nediskriminatoren,a omejuje dostop delavca na trg delovne sile – to pa je prepovedano (Bosman)Če v pritožbi ne bo uspel,naj vloži tožbo.

Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), Ur.l. RS, št. 126/2003 1 je v 20. členu določal naslednje: »Oseba, ki pri imetniku licence neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje:-da opravi program strokovnega izobraževanja;-da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica;-da ni zadržkov javnega reda;-da je državljan Republike Slovenije;-da ima splošno zdravstveno zmožnost;-da aktivno obvlada slovenski jezik.«Laszlo je madžarski državljan in se je 1. maja 2004 prijavil na razpisano delovno mesto varnostnika pri slovenski družbi za varovanje. Zaradi neizpolnjevanja pogojev državljanstva Republike Slovenije in znanja slovenskega jezika je bila njegova vloga zavrnjena. Prosi Vas, da ocenite skladnost navedenih pogojev slovenske zakonodaje s pravom EU.Gre za svobodno gibanje delavcev,ki jo zagotavlja 43.čl.PDEU. V danem primeru gre za neposredno diskriminacijo,ki se lahko opraviči zgolj po pogodbi. (Izjeme javna varnost,javni red, edina možna opravičitev je javna javna služba).Toda varnostnica ni javna služba. Sodišče EU pravi,da zasebni varnostnik ni javna služba. Slovenija je morala odpraviti pogoj državljanstva – sedaj novo državljanstvo EU.

1 Spremenjen in dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A), Ur. l. RS 102/2007.

23

Kaj pa jezik?posredna diskriminacija – ovira;opravičilo:gledat po rule of reason. Ali mora varnostnik za varovanje obvladati slovenski jezik? Z vidika varstva strank bi to lahko bilo opravičljivo,toda treba je upoštevati sporazmernost.

Zakon o orožju (Uradni list RS, št. 23/2005, 85/2009) ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda (1. člen). Zakon pri tem pogojuje prenos orožja iz drugih držav članic EU s posestjo posebnega dovoljenja, ki ga pridobijo pri pristojnih organih teh držav članic. Peter je avstrijski državljan. Je lovec in športni strelec na tarčo. V okviru športnih tekmovanj in na dopust večkrat prihaja v Slovenijo, zaradi česar ga ovira zgornja zakonodaja o prenosu orožja, saj mu prenos orožja onemogoča ali otežuje. Svetujte mu, ali je zahteva po posebnem dovoljenju za orožje skladna s svoboščinama prostega pretoka blaga in svobodnega gibanja oseb v EU! V kolikor bi se odločil za sodno varstvo, mu tudi svetujte, kje naj ga uveljavlja!Pretok blaga;Ali obstaja ovira -da čl.34PDEU neposredna diskriminacija;Opravičilo – ČL.36.PDEU

Mario, italijanski državljan, se je preselil v Francijo s svojo partnerko, Lucijo, slovensko državljanko in njunima dvema otrokoma, ki imata prav tako italijansko državljanstvo. V Franciji si Mario pridobi delo kot prevajalec za dva dni v tednu na francoskem ministrstvu za obrambo, Lucija pa doma varuje otroka. Po nekaj mesecih življenja v Franciji Mari zapusti Lucijo in otroka. Po tem dogodku francoske oblasti Lucijo obvestijo, da nima pravice bivanja v državi in mora v enem tednu z otrokoma zapustiti Francijo. Mario je s strani ministrstva obveščen, da več ne sme delati pri njih, saj kot nefrancoski državljan predstavlja grožnjo za nacionalno varnost. Svetujte Mariu, Luciji in otrokoma o njihovih pravicah po pravu EU v nastalih situacijah!Ne gre za javno varnost,kvečjemu bi šlo za javno službo. Ali gre pri njem za javno službo?Lahko bi šlo – govora je o ministrstvu za obrambo. Ne morejo reči,da predstavlja državljanstvo grožnjo za varnost. Mora se sklicevati na 45.člPDEU.Ali mora Lucija zapustiti državo Francijo? Izhaja iz pravic otrok,ki so državljani in lahko ostanejo v Franciji. Lucija lahko ostane v Franciji zaradi otrok. (Lucija je itak evropska državljanka). Otroka imata pravico bivanja,ker je oče delavec.

Rudi, italijanski državljan, se je preselil v Francijo. Tam na podzemni železnici berači denar, poleg tega pa je uveljavljal socialno podporo za povišanje svojih prihodkov. Francoske oblasti ga aretirajo in obtožijo prosjačenja, kar predstavlja prekršek. Francoska policija je pri tem ugotovila, da je bil Rudi že kot študentski vodja obtožen manjšega prekrška, povezanega s kršenjem javnega reda.Francoske oblasti so mu zavrnile prošnjo za pridobitev socialne pomoči ter mu izročile odredbo o takojšnjem izgonu iz Francije. To utemeljujejo z argumentom, da nima pravice do socialno-varstvenih prejemkov v Franciji ter da je izgon nujen zaradi zaščite javnega reda, saj prosjačenje predstavlja prekršek. Njegova prisotnost v Franciji je tudi obravnavana kot grožnja javni varnosti, saj je enkrat že bil obtožen kot nevaren radikalec.Svetujte Rudiju o njegovih pravicah po pravu EU v nastali situaciji!Prošnjo za socialno pomoč – ni upravičen,ker se giblje kot ekonomsko neaktiven. Evropski državljani ne smejo biti breme države gostiteljice. Izgon mora biti sorazmeren.

24

Plavalna zveza Republike Slovenije v svojem pravilniku naziv »Državni prvak Slovenije« pridržuje državljanom Republike Slovenije. Plavalci drugih nacionalnosti sicer smejo tekmovati na slovenskem državnem tekmovanju, vendar pa jim ne more biti podeljen omenjeni naziv.Istok je državljan Bolgarije in bi se želel udeležiti slovenskega državnega tekmovanja v plavanju, saj njegovi rezultati presegajo dosežke slovenskih tekmovalcev, vendar ga od tega odvrača pravilo, da ne more postati državni prvak in s tem tudi dobiti predvidene denarne nagrade. Sklicujoč se na pravna pravila iz zakonodaje in sodne prakse EU ocenite skladnost omenjenega pravila s pravom EU. Pojasnite tudi, kam bi se moral Istok obrniti, v kolikor bi se odločil izpodbijati sporno omejitev.Ali je to omejitev svobode gibanja?da (lahko);ovira neposredna diskriminacija,ker je lahko samo Slov. državni prvak;Opravičilo-v PDEU ni nobene izjeme,mogoče reši samo javni red (edina možna opredelitev ovire)

Pojasnite pravice, ki jih imajo otroci delavcev v zvezi z izobraževanjem v drugih državah članicah EU!Otroku delavca se zagotavlja najširša pravica do izboraževanja na podlagi člen 12. Uredba 1612/68

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. VIII

Prost pretok storitev in svoboda ustanavljanja

Pojasnite kriterije, ki jih je Sodišče EU razvilo za razlikovanje med svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja. Pojasnite tudi, zakaj je potrebno razlikovati med svoboščinama (pravne posledice razlikovanja).Storitve:večina aktivnosti poteka po pravilih domače države (ni potrebno priznati poklicne kvalifikacije,ne morejo zahtevati,da se v drugi DČ registriram v imenik,plačam članarino);velja načelo domače države.Ustanovite:preselitev na ozemlje DČ (gostiteljice),se tam integrira z namenom trajno opravljati dejavnost;velja načelo države gostiteljice.

Pojasnite pomen odločbe Sodišča EU, v zadevi Gebbard (C-55/94) za opravljanje pravniškega poklica v EU!Iz odločitve sodišča je rzabrati, da vzpostavitev infrastrukture v drugi državi članici EU, še ne pomeni da ne gre za prost pretok storitev. Kljub temu pa je Sodba določila da je dopustno uporabljati omejevalne ukrepe za določene poklice, vendar te ukrepi ne smejo biti:

- Diskriminatorne narave,- Utemeljeni morajo biti z obveznimi zahtevami javnega intreesa,- Primerni morjao biti za doseganje željenega cilja, - Nesmejo presegati mere, ki je potrebna za doseganje njihovega cilja.

Opišite pojavne oblike, ki jih zajema svoboda pretoka storitev!Pojavne oblike pretoka storitev: izvajalec storitve gre v drugo državo; prejemnik storitve pride v »našo« državo (npr.turist v Ptujske toplice);ponudnik in prejemnik potujejo v drugo državo (npr. avtobus pelje turiste v Pariz);nihče ne potuje,sama storitev prehaja čez mejo.

25

Vprašanje položaja zdravstvenih storitev v pravu EU predstavlja enega najtežavnejših vprašanj na področju prostega pretoka storitev. Upoštevajoč, da večino zdravstvenih storitev plačajo zavarovalnice in ne sami bolniki, menite, da je izpolnjen pogoj 'ekonomske storitve' iz člena 57 PDEU? Zakaj po vašem mnenju navkljub načelni izgrajenosti notranjega trga EU bolniki ne morejo svobodno izbirati zdravstvenih ustanov, ki bi po njihovem mnenju najbolje poskrbele za njihovo zdravje?Če gre za ekonomske storitve – pretok kapitala. Je izpolnjen pogoj,gre za ekonomske storitve le način plačila je drugačen z razpršitvijo tveganja.

Peter je slovenski državljan; je samostojni podjetnik s sedežem v Mariboru. Njegovo podjetje se ukvarja s pleskarskimi storitvami in ima ambicije po prevzemu določenih pleskarskih poslov preko meje v Avstriji. Pri tem ga ovira dejstvo, da se mora za to registrirati pri avstrijski obrtni zbornici, plačati letno članarino in doseči priznanje poklicnih kvalifikacij. Svetujte mu, ali so navedene zahteve avstrijske obrtne zbornice skladne s pravom EU! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanj odločil?Svoboščina – opravljanje storitev;pri storitvah velja načelo domače države – Avstrija jih ne more opravičiti,rule of reason (ukrep je nediskriminatoren;sorazmeren;cilj splošni interes;primeren cilj); sodno varstvo uveljavlja v Avstriji. Ni opravičila – ni sorazmernosti.

Christian je državljan Republike Avstrije, ki v Avstriji izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv odvetnika. Osem let je poročen s slovensko državljanko in odlično govori slovensko. Ker z ženo razmišljata o preselitvi v Slovenijo, se je pozanimal glede možnosti, da bi v Sloveniji opravljal notarski poklic. Pri Notarski zbornici je izvedel, da to zaradi njegovega državljanstva ne bo mogoče.Svetujte Christianu, ali bi s sklicevanjem na pravo EU lahko dosegel imenovanje za notarja v R Sloveniji! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanj odločil?Notarji so sporna kategorija. Gre za samozaposlenega. Ti imajo dve možnosti. Tu gre za ustanovitev. Slovenija ga ovira, formalna diskriminacija. Brez državljanstva ne more to postati,opravičeno le po pogodbi – izjema javna oblast (določene službe so samo za državljane RS). Sodno varstvo bi lahko uveljavil v RS – postavitev predhodnega vprašanja – vsebinski pomen javne oblasti.

Gospa Auer je diplomirala na Pravni fakulteti v Gradcu, opravila državni pravniški izpit in druge potrebne izpite ter bila registrirana pri Anwaltskammer v Gradcu za opravljanje odvetniškega poklica. V zadnjih štirih letih z možem in dvema otrokoma prebiva v Sloveniji. Tudi njen prihodek je v celoti obdavčen v Sloveniji.

Gospa Auer je že pred obdobjem zadnjih štirih let občasno opravljala svoj poklic v Sloveniji. Pred letom dni pa je v Mariboru odprla svojo pisarno, v kateri sodeluje s slovenskimi odvetniki in odvetniškimi kandidati, kar ga. Auer pojasnjuje s tem, da jih je najela za občasno zastopanje njenih slovenskih klientov pred slovenskimi sodišči.Skupina mariborskih odvetnikov se je pritožila na Odvetniško zbornico Slovenije s kritiko, da je gospa Auer pred slovenskimi sodišči začela uporabljati slovenski naziv »Odvetnica« in da svojo pisarno imenuje »Odvetnica Auer«. Odvetniška zbornica je zoper njo sprožila disciplinski postopek in ji izdala odločbo o prepovedi nadaljnjega opravljanja dejavnosti. Svetujte gospe Auer o njenih morebitnih pravicah iz prava EU!

26

Gre za svobodno ustanavljanja-dokazati bi mogla,da opravlja samo storitve. Ustanovitev je samo vsebinski koncept. Po kriteriju se šteje za utstanovljeno – izpolnjevati formalne pogoje. Slovenija lahko opraviči,če ni seznanjena s slovenskim pravom.Odvetniško zbornico bi lahko prosila,da ji priznajo naziv.Na integracijo kaže celoten prihodek iz Slovenije,ima tukaj kandidate. Slovenske zahteve se sorazmerne.Je v kršitvi,velja za ustanovljeno. Po Gephardu.

Slovenija je bila s strani Komisije EU opozorjena, da pogoj slovenskega državljanstva za imenovanje notarjev ni skladen s pravom EU. Diskutirajte o argumentih Slovenije in Komisije na to temo! Ob tem preberite priložen povzetek sklepnih predlogov generalnega pravobranilca.Pri notarjih je težava,da imajo nekatera pooblastila kot javno oblast,toda to še ne pomeni,da je celoten poklic.

Pojasnite pravila EU, ki pravnikom omogočajo opravljanje svojih storitev oz. poklica v drugih državah članicah EU!Imamo dve direktivi (78,98). Določajo,da lahko prosto opravljajo ;opravljanje na trajni osnovi,imenik odvetnikov. Zahtevajo lahko,da nekaj časa opravljajo domači naziv. Pravniki sodijo v splošen sistem poklicnih kvalifikacij-priznavanje diplom kolikor je študij trajal vsaj 3leta; na prošnjo organ določi dodatne ukrepe.

Hoteli 'Imperial', d.o.o. je podjetje, ki trguje prvenstveno na slovenskem trgu. Ponuja hotelske storitve. Na internetu zasledi, da Ministrstvo za gospodarstvo Češke republike izvaja reklamno akcijo: ODKRIJTE ČEŠKE VREDNOTE – PREŽIVITE LETOS DOPUST DOMA. Hoteli Imperial menijo, da bi to lahko negativno vplivalo na njihovo poslovanje poleti 2009. Kakšne so njihove morebitne pravice po pravu EU, kje in proti komu jih lahko uveljavljajo?Gre za omejitev prostega opravljanja storitev. Formalna diskriminacija – opravičilo po pogodbi – ne.Turizem je dopustno promovirati. Ta reklamna akcija je ovira. Ali imamo čezmejni element?da. Gre za pretok storitev. Upravičili bi lahko z ekonomskimi razlogi,ki pa jih sodišče ne upošteva.

Ernst Engelmann je nemški državljan, ki je v Sloveniji upravljal z dvema ustanovama za igranje na srečo, ne da bi predhodno pridobil koncesijo s strani slovenskih oblasti, zaradi česar je bil pred slovenskim sodiščem obsojen na plačilo denarne kazni. Razmišlja o pritožbi zoper to odločitev. Na podlagi priloženega gradiva mu svetujte, ali mu pravo EU lahko kaj pomaga pri tem!V Sloveniji je pri igrah na srečo – klasične lahko imata le dva ponudnika. Posebne pa lahko ima omejeno število. Internetne lahko imajo tisti,ki imajo koncesijo za klasične igre. Država mora iti skozi rule of reason. Pogoj sedeža ne more biti,tudi ne delniška družba – sodišče ne najde razloga za to. Ustanovljene morajo biti v Sloveniji.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. IX

Varstvo človekovih pravic v EU in konflikt med notranjim trgom in človekovimi pravicami

27

Pojasnite razliko med EU in Svetom Evrope! Ali je EU članica Sveta Evrope?Gre za dve mednarodni organizaciji – ločeni med seboj. Svet Evrope s ciljem varovati človekove pravice. Svet EU ima več članov,ker je odprt za članstvo. Članstvo Svet EU je pogoj za članstvo EU (27članic).Član Sveta EU postaneš z ratifikacijo EKČP (47članic). Svet EU - ministri Evropsko sodišče za človekove pravice.Temeljno pravo EU – pogodbi,načela,Listina o temeljnih pravicah. Temeljno Svet EU – EKČP s protokoli. Sedež EU jih je več, a najbolj Bruselj in Strassbourg.Lizbonska pogodba daje temelje,da bi EU postala članica Sveta EU.

Kaj je Listina EU o temeljnih pravicah? Kakšna je njena vsebina in pravni status? Pojasnite razmerje med Listino in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in poglavjem Ustave RS o varstvu človekovih pravic!Za institucije EU;za DČ pa samo,ko izvajajo naloge EU. Velika Britanija je največja nasprotnica EKČP – so podpisali,niso pa je uporabljali do leta 2000,ker so mislili,da imajo to področje bolje urejeno. Češka je tudi nasprotovala (čl.17), pa tudi Poljska.

Pojasnite razliko in razmerja med Sodiščem EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice!Sodišče EU (PDU,PDEU) je institucija EU;ESČP (EKČP) pa Sveta Evrope. Razmerja:Sodišče EU sledi sodni praksi ESČP. Že z Amsterdamsko pogodbo EU spoštuje EKČP. Formalnega razmerja pa ni. Sodišče EU ne rabi slediti sodni praksi ESČP. Ko bo EU članica Sveta EU pa bo.

EU že dolgo ni več samo ekonomska integracija. Pojasnite, kako EU uresničuje svojo zavezo po spoštovanju človekovih pravic!Zgodovina:EGS-zaveza,da spoštuje človekove pravice-to so uresničevali od primera do primera. Kot EU mora sodelovati tudi na tem področju,ne samo pri ekonomiji. Sodišče je izdalo mnenje,da EU ne more »pristopiti«k EKČP,zato se je začela pripravljati Listina o temeljnih človekovih pravicah, naprej pa je šla le Pogodba iz Nice,listina pa ne zaradi nasprotovanja Velike Britanije. Amsterdamska pogodba v čl.6.PEU določa EU spoštuje človekove pravice kot splošna pravna načela. Brez da bi bila EU članica Sveta,se je enostransko zavezala k spoštovanju EKČP. Šele Lizbonska pogodba v 6.čl. PEU določa,da bo EU pristopila k EKČP. Ko bodo institucije EU kršile pravice,tožiš EU.

Pojasnite doprinos Lizbonske pogodbe na področju varovanja človekovih pravic v EU!Tako,da bo EU lahko pristopila k EKČP.

Argumentirajte ( n e / d e l n o ) p r a v i l n o s t trditev: -Na osnovi Lizbonske pogodbe je EU postala članica Sveta Evrope; NE DRŽI;bo postala 6.čl.PEU

-EU je članica Sveta Evrope, zato jo zavezuje Evropska konvencija o človekovih pravicah. NE DRŽI; EKČP jo zavezuje enostransko (prav pa ,ko jo bo podpisala).

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. X

a) Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij

28

Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij med državami članicami pomeni izjemno pomemben prispevek k pospeševanju pretoka oseb, storitev in zlasti ustanovitve sedeža. Komentirajte to trditev!Priznavanje kvalifikacij je širši pojem od priznavanja diplom/ker se priznavajo tudi izkušnje, dodatna izobrazba. To olajšuje gibanje oseb. To je najbolj pomembno za samozaposlene. Najmanj je to priznavanje pomembno za opravljanje storitev.

Preberite sodbo Sodišča EU v zadevi Vlassopoulou in analizirajte temeljna pravna pravila! Grška pravica;v praksi je dosti sodelovala z Nemci; Sodišče EU mora se ji priznati tudi izkušnja z nemškim pravom in izkustva v praksi in diploma,….vse se torej upošteva.

Iz preambule Direktive 2005/36 (priložena) poskušajte opredeliti namen direktive. Kako direktiva pristopa k vprašanju priznavanja poklicnih kvalifikacij v primeru opravljanja storitev in opravljanja dejavnosti?Konsolidacijski dokument,je združila vse v en dokument. Trije sistemi priznavanja kvalifikacij: sistem priznanja izkušenj;sistem sektorski po posebnih poklicih (uspešni pri večini zdravstvenih poklicev,arhitekt)značilno avtomatično priznavanje po učnem načrtu;splošen horizontalen sistem (splošna načela;da države priznavajo v čim večji meri – da so fleksibilne)ni avtomatičen ampak na prošnjo kandidata;če je kandidat primerljiv s kandidati v tej državi na tak način se določa.

Ali drži trditev, da se danes večina poklicnih kvalifikacij v EU že priznava avtomatično? Komentirajte!NE DRŽI;večina poklicev je v splošnem sistemu.

Stephanie, francoska državljanka je leta 1990 v Franciji pridobila kvalifikacije za revizorko. Leta 1993 se je zaposlila v Londonu z rednim delovnim razmerjem pri Britanskem javnem revizijskem zavodu. Britanske oblasti niso priznale njenih francoskih kvalifikacij, zato je bila plačana po drugačnih stopnjah kot britanski revizorji. Vodstvo zavoda je to opravičevalo z dejstvom, da je zaposlena v javnem sektorju. Svetujte Stephanie o njenih morebitnih pravicah, ki jih ji priznava pravo ES!Splošen sistem – daš prošnjo – organ odloča (a ne diskrecijsko)o prilagoditvenem obdobju ali testu.Zaposlili so jo – torej ustreza. Manjša plača je diskriminacija. 45.čl.Izjema javnega sektorja – javne službe.

b) Prost pretok kapitala

Pojasnite temeljna načela, ki zagotavljajo prost pretok kapitala med državami članicami!Temljni načeli sta prepoved omejitve pretoka kapitala med državmi članicami in prepoved omejitve kapitala med državami članicami in nečlanicami. Seveda je tukaj nediskirminatornost potrebno razlagati različno za rezidente držav članic EU in nerezitdente, za katere pa so dopustne izjeme.

Opredelite temeljne pojavne oblike, ki so zajete s svobodo pretoka kapitala. Zakaj se je po vašem mnenju svoboda pretoka kapitala razvijala s takšno zavoro?Temljni pojavni obliki sta Prost pretok kapitalskih transakcij (prenos sredstev preko meje, katerega namen je naložba) in Prosto odvijanje plačil (prenos plačilnih sredstev preko moje za katerega je bila opravljena protiusluga). Razvoj so zavirale države same zaradi bojazni po

29

goljufijah in tejem nadzoru, ravno tako pa je tukaj veliko vsodo pred uveljavitvijo evra igral tudi menjalni tečaj valut v evropi.

Kakšno je razmerje med členoma 63 in 345 PDEU?345-da je lastninska pravica v nacionalni pristojnosti;63 sami določamo,kaj je državna in privatna lastnina.

Kakšno povezavo, če sploh, vidite med monetarno unijo in pretokom kapitala?Tri faze vzpostavitve monetarne unije in prva je liberalizacija prostega pretoka kapitala. Pretok kapitala je olajšanje.

Izhajajoč iz priloženega povzetka sodbe Sodišča EU v zadevi Volkswagen pojasnite, kaj so zlate delnice! Kakšen je pristop Sodišča EU do njih?Zlate delnice ne izvirajo iz lastništva. Omejujejo prost pretok kapitala. So prepovedane.

Kakšni so pogoji, da država članica vstopi v monetarno unijo EU?Pogoji za vstop v EMU so:

- Stopnja inflacije ne sme presegati stopnje inflacije treh držav članic ki imajo najnižjo inflacijo za več kot 1,5%

- Javnofinančni primankljaj ne sme presegati 3% BDP, razen če je le ta vpadal in je blizu referenčne stoopnje,

- Javni dolg ne sme presegati 60% BDP, razen če se je le ta postopoma zmanjševal in je blizu referenčne vrednosti,

- Trajnost konvergencedolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečje obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki,

- Spoštovanje normalnih mej nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev ERM 2 vsaj dve leti brez devalvacije valute nasproti kateri koli drugi državi članici.

Kateri razlogi so po vašem mnenju prispevali k nastanku krize javnega dolga za evropsko območje? Kako EU to krizo rešuje kratkoročno in dolgoročno?Nastanek javnega dolga nastane zaradi prevelike potrošnje prebivalcev neke države in državne uprave. Ker je gospodarstvo ustvarilo manj kot so ljudje potrošili, je prišlo do zadolževanja, očitno je da smo vsi že pred krizo živeli preobilno, sja smo že takrat porabili več kot ustvari, pri izbruhu krize pa se je ta razilka samo drastično povečala in prišla na dan. EU rešuje krizo:

- Nova posojila Grčiji - EU in Mednarodni denarni sklad bosta Grčiji zagotovila novo posojilo v višini 100 milijard EUR

- Večja posojilna sposobnost - Voditelji so se dogovorili o povečanju sredstev evropskega mehanizma za finančno stabilnost, Posojilna sposobnost sklada se bo s povečanjem prispevkov iz zasebnega sektrorja okrepila na okoli 1 000 milijard EUR (petkratno povečanje)

- Reforma bančnega sektorja - Države članice bodo bankam, ki jih je prizadela dožniška kriza, zagotovile dodatna jamstva. Jamstva bodo usklajena na ravni EU. Banke bodo tako lahko še naprej posojale denar in prispevale k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Banke bodo morale do junija 2012 povečati vrednost osnovnega kapitala na devet odstotkov ter omejiti izplačilo dividend vlagateljem in nagrad zaposlenim, dokler ne dosežejo zahtevane vrednosti. Dokapitalizacija bo okrepila bančni sistem. Banke bodo najprej uporabile zasebne vire, države pa bi pomagale po

30

potrebi. Kot zadnjo možnost si bodo lahko denar sposodile tudi v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilnost.

- Utrditev gospodarskega upravljanja - Države evrskega območja so sprejele tudi ukrepe za izboljšanje gospodarskega upravljanja. Okrepile bodo usklajevanje na področju ekonomskih in proračunskih politik ter poostrile nadzor nad izvajanjem ukrepov. Države evrskega območja se bodo zavzemale za tesnejše gospodarsko povezovanje. Do marca 2012 bo pripravljeno poročilo o izvajanju dogovorjenih ukrepov.

Menite, da je izstop Slovenije iz evrskega območja najboljša rešitev?Mislim, da je za Slovenijo izstop iz evrskega območja najslabša možna rešitev. Z izgubo evra bi v našem gospodarstvu zaradi uvedbe tolarja postalo vse dražje, saj bi bila inflacija glede na evoro ogromna. Stem bi se za naše gospodarstvo vse avtomatsko podražalo, izvoz iz SLO bi se podražal in naše gospodarstvo bi izgubilo zunanji trg, kar bi omenilo večja zadolževalnja in prpad ogromno podjetji.

Gospa Ospelt, državljanka kneževine Liechtenstein, ima v lasti zemljo v obsegu štirih hektarjev v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg, na kateri je tudi sama prebivala. Večina parcel na tistem zemljišču so kmetijska zemljišča, ki jih je gospa Ospelt dajala v najem kmetom. To zemljišče želi sedaj gospa Ospelt prenesti na fundacijo, ustanovljeno v Liechtensteinu. Kot tuja državljanka je morala namero po prenosu te zemlje prijaviti na deželnem uradu, kjer pa takega prenosa niso odobrili, saj tako gospa Ospelt kot tudi fundacija sama ne opravljata kmetijske dejavnosti. Zaradi tega, po mnenju oblasti, taka transakcija nasprotuje zahtevam po zavarovanju javnega interesa, kot ta izhaja iz cilja po zaščiti in oblikovanju majhnih kmetijskih enot, ki so ekonomsko sposobne obstati . Svetujte gospe Ospelt o njenih morebitnih pravicah iz prava EU pri prenosu omenjenih kmetijskih zemljišč na fundacijo v drugi državi EGP!Gre za prost pretok kapitala. Izjema javnega reda. Država Liechenstein ne spremeni nič,ker je Liechensterin v evropskem gospodarskem prostoru. Ni imela statusa kmeta,dajala je kmetom v najem – problem,če sedanji lastnik ni kmet,država ne more posegati,ker lahko le za tiste,ki so kmetje – država se ne more sklicevati na izjemo javnega reda. Članice evropskega gospodarskega prostora so Liechenstein, Islandija, Nizozemska in članice EU.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. XI

Postopki proti državam članicam

Če bi Vas predsedniki skupine afriških držav, ki razmišljajo o ustanovitvi Afriške ekonomske unije, vprašali za nasvet glede tega, kakšen sistem sodnega varstva naj vzpostavijo – kaj bi jim odgovorili? Bi jim svetovali, naj prevzamejo sistem, ki je v veljavi v EU? O čem je potrebno razmišljati pri oblikovanju sodnega sistema?Volja držav ali se bo podredila nekemu sistemu. Ali bo ta sistem stalni,ad hoc? Sedež?Pristojnosti takšnega sodnega sistema. Kakšen bo učinek – ali bo lahko kaznoval?

Katere so najpomembnejše vrste postopkov pred Sodiščem ES?

31

- kdo jih lahko sproži, DČ lahko toži Komisija ali druga DČ;neposredni – tožbe – proti DČ sproži Komisija;proti EU sproži DČ; posredni – predhodno odločanje (pride kot vmesna faza v Luksemburgu)- proti komu in neposredno proti DČ, institucijam EU- zakaj? Tožba zaradi kršitve prava EU (če inšpekcija ne deluje dobro)

Pojasnite odnos med Komisijo in Sodiščem EU!Komisija pride pred Sodišče EU,ko toži DČ – Tožnik. Komisija je tudi zelo pogosto toženec – toženec. Kot varuh prava EU komisiji intervira – intervenient.

Pojasnite, katere institucije tvorijo sodni sistem ES in kakšne so povezave med njimi!Sodišče,Splošno sodišče,Specializirana sodišča (za uslužbence),Nacionalna sodišča – podajajo vprašanja na Sodišče (postopek predhodnega odločanja);ne more razveljaviti akta EU.Prva tri ne morejo razveljaviti nacionalnega akta.

Ali generalni pravobranilci podajajo sklepne predloge v vsaki zadevi, v kateri odloča Sodišče;NE. V zadevah,ki vsebujejo pomembnejša pravna vprašanja. Ko odloča veliki senat – vedno, senat 5 sodnikov se odloča,senat treh sodnikov nikoli.

Katere so obveznosti držav članic po PEU & PDEU in kateri so razlogi za začetek postopka po členu 258 PDEU?Glej člen 4PEU 3.odst (podpirati cilje,narediti vse,da bodo cilji doseženi). Postopek:administrativna faza,obrazloženo mnenje kolegija komisarjev,tožba pred sodiščem,postopek pred sodiščem se konča z ugotovitveno sodbo – neimplementacija direktiv –dajatvena.

Pojasnite, kako Lizbonska pogodba spreminja institut denarnega kaznovanja države članice (člen 260 PDEU) v primerjavi z dosedanjo ureditvijo! Glejte priložen članek!Sodba je lahko tako ugotovitvena kot dajatvena. Ko je izdana samo ugotovitvena sodba je pri opominjanju potreben samo en opomin. Poenostavljen je postopek opominjanja.

Ali imajo fizične in pravne osebe aktivno legitimacijo za vložitev tožbe po členu 258 PDEU? Kaj posledično svetujete posamezniku?Nimajo. Države posameznik po tem členu ne more tožiti. Ima varstvo pred nacionalnim sodiščem.

Katere stopnje vsebuje postopek po členu 258 PDEU?Administrativna (formalna in neformalna) in sodna faza

S katerimi argumenti se bo država članica branila? S katerimi bo po vašem mnenju uspešna?Da ni kršitve,da rok še ni potekel,višja sila,politične težave.Kakšni so pravni učinki sodbe Sodišča EU, ko je država članica kršila pravo EU?Sodba je deklaratorna. Pri direktivah je lahko zraven tudi kazen.

Ocenite (ne)pravilnost naslednjih dveh trditev:-izraz »neposredne tožbe« označuje tiste tožbe pred Sodiščem EU, ki se najprej vložijo pred nacionalnimi sodišči;NE DRŽI;tiste,ki se vložijo pred sodiščem v Luxemburgu.

32

-posamezniki, ne glede na državljanstvo, prebivališče ali sedež, lahko tožijo vse države članice pred Sodiščem EU;NE DRŽI;Posamezniki sploh ne morejo tožiti DČ pred Sodiščem EU. Posameznik lahko v Luxemburgu toži institucije.

-Sodišče EU je pristojno tudi za reševanje sporov med posamezniki, ki imajo državljanstvo EU, in državami članicami EU. NE DRŽI;Ni pristojno.

-madžarsko podjetje lahko toži Ukrajino pred Sodiščem EU zaradi škode, ki mu je nastala ob prekinitvi dobave plina (za katero je po mnenju podjetja odgovorna Ukrajina); Posamezniki ne morejo tožiti DČ pred Sodiščem EU,še manj pa držav,ki niso članice EU.

-zasebni subjekti zmeraj uveljavljajo pravno varstvo zoper države članice zaradi kršitev prava EU pred nacionalnimi sodišči, saj tega pred Sodiščem EU ne morejo; DRŽI. Pred sodišče EU lahko tožijo samo institucije.

-v kolikor država članica pravočasno ne implementira direktive v nacionalni pravni red, jo lahko Sodišče EU obsodi na plačilo denarne kazni. DRŽI;Če je Komisija to zahtevala v tožbi.Združitev ugotovitvenega in dajatvenega postopka,če EK določi višino zneska.

-pri predlogu denarne kazni za državo članico po členu 260 PDEU (zaradi nespoštovanja sodbe Sodišča EU) mora Komisija dokazati, da ji je s tem nastala škoda;NE DRŽI;Tožilec ne dokazuje da je oškodovan.Razlogi za kazen:nespoštovanje ugotovitvene sodbe,neimplementacija direktive

-posameznik je lahko intervenient v postopku Komisije EU proti državi članici po členu 258 PDEU (adhezijski postopek) in v tem postopku zahteva povračilo škode, če mu je nastala; NE DRŽI; Intervenient ne more biti ker sam ne more biti tožnik. Povračilo škode zahteva po Frankovichu pred nacionalnim sodiščem.Posameznik lahko zahteva odškodnino pred nacionalnim sodiščem in mu je lahko sodba sodišča v pomoč.

-Komisija lahko vloži tožbo zoper državo članico pred Sodiščem EU zgolj, ko se slednji očita dovolj resna (kvalificirana) kršitev prava EU (sufficiently serious breach);NE DRŽI;Kršitev prava EU je kot pogoj pri Frankovichu. Za vsako kršitev lahko Komisija toži. Že če ni obvestila o implementaciji,lahko Komisija toži.

-neposredni učinek določb določene direktive ekskulpira državo, ki je tožena pred Sodiščem EU s strani Evropske komisije zaradi neimplementacije zadevne direktive; NE DRŽI;Ker je kršila svojo obveznost. Za posameznike ni enako ali je direktiva implementirana ali ne.

-za kršitve prava EU, ki jih storijo lokalne skupnosti, Komisiji odgovarja neposredno država članica.DRŽI;Komisija ne toži Mestno občino Ljubljana ampak državo.

-sodba Sodišča EU po členu 258 PDEU, s katero Sodišče EU ugotovi kršitev prava EU s strani države članice, je pogoj za vložitev odškodninske tožbe posameznika pred nacionalnim sodiščem zaradi škode, ki mu jo je država članica povzročila z zadevno kršitvijo;

33

NE DRŽI. Po Frankovichu lahko tožimo brez da imamo sodbo iz Luxemburga. Ni pogoj ampak pomoč za lažje dokazovanje.

-argument vzajemnosti je edina obramba, ki vzdrži kot opravičilo za kršitev prava EU s strani držav članic, ko so le-te tožene s strani Komisije po členu 258 PDEU; NE DRŽI. Argument vzajemnosti pomeni,da niso edine. Oni ne morejo pri nas,ker mi ne moremo pri njih. Ta argument ni sprejemljiv pred SEU.

-Sodišče EU lahko v primeru kršitev prava EU državam članicam naloži tako plačilo denarne kazni kot tudi odškodnine posameznikom; NE DRŽI. Posameznik zahteva odškodnino pred nacionalnim sodiščem.

-postopek po členu 258 PDEU se običajno konča z damnatorno (dajatveno) sodbo Sodišča EU; NE DRŽI; Z ugotovitveno. Lahko se z dajatveno kadar DČ ne izpolni obveznosti in EK vloži tožbo na plačilo denarne kazni ali kadar DČ ne implementira direktiv se lahko vloži hkrati dajatvena in ugotovitvena.

-denarno kazen Sodišče EU izreče državi članici zato, ker je z neimplementacijo direktive v nacionalni pravni red posameznikom povzročila resno škodo; NE DRŽI;Zaradi nespoštovanja ugotovitvene sodbe oziroma zaradi kršitve.

-Lizbonska pogodba olajšuje pogoje za denarno kaznovanje držav članic, ki ne spoštujejo prava EU. DRŽI;Pri direktivah – združitev dajatvene in ugotovitvene sodbe.

Katere so razen člena 258 PDEU še druge poti za vložitev tožbe proti državi članici?Alternativa,da država lahko toži državo po členu 259PDEU. DČ proti DČ in celotni postopek.

Preberite in analizirajte povzetek sodbe Sodišča v zadevi Komisija proti Franciji, C-304/02. Kako je potekal postopek v zadevi? Katero je bistveno pravno pravilo, ki ga je razvilo Sodišče v tej zadevi?Možnost hkrati naložiti obe sankciji. Prvič SEU določi denarno kazen in pavšalni znesek . Zdaj se zmeraj zahtevata oba in tudi dosojata.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. XII

Postopki proti institucijam EU

V Pogodbi o delovanju EU poiščite člen 263 PDEU in analizirajte njegove določbe!Več tožb:glavna je ničnostna tožba,molk organa. Rok 6.odst. Vedno tožimo institucijo. 2.odst. priviligirani tožniki (Komisija,parlamen,svet).3.odst. polpriviligirani tožniki;4.odst.nepriviligirani tožniki (posamezniki fizične in pravne osebe).

S pomočjo gradiva iz prejšnjih vaj opredelite temeljne novosti, ki jih pri tožbah proti institucijam EU prinaša Lizbonska pogodba!Evropski svet postal institucija –je teženec;odbor regij je med polpriviligiranimi tožniki;novost glede 4.odst. – ko polpriviligirani vlogajo tožbo.

34

Kateri vlagatelji veljajo za privilegirane in kakšni so ti njihovi privilegiji v povezavi s členom 263 PDEU? Ali lahko izpodbijajo tudi nezavezujoče akte EU?Priviligirani vedno lahko vložijo tožbo. Nezavezujoče akte EU se načeloma ne izpodbija (razen priporočila in mnenja).

Menite, da je izraz 'neprivilegirani vlagatelji' za fizične in pravne osebe v povezavi s tožbo po členu 263 PDEU ustrezen?DA.Ker so v težkem položaju,saj morajo izkazati pravni interes. Akt naslovljen na njih – splošno sodišče. Akt ni naslovljen na njih Vzročna zveza – dokažemo da nas akt neposredno zadeva; predpis, ki neposredno zahteva – ne potrebuje izvedbe je pravno popoln.

Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: Odkar deluje Splošno sodišče, posamezniki s svojimi neposrednimi tožbami več ne morejo pristopiti Sodišču EU;Lahko v kolikor so izpolnjeni pogoji za pritožbo.

-Sodišče EU je pritožbeno sodišče na odločitve Splošnega sodišča;DRŽI;Le pod določenimi pogoji ko gre za pomembna pravna vprašanja in bistvene procesne kršitve. Ne pa ko gre za napačno ugotovljeno dejansko stanje.

-Neprivilegiran vlagatelj ničnostne tožbe po členu 263 PDEU pomeni, da zadevni subjekt te tožbe ne more vložiti;NE DRŽI;je samo v težjem položaju – mora izkazati pravni interes.

-Posameznik vloži ničnostno tožbo (za razveljavitev akta EU) pred Splošnim sodiščem in ne pred nacionalnim sodiščem;DRŽI;gre za ničnostno tožbo pred Splošnim sodiščem

-Posamezniki lahko pred Splošnim sodiščem zahtevajo zgolj razveljavitev sklepov; NE DRŽI;Lahko vsak akt,če so izpolnjeni pogoji. Direktive pa ne more.

-Posamezniki lahko z neposredno tožbo pred Splošnim sodiščem izpodbijajo veljavnost vseh sekundarnih aktov EU, ne pa tudi primarnih; Veljavnost primarnih ne moremo izpodbijati. Sekundarni-načeloma vse akte (večinoma sklepe).

-Pogodbo o delovanju EU lahko po členu 263 (tožba na ničnost) izpodbijajo samo privilegirani tožniki, ne pa tudi posamezniki oziroma pravne osebe; NE DRŽI;Nihče ne more izpodbijati.

-Posamezniki ne morejo z direktno tožbo pred Sodiščem EU izpodbijati veljavnosti direktiv;Načeloma lahko,ampak ni primerno,ker ne morejo izkazati posamičnega zadevanja.

-Norma, ki je neposredno učinkovita, bo tudi neposredno in individualno zadevala posameznika (pogoj iz člena 263.4 PDEU za vložitev ničnostne tožbe); Neposredni učinek – pravica posameznika,da se sklicuje na akt EU pred nacionalnim sodiščem. Neposredna in individualna zadeva – da lahko vloži tožbo pred sodiščem v Luxemburgu.

-Tožbo zaradi molka organa (člen 265 PDEU) je mogoče vložiti tudi proti Komisiji, ker le-ta ni vložila tožbe proti državi članici po členu 258 PDEU.NE DRŽI; ker ima Komisija diskrecijo. Dolžnost sodelovati.

35

Pojasnite pod kakšnimi pogoji lahko pravne in fizične osebe izpodbijajao pravne akte EU pred sodiščem EU?To določa člen 263 PDEU in sicer daje fizičnim in pravnim osebam pravico vložiti ničnostno tožbo pod določenimi pogoji in sicer:

- Akt naslovljen na njih same – sklep- Akti ki niso naslovljeni na njih same ampak jih posredno in neposredno zadevajo,- Predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov a jih neposredno zadevajo.

Za tožbe posameznikov je na prvi stopnji pristojno splošno sodišče. Sodišče EU pa je pristojno na drugi stopnji v primeru ko je tožnik nepriviligirana oseba.

V odziv na pomanjkanje na enotnem evropskem trgu kalcijevega karbonata, ki je nujen za proizvodnjo nekaterih zdravil, je Komisija januarja 2011 izdala (fiktivno) Uredbo za vzpodbujanje uvoza kalcijevega karbonata . Uredba določa denarne vzpodbude za uvoznike kalcijevega karbonata, s tem da naj bi bil sistem urejen z uvoznimi dovoljenji. Po tem sistemu so morali uvozniki pri Komisiji plačati depozit, ki bi zapadel v prid proračuna EU, če uvoznik ne bi uvozil v dovoljenju določene količine kalcijevega karbonata. Kreda d.d. iz Postojne je zaprosila za uvozno dovoljenje, ki ji je bilo izdano z Odločbo Komisije 28. aprila 2011. Tistega dne je Kreda d.d. sklenila pogodbo o prodaji kalcijevega karbonata farmacevtski družbi Pill d.o.o. po nabavni ceni. Družba Kreda d.o.o. je namreč računala, da bo njen dobiček izhajal iz uvoznih vzpodbud, tako da bodo v prihodnje stalen dobavitelj družbe Pill d.o.o. Komisija je naknadno ugotovila, da je napačno izračunala vpliv tega sistema na vzpodbude. 1. maja 2011, preden je Kreda d.o.o. uvozila kalcijev karbonat, je Komisija sprejela novelo omenjene uredbe, ki je odpravila sistem vzpodbud izrecno za vse uvoznike kalcijevega karbonata v letu 2011, vključno s tistimi, ki so jim že bila podeljena uvozna dovoljenja. V novelirani uredbi niso navedeni nobeni razlogi za njen sprejem. 10. maja 2011 pride predstavnik družbe Kreda d.o.o. k vam po nasvet. Svetujte mu!Uredba je akt,ki ga je mogoče izpodbijati pred Sodiščem EU. Razlog:poseg v pridobljene pravice ali neobrazloženost drug uredbe. Rok dva meseca od objave v Uradnem listu ali notifikacije. Izpolnjuje pogoje tako po prvi kot po drugi alineji – po Lizbonski pogodbi ni potrebno več izkazati posamičnega zadevanja.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. XIII

Postopek predhodnega odločanja

Pojasnite, kako se v EU zagotavlja enotna razlaga prava EU v vseh državah članicah!Z institutom predhodnega odločanja (če je sodišče v dvomu glede razlage prava EU,postavi vprašanje sodišču EU,ki postavi enotno razlago – poda zavezujočo razlago v obliki sodbe. Razlaga učinkuje erga omens.

V kakšni obliki naj bi nacionalna sodišča podala vprašanje v predhodno odločanje Sodišču EU? Pri odgovoru upoštevajte priložena Pojasnila Sodišča.V pisni obliki. Vprašanje lahko postavimo,če so izpolnjeni kriteriji. V obliki odločbe,sklepa,sodbe. Poleg vprašanja postavi nek okvir – pravni ali dejanski.

Ali je upravičeno razumeti Sodišče EU kot pritožbeno sodišče v razmerju do nacionalnih sodišč?

36

Ni pritožbeno sodišče. Predhodno odločanje ni pritožbeni postopek,ker pritožbo sproži stranka,ne pa sodišče. Predhodno vprašanje pa vloži sodnik nacionalnega sodišča. Ker pritožba sledi končni odločitvi, predhodno vprašanje pa je vmesna faza (zato sodišče EU ni pritožbeno sodišče).

Opišite temeljne faze postopka predhodnega odločanja in opredelite smisel posameznih od njih. Kaj je to nujni postopek predhodnega odločanja? Kako se razlikuje od hitrega postopka predhodnega odločanja?Pred nacionalnim sodišče, pred sodiščem EU – vmesna faza, pred nacionalnim sodiščem. Nujni postopek predhodnega odločanja – ko gre za priprto osebo in za interese otrok (mladoletnih oseb), omogoča hitrejše odločanje, s pravili določeno kdaj se odobri – območje svobode,varnosti in pravice, oblika hitrega.Hitri:predsednik sodišča lahko odobri hitri postopek,če to narekujejo posebni pogoji. Toda to se v praksi ni dogajalo.

Presodite (ne)veljavnost naslednjih trditev:-Nacionalna sodišča zadnje instance morajo v vseh primerih, ki zadevajo pravo EU, nasloviti vprašanje v predhodno odločanje na Sodišče EU;NE DRŽI. V primeru če je že bilo pojasnjeno ali če je določba EU jasna. Če ni bistveno za rešitev spora.

-Predhodna odločitev Sodišča EU glede določenega vprašanja odvezuje Vrhovno sodišče RS obveznosti postavitve vprašanja v predhodno odločanje na Sodišče EU glede zadevnega vprašanja. Če je sodišče EU že dalo odločitev. To pa ne pomeni,da ne sme Vrhovno sodišče postaviti vprašanja (lahko,če meni da se bo odločba spremenila).

-Doktrini acte clair in acte eclaire glede postavitve vprašanja v predhodno odločanje se uporabljata tudi za tista nacionalna sodišča, zoper odločitve katerih ni več pravnih sredstev. NE DRŽI.

-V okviru postopka predhodnega odločanja Sodišče poda zgolj svoje mnenje v zadevi in ne sprejema nobenih končnih odločitev. Ne gre za mnenje,gre za sodbo o razlagi prava EU. Je pa res,da to ne pomeni rešitve spora med strankama,to je prepuščeno nacionalnemu sodišču. – končna odločitev v vmesnem postopku ne pa v končnem postopku.

-Postopek za reševanje predhodnih vprašanj pred Sodiščem EU v Luksemburgu:-Omogoča razveljavitev nacionalnih predpisov, ki niso v skladu s pravom EU; Sodišče EU ni pristojno razveljaviti nacionalnih predpisov, samo razlaga pravo EU, običajno na tak način če je nacionalno pravo v skladu s pravom EU.Omogoča razlago t.i. mehkega prava EU, kot so smernice, obvestila, resolucije itd;Tudi lahko.

Je namenjen razlagi, ne pa tudi presoji veljavnosti določil Pogodbe o delovanju EU; DRŽI. Ker je PDEU

Omogoča vsakemu sodišču, da, kolikor želi, sproži postopek reševanja predhodnega odločanja;Samo tisto sodišče,ki izpolnjuje kriterije.

37

Se lahko prične le z zahtevkom, ki ga na Sodišče EU pošljejo nacionalna sodišča ali tribunali, ki odločajo v kontradiktornih (inter partes) postopkih. Kontradiktornost mora biti. Sodišče in 2 stranki ne more biti sodišče in stranka)

Lahko uporabijo tudi državni organi, ki morajo uporabiti pravo EU po uradni dolžnosti, npr. Državna revizijska komisija, a le, če proti njihovim odločitvam ni sodnega varstva;Državna revizijska komisija lahko postavi predhodno vprašanje. Vsaka instanca.

Lahko uporabijo tudi arbitraže in upravne enote; upravne enote ne morejo;pri javni arbitraži po kriterijih lahko

Ni potreben, če se stranke sporazumejo, da sodišču ni potrebno postaviti predhodnega vprašanja; NE DRŽI. To je odločitev nacionalnega sodnika.

Ni potreben, dokler ga ne zahtevajo stranke, razen če tako določa nacionalni predpis; NE DRŽI. Stranke lahko predlagajo,ne morejo pa zahtevati ali prepovedati.

Se lahko konča z zavrnitvijo podati odgovor s strani Sodišča EU. DRŽI. Sodišče lahko konča z zavrnitvijo podati odgovor:če je bilo vprašanje hipotetično;če ni bilo bistveno;če je bilo fiktivno razmerje;če ne zadeva prava EU;če je že bilo odločeno.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE št. XIV

Institucionalna struktura Evropske unije

Institucionalna sturktura EU je specifična v svetovnem merilu. Pojasnite načelo »institucionalnega ravnovesja« in njegov pomen v zakonodajnem postopku! S pojmom institucionalno ravnovesje se označuje sodelovanje institucij v zakonodajnem postopku. Pri sprejemanju sekundarne zakonodaje sodelujejo Svet, EP in komisija ki bolj ali manj igrajo pomembno vlogo. Postopki sprejemanja odločitev v PEU in PDEU temeljijo na razmerju med temi tremi institucijami. Nobena od teh isitucij ne more sama sprejeti sekundarne zakonodaje, vendar mora sodelovati z ostalima dvem in mora spoštovati njune pravice.

Kaj označuje koncept demokratične legitimnosti? Zakaj institucije EU težje dosegajo legitimnost kot državni organi? Ali menite da je bolj demokratično večinsko ali soglasno načelo? Demokratična legitimnost torej pomeni takšno kvaliteto pravnega delovanja, ki izhaja iz določene ustavno-pravne osnove in v okvirih podeljenih pristojnosti ter ki je utemljena v volji državljanov. Insitiucije EU težje dosegajo legitimnost kot državni organi zaradi demokratičnega primankljaja. Ker so izvoljeni politki,prenesli svojo legitimnost na druge institucije je demokratičnost zmanjšana, vendar se v urbanem okolju obstaja prepričanje da je državna zavest večja, kot pa v institucija EU kjer so v ospredju druge prioritete, ki jih ljudje slabo razumejo. Demokratičnost pride bolj do izraza pri soglasnem načelu, kjer lahko posamezna država blokira sprejem posameznega akta, ki je v nasprotju z njenim interesi.

Pojasnite kako Lizbonska pogodba povečuje demokratičnost EU! - Z odpravo tristebrne strukture EU, in nadomestitvijo ES z EU,

38

- Večja vloga EP v sprejemanju nove zakonodaje,- Večja vloga nacionalnih parlamentov – nadzor uporabe načela subsidiarnosti. - Državljanska pobuda – uvaja novo vrsto sodelovanja državljanov v oblikovanju politike

EU,- Jasno razmejene pristojnosti med državami članicami in EU.

Pojasnite razmerje med Svetom EU in Evropskim svetom! Evropski svet je šele z Lizbonsko pogodbo dobil status institucije EU. Čeprav ni zakonodajalec EU, je pogosto gonilna sila ukrepov, ki jih sprejme Svet EU oziroma Svet EU in EP. Kljub temu pa so voditelji vlad in držav lahko neposredno udeleženi pri sprejemanju zavezujočih odločitev.

Kaj označuje izrar »dvojna legitimnost« držav članic EU? Ali menite da je potreben ali bi zadostoval zgolj eden? Dvojna legitimnost se uporablja v rednem zakonodajnem postopku in je potrebna za sprejem zakonodaje. Pri dvojni legitimnosti gre za zastopanje držav članic in neposredno državljanov pri sprejemanju zakonodaje. EP zastopa državljane EU, države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so odgovorne nacionalnim parlamentom ali pa državljanom neposredno. Dvojni sistem je potreben, saj se poveča legitimnost izdanih pravnih predpisov na ravni EU.

Opredelite pomen EP za odpravo demokratičnega primanljaja in vzpostavitev institucionalnega ravnovesja v EU! EP je institucija, ki neposredno zastopa državljane EU, saj so predstavniki v EP voljeni s strani prebivalscev EU na lokalnih volitvah. Ravno zaradi institucionalnega ravnovesja, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo in ker predstavniki EP zastopajo državljane EU je odpravljena demokratična pomankljivost pri sprejemanju zakonodaje, to pa EP dosega z pravico veta in dajanjem amadmajev na predlagane zakone. Kaj ureja Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU? Ta zakon ureja razmerje med DZ in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v Evorpski uniji.

Kaj označuje izrar »komitologija«? V čem se kažejo demokratični problemi komitologije? Izraz komitologija se nanaša na postopek, vv katerem EU svoja izvedbena pooblastila uresničuje s pomočjo odboro, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic EU. Demokratični problemi se kažejo z nadaljnim prenosom pooblastil na neizvoljene osebe.

Argumentiraj (n e) p r a v i l n o s t trditev: - V EU ne velja delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; NE DRŽI - Evropski svet je zakonoddajni organ. Pri zakonodajni oblasti sodeluje tudi EP, Komisija je izvršilni organ, je varuh PES, Sodišče eu je sodni organ, neodvisen od ostalih.

- Komisionarji v komisiji delujejo po načelu kolegionalnosti, kar med drugim pomeni, da EP ne more izreči nezaupnice posameznemu komisionarju; DRŽI – posameznega komisionarja lahko razreši samo Sodišče na predlog Sveta ali Komisije, v preimeru, da nima več pogojev za opravljanje dela, ali da je zagreši hudo krštev.

39

- Svet EU je pristojen Komisijo pozvati, da pripravi predlog sekundarne zakonodaje; NE DRŽI – zakonodaja, ki jo sprejema Svet v sodelovnaju z EP praviloma predlaga Komisija. Četrtina misnistrov v Svetu pa lahko sama predlaga zakon in ga pošlje v obravnavo brez Komisije.

- V Svetu EU velja pri glasovanju načelo en minister en glas; NE DRŽI – glasovi so porazdeljeni glede na število prebivalcev v državi.

- Redni zakonodajni postopek daje EP možnost veta na zakonodajni predlog; DRŽI – EP lahko poda vet ali pa poda amadmaje na zakonodajni predlog.

- Ministri držav članic za svoje delo v Svetu EU odgovarjajo nacionalnim parlamento; DELOMA DRŽI – Ministri odgovarjajo nacionalnemu parlamento vendar pa tudi svojim volilcem.

- Komisija je pri svojem delu neodvisna od EP; NE DRŽI – Komisija za svojo politiko odgovarja EP, ki jo lahko razpusti.

- Izraz Redni zakonodajni postopek in »postopek soodločanja« sta sinonima; DRŽI – Lizbonska pogodba je postopek soodločanja preimenovala v redni zakonodajni postopek.

- Svet Evrope nima zakonodajne funkcije; DRŽI – Svet evorpe je samostojna mednarodna organizacija, ki temelji na mednarodnem javne mpravu.in ni del EU.

40