219 kapital 03 02 2011

KAKO ]E SE RAZVIVA SLUÂJOT SO FIRMITE NA PERO NAKOV BB?

AKO OTIDE VO STEÂJ, A1 ]E OSTANE BEZ FREKVENCIJA?!� STRANA 12-13

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 02.02.2011, 13.00~.

MBI 10 3,19%MBID 1,41%OMB 0,09%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 44,71EVRO/DOLAR 1,38

NAFTA BRENT 101,88EURORIBOR 1,67% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.02)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

~etvrtok

~etv

rto

k.03

. fev

rua

ri.

201

1 | b

roj

219

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

� STRANA 2-3

VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVAATAK VRZ PRETPRI-EMNI[-TVOTO � STRANA 2

Kapitalnoto povrzuvawe na berzite od region-ot e neisplatlivo!� STRANA 11

Ako se zatvori Sueckiot kanal, }e se blokira svetskata trgovija! � STRANA 19

KOLUMNAALEKSANDAR JANÊSKI

STANISLAV PIGON

EIÂR?

� STRANA 14

NOVI IZMENI VO CARINSKIOT ZAKON

ZA UVOZ I IZVOZ ]E SE BARA 100% BANKARSKA GARANCIJA!� STRANA 9

3

00 MAKEDONIJANEMA RAST ZA DA GO STIGNE REGIONOT!SREDNORO^NITE PROGNOZI ZA RAST NA BDP NE SE OPTIMISTI^KI

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV“... NAGONOT ZA [UPA ...”!

� STRANA 4

6

10

VLADINO-KOALICISKA BORBA ZA TRONOT VO NBM

KARGOV I BESIMI VO TRKATA ZA GUVERNER?!MINISTEROT ZA FINASII ZORAN STAVRESKI LOBIRAL IDEN GUVERNER DA BIDE PRVIOT CARINIK VANÔ KARGOV, DOZNAVA “KAPITAL”. AKO SE RASPI[AT PREDVREMENI PARLAMENTARNI IZBORI, DUI ]E GI ISKORISTI ZA DA IZDEJSTVUVA MINIS-TEROT ZA EKONOMIJA DA ZASTANE NA ÊLO NA NBM

44

UTRE, VO

� STRANA 4

Navigator2 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Milioni evra sobra dràvata od stopan-stvoto vo rok od 2 dena. Narodnata banka preku aukcija na blagajni~ki zapisi izvle~e 118,6 milioni evra od bankarskiot sektor, dodeka, pak, den prethodno Ministerstvoto za finansii preku proda`ba na {estmese~ni i trimese~ni dràvni zapisi, pozajmi 32,4 milioni evra. Iako kamatite na dràvnite hartii od vrednost vo sporedba so minatata godina nekolkukratno se namalija (4,5% za blagajni~kite zapisi i 4,1% za dràvnite), interesot za niv ne opa|a. I pokraj toa {to ekonomistite i biznismenite go kritikuvaat doma{noto zadolùvawe kako na~in na izvlekuvawe na likvidnosta od ekonomijata, Vladata i NBM prodolùvaat da pozajmuvaat od bankite i kompaniite vo zemjava. 151

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SPASIJKA [email protected] JOVANOVASPASIJKA JOVANOVAjovanova@@kapital.com.mk

Ajde da vidime koj e “ma`” da se nafati da bide ~len na upraven ili nadzoren odbor ako nad sudbinata mu visi opasnosta deka vo eden moment moè da stane “crn” biznismen. Ama da ne saka da bide del od upravnata struktura na dràvna kompanija, tuku na privatna, bidej}i zakonskite pravila za dvete kategorii ne vaàt isto.Ako za sekoj direktor, ~len na upraven ili nadzoren odbor vaì zakonot deka }e ostane bez biznis koga fir-mata vo ~ija uprava ~lenuva se najde na “crnata lista” so blokirana smetka, toga{ navistina treba hrabrost da se prifati vakva odgo-vornost. Ne zatoa {to ovie lica ne treba da snosat odgovornost, tuku zatoa {to mo`nostite vo Make-donija edna firma da bide blokirana gi ima milion i zatoa {to odgovornosta treba da se dokaè. Neli e sekoj nevin dodeka ne se dokaè deka e vinoven?[to se odnesuva do mo`nostite za blokirawe smetka, dovolno e da vi stigne edna kazna od dràvata, da zadocnite so pla}awe danok ili, pak, so ratata na kreditot od nekoja banka. Vedna{ }e se najdete so blokirana smetka. Od toj moment, do momentot dodeka povtorno smetkata ne bide aktivna ili, pak, firmata ne otide vo ste~aj ili vo likvi-dacija, site rakovodni lica i gazdite se blokirani. Nema biznis!Sega neka mu ja mislat sopstvenicite na firmi i direktorite. Ako sakaat da imaat kvaliteten menaxment

ATAK VRZ PRETPRIEMNI[TVOTO

ÊTVRTOK 03 FEVRUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

i dobra menaxerska reputa-cija i biografija, mora vo sekoe vreme da imaat pari i to~no navreme da si gi pla}aat obvrskite. A, dali e toa mo`no vo Make-donija? Sega stopanstvoto se gu{i vo nelikvidnost poradi ekonomskata kriza, koja ve}e treta godina e prisutna vo zemjava. Site velat deka nikoj na nikogo ne pla}a. Ama i koga ne vi pla}aat, vie mora da pla}ate ako ne sakate da ve “ocrnat”. Ajde, da ja ostavime krizata na strana kako vonredna situacija. Vo Makedonija 20 godini nelikvidnosta na stopanstvoto i finansiskite problemi na kompaniite se problem za delovnata klima zatoa {to finansiskite iz-vori kapat, a ne te~at. Mena-xerite se snao|aat kako znaat za da obezbedat pari so koi }e go finansiraat tekovnoto rabotewe na firmata. Vo takvi uslovi ne e ednos-tavno smetkata na firmata sekoga{ da bide vo plus. Duri i tie {to se sovesni i odgovorni menaxeri i sop-stvenici ne sekoga{ moàt da ja dràt finansiskata kondicija na kompanijata zatoa {to pravniot sistem i sudot ne obezbeduvaat brza i efikasna naplata na pobaru-vawata. So godini se vle~at postapkite pred sudovite za dol`ni~ko-doveritelski odnosi. Podatokot deka 300 firmi se vo ste~aj so godini dovolno kaùva.Da vidime samo kolku dràvni kompanii vo zem-java dolàt pari ili se so blokirani smetki ili, pak, se bankrotirani. Makedon-skata radiotelevizija e edna, zagubarite EMO, Tutunski kombinat Prilep, Ohis i Eurokompozit se u{te eden primer, Makedonski {umi do v~era bea vo dolgovi, Make-donski èleznici mora da imaat {trajk za da isplatat plata. Za ovie kompanii rabotat privatni firmi, na koi tie ne im pla}aat. Zna~i

direktorite i gazdite na privatnite firmi moè da se najdat na “crnata lista” na dràvata zatoa {to tokmu dràvata im dolì pari, a i tie nejze. U{te edno pra{awe, dali direktorite i ~lenovite na nadozrnite odbori na dràvnite kompanii se ka-zneti poradi neodgovornoto rabotewe? Duri i Vladata pred pet godini bila so blokirana smetka, {to go potvrdi samiot premier Nikola Gruevski. Dali toa zna~i deka i direk-torot na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata, koj e zadolèn za site pla}awa , vo sli~na takva situ-acija }e se najde na “crnata lista” i dali }e mu bide zabraneto da raboti drug biznis?l̂enovite na upravnite i nad-

zornite odbori na dràvnite kompanii se posebna prikazna zatoa {to tie ne samo {to ne odgovaraat koga finansiski gi uni{tuvaat kompaniite, tuku nikoj ne znae i kak-vi s$ drugi biznisi imaat. Nikoj od Vladata ne saka toa da go kaè.Biznisot mora da bide daleku od dràvata. Ne moè se vakvi upadi da se uni{tuva delovnata klima, koja i taka e mnogu krevka vo Make-donija.

A

Rastot na makedonskata ekonomija godinava }e se podobri, no malku e verojat-no deka vo slednite nekolku godini tempoto na razvoj }e se zasili so godi{ni stapki na rast na BDP (bruto-doma{niot proizvod) od 5% ili 6%, procenuvaat me|unarodnite finansiski institucii vo svoite analizi za dvièweto na ekonomi-jata vo Makedonija do 2015 godina. Spored najnovite prognozi na MMF, rastot na makedonskata ekonomija vo slednite pet godini }e dostigne maksimalna stapka

od 4%. Ne se razlikuvaat nitu srednoro~nite pred-viduvawa na Vienskiot ekonomski institut, Svetskata banka i Evropskata banka za obnova i razvoj. Ekonomistite licitiraat so razli~ni brojki, me|utoa ednoglasno komentiraat deka toa e bavno tempo na ekonom-ski rast, nedovolno za da se po~uvstvuvaat pozitivni efekti vrz nevrabotenosta i ìvotniot standard na gra|anite. Takviot ekonomski rast e nedovolen i za Make-donija da gi stigne zemjite od regionot, a u{te pomalku evropskite.Svetskata banka vo svojata posledna analiza presmeta deka so prose~en godi{en porast na BDP od okolu 3% (kolku {to iznesuva prosekot vo poslednite nekolku godi-ni), na zemjata }e & trebaat 86 godini za da go dostigne prose~niot ̀ ivoten standard na ìtelite vo Evropskata Unija. No, so stapki na rast

pogolem od 6%, Makedonija }e se pribliì do prose~niot BDP po ̀ itel vo EU za okolu 25 godini. Zatoa Svetska banka sugerira fokusot na ekonomskite politiki da se stavi na zabrzuvawe na rastot. Direktorot na kancelari-jata na Svetskata banka vo Makedonija, Lilija Burun~uk, vo svoeto intervju za “Kapi-tal”, koe celosno }e go objavime utre, komentira deka klu~nite faktori koi obezbeduvaat dolgoro~en i odr`liv razvoj se integraci-ja vo svetskata ekonomija, odrùvawe visoki stapki na {tedewe i investicii i posvetenost i sposobnost na vladite so dolgoro~ni vizii. “Nitu edna zemja nemala ili ne odràla brz rast bez visoki stapki na javni investicii – pogolemi od 25% od BDP - osobeno vo produktivnata infrastruktu-ra, obrazovanieto i zdravst-

ALEKSANDAR [email protected]

R

Rastot na makedonskata ekonomija godinava }e se podobslednite nekolku godini tempoto }e se zasili so godi{n6%, procenuvaat me|unarodnite finansiski institucii vMakedonija do 2015 godina. Takviot ekonomski rast e nstigne zemjite od regionot, a u{te pomalku evropskite

SREDNORO^NITE PROGNOZI ZA RAST NA BDPNE SE OPTIMISTI^KI

MAKEDONIJA NEZA DA GO STIGNE

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

PATOT KON USPEHOT E SEKOGA[ VO IZGRADBA

XIM MILERAMERIKANSKI POLITIÂR

�

Vo vreme koga Makedonija se soo~uva so nedostig na stran-ski investicii i ima golema potreba od priliv na pari od stranstvo, klu~na poddr{ka dobi od Evropskata investicis-ka banka (EIB) od 130 milioni evra za izgradba na poslednata delnica od Koridorot 10, me|u Demir Kapija i Smokvica. Ot-kako stana jasno deka vo buxetot nema dovolno pari za krupni infrastruktruni proekti, a najgolem del od parite za kapi-talni investicii zavr{uvaat vo objekti koi mnogu malku pridonesuvaat za dolgoro~en i odr`liv razvoj na doma{nata ekonomija kako, na primer, vo spomenici, ̀ i~arnici i muzei, parite od EIB vloèni vo izgradba na patna infrastruk-tura se dobredojdeni i se o~ekuva da obezbedat mnogu pogolema dodadena vrednost i da ja pottiknat ekonomskata aktivnost. Vo poslednite nekolku godini

propust dozvoluvaj}i mo`nost gra|anite na popisot da se izjasnuvaat kako Makedonci, odnosno, kako “nepostoe~ki etnos”. Makedonskata orga-nizacija go doveduva vo vrska so popisot i neodamne{noto apsewe na Stojan Nikolov Mihajlov, sopstvenikot na pe~atnicata vo Blagoevgrad, kade {to se pe~ati glasiloto na OMO Ilinden, “Makedonski glas”. So poslednite potezi Borisov gi demantira{e optimistite koi pomislija deka od kaj isto~niot sosed }e zaduva povolen vetar, koga bugarskiot premier odlu~i da se li{i od uslugite na Boìdar Dimitrov, skan-dalozniot minister koj be{e poznat po osporuvawe na makedonskiot narod.

Premierot na Bugarija, Bojko Borisov, ~ija Vlada se alarmi-ra i pri najmalo somnevawe deka na bugarski dràvjanin vo Makedonija mu se zagoroze-ni pravata na nacionalna osnova, povtorno nema da doz-voli vo negovata dràva na popisot koj e vo tek, naciona-lno izjasnuvawe na Makedon-cite. Poradi bri{eweto na grafata “Makedonec” od popis-niot obrazec, makedonskata organizacija vo Bugarija, OMO Ilinden - Pirin, nema da gi priznae rezultatite od popi-sot, za{to od tamu, povikuvaj}i se na dosega{nite iskustva, se pla{at deka rezultatite }e bidat izmanipulirani. Dopolnitelna indikacija za namerite na bugarskata vlast e i lanskoto otpu{tawe na pet visokopozicionirani slu`benici od Nacionalniot statisti~ki institut na Bu-garija, pod obrazloènieto deka napravile seriozen

V

� GUBITNIK

P

� MISLA NA DENOT

IVO IVANOVSKI

Ministerot ve}e najde finansiska i stru~na

pomo{ za sproveduvawe na reformite vo admin-istracijata, mu ostanuva samo da gi sprovede

ADRIUS KUBULIUS

Litvanija e prva na listata na zemjite-~lenki na EU

spored rastot na stapkata na nevrabotenost, koja dostigna 18,3% vo 2010 godina

AMR MUSA

Ve}e se nayira u{te edno novo ime za iden

pretsedatel na Egipet, generalniot sekretar na Arapskata liga e seriozen kandidat

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

Na pet meseci do po~etokot na Ohridsko

leto ministerot za kultura re{i da go smeni direk-torot na ovaa manifestaci-ja, {to e lo{ biznis-poteg

BORISOV NE PRIZ-NAVA MAKEDONCI!

KLU^NA PODDR[KA ZA EKONOMIJATA

DARIO SKANAPIEKO

BOJKO BORISOV

dgradbata na produktivnata infrastruktura, investi-raweto vo ~ove~ki kapital, zajaknuvaweto na javnite institucii i vladeeweto na pravoto. Sekako deka e te{ko da se privle~at stranski in-vesticii koga ste mali i bez izlez na more. Zatoa mora

da bidete mnogu podobri i pokonkurentni od pogolemite zemji {to go imaat toj luksuz da bidat pogolemi i poatrak-tivni pazari. Konkurencijata za privlekuvawe investitori e èstoka, osobeno vo post-krizniot period i vo uslovi koga brojot na investitorite e pomal otkolku porano”, veli Burun~uk.Taa ocenuva deka rizicite vo ekonomijata se s$ u{te prisutni, osobeno, bidej}i makedonskata ekonomija e tesno povrzana so Evropskata unija, destinacija na okolu 70% od makedonskiot izvoz i najgolem izvor na stran-ski direktni investicii. Evropa ima najspor rast vo svetot denes i se soo~uva so mnogu nere{eni prob-lemi, a toa spored Burun~uk zna~i deka Makedonija tre-ba da bide podgotvena za natamo{na nesigurnost vo opkruùvaweto.

Ekonomistite vo �zemjava ocenuvaat deka se potrebni dlaboki reformi na ekonomskata poli-tika, koi }e obezbedat dinami-~en ekonomski razvoj vo Makedonija.

Toa bara nov ekonomski mo-del za zgolemeni investicii, rast na izvozot, zgolemuvawe na vrabotenosta, podobar ìvoten standard, bidej}i i po 20 godini od osamostoju-vaweto zemjata s$ u{te se soo~uva so klu~nite ekonom-ski problemi, kako visoka nevrabotenost i siroma{tija, mal obem na proizvodstvo i izvoz, a zgolemuvawe na trgovskiot deficit, rast na zadolènosta doma i vo stranstvo. “Privatniot sektor mora da stane glaven stolb na ekonom-skiot razvoj na zemjata i na apsorbirawe na visokata nevrabotenost. Doma{nite i stranskite investicii tre-ba da bidat osnovni dvi-gateli na rastot. Mora da se zgolemi izvozot na konkurentni proiz-vodi za da bide razvojot odr`liv, {to ponatamu }e rezultira so funkcio-

EIB se deklarira{e kako eden od najvernite “poddrùva~i” na makedonskata ekonomija. Otkako bankata ja odobri kreditnata linija za poddr{ka na mali i sredni kompanii od 100 milioni evra, 50 milioni evra za investicii vo snabdu-vawe so voda i pre~istitelni stanici i blizu 18 milioni evra za rekonstrukcija na prugata od koridorot 8, EIB najavi deka }e finansira u{te nekolku zna~ajni proekti vo infrastrukturata. Za naredniot period se o~ekuva finansiska poddr{ka od 300-400 milioni evra vo izgradba na prugata kon Bugarija i gasifikacijata na zemjata. Osven {to parite se investiraat vo proekti koi se od najgolemo zna~ewe za zem-jata, se raboti za isklu~itelno evtini zaemi poradi {to is-platlivosta na kreditite e u{te pogolema.

voto. Makedonija uspe{no ja odrùva makroekonomskata stabilnost i zna~itelno ja podobri delovnata okolina vo izminatiot period, no, sepak, treba da se napravi pove}e za podobruvawe na konkurentnosta na zemjata, vklu~uvaj}i gi tuka i na-

nalno integrirawe na zemjata vo EU. Dràvata mora da vloùva pove}e vo modernizirawe na infrastrukturata i na-maluvawe na energetska-ta zavisnost na zemjata kako osnova za pobrz razvoj na ekonomijata”, komentiraat ekspertite. Ekonomistite sugeriraat deka parite od buxetot treba pove}e da se na-menat za investirawe vo razvojni infrastruk-turni proekti vo oblasta na energetikata, pat-nata i èlezni~kata infrastruktura, obra-zovanieto, bidej}i taka vloènite pari najmnogu se multipliciraat i soz-davaat osnova za pobrz razvoj.“Vo sledniot period vlas-ta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna, èlezni~ka, energetska i informa-ciska infrastruktura, kako i vo obrazovanieto. Poddrùvam zgolemu-vawe na kapitalnite investicii duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast”, smeta profesorot od Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski.Vo buxetot za godinava Vladata isplanira 380 milioni evra za in-vesticii vo kapitalni proekti, {to pretstavuva rast od 29% vo odnos na saldoto {to ostana za ovaa namena mina-tata godina, otkako so rebalansot tokmu ovaa stavka od buxetot naj-mnogu nastrada. Toa za Vladata be{e dovolen argument buxetot za 2011 godina da go deklarira kako razvoen.

bri, no malku e verojatno deka vo ni stapki na rast na BDP od 5% ili vo analizite za ekonomijata vo nedovolen i za Makedonija da gi

EMA RASTE REGIONOT!

LILIJA BURUNÛKDIREKTOR NA KANCELARIJATA NA SVETSKATA BANKA VO MAKEDONIJA“Nitu edna zemja nemala ili ne odràla brz rast bez visoki stapki na javni inves-ticii – pogolemi od 25% od BDP - osobeno vo produktivnata infrastruktura, obrazovani-eto i zdravstvoto. Makedonija uspe{no ja odrùva makroekonomskata stabilnost i zna~itelno ja podobruva delovnata okolina vo izminatiot period, no, sepak, treba da se napravi pove}e za podobruvawe na konkurentnosta na zemja-ta, vklu~uvaj}i gi tuka i nadgradbata na produktivnata infrastruktura, inves-tiraweto vo ~ove~ki kapital, zajaknu-vaweto na javnite institucii i vladee-weto na pravoto. Sekako deka e te{ko da se privle~at stranski investicii koga ste mali i bez izlez na more. Zatoa mora da bidete mnogu podobri i pokonkurentni od pogolemite zemji {to go imaat toj luksuz da bidat pogolemi i poatraktivni pazari”.

IKIK

DARIO SKANAPIEKO

BOJKO BORISOV

Navigator4 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Ministerot za ekonomi-ja, Fatmir Besimi, i direktorot na

Carinskata uprava, Van~o Kargov, vlegoa vo tesna trka za moèn kandi-dat za iden guverner na Narodnata banka na Makedonija, tvrdat izvori na “Kapital”. Pozici-jata na Kargov e silna, bidej}i zad nego zastanal ministerot za finan-sii i eden od ~elnite lu|e na VMRO-DPMNE, Zoran Stavreski. Za Be-simi, pak, osven negovata partija DUI rabotat i

poslednite politi~ki pre-virawa. [pekulaciite za predvremeni parlamen-tarni izbori, vo koi DUI povtorno bi bil eden od klu~nite koalicioni part-neri na VMRO-DPMNE, gi razbudija apetitite na partijata na Besimi za ~elnata pozicija vo mon-etarnata vlast.Do izborot na iden guverner se broi sitno. Mandatot na aktuel-niot {ef na central-nata banka, Petar Go{ev, istekuva vo maj godinava. Pretsedatelot na Make-donija, \orge Ivanov, toga{ formalno treba da go predloì noviot gu-verner, a Sobranieto da go izglasa. No, prakti~no

odlukata za iden kandi-dat }e bide donesena vo vrvot na vladeja~kata partija. Tokmu tamu poziciite na Kargov i na Besimi se silni.Van~o Kargov e favorit na Zoran Stavreski, eden od ~elnite lu|e na VMRO-DPMNE, prv sorabotnik i kum na premierot Nikola Gruevski. Stavreski mu sugeriral na Gruevski deka za da ima dobra sorabotka so monetarnata vlast mu e potreben pro-fesionalec na koj moè celosno da mu veruva, a takov bil Kargov, velat izvori na “Kapital”. Stavreski i Kargov se dolgogodi{ni sorabotnici u{te od vremeto koga svojata kariera ja po~naa vo Narodnata banka na Makedonija. Potoa zaedno mu bea sovetnici na Nikola Gruevski koga toj be{e minister za finasii vo vladata na Qup~o Georgievski. Vo site tie godini i pozicii Kargov ja dokaà svojata lojalnost kon Gruevski i Stavreski. Premierot nemal zabele{ki na

stru~nosta na Kar-gov za guverner-skata pozicija. Poradi lojalnosta

i iskust-voto vo central-

nata banka, vo koja be{e i viceguverner, Kargov ostanuva favorit na VMPRO-DPMNE za iden guverner.Fatmir Besimi, isto taka, be{e viceguverner vo Narodnata banka. Sepak, politikata, a ne negovata kompetentnost vo posledno vreme go isfrlija na vr-vot na s$ potesnata lista za moèn guverner. DUI, koja ve}e izvesno vreme se obiduva da obezbedi visoka pozicija vo centralnata banka, }e gi iskoristi mo`nite predvremeni izbori za da ja dobie ovaa pozicija za sebe, tvrdat izvori na “Kapital”. Partijata ve}e edna{ neuspe{no se obide da izdejstvuva izmena vo Zakonot za NBM, so cel edna od viceguvernerskite pozicii da bide rezervirana za etni~ki Albanec. Vla-data kategori~no go odbi predlogot. Ironi~no,

odbivaweto mora{e da go soop{ti zamenik-minis-terot za finasii, Nedim Ramizi, ~len na DUI. Poznava~ite tvrdat deka VMRO-DPMNE nema lesna da se otkaè od guvern-erskata pozicija. Na partijata & e potreben konstruktiven guverner. Za da go ispolni zacr-tanoto vo ekonomskata strategija na Gruevski bi mu bil pokorisen guverner koj nema da gi zatega monetarnite uzdi – referentnata kamata i zadolìtelnata rezerva - za da ja zauzda fiska-lnata ekspanzija so koja Vladata ~esto saka da pottikne rast.Van~o Kargov i Fatmir Besimi tvrdat deka od mediumite razbiraat za nivnite {ansi da bidat predloèni za iden gu-verner. Velat deka dosega nikoj od vladeja~kite partii, nitu pretsedate-lot Ivanov ne gi pra{al dali sakaat da rakovodat so monetarnata vlast. VMRO-DPMNE i DUI zase-ga se krijat zad stavot deka izborot na guverner e zakonska obvrska na pretsedatelot vo koja tie ne se me{aat, pa ne sakaat javno da zboruvaat

za taa tema.Vladeja~kite partii naj~esto javno predvreme ne go kaùva predlogot za guverner. “Den pred da me predloì za iden gu-verner na Sobranie, porane{niot pretseda-tel Kiro Gligorov mi se javi i mi kaà deka izborot padnal na mene. Mi soop{ti deka za toa razgovaral so toga{niot pretsedatel na Sobrani-eto, Tito Petkovski. Nikoj i so ni{to prethodno ne mi najavi deka jas sum edno od re{enijata za prvata pozicija vo monetarnata vlast”, raskaùva eks-guvernerot Qube Trpeski. No, izborot na Trpeski za guverner so slu~i vo vreme koga NBM i Make-donija bea potreseni od aferata TAT. Toga{niot guverner Borko Stano-evski be{e razre{en od pozicijata, pa itno se bara{e negova zamena. Sega{niot izbor Vla-data }e go do~eka podgot-veno. Na vreme gi donese izmenite vo Zakonot za NBM, so koj izborot na ~lenovi na Sovetot na NBM go prezede Vladata. Za edna godina istekuva mandatot na ~lenovite vo Sovetot {to gi predloì porane{niot pretsedatel Branko Crvenkovski. Ako VMRO-DPMNE i toga{ bide na vlast i predloì svoi lu|e vo Sovetot, toga{ toj kompletno }ebide sostaven od lu|e bliski do aktuelnata vlast.

VLADINO-KOALICISKA BORBA ZA TRONOT VO NBM

KARGOV I BESIMI VO TRKA ZA GUVERNER?!Ministerot za finasii, Zoran Stavreski, lobiral iden guverner da bide sega{niot prv carinik Van~o Kargov, doznava “Kapital”. Ako se raspi{at predvremeni parlamentarni izbori, DUI }e gi iskoristi za da izdejstvuva ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, da zastane na ~elo na NBM

��

BILJANA [email protected] KOI SE DRUGITE KANDIDATI?

Za mo`ni kandidati za guverner se spomnuvaa i Dimitar Bogov, aktuelen viceguverner vo NBM, pro-fesorot na Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski i ministerot za finasii, Zoran Stavreski. Vo sosednite dràvi guvernerite nemaat partiska pripadnost nitu nekoga{ rabotele vo izvr{nata vlast.

partija DUI rabotat i go izglasa. No

Van~o Kargov i Fatmir Besimi tvrdat deka od �mediumite razbiraat za nivnite {ansi da bidat predloèni za iden guverner.

Navigator 5KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

23,18 MILIONI LU\E BILE NEVRABOTENI VO EU VO DEKEMVRI SPORED PODATOCITE NA EVROSTAT

OD NASELENIETO VO GRCIJA E NEVRABOTENO12,9%

18,3%IZNESUVA STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO LITVANIJA SO [TO SE NAJDE NA VRVOT NA TABELATA VO EU SO NA-JGOLEM BROJ NEVRABO-TENI LU\E

QUPÔ ZIKOV

59...POGLED NA DENOT...

“...NAGONOT ZA [UPA...”!

a se nadovrzam na Uvodnikot na 2 stranica!Pred nas e u{te den biser na “Prerod-bata vo sto ~ekori”! Sopstvenicite, upravitelite, ~lenovite na upravni odbori i nadzorni odbori, na kom-panii so blokirana smetka nema da

moàt da osnovaat firmi s$ dodeka trae blokadata na smetkata! Prakti~no nema da moàt da ostvaruvaat delovna aktivnost iako ne se osudeni vo sudot... ]e im bide uskrateno i pravoto na zarabotuvawe od sopstvena delovna aktivnost (!?), {to zna~i }e im bide uskrateno i pravoto na (samo)vrabotuvawe... (!?) I seto toa bez sudska presuda... samo so izmeni vo zakoni predloèni od Vladata! Bravoooo... Mnogu intelegentno!]e ni prostite, ne sme istraìle kolku vakvite izmeni se vo sprotivnost so drugite zakoni, kako na primer, Zakonot za trgovski dru{tva, zakonot za Berza, zakonot za banki, Zakonite i uredbite za kotirawe, Zakonot za rabotni odnosi... Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za krajno ograni~uva~ki merki predloèni od nekoi umni glavi koi zaslepeni od privilegiite na vlasta, no i od prazniot Buxet koj, koga bi bil poln, dava neograni~eni mo`nosti za niv, nosat odredbi za izìvuvawe! Da gi pra{ame, formirale li tie nekoga{ svoi firmi? Investirale li barem po iljada evra so rizik deka }e im se proma{i pretpriema~kata ideja? Ponele li rizik za ne{to vo ìvotot? Ne, lu|e koi rizikuvale i gradele ne{to vakvi “reformski i prerodbeni~ki” odluki ne nosat!Sega se postavuvaat milion pra{awa:[to pravime {to blokiraweto smetki na firmi vo golem del moè da bide predizvikano od nepla}aweto na dràvata na svoite obvrski? Vo strukturata na poba-ruvawata kaj mnogu mali i golemi firmi izmiruvaweto na dolgot na dràvata kon niv e klu~en za nivniot opstanok!

Od druga strana, Vladata lani gi smeni uslovite za pla}awe na svoite dolgovi kon firmi dobavuva~i po javni tenderi, prakti~no na neopredelno vreme... sega{nite dolgovi }e gi pla}ala vo 2012 i 2013 godina... Vo me|uvreme kontinuirano se gradi, investira i dràvata, pak, se zadolùva!Sledna golema dilema e kako kompaniite vo Makedonija sega }e se spravat so nelikvidnosta vo uslovi koga blokadata na smetkata im demne nad glava. Vo uslovi koga bankarskiot sistem ne dokraj gi ~uvstvuva ovie problem na firmite, kako i vo uslovi vo koi o~igledno dràvata izgubila sluh za situacijata vo koja raboti makedonskiot biznis (a ustata im be{e polna falbi do pred dve godini kako celata vladina ekonomska poli-tika e postavena vo korist na malite i sredni pretprija i otvoraweto novi rabotni mesta).Apsurd nad site apsurdi e, na primer, nivnata akcija, do lani (godinava ne slu{ame za toa!) da davaat po 3000 evra krediti za samovrabotuvawe... ovoj proekt vo re-alnosta se soo~uva so golemi problemi, oti tolku malku pari, sekako, ne e dovolno za uspe{en po~etok na eden biznis (!?), a sega u{te i so dopolnitelna ograni~uva~ka merka, na ovie lica realizatori na mali idei im se skratuva prostorot za natamo{en rizik! Krajno nes-fatlivo kolku vladinite merki se kontradiktorni sami so sebe. Kolku se samo destimulira~ki! Vladata mora da odgovori na prostoto pra{awe koj moè da utvrdi dali so pravo e blokirana edna firma ili ne, vo uslovi koga pri~ini za blokada ima mnogu. Vo uslovi koga prakti~no i ne postojat stopanski sudovi koi brzo re{avaat! Upravnite postapki se sekoga{ vo polza na dràvata, a vrz sudstvoto i inspektoratite se vr{i silen dràven pristisok. Ova ne go velam samo jas, tuku i site me|unarodni izve{tai za problemot so reformskiot napredok na Makedonija!Na kraj, po s$ {to uspeavme da izdrìme so “prerodba-ta”, vo ova malo bedno pa~e od dràva }e dobieme “kup gra|ani so otvoreni usti” koi od dràvata parazitski }e ~ekaat “skakulci pe~eni na skara”! Toa {to }e bide hrabro i umno }e zamine, a upraviteli na firmi }e stanuvaat ste~jni rabotnici, {trajkuva~i, penzioneri, kako i babi i dedovci, oti samo niv im e seedno dali }e go izgubat pravoto da otvoraat firmi vo idnina. Kar-ikatura od biznis-klima... da vidime “Duing biznis” na Svetska banka {to }e kaè...Vsu{nost, site nie }e se pretvorime vo “skauti” i }e vrbuvame menaxeri za dvaesetina iljadi denari koi }e prezemaat prizemni rizici za koi nie }e velime deka “ne sakame da si gi valkame racete”! Vrv na gluposta... U{te edna{ na delo se pokaùva na{iot na {iroko poznat “nagon za {upa...”!?

D

FATMIR BESIMI �Minister za ekonomija

NE OÊKUVAM GOLEM INTERES ZA UVOZ NA VOZILA OD SAD

ako ne o~ekuvame golem interes za ovaa nova merka, sepak, sakavme da im udovolime na ba-rawata na gra|anite i da im ovozmoìme ramnopravno da moàt da vr{at uvoz, ist kako so evropskite vozila,

istakna ministerot za ekonomija, Fat-mir Besimi. Spored nego, so toa ne se naru{uvaat principite i standardite na evropskiot pazar {to se implementirani vo Zakonot za vozila, a nema da se naru{i nitu bezbednosta vo soobra}ajot so limitiraweto na uvozot na edine~ni vozila so istite standardi za izduvni gasovi, koi vaàt i za evropskite vozila.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

I

“Prerodbata” odi vo pravec da n$ pret-vori vo “kup gra|ani so otvoreni usti”... od niv }e ~ekame “skakulci pe~eni na skara”!? I }e bideme sre}ni...

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


ANTIKORUPCSIKA ]E RE[AVA ZA IZJAVITE NA ZAEV !Po serijata izjavi na gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, za partiskite vrabotuvawa na SDSM, VMRO-DPMNE v~era dostavi inicijativa do Antikoru-pciskata komisija za pokrenuvawe postapka za razgleduvawe na slu~ajot vo koj gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, javno prizna deka vrabotil 2.744 lu|e vo dràvnata i javna ad-ministracija.Od SDSM so reakcija. Velat deka vo VMRO-DP-MNE nemaa poim od matematika. Ako vkupniot broj na vraboteni vo op{tina Strumica e 148 lu|e, kako mislat Gruevski i VMRO-DPMNE da ja ubedat javnosta vo svoite lagi deka Zaev vo op{tina Strumica vrabotil 2.744 lu|e, pra{uvaat ottamu.

GABRIELA [email protected]

Premierot Nikola Gruevski ne uspea da gi ispolni barawata od �Evropskata Komisija, Vladata do 30 septemvri minatata godina, da gi transformira privremenite vrabotuvawa vo trajni. Sopolnitelno, nivniot broj, samo prodolùva da se zgolemuva!

Vremenite vrabotu-vawa vo Vladata ne samo {to ne s e z a v r{ en i tuku i ponatamu prodolùvaat. Iako soglasno

najavite na premierot Niko-la Gruevski, a po barawe na Brisel, tie treba{e da bidat transformirawi vo trajni do krajot na septemvri 2010 godina, ovoj proces s$ u{te ne e celosno zavr{en.Od Vlada priznavaat deka ne zavr{ile navreme, no se pravdaat deka najgolemiot del, ve}e bil transformiran. Okolu problemot za nivno stopirawe ne zboruvaat:"Stanuva zbor za rabotni mesta na koi bea angaìrani privremeni slu`benici. Me|utoa Vladata pristapi kon oglasuvawe na ovie mesta so cel nivno potpol-nuvawe so lica koi }e bidat vraboteni na neopredelen rok. Mislam deka dosega na-jgolem broj od ovie rabotni mesta se potpolneti", veli porparolot na Vlada, Martin Martinovski.Nekolku agencii za privre-meni vrabotuvawa, so koi kontaktira{e “Kapital” in-formiraat deka s$ u{te dobivaat barawa direktno od Ilindenska bb za novi privremeni vrabotuvawa. Isto taka, potvrda za toa deka Vladata prodolùva so privremenite vrabotuvawa e i faktot {to vo Buxetot za 2011 godina se predvideni celi dva miliona evra za ovaa stavka.

NIKOJ NEZNAE KOLKU "DOGOVORCI” IMA VO ADMINISTRACIJATA !

Brojkata za kolku lu|e sta-nuva zbor so privremenite vrabotuvawa i ponatamu ostanuva tajna. Ovaa in-formacija se krie duri i od oficijalen Brisel. Vo posledniot izve{taj Evrop-skata komisija upati ostra kritika {to Vladata ne obezbedila podatok kolku e vistinskata brojka na vre-menite vrabotuvawa. Od Vladata, pak, tvrdat deka brojkata na privremeno vraboteni e 5.000, nasproti obvinuvawata od opozicijata deka taa brojka e nekade okolu 30.000. Pritoa ne konkretiziraat kolku od niv dosega se transformirani vo trajno vraboteni, nitu, pak, kolku od niv ostanu-vaat so statusot “dogovorci”. Podatok za ova ne davaat nitu Agenciite za privre-meni vrabotuvawa koi gi kontaktira{e "Kapital".Inaku, prethodno, opozici-jata i ekspertite ostro reagiraa na praktikata {to ja vovede Vladata za privremeni vrabotuvawa vo administracijata, a po-toa i za najavata za nivno

transformirawe. Tie vo ovie potezi gledaat samo ekspanzivna politika za celosna partizacija na glo-maznata i neefikasna javna administracija. Kritiki za privremenite vrabotuvawa ima{e i vo revizorskite izve{tai na Dràvniot zavod za reviz-ija. Vo nekolku navrati tie zabeleùvaat na vakvata prak-sa na Vlada. Vo izve{taite stoi: “Anga`manot na lica preku Agencii za privremeni vrabotuvawa ostava prostor za subjektivno ocenuvawe na kandidatite za smetka na fer konkurencija i transparenten izbor, poradi {to naru{en e sistemot za vrabotuvawe na neopredelno vreme".

PREKU LONDON DO PROFESIONALNA ADMINISTRACIJA!

Ovoj mesec dràvni slu`be-nici od Makedonija }e ja posetat Nacionalnata {kola za administracija na Ve-lika Britanija za analiza na potrebite za poddr{ka na reformata na javnata

administracija, a }e bide sprovedena i obuka. Na ovaa obuka }e odat rakovoditelite na oddelenija ili na sektori, a s$ u{te ne se znae kolku rakovoditeli }e ja imaat privilegijata da odat vo London. Vakvata poseta doa|a po potpi{uvaweto na Memo-randumot za sorabotka me|u ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, i ambasadorot na Britanija, Kristofer Ivon.Za Ivon, reformata na jav-nata administracija pred s$ podrazbira transparentnost i vrabotuvawe po osnova na sistemot na zaslugi."Razvojot vrz baza na dost-ignuvawa e mnogu vaèn segment. Sekoja institucija sama si ja gradi ramkata i gi odreduva kriteriumite, koi kvaliteti }e gi ceni za razvojot na ~ove~kite resursi. Moàm da kaàm deka nie imame izgradeno efikasen sistem baziran na dostignuvawata i kom-petenciite na kandidatot. Mnogu e va`no deka edna

EDEN MILION EVRA ZA KARAULATA NA POPOVA [APKA

Izgradbata i rekonstrukcijata na karaulata Popova [apka, {to }e stane centar za zimska obuka na pripadnicite na ARM }e ~ini eden milion evra,

najavi ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, pri posetata na pitomcite na ARM koi se na zimska obuka vo ovoj skija~ki centar. Noviot objekt koj treba da se izgradi do 2012 godina }e raspolaga so kapacitet od 146 legla, prostorii za ishrana, sport i rekreacija. Spored Kowanovski, ovoj centar }e bide namenet za pripadnicite na ARM vo zimski uslovi, no ne se isklu~uva mo`nosta da prerasne vo regionalen centar za obuka kade {to }e se realiziraat aktivnosti, kako planinarewe, prebaruvawa na teren i preìvuvawe vo zimski uslovi.Posetata na zimskiot centar Popova [apka e del od aktivnostite na ministerot Kowanovs-ki za sredbi so pripadnicite na ARM na mestata kade {to se izveduva obuka.

DOCNI REFORMATA SO JAVNA ADMINISTRACIJA

VREMENITE VRABOTUVAWA NITU TRANSFORMIRANI, NITU PREKINATI!

PAVEL [ATEV: BOJKOTOT NA OPOZICIJATA NEMA LEGITIMITET

Institutot Pavel [atev oceni deka bojkotot na So-branieto od strana na najgolemiot del opoziciski partii nema legitimna osnova i ne e predizvikan

od diskriminacija na opozicijata vo politi~kiot dijalog.Vo analizata na Institutot se zaklu~uva deka makedon-skite institucii redovno i nepre~eno gi servisiraat gra|anskite i op{testvenite potrebi. Od Pavel [atev im pora~uvaat na politi~kite partii vo opozicija da se vozdràt od vr{eweto pritisok vrz sudstvoto i od is-pra}aweto poraki do javnosta koi moè da predizvikaat tenzii vo op{testvoto.Institutot so poraka i do pretstavnicite na me|unarodnata zaednica, deka tie bi trebalo da bidat povnimatelni pri davaweto izjavi koi moè da se sfatat kako pritisok vrz sudskata vlast vo nezavisna dràva.Vo zaklu~okot na analizata se veli deka dràvnite institucii treba da gi vloàt site svoi kapaciteti za da osiguraat efikasno vladeewe na pravoto, po~ituvawe na zakonite i nepre~eno funkcionirawe na politi~kiot dijalog. Vo taa nasoka od Pavel [atev ja ohrabruvaat inicijativata na pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, za vra}awe na opoziciskite pratenici vo Parlamentot.

5000 vremeno vrabotenite s$ u{te ne se transformirani vo

trajno vraboteni

I MEPSO GI TRANSFORMIRA PRIVREMENO VRABOTENITE!Osven dràvnata admin-istracija i javnata ad-ministracija e polna so “dogovorci”. Potvrda za toa e posledniot oglas na dràvnata kompanija MEPSO raspi{an v~era. Imeno, vo konkursot e navedena potreba od zasnovawe raboten od-nos so 11 rabotnici na neopredelno vreme. Neoficijalno doznavame deka ne stanuva zbor za novi vrabotuvawa, tuku transformirawe na privremeno vrabotenite vo trajno vraboteni.

ALEKSANDRA ZAFIROVSKA NOV PRETSEDATEL NA SUDSKIOT SOVET

Aleksandra Zafirovska e izbrana za nov pre-tsedatel na Sudskiot sovet na Republika Make-donija. Taa }e go zameni dosega{niot prv ~ovek

na Sovetot, Vasil Gr~ev, ~ij dvegodi{en mandat iste~e deneska.Za s$ po~estite obvinuvawa deka sudstvoto e pod pos-tojan pritisok na vlasta i politi~arite, noviot pretse-datel pora~uva deka iako sudstvoto trpi pritisoci od politi~arite, sudiite da ne podlegnuvaat na vlijanijata i da odoleat na korupcijata. Vo odnos na inicijativite deka ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, ne treba da bide ~len na Sudiskiot sovet, taa veli: "Sudskata fela e na stav deka minis-terot ne treba da bide ~len na Sudskiot sovet, no kako {to kaàv i prethodno, nie ne moème tuka ni{to da izmenime”, veli Zafirovska.Inaku,soglasno nejzinata biografija, Zafirovska diplo-mirala na Pravniot fakultet 1984 godina, pravosud-niot ispit go poloìla vo 1987 godina. Se vrabotuva 1986 godina vo Osnoven sud Tetovo kako pripravnik, potoa vo 1988 godina e izbrana za sudija vo tetovskiot Sud. Na 16.11.2006 godina izbrana e za ~len na Sudski sovet na Republika Makedonija od redot na sudiite od Apelaciskoto podra~je Gostivar.

od najbitnite raboti e trans-parentnosta vo ovoj sistem, {to }e obezbedi lu|eto da imaat verba vo adminis-tracijata za na~inot na koj se napreduva", re~e Ivon.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

HEDBERG: DA SE RABOTI NA KRITI^NITE PRA[AWA

Na zemjata i sleduva zna~aen period po objavu-vaweto na Izve{tajot na Komisijata i mislam deka dosega moème da zaklu~ime samo deka

zemjata mora da se vrati na rabota na site spomenati pra{awa vo Izve{tajot, koi se klu~ni za nas, za da bideme sigurni deka nema da ja izgubime 2011 godina. Ova go istakna v~era Kristijan Hedberg od Direktora-tot za pro{iruvawe na Evropskata komisija zadolèn za Makedonija.Hedberg potsetuva deka vo posledniot izve{taj na EK be{e naglaseno deka zemjata mora da napra-vi ponatamo{en napredok vo odnos na odredeni pra{awata za "politi~kiot dijalog, reformite vo sudst-voto i javnata administracija, borbata protiv korup-cijata i slobodata na izrazuvawe vo mediumite na koi zemjata mora kontinuirano da raboti”, veli Hedberg.Ponatamu, dodava toj, postoi i problemot so diskrimi-nacijata, za koja Sobranieto sozdade Komisija od koja se o~ekuva da napravi eden profesionalen balans kade {to lu|eto }e bidat ocenuvani spored svoite zaslugi i profesionalnoto minato, no ne i spored drugi interesi.Od Evropskata komisija baraat od Vladata i posilno da se bori vo odnos na pra{aweto na evrointegraci-ite i da raboti naporno do avgust, za Izve{tajot da bide podgotven do oktomvri.

MEK KEJN: MAKEDONIJA MORA [TO POBRZO VO NATO

Makedonija mora {to pobrzo da go zazeme svoeto zasluèno mesto vo NATO, pora~a amerikanskiot senator, Xon Mek Kejn, na sredbata so makedon-

skiot pretsedatel, \orge Ivanov vo Va{ington.Mek Kejn, isto taka, gi pozdravi i odli~nite odnosi me|u Makedonija i SAD i ja naglasi va`nosta od na{eto ~lenstvo vo NATO za regionalnata stabilnost i prosperitet, kako i ulogata na Makedonija i nejziniot pridones za me|unarodnata bezbednost. Na sredbata so makedonskiot pretsedatel senatorot izrazi i blagodarnot za makedon-skata poddr{ka vo voenite misii vo Irak i Avganistan.Pretsedatelot Ivanov, pak, na temata "Zo{to na Makedonija i e potrebno ~lenstvo vo NATO i zo{to Makedonija mu e potrebna na NATO”, se obrati pred Atlan-skiot Sovet pred ~ie rakovodstvo izrazi nade` deka cvrstite odnosi me|u Alijansata i Make-donija naskoro }e kulminiraat so na{iot zasluèn vlez vo NATO.

Makedonija vo momentov se soo~uva so mnogu kom-plicirani problemi, pred s$ so

evropskite i NATO integraci-ite i problemite koi se poja-vuvaat na toj pat, izgradbata na koridori, podobruvawe na ekonomskasta situacija i mnogu drugi predizvici, taka {to smetame deka vo momen-tov izborite ne se najdobro re{enie. No, ako na{iot partner VMRO–DPMNE saka da odi na izbori, za nas nema problem. DUI e podgot-vena, izjavi vicepremeirot zadolèn za ramkovniot dogovor i generalen sekretar na DUI, Abdulakim Ademi, za vreme na v~era{noto centralno pretsedatelstvo na partijata vo Mala Re~ica.No, vo VMRO–DPMNE, s$ u{te ne znaat dali se za izbori! Sredbata na lider-ite Nikola Gruevski i Ali Ahmeti zav~era pomina bez oficijalen zaklu~ok, a po izjavata na Ademi, jasno e deka DUI e re{ena odlukata da mu ja ostavi na svojot partner. Gruevski se dvoumi, a vo me|uvreme prodolùvaat sprotivnite percepcii na vlasta i opozicijata okolu sostojbata vo Makedonija. Dodeka opozicijata predvode-na od SDSM (so isklu~ok na LDP), veli deka so nivniot bojkot na Sobranieto nas-tanatata e destabilizacija na politi~kata scena za koja mora itno da se najde re{enie, VMRO–DPMNE ja spu{ta topkata. Partijata na premierot Nikola Gruevski tvrdi – nema politi~ka kriza vo Makedonija.“Vladata funkcionira so poln kapacitet, sobranieto ima legitimitet. Stanuva zbor za mala kriza vo politi~kata komunikacija, me|utoa mnogu e va`no sega vnimatelno da se odbiraat zborovite i da se vnimava na site javni nastapi. Apleirame da ne se dramatizira situacijata. Kriza vo funkcioniraweto na instituciite nema. Pre-tsedatelot na Sobranieto ima{e adekvatna reakcija na bojkotot, so obid da se najde re{enie. Toa ne uspea, pa sega e va`no i nemu da mu se ostavi prostor za de-jstvuvawe”, veli direktorot na centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, Ilija Di-movski.Okolu eventualnoto vra}awe vo Parlamentot na SDSM i obidite koi vladeja~koto mnozinstvo bi gi napravilo za da go ovozmoì toa, Di-movski veli deka tie ne znaat koi se barawata na Crvenkovski.“Nie, kako i celata javnost, sme zbuneti. Ne moème da razbereme koi im se bara-wata ili so {to SDSM ovoj-pat go uslovuva vra}aweto

AHMETI POBARA GRUEVSKI DA ODLUÎ

AKO VMRO–DPMNE SAKA, DUI ]E ODI NA IZBORI

KATERINA [email protected]

Odlukata za raspi{uvawe na predvremeni izbori e celosno vo �racete na premierot Nikola Gruevski, otkako koalicioniot part-ner Ali Ahmeti ja prefrli topkata. Gruevski se dvoumi, a od ne-govata partija tvrdat deka politi~ka kriza nema i apeliraat da ne se dramatizira bojkotot na SDSM!

vo prateni~kite klupi. Tie ne iznesoa konkretni pri~ini za nivniot bojkot, pa ottuka imame osnovani somnevawa deka se raboti za politi~ka za{tita na kriminal. S$ pove}e mislime deka potegot im e od dnevno-politi~ki, a ne od su{tinski karak-ter”, veli toj i dopolnuva deka ne saka da {pekulira mo`ni liderksi sredbi, koi premeirot Gruevski gi ot-frli kako opcija, s$ dodeka Crvenkovski ne izleze so konretni uslovi za vra}awe nazad. Vo me|uvreme na liderska sredba na koja preku dijalog }e se najde re{enie za blokadata po-vika evroambasadorot Ervan Fuere, po sredbata {to ja ima{e so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Toj veli deka vo Parlamentot, sepak, postoi kriza:- Edinstven na~in za podo-bruvawe na sostojbata vo zemjata i ponatamo{no un-apreduvawe na reformite, e preku vistinski, iskren, sestran dijalog me|u site politi~ki partii. Navis-tina e àlno {to brojot na sredbite na politi~kite lideri e sveden na mini-mum. Imavme s$ na s$ edna do dve sredbi na liderite vo izminatite dve godini i osven sredbata organizirana od strana na pretsedatelot na dràvata nema{e sredba me|u politi~kite lideri vo

izminatata godina i pol” izjavi Fuere. Okolu mo`ni predvremeni izbori, ev-roambasadorot re~e deka toa e celosno vo nadle`nost na Parlamentot. Ona {to za nego e zagriùva~ki e toa {to zemjata pokraj so politi~kite problemi se soo~uva i so ekonomski pre-dizvici - siroma{tijata i nevrabotenosta na koi Vladata i site politi~ki lideri treba vedna{ da im posvetat vnimanie. Vo SDSM ekspresno odgovorija, deka na liderski sredbi od tipot na poslednata vo Jasen, kade osven dobar ru~ek, ne se ostvari nikakov konkreten dijalog ili dogovor me|u liderite, nemaat namera da prisustvuvaat. Velat deka vlasta se obiduva da go relativizira zna~eweto na nivniot poteg. Mu pora~uvaat na Gruevski da ne bega od relanosta:“Ne e to~no deka nie nem-ame konkretna cel i ba-rawa. Ultimativnata cel na SDSM se predvremeni izbori i nie jasno i glasno go kaùvame toa. No, ne izbori bez pro~isten izbo-ren zakonik ili izbori koi odnapred }e bidat osudeni na falsifikat. Toa {to e va`no e deka sme odlu~ni vo na{iot ~ekor i nema da se vratime vo Sobranieto, bez razlika {to VMRO-DPMNE se obiduva da dolovi neka-

A KAKO FUNKCIONIRA SOBRANIETO: LDP PROTIV SITE!Krizata vo makedonskoto Sobranie vo uslovi koga otsustvuva re~isi celata opozicija, osobeno dojde do izraz na v~era{nata sobraniska rasprava {to treba{e da se vodi okolu izmenite na popu-larno nare~eniot “zakon za lustracija”. Raspravaa vladeja~koto mnozinstvo i samo dvajca pretstavnici na opozicijata, pratenicite na LDP, Roza Topuzova Karevska i Risto Penov. Karevska, pobara to~kata da se simne od dneven red, za{to, spored nea, raspra-vata bez opozicijata bi go izgubila legitimitetot."Zakonot za lustracija be{e usvoen so konsenzus, zatoa taka treba da se donesat i negovite izmeni", istakna Karevska. I koordinatorot na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, izrazi àlewe poradi otsustvoto na opozicijata, no nema{e ni{to protiv "raspravata" da prodolì me|u istomislenicite od vladeja~kata koalicija.

kov poseben pritisok od me|unarodnata zaednica vrz nas za prekinuvawe na bojko-tot”, veli potrpetsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev za “Kapital”. Vo ednodnevna nenadejna poseta na Make-donija v~era dojde i {efot na slovene~kata situacija, Samuel @bogar, koj docna popladneto ostvari sredbi so premeirot Nikola Gruevski, kolegata Antonio Milo{oski i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Glavna tema na razgovor, se o~ekuva{e da bide novonastanatata situacija vo zemjata.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


VO MAKEDONSKATA POLITIKA NEDOSTASUVAAT @ENI!

Na Makedonija £ nedostasuvaat ̀ eni- gradona~alnici, stoi vo zaklu~ocite na najnovoto istraùvawe na NVO Antiko, na tema „Rodova analiza na programite

na politi~kite partii, osum godini podocna, dali ima napredok#.Podatocite od istraùvaweto pokaùvaat deka vo make-donskoto op{testvo s¢ u{te nema vistinska rodova ramno-pravnost i vo mnogu poliwa ̀ enite se nao|aat vo inferi-orna polo`ba, odnosno imaat neramnopraven status.Od „Antiko” smetaat deka slabiot napredok se dolì na nedovolen kapacitet na politi~kite partii za razvivawe i sproveduvawe na rodovite ramnopravni politiki. #Nema vistinska demokratija bez ramnopravno vklu~uvawe na ènite vo site sferi na op{testveniot ìvot i pred se vo samite strukturi na odlu~uvawe. Vo Evropskata unija, unapreduvaweto na ednakvite mo`nosti i visokoto po~ituvawe na ~ovekovite prava se centralni temi na ineres#, istakna Danica Jovanova, rakovoditel vo izvr{nata kancelarija na Antiko. Od vkupno 17 politi~ki partii, vo 15 ima organizirano posebni grupacii na ènite vnatre vo partijata.

MAKEDONIJA DOBI NOVA METROLO[KA OPREMABiroto za metrologija dobi nova oprema vredna 195.000 evra, nabavena preku proektot BERIS na Svetska banka. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, ovaa investicija }e go podobri ekonomskiot ambient i }e gi zajakne instituciite vo zemjava."Opremata e vo korist i na stopanskite subjekti i na ekonomijata, vo delot na utvrduvawe na kvalitetot i merewata za proizvodite {to se na pazarot. Del od opremata prvpat se nabavuvaat vo Makedonija, kako {to e spektrometarot, oprema nameneta za merewe na kvalitetot na zlatoto i skapocenite metali bez tie da se o{tetat", re~e Besimi.So ovaa investicija }e moè da se zgolemi opsegot na merewa i celosna operativnost na laboratoriite za masa, temperatura, pritisok, vreme i frekvencija. Novata oprema za Biroto }e zna~i i podobar kvalitet na uslugite kon korisnicite.

]E SE STIMULIRA MLEKO, SONÔGLED I PÊNICA

POGOLEMI ZEMJODELSKI SUBVENCII

Mlekarite, loza-rite, sto~arite, proizvoditelite na son~ogled, oriz i p~enica godinava }e se

ofajdat od povisoki dràvni subvencii. Dràvata re{i od zgolemeniot buxet za sub-vencionirawe koj godinava dostigna 115 milioni evra da gi zgolemi subvenciite vo ovie zemjodelski granki. I pokraj zgolemenite subvencii, zemjodelcite se nezadovolni od na~inot na subvencionirawe. Federacijata na farmeri na Makedonija dostavi do Vladata svoja predlog-programa za fin-ansirawe na zemjodelstvoto vo koja predlaga subvenciite da se proektiraat za period od tri do pet godini, a ne godina za godina, a baraat i zgolemu-vawe na pari~nata pomo{, bidej}i samo na vakov na~in }e imaat predvid kolku sredstva moàt da o~ekuvaat. Tie baraat isplatata da bide najdocna dva meseca po apliciraweto, a site merki da se realiziraat do krajot na godinata.FFRM, isto taka, predlaga da se vovedat indikatori za merewe na rezultatite od finansiskata poddr{ka vo zemjodelstvoto i pomala poddr{ka za alternativnoto proizvodstvo. Predlagaat nere-gistriranite zemjodelci da dobivaat za 20% pomali sub-vencii od registriranite.Federacijata nastojuva i da se ukine subvencijata za edi-nica proizvod, kako {to e, na primer, po litar mleko. „Ne se sprotivstavivme na postoeweto na vakva merka, no eden od argumentite e deka taa ne e stimulativna za podobru-vawe na kvalitetot na mlekoto,

poradi toa {to ne moè isto da se nagraduva farmer so proizvod od ekstra klasa, koj investira vo farmata i farmer so najniska klasa”, istaknuvaat vo Federacijata.Del od farmerite s$ u{te ne se informirani za zgol-emuvawe na subvenciite vo odredeni sektori. Goran Mi-trev, farmer od Strumica veli deka ovoj model na sub-vencionirawe ne e razvoen, tuku e socijalen. Za zgolemuvaweto na subvenci-ite za lirat predadeno mleko, Mitrev veli deka ne e vistin-skiot na~in za stimulirawe na mle~niot biznis.“I da se zgolemi subvencijata za litar predadeno mleko od 2,5 denari, na 3,5 denari, kako {to predviduva programata, toa ne e vistinskiot na~in na subvencionirawe koj treba da se primenuva. Potrebna e stimulacija na kvalitetot, a ne na kvantitetot na mlekoto”, veli Mitrovski.

KOI SUBVENCII ]E SE ZGOLEMAT?

Spored Programata za subven-cionirawe vo zemjodelstvoto za 2011 godina za eden litar predadeno kravjo i ov~o mleko na mlekarnicite, farmerite }e dobijat 3,5 denari, za razlika od minatogodi{nite 2,5 denari, a predvideno e i voveduvawe novi merki za

poddr{ka na predadenoto ov~o i kozjo mleko so ist iznos. Za grlo goveda subvenciite se zgolemeni na 2.700 denari za razlika od minatogodi{nite 2.500 denari. Za 50 denari povisoki sub-vencii godinava se predv-ideni vo ov~arstvoto, ko-zarstvoto i sviwarstvoto pri {to sto~arite za sekoe grlo goveda }e dobivaat 950 denari od dràvata, za kozite subvenciite }e iznesnuvaat 850 denari i za matoricite 800 denari.Subvenciite za p~enica godina-

va }e iznesuvaat 8.500 denari za hektar, a proizvoditelite na oriz i son~ogled }e dobijat za 3.000 denari pove}e za eden hektar zasaden od ovie kulturi. Povisoki subvencii se predv-ideni i za lozarite. Za podi-gawe na eden hektar novi lo-zovi nasadi so trpezno grozje }e dobijat 160.000 denari, za razlika od minatogodi{nite 140.000 denari.Zgolemuvaweto na subvenciite vo ovie granki treba da dobie zeleno svetlo od Vladata na nekoja od narednite sednici.

Za 1 denar }e se zgolemat subvenciite za predadeno mleko, a �za 50 denari povisoki subvencii godinava se predvideni i za sto~oarite za grlo goveda, ovci i kozi. Farmerite nezadovolni od na~inot na subvencionirawe, baraat zgolemuvawe na sub-venciite i isplatata da bide dva meseca po aplikacijata

ALEKSANDRA [email protected]

TIP NA NA SUBVENCIJA 2010 godina 2011 godinaNovi nasadi na trpezno grozje 140 160Mleko 2,5 3,5P~enica 8 8,5Oriz 8 11Goveda 2,7 2,5Ovci 950 900Kozi 850 800Matorici 800 750

vo denari

KONFISKACIJATA NA NELEGALNИТЕ ГRАДБИ PADNA NA USTAVEN SUD

Ustavniot sud ja ukina odredbata od Zakonot za gradewe, donesen vo 2009 godna, so koja se predviduva{e dràvata da konfiskuva gradba vo

sopstvenost na privatno lice, dokolku gradbata vo eden del izleguva nadvor od odobrenieto za gradba. Na v~era{nata sednica Ustavniot sud ja ukina i odredbata od istiot Zakon, koja se odnesuva na pla}awe penali vrz osnova na re{enie na gradeèn inspektor. Spored Sudot, prvata odredba go povreduva ustavno za-garantiranoto pravo na sopstvenost i se ukinuva zatoa {to ne bilo precizno opredeleno koj del e bespravno izgraden, a se odzema i sopstvenosta koja bilo legalno izgradena. Odredbata, pak, koja predviduvala pla}awe penali spored izdadeno re{ene na gradeèn inspektor e ukinata, poradi toa {to Sudot utvrdil deka re{enieto ne moè da bide kone~no, bidej}i gra|anite imaat pravo na àlba. Sudot ukina i ~etiri ~lena od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, so koi se predviduva{e, so lokalni ili dr`vni urbanisti~ki planski dokumenti da se promuvaat urbanisti~kite planovi, prethodno odobreni od ministerot za transport ili gradona~alnikot.

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


DEJAN BO[KOVSKI NOV DIREKTOR NA DR@AVNATA KOMPANIJA MEPSO

Dejan Bo{kovski e noviot direktor na dràvniot elektroprenosen sistem MEPSO. Vaka zav~era odlu~il Nadzorniot odbor na kompanijata, nazna~uvaj}i go

Bo{kovski za pretsedatel na Upravniot odbor i za gen-eralen direktor na AD MEPSO.Dejan Bo{kovski e diplomiran ma{inski inèner koj vo svojata dosega{na kariera rabotel vo porane{no Elek-trostopanstvo na Makedonija (ESM), vo naftenata kompanija Makpetrol, kako i vo javnoto pretprijatie Vodovod i kanalizacija. Imal aktivnosti i vo vladeja~kata partija, VMRO-DPMNE.Bo{kovski doa|a na ~elnata pozicija na dràvnata kompanija MEPSO, otkako vo septemvri minatata godina Vladimir Zdravev si zamina od direktorskata pozicija i odlu~i da se posveti na rabotata vo op{tina Centar

130 MILIONI EVRA OD EIB ZA IZGRADBA NA AVTOPAT

Makedonija dobi 130 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB) za da go izgradi avtopatot Demir Kapija – Smokvica, del od Koridorot 10.

Celiot proekt teì okolu 245 milioni evra. Pokraj EIB izgradbata na koridorot }e ja finansiraat i Evropskata Unija so grant od 45.000.000 evra preku IPA - progra-mata, kako i Evropskata banka za obnova i razvoj. EBRD }e u~estvuva so kredit od 107 milioni evra, od koj 90 milioni evra se nameneti za izgradba na avtopatot, a ostatokot za modernizacija na sistemot za naplata na pa-tarina i naplatnite stanici dol` avtopatot na Koridor 10. Makedonija }e vloì okolu {est milioni evra vo ovoj proekt. Zaemot e odobren po povolni uslovi, so kamatna stapka od 1,3 otsto, rok na otplata od 15 godini i grejs period od pet godini. - Izgradbata i razvojot na glavnite pan-evropski koridori {to pominuvaat niz na{ata zemja se visok prioritet na Vladata, velat vo Ministerstvoto za finasii.So avtopatskoto re{enie na Koridor 10 }e se izgradi

moderna delnica po evropski standardi.

MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA: NE MO@E DA SE INVESTIRA VO ZLATO

Zakonot za trgovija nema nikakva odredba {to go regu-lira trguvaweto so investicisko zlato, nitu, pak, vo momentov se pravat nekoi zakonski izmeni za da se

ovozmoì ova, velat od Ministerstvoto za ekonomija."]e se zemat predvid mislewata od stopanskite komori, }e se vidi dali }e sleduvaat nekoi zakonski izmeni, no zasega nema ni{to konkretno na toj plan. Ministerstvoto ne izdava licenci za trguvawe so investicisko zlato, nitu, pak, do nas do{lo takvo barawe", izjavija od Minister-stvoto, nadle`no za Zakonot za trgovija. Ova e stavot na Ministerstvoto na pra{awata na "Kapi-tal" za toa dali Zakonot za trgovija dozvoluva doma{na firma da raboti kako posrednik na stranski kompanii za trguvawe so investicisko zlato, za ime na makedonski gra|ani i firmi. Kupuvaweto zlatni pra~ki i vrednosni sertifikati za zlato vo stranstvo minatata nedela go najavi skopskoto trgovsko dru{tvo KB Kapital i biznis. Ottamu rekoa deka }e im posreduvaat na gra|anite i firmite vo Makedonija pri kupuvawe investicisko zlato, kako posrednici na germanskata kompanija Auvesta. F

irmite {to vr{at uvoz i izvoz }e mora da imaat sto-procentna ban-karska garan-

cija pri sekoja carinska postapka, {to }e bide garant za naplata na dava~kite. Ova go predviduvaat izmenite na Carinskiot zakon i Uredbata za sproveduavwe na Zakonot, koi direktorot na Carin-skata uprava, Van~o Kargov, v~era im gi prezentira{e na biznismenite od Stopanskata komora.Iako glavno izmenite zna~at usoglasuvawe so direktiv-ite na Evropskata Unija, sodràt i odredbi koi, spored biznis-zaednicata, zna~itelno }e gi optovarat firmite. Takva e odredbata kompaniite zadolìtelno da imaat stoprocentna ban-karska garancija, koja }e gi pokriva site tro{oci i rizici vo tekot na carin-skata postapka. “Mislam deka najgolem problem }e pretstavuvaat stoprocentnite garancii za izvoznite i tro{ocite za carinska postapka. Ima i niza drugi odredbi koi prakti~no zna~at odnapred obezbeduvawe na site mo`ni finansiski rizici vo tra-eweto na carinskata post-apka, {to smetame deka ne e mnogu izvodlivo zatoa {to izmenite doa|aat vo vreme koga s$ u{te postoi finan-siska kriza i nelikvidnost vo makedonskata ekonomija i tie moàt ote`nuva~ki da vlijaat vrz biznisot”, veli

Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na MakedonijaI Antoni Pe{ev, ~len na Up-ravniot odbor na Stopanskata komora, smeta deka odred-bata }e pretstavuva optovaru-vawe za biznisot, zatoa {to bankite imaat visoka kamata za garanciite, a bavna e i procedurata za izrabotka na dokumentacijata za podigawe na garancijata.Nasproti negoduvawata na biznismenite, {pediterite, koi dosega bea zadolèni za iz-davawe garancii, ja ocenuvaat novata odredba kako pozitivna i smetaat deka }e vovede red vo carinskite postapki.“Ovaa obvrska e praksa vo cela Evropa i ne gledam pri~ina zo{to da ne se vovede i kaj nas. Dosega {pediterite izdavaa garancii ama tie ne se aktiviraa. Toa e eden vid za{tita za carinata deka dava~kite }e se platat. No, problem se javuva{e koga neko-ja firma nema da si gi plati dava~kite i nie transporter-ite se soo~uvame so situacija stokata da e ve}e carineta, a da nema uplatnica deka se

plateni dava~ki, pa mora so denovi da ~ekame na carina {to ni pretstavuva tro{ok koj potoa nikoj ne ni go pla}a“, objasnuva Biljana Muratovska, pretsedatel na Zdruènieto na {pediteri Makamtrans. Taa dodava deka t.n. “avtode-novi”, koga transporterite se zaglaveni na carina poradi neplateni dava~ki od kom-panijata, im predizvikuvaat golema {teta. Spored nea, i kompaniite treba da imaat garancija deka }e si ja platat carinskata dava~ka, {to }e ovozmoì siguren i brz protok na stokite.”Dokolku dobro rabotat, sigur-na sum deka }e nemaat problem da dobijat bankarska garan-cija”, dodava Muratovska.Biznis-zednicata generalno e soglasna deka izmenite na Carinskiot zakon }e ovozmoàt olesnuvawe na uvozot i izvozot, no smeta deka sega ne e pogodno vreme za nivno sprovedu-vawe. Azeski tvrdi deka tie i li~no bi barale brza primena na site odredbi od zakonot dokolku firmite se vo dobra finansiska kondicija, {to vo ovoj moment ne e slu~aj. Azeski

ZA UVOZ I IZVOZ 100% BANKARSKA GARANCIJA!

NOVI IZMENI VO CARINSKIOT ZAKON

SOWA [email protected]

Biznis-zaednicata bara izmenite na Carinskiot zakon da sta- �pat na sila otkako Brisel }e dade zeleno svetlo za start na pregovorite so EU. Nivnata primena sega }e zna~i dopolnitelni finansiski implikacii vrz raboteweto na firmite

BRANKO AZESKIPRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

Ovie izmeni se postaveni za edni idealni uslovi na funkcionirawe koi vo Makedonija gi nema. Osnovata e deka ovie izmeni baraat sto-procentna pokrienost na kakov bilo rizik {to postoi vo carin-skata postapka, {to e vo red, no samo ako imame supersolventni firmi i super ekonom-ska situacija. Mora da se napomene i deka s$ u{te sme vo faza na edukacija na kompani-ite. Ova se sloèni proceduri koi baraat i posebni timovi vo firmite.

potencira deka najverojatno }e baraat izmenite na zakonot da stapat na sila vo momentot na po~nuvawe na pregovorite so Evropskata unija. Biznismenite imaat dva meseci da izgotvat analiza i predlozi po odnos na izmenite na zakonot, za koi e predvideno da bidat doneseni do krajot na mart.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

BERZANSKI INFORMACII

2.620

2.670

2.720

2.770

2.820

27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11 02/02/11

MBI 10

2.940

2.960

2.980

3.000

3.020

3.040

27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11 02/02/11

MBID

116,70

116,80

116,90

117,00

117,10

117,20

117,30

117,40

27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11 02/02/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 02.02.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.506,67 390,18 11,55 1,03

BESK (2009) 54.562 8.240,00 341,43 24,13 0,24

GRNT (2009) 3.071.377 660,92 105,83 6,25 0,66

KMB (2009) 2.014.067 3.508,93 533,81 6,57 1,02

MPT (2009) 112.382 32.333,67 / / 0,90

REPL (2009) 25.920 42.287,50 5.625,12 7,52 0,85

SBT (2009) 389.779 3.830,87 211,39 18,12 0,87

STIL (2009) 14.622.943 232,88 0,11 2.105,99 3,25

TPLF (2009) 450.000 3.899,33 61,42 63,49 1,14

ZPKO (2009) 271.602 2.529,00 / / 0,33

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 02.02.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 32.907 14 238,87

обични акции 225.667 130 26,84

Вкупно Официјален пазар 258.574 144 37,82

обични акции 43.699 35 51,14

Вкупно Редовен пазар 43.699 35 51,14

02.02.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

ЗК Пелагонија Битола 2.529,00 9,96 50.580Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 151,00 7,09 155.832

Макпетрол Скопје 32.333,67 6,84 970.010

Стопанска банка Битола 3.830,87 5,89 1.823.495

Гранит Скопје 660,92 3,92 2.175.075

Комуна Скопје 301 -16,16 4.214

РЖ Услуги Скопје 300,25 -2,10 119.500

Благој Ѓорев Велес 540,00 -1,82 469.800

Стопанска банка Скопје 0,00 -0,25 12.750

0 0,00 0,00 0

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје 3508,93 0,25 4.972.159

Гранит Скопје 660,92 3,92 2.175.075

Алкалоид Скопје 4.506,67 2,85 2.154.188

Стопанска банка Битола 3830,87 5,89 1.823.495

Македонски Телеком Скопје 550 0,06 1.251.250

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

02.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

02.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.017.947,50 1,47% 9,37% 6,60% 1,16% 1,00% 31.01.2011

ILIRIKA GRP 45.101.075,96 -4,21% -0,35% 6,47% -4,64% 8,90% 31.01.2011

Иново Статус Акции 19.330.469,34 9,43% 11,73% 4,13% 9,43% -8,09% 01.02.2011

KD Brik 34.448.341,84 -1,73% 2,03% 5,07% -1,98% 12,71% 01.02.2011

KD Nova EU 28.119.516,94 3,98% 5,80% 7,85% 3,98% 2,19% 01.02.2011

КБ Публикум балансиран 27.920.679,37 4,64% 5,18% 5,93% 4,10% 1,15% 01.02.2011

02.02.2011

Menaxmentot na Makedonijatur-ist o~ekuva go-dinava da os-tvari rast na prihodite od

4% i zgolemuvawe na bruto-dobivkata za 10%. Spored proektiraniot biznis-plan na dru{tvoto, godinava bruto-dobivkata se o~ekuva da iznesuva 3,6 milioni evra, a vkupnite prihodi se proekti-rani na 8 milioni evra.Iako vo izrabotkata na bi-znis-planot za ovaa godina od strana na dru{tvoto bile zemeni predvid i negativnite dvièwa vo ekonomijata, sepak, ottamu velat deka }e nastojuvaat planiranite aktivnosti i rezultati da gi ostvarat celosno.“Iako godinava po~na lo{o, {to e o~ekuvano so ogled na toa {to januari postojano e slab mesec vo hotelier-stvoto, sepak, o~ekuvame vo tekot na godinata rabotite da se promenat i da go ost-varime toa {to e zacrtano vo biznis-planot”, velat od Makedonijaturist.Od kompanijata potenciraat deka vo hotelierstvoto e te{ko da se predvidi pobaruva~kata, za razlika od proizvodnite aktivnosti. A proekciite dopolnitelno gi ote`nuva nelojalnata konkurencija na

NAJGOLEM RAST SE OÊKUVA KAJ KONGRESNIOT TURIZAM

MAKEDONIJATURIST PROEKTIRA 10% POGOLEMA BRUTO-DOBIVKA

Menaxmentot na Makedonijaturist o~ekuva godinava da ostvari rast na prihodite od 4% i zgolemuvawe na bruto-dobivkata za 10%. Spored proektiraniot biznis-plan na dru{tvoto, godinava bruto-dobivkata se o~ekuva da iznesuva 3,6 milioni evra, a vkupnite prihodi se proekti-rani na 8 milioni evra

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 02.02.2011)

METODI [email protected]

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

pazarot i globalnata ekonom-ska kriza.“Marketing-analizite po-kaùvaat deka godinava e mo`no postignuvawe na podo-bri rezultati od lani, no toa vo golema mera }e bide usloveno od mnogu faktori. Sepak, godinava o~ekuvame rast vo delot na kongresniot turizam”, velat od Makedoni-jaturistOttamu se rezervirani vo pogled na planiranite in-vesticii za 2011 godina. Menaxmentot najavuva deka }e bidat na ponisko nivo od prethodnite godini so ogled na toa deka nekolku krupni zafati se ve}e zavr{eni.“Razgleduvame nekoi pomali investiciski proekti, no s$ u{te ne e sigurno dali }e gi realizirame”, komentiraat od Makedonijaturist.Dru{tvoto godinava planira da potro{i ist iznos na pari kako i lani za pokrivawe na vkupnite rashodi. Kratewe }e ima kaj nematerijalnite tro{oci, no od kompanijata velat deka pritoa }e se vni-mava toa da nema posledici vrz kvalitetot na krajnite uslugi. Poradi toa, za go-

MAKEDONSKA BERZA

Trguvaweto kaj Makedonska berza v~era pomina vo znakot na blok-tran-

sakcijata so akcii na Ko-mercijalna banka vo iznos od 4,5 milioni evra. Spored {pekulaciite koi po~naa da kruàt kaj brokerite vo tekot na trguvaweto, najverojatno akciite koi v~era se pro-dadoa se akcii koi bile vo sopstvenost na Nova Qubqan-ska banka od Qubqana. Preku blok-transakcijata bea is-trguvani 77.753 akcii, {to e 3,8% od vkupnata glavnina na bankata. Akciite se prodadoa po cena od 3.509 denari za akcija, {to e dneven rast od 0,25%. Kako rezultat na ovaa tran-sakcija, Berzata trguvaweto go zavr{i so vkupen berzan-ski promet od 4,7 milioni evra. Vo ramkite na klasi~noto trguvawe be{e ostvaren pro-met od 18,5 milioni denari. Najgolem del od toj promet otpadna na akciite na kom-paniite me|u koi povtorno predni~e{e akcijata na Ko-mercijalna banka so promet od 4,9 milioni denari i is-trguvani 1.417 akcii. Promet od 2,1 milioni denari be{e realiziran so akciite na Alkaloid i na Granit, dodeka,

pak, so akcijata na Stopanska banka Bitola be{e ostvaren promet od 1,8 milioni den-ari. Na redovniot pazar na akcii prodolì interesot na investitorite za akcijata na Makedonski telekom od koja bea istrguvani 2.275 akcii i ostvaren promet od 1,2 milioni denari. Vkupniot promet so obvrznici, pak, iznesuva{e dva milioni denari, a najtrguvana be{e devetata emisija na obvrznici za denacionalizacija so pro-met od 1,8 milioni denari.Berzanskite indeksi v~era bea so identi~ni dvièwa kako vo vtornikot. Osnovniot berzanski indeks porasna za 3,19% na 2753,87 indeksni poeni a na indeksot na javno-poseduvanite dru{tva MBID porasna za 1,41% na 3.008,92 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici povtorno ima{e pad na vrednosta od 0,9% na 116,77 indeksni poeni.Od istrguvanite 25 hartii od vrednost rast na cena ima{e kaj 17, a pad kaj pet. Najmnogu porasna akcijata na ZK Pelagonija od Bitola i toa za 9,96%, a najgolem pad od 16,16% ima{e akci-jata na Komuna. Bez promena ostanaa cenite kaj tri hartii od vrednost.

PRODADENI 3,8% OD KOMERCIJALNA BANKA

8milioni evra se o~ekuva da iznesuvaat vkupnite prihodi na Makedoni-

jaturist, {to e rast za 4%

1. Holidej in2. Best vestern3. Turist4. Karpo{5. Jadran

6. Bristol7. Belvi8. Vodno9. restoranot Pivnica

10. pabot London

KOI SE HOTELITE I RESTORANITE NA MAKEDONIJATURIST?

dinava se o~ekuva vkupnite tro{oci da bidat pomali od lani za okolu 200 iljadi evra, odnosno da iznesuvaat 4,3 milioni evra.Minatata godina, vo ramkite na trite kvartali Makedoni-jaturist ostvari neto-dobivka od 2,4 milioni evra, {to e za 11% pove}e vo odnos na istiot period od 2009 godina, koga iznesuvala 2,2 milioni evra. Dru{tvoto raspolaga so sedum hoteli, Holidej in, Best

vestern, hotel Turist, hotel Karpo{, hotel Jadran, hotel Bristol, hotel Belvi, hotel Vodno kako i dva restorani Pivnica i Makedonija i pabot London. Pokraj glavnata dejnost, Makedonijaturist e osnova~ i na MT-Wujork, kompanija za promocija i finansiska poddr{ka na Univerzitetot Wujork vo Sko-pje i na visokoobrazovnata ustanova Wujork univerzitet za amerikanski i evropski studii.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,69% 3,61% 4,33% 5,29%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,55%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5050 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 44,7146 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 72,0537

Швајцарија франк 47,4795

Канада долар 44,8385 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,0685 61,6 46 71,8 48,2Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Kapitalnoto povr-zuvawe na berzite od regionot na porane{na Jugo-slavija ne e nitu strate{ki nitu

ekonomski opravdano, izjavi direktorkata na Zagreb-skata berza, Ivana Gazi~, za hrvatskiot vesnik "Poslovni dnevnik", za vreme na obnovu-vaweto na sorabotkata me|u Makedonskata, Belgradskata, Zagrepskata i Qubqanskata berza, nastan koj pred dva dena se slu~i vo Zagreb."Potpi{uvaweto na ovoj aneks koj e dopolnuvawe na Memorandumot koj prvi~no go potpi{avme vo 2007 go-dina ne zna~i kapitalno povrzuvawe na berzite, tuku stanuva zbor za sorabotka od me|useben interes za berzite", objasni Gazi~. Dali ovoj nejzin stav ja frla vo voda starata ideja za spojuvawe na berzite vo re-gionot, {to vsu{nost treba{e da bide krajnata cel na site dosega potpi{ani dokumenti za sorabotka? Rezervite na Gazi~ po ova pra{awe ja otvoraat i dile-mata za toa kolku kapital-noto povrzuvawe e strate{ki i ekonomski najdobriot model za integracija i na Makedon-skata berza.Glavniot izvr{en direk-tor na Makedonskata berza, Ivan [teriev, ne saka{e da ja komentira izjavata na kole{kata Gazi~. Toj u{te edna{ go potvrdi svojot stav okolu integriraweto na Berzata, objaven vo "Kapital" neodamna."Treba da se ima predvid deka posloènite berzanski

KAPITALNOTO POVRZUVAWE NA BERZITE OD REGIONOT E NEISPLATLIVO!

DIREKTORKATA NA ZAGREPSKA BERZA TVRDI

So vakov stav izleze pred dva dena direktorkata na Zagrebskata berza, Ivana Gazi~, za vreme na potpi{uvaweto aneksot za obnovuvawe na sorabotkata me|u berzite vo regionot za 2011 godina. Dali stavot na Gazi~ ja frla vo voda starata ideja za spojuvawe na berzite vo regionot, {to vsu{nost treba{e da bide kraj-nata cel na site dosega potpi{ani dokumenti za sorabotka?

METODI [email protected]

integraciski proekti moàt da se izvedat edinstveno dokolku site involvirani strani dobivaat vo toj proc-es, odnosno donesat privleku-vawe na novi investitori i zgolemeni prometi, a uslov za toa, spored dosega{nite iskustva e integraciite da se temelat i na sopstveni~ki prestruktuirawa”, veli [teriev.Pretstavnici na akcionerite vo Berzata koi sakaa da ostanat anonimni se sogla-suvaat so tezata na Gazi~. Smetaat deka podobra opcija za Makedonskata berza e taa da bide kupena od nekoja golema svetska berza, ot-kolku da se spoi so berzite od regionot, pa potoa da stane meta na prezemawe. Pri~inite za toa se ednos-tavni - spojuvaweto so ber-zite vo regionot }e otvori mnogu sloèni procesi, pred s$ vo delot na usoglasu-vaweto na regulativata me|u berzite. Za razlika od toa, vlezot na strate{ki stranski investitor vo Berzata av-tomatski }e zna~i vlez i na standardizirani platformi za rabota koi }e go olesnat trguvaweto so drugi berzi. Vlezot na stranskiot investi-tor, isto taka, mnogu pobrzo }e privle~e golemi insti-tucionalni investitori koi }e go zaìveat plitkiot make-donski pazar. Tokmu vakvo e iskustvoto na Qubqanskata berza, koja vo 2008 godina be{e prezemena od strana na Vienskata berza. Inaku, potpi{uvaweto na Aneksot kon Memorandumot za partnerstvo me|u berzite od Qubqana, Zagreb, Skopje i Belgrad, {to se slu~i vo vtornikot vo Zagreb u{te edna{ gi potvrdi priorite-tite na zaedi~ki aktivnosti

GAGOVSKI: MISIJATA NA MAJKROSOFT OSTANUVA PODDR[KA NA LOKALNATA IT-INDUSTRIJA

Kancelarijata na Majkrosoft vo Makedonija go ispolni planot za 2010 godina, kako vpro~em

i za site prethodni {est godini od na{eto rabo-tewe, - veli Ilijan~o Gagovski, direktor na Majkrosoft Makedonija. Vo intervjuto za "Kapital Media Group" {to }e moè da go pro~itate vo ovoj peto~en broj na nedelnikot, Gagovski veli deka krizata

ja po~uvstvuvale preku namaluvawe na stapkata na rast, koja vo nekoi podobri godini iznesuvala i pove}e od 30%. Poslednite dve godini rastot na Majkrosoft Makedonija se dviì me|u 12% i 15% godi{no. Spored Gagovski, toa se s$ u{te stapki na rast pobrzi od rastot na IT-industrijata vo Makedonija kako celina i na pazarot na softver posebno. “Na{ata lokalna misija

vo Majkrosoft Makedonija e da bideme broj eden internacionalen vendor vo transfer na znaewe kon lokalnata industrija. Vo toj kontekst, na{ite klu~ni aktivnosti i vo idnina }e bidat naso~eni kon zabrzuvawe na razvojot na lokalnata IT-industrija, preku transfer na znaewe, ve{tini i biznis-modeli. Moe dlaboko uveruvawe e deka ako lokalnite IT-firmi se uspe{ni, uspe{ni }e bideme i nie”, veli

Gagovski. Toj veruva deka menaxerite na pove}eto makedonski kompanii se svesni deka visokata tehnologija nosi i visoki profiti, no se ~ini deka mnogumina podleg-nale na sindromot na mal pazar. Na vakvite pazari, "golemite igra~i" ~esto ne se zainteresirani da imaat svoi operacii, a lokalno pazarot e od tipot "pobe-dnikot zema s$". Poradi toa, nivoto na konkurencija

vo koja bilo industrija na vakvite pazari e naj~esto nedovolno visoko, {to na lokalnite "pobednici" ~esto im ja otapuva ambicijata za rast i razvoj. “Se razbira ova e samo kratkotrajna minliva faza, po koja naj~esto sledi doa|aweto na mul-tinacionalnite kompanii koi toga{ lesno ja pr-ezemaat vode~kata uloga na pazarot”, zaklu~uva direktorot na Majkro-soft Makedonija

za razvoj i harmonizacija na pazarite na kapital. Vo taa nasoka ~etirite Berzi predvidoa pove}e aktivnos-ti za godinava, me|u koi vospostavuvawe na region-alen primaren pazar i har-monizacija na kriteriumite za kotacija na najstrogiot pazaren segment, odnosno super kotacijata na akcii na kompanii. Predvideno e i sozdavawe infrastruktura nameneta za realizacija na prekugrani~ni transakcii, kako i ovozmoùvawe na dale~insko ~lenstvo koe im ovozmoùva na stranskite banki i brokerski ku}i da stanat ~lenki na berzite. Godinava }e prodolàt i edukativnite aktivnosti vo delot novi proizvodi i ak-tivnostite za zna~eweto na penziskite reformi za raz-

IVANA GAZI]DIREKTORKA NA ZAGREBSKATA BERZA

Potpi{uvaweto na aneksot kon memoran-dumot za sorabotka od 2007 godina ne zna~i i kapitalno povrzuvawe na berzite od re-gionot, zatoa {to toa ne e ni strate{ki ni ekonomski opravdano.

vojot na pazarot na kapital. Dosega{nata sorabotka me|u berzite vo regionot opfati nekolku uspe{ni me|unarodni investitorski konferencii, a bea napraveni i nekolku zaedni~ki regionalni in-deksi.

2010 - GODINA KOJA BERZITE SAKAAT DA JA ZABORAVAT

Minatata 2010 godina e godina koja site berzi vo regionot sakaat da ja zabo-ravat, pred s$ poradi nama-lenite prometi koi pridone-soa za vlo{eno finansisko rabotewe. Nitu edna od berzite minatata godina ne uspea da ja zavr{i so dobar rezultat. [teriev vo Zagreb re~e deka e zadovolen {to trendot na zaminuvawe na stranskite

investitori od Makedonskata berza e zapren, a nivnoto u~estvo na makedonskiot pazar momentalno iznesuva 27%. "Ja iskoristivme 2010 go-dina za da ja podobrime infrastrukturata na berzata, vovedovme nova tehnologija i softverski proizvodi i potpi{avme dogovor so Vien-skata berza za distribucija na podatoci", izjavi [teriev vo Zagreb, istaknuvaj}i gi novite propisi za pravewe IPO na Makedonskata berza i obvrskata na dru{tvata za objavuvawe na finansiskite planovi na po~etokot od godinata. Inaku, Makedonskata berza lani ima{e pad na indeksot MBI-10 od 17%, a prometot iznesuva{e 94,3 milioni evra i e za 13,5% pomal vo

odnos na 2009 godina.Berzata vo Zagreb za 2010 godina ima pad na prometot za 20% i toa blagodarenie na prometot kon krajot na godinata ostvaren so akci-ite na najgolemata hrvatska naftena kompanija INA. Vo sprotivno padot bi bil u{te pogolem. Od berzata vo Belgrad komentiraat deka minatata godina berzanskiot indeks ima{e stagnacija, a prometot zabeleàl pad vo odnos na prethodnata godina. Minatata godina ne be{e podobra nitu za berzata vo Qubqana, iako taka ve}e dve godini e vo sopstvenost na berzata od Viena. Krizata vlijae{e Qubqanskata berza 2010 godina da ja zavr{i so pad na prometot od 25% i pad na berzanskiot indeks od 13,5%.

Za poznava~ite, podobro za Makedonskata berza e taa da bide �kupena od nekoja golema svetska berza, otkolku da se spoi so berzite od regionot pa potoa da stane meta na prezemawe.

Fokus12 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

KAKO ]E SE RAZVIVA SLUÂJOT SO FIRMITE NA PERO NAKOV BB?

Dokolku smetkata na A1 ostane blokirana i fir-mata {to upravuva so televizijata otide vo ste~aj, toa }e zna~i i

gubewe na frekvencijata za emituvawe televiziska pro-grama, velat za “Kapital” od Sovetot za radiodifuzija. Otkako sudot odredi zamrznu-vawe na smetkite zaradi osiguruvawe na prinosite steknati so vr{ewe krivi~no delo, za koe se tovari sopstve-nikot na A1, Velija Ramkovski, mediumot moè da ja izgubi licencata za rabota. Spored Zakonot za ste~aj, dokolku smetkata na edna firma ostane blokirana 45 dena, taa gi ispolnuva uslovite za ste~aj. Vo zavisnost od toa kako }e se odviva ste~ajnata postapka, mo`nata varijanta e ste~ajot

AKO OTIDE VO STEÂJ, A1 ]E OSTANE BEZ FREKVENCIJA?!

SKANDALI NA BALKANOT

PRISLU[KUVAWA, OTKAZI I POLITI^KI PREVIRAWA GI TRESAT MEDIUMITE

prislu{kuvawe, no ostana dilemata koj, zo{to i kako gi kontrolira novinarite. Kompanijata Ringier, pak, vo ~ij sostav se dnevniot vesnik "Blic" i nedelnikot "NIN", vovede funkcija “pomo{nik novinar” so zna~itelno pomala plata. Pretsedatelkata na Zdruènieto na novinari na Srbija (UNS), Liljana Smajlovi}, veli deka na-javuvaweto otkazi zasnovani na

prislu{kuvawe na vrabotenite e mnogu zagriùva~ki i potseti deka feudalizmot i robovladetelstvoto vo Srbija odamna se zavr{eni. “Neov-lastenoto prislu{kuvawe e krivi~no delo za koe sleduva zatvorska kazna. Ne moè da se zboruva za sloboda na pe~atot vo uslovi na materijalna beda vo koja rabotat novinarite, no i vo uslovi koga vladee koorupcija”, veli Smajlovi}.Vo Hrvatskata radio-televizija

(HRT), pak, vo noemvri minatata godina otkazi dobija 300 honorarci poradi kratewe na tro{oci. Toa i ne bi bilo tolku ~udno ako samo po dva meseci ne izleze{e oglas deka HRT na odredeno vreme bara pogolem broj novinari, reporteri i urednici. Vo BiH vojnata zavr{i pred 15 godini, no denes prodolùva so drugi sredstva - mediumite, {to se pod vlijanie na politi~kite partii

i koi ne vodat smetka za eti~kite standardi. Vesnicite "Glas Srpske" i "Nezavisne novine" od Bawa Luka, objavija deka urednikot na emisi-jata ”60 minuti”, {to se emituva na Federalnata televizija (FTV), Bakir Haxiomerovi}, ja reketiral zagrebskata naftena kompanija INA. Haxiomerovi} go negira{e ova i najavi tu`ba.Novinarot od emisijata “60 minuti” koja se emituva na FTV, Slobodan

da zavr{i so likvidacija na firmata, po {to sledi nejzi-no bri{ewe od Centralniot registar. "Vakvata opcija stoi vo Zakonot za radiodifuzna dejnost kako edna od osnovite za odzemawe na frekvencijata i licencata. Frekvencijata koja ja poseduva-la, vo slu~ajov A1, ne }e moè da ja nasledi drugo pravno lice, bidej}i taa e analogna, a Makedonija treba da se digi-talizira. Sovetot podocna }e odlu~i dali }e raspi{e oglas za nova nacionalna frekvenci-ja. Jas se nadevam deka ova se, sepak, samo hipoteti~ki muabeti i deka nema da dojde do toa", veli Zoran Stefanovski, pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija. Toj dodava deka vo momentov e

s$ u{te rano da se zboruva za vakvi scenarija, bidej}i zasega A1 gi ispolnuva site uslovi za vr{ewe radiodifuzna dejnost spored programskata {ema.

Ekspertite komentiraat �deka blokiraweto na smetkata moè dopol-nitelno da ja obez-vredni firmata.

"Dokolku dràvata sakala da si gi ostvari svoite pobaruvawa, moèla preku Upravata za javni prihodi da pobara blokada na smetkata i naplata na {tetata preku ispumpuvawe pari od edna vo druga smetka, na koja }e te~e kamata za da moè da se naplati dolgot. Vo ovoj slu~aj vie na pretpostavena nepostoe~ka suma ja blokirate smetkata {to moè da ja dovede

firmata vo ste~aj i povtorno dràvata da bide gubitnik", velat pravnici za "Kapital". Spored profesorot od Pravnit fakultet, Tito Beli~anec, koga dràvata e o{tetena, kako {to tvrdi javniot obvinitel, Dràvnoto pravobranitelstvo se obra}a do Javnoto obvini-telstvo za da si gi ostvari pobaruvawata. "Koga blokirate, treba da im-ate definirano pobaruvawe so koe }e nastapite za da moè da go dobiete. Na ovoj na~in A1 svesno }e se dovede do ste~aj, bidej}i se znae deka od koga }e po~ne ste~ajnata postapka pravniot subjekt, vo slu~ajov A1, }e ja zagubi i frekvenci-jata, kako i site drugi prava", veli Beli~anec. Sudot ja blokira{e smetkata na

A1 televizija za 4,4 milioni evra, a na smetkata imalo samo okolu 160.000 evra. Minatata nedela smetkata be{e blokira-na na barawe na javniot obvinitel Gordana Ge{kovska. So blokirani smetki se u{te deset firmi involvirani vo slu~ajot “Pajaìna”. Odlukata po àlbata }e bide soop{tena do krajot na nedelava. Izvr{itelite imaat porazli~no mislewe od pravnicite."Koga vo ste~ajna postapka dràvata se javuva kako do-veritel, po otvoraweto na ste~ajnata postapka prva koja treba da se namiri e dràvata i nejzinite pobaruvawa, pa ponatamu ostanatite doveri-teli", veli izvr{itelot Antonio Ko{tanov. Spored nego, slu~ajot na A1 ne

Dokolku smetkata na A1 ostane blokirana i firmata {to upravuva so tele-vizijata otide vo ste~aj, toa }e zna~i i gubewe na frekvencijata za emitu-vawe televiziska programa, velat za “Kapital” od Sovetot za radiodifuzija

��

Balkanskata mediumska sce-na e stavena pred seri-ozni isku{enija. Skandali gi tresat mediumite vo Sr-bija, Bosna i Hercegovina i

Hrvatska so {to na ispit se stavat i novinarskite standardi i statusot na novinarskata profesija. Najaktuelni se slu~uvawata vo Sr-bija kade novinarskite zdruènija denovive protestiraa po objaven-ite informacii deka mediumskite kompanii Pink i Ringier koristat nedozvoleni sredstva za pritisok vrz novinarite.Sopstvenikot na Pink, @eqko Mitro-vi}, poradi somnevawe deka nekoj go truel izjavi deka poseduva transkripti na telefonski razgovori od svoite vraboteni i deka poradi niv nekoi }e dobijat otkazi. Podocna doobjasni deka transkriptite ne gi dobil so

�� Novinarite se na udar, {to od sopstvenicite na mediumite, {to od politi~kite partii i centri na mo}, koi preku niv sakaat da si obezbedat pogolema mo}.

MARIJA [email protected]

ELENA JOVANOVSKA

Vo zavisnost od toa kako }e se odviva ste~ajnata postapka, mo`nata �varijanta e ste~ajot da zavr{i so likvidacija na firmata, po {to sledi nejzino bri{ewe od Centralniot registar.

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

NANAI LIDERI

no.5KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

MEKFERSON: "POLITI^KO

OBRAZOVANIE: MEMOARITE OD VA[INGTON" �� Memoarite na Mekferson, go opi{uvaat rabo-

teweto vo Kongresot na porane{niot pretsedatel na SAD, Lindon Xonson, kako i site politi~ki ~ekori koi amerikanskata vlast gi prezela vo voeniot period so Vietnam. Vo memoarite e opi{an i na~inot na koj SAD se spravuvala so po~ituvaweto na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava vo toa vreme

Hari Mekferoson, kako politi~ki sovetnik i glaven avtor na govor-ite na naslednikot na Kenedi, Lindon Xonson,

dolgo vreme bil del od zatvore-niot krug na pretsedatelot na SAD. Toa se slu~uvalo vo vremeto koga Kenedi se povlekuval od funkcijata, na krajot na vojnata vo Vietnam, kako i koga privr{uvala erata na prekr{uvawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Mekferson gi objavi memoarite "Politi~ko obrazovanie: memoarite od Va{ington" vo 1972 godina. So niv, na amerikanskata javnost uspea da i ponudi mnogu informacii za vremeto na vladeewe na amerikan-skiot pretsedatel, Lindon Xonson. Vo svoite memoari, Mekferson osven {to gi opi{uva site stavovi i odluki na pretsedatelot Xonson i na negovata administracija, toj ja raskaùva i celata privatnost na porane{niot pretsedatel, kako i negovata uloga vo Kongresot, koga bea nerazdelni i vo rabotata, no i vo privatniot ìvot. "Vietnam mi stana mojata vtora misla. ]e pomislam na prijatelite, pa na Vietnam. Go odgleduvam mo-eto semejstvo i, pak, mi teknuva na Vietnam. Investiram na nekoj Pazar i povtorno pomisluvam na Vietnam. Pi{uvam pismo, gledam televizija, posetuvam nekoj uni-verzitet, i, pak, pomisluvam na Vietnam. Vietnam mi be{e kako nekoja kiselina koja prodira dlaboko vo sekoj del od mojot ìvot", vaka Mekferson ja objas-nuva zna~ajnosta na vojnata vo Vietnam, za vospostavuvaweto na mirot i bezbednosta vo svetot, vo svoite memoari. Spored literaturnata kritika na mese~niot politi~ki magazin, Va{ington Mantli (Washington Montly) od 1990 godina, memoar-ite ponudile esencijalen pogled na politi~koto osnovawe na Va{ington Di-Si. Toga{niot pre-tsedatel na SAD, pak, rekol deka deloto na Mekferson ja opi{alo rabotata na amerikanskiot Kon-gres, kako {to nikoj drug ne ja opi{al. "Moèbi edno od najserioznite pra{awa od site opfateni e pra{aweto dali moè da u~ime od gre{kite zapamteni od na{eto iskustvo. Pominaa re~isi 20 godini od vremeto koga crnite amerikanci po~naa da ìveat na jugot od dràvata, s$ do onoj mo-ment koga SAD ne im odgovori na nivnite barawa vo severnite i zapadnite gradovi", napi{al Mek-ferson vo "Politi~ko obrazovanie: memoarite od Va{ington".Amerikanskiot narod, kako nacija e imun na nevistini i pretpostavki od istorijata", veli toj.Ekspertite go opi{uvaat "Politi~ko obrazovanie: memoarite od Va{ington" kako fascinantno delo koe mora da se pro~ita. Spored Anatol Brojard, litera-turen kriti~ar od dnevniot vesnik "Wujork Tajms", memoarite na Mek-ferson bile najosveùva~koto delo koe se pojavilo vo amerikanskata

knièvnost. Spored nego, memoarite stanale politi~ka klasika, a denes e osobeno va`na i dopolnitelna literatura na brojni predmeti na univerzitetite vo SAD."Memoarite se edni od retkite knièvni izdanija koi tolku su{tinski i detalno ja obrabotu-vaat rabotata na administracijata na toga{niot pretsedatel Xonson", veli Brojard.Mekferson bil avtor na mnogu-brojni tekstovi za nadvore{nata politika na SAD, kako i za nas-tani i politi~ki problemi so koi se soo~uvala dràvata, a koi bile naj~esto objavuvani od dnevnite vesnici, "Wujork Tajms" i "Va{ington Post". Mekferson bil ~len i na sovetodavnoto telo za izdavawe knigi koi ja obrabotu-vaat nadvore{nata politika na SAD, a bil i ~len na komitetot za publikacii od javen interes.Vo 2008 godina toj e odliku-van so nagrada za ìvotno delo od pravno-politi~kiot magazin, Amerikanski advokat (American Lawyer). Od 1965 do 1969 godina, Mekferson rabotel kako politi~ki sovetnik vo kabinetot na pretsedatelot na SAD, Lindon Xonson, a tri godini bil glaven i odgovoren avtor na site pretsedatelski govori. Po zavr{uvaweto na mandadot na pretsedatelot, toj se vrabotil vo najpoznatata advokatska kancelari-ja vo Va{ington, Nerner-Lipfer i Berard, koja podocna ja pretvoril vo konsultantska ku}a. Vo 2002 godina, Mekferson uspeal da ja soedini ova kompanijata so DLA Pajper. Ottoga{, toj e glaven kon-sultant za investitori, nevladini organizacii, vladini tela i indi-vidualci za raboti povrzani so dejnosta na Kongresot, izvr{nata vlast kako i so regulatornite dràvni agencii. Spored advokatskata kancelarija Bar, Mekferson e najzna~ajnata "legenda" me|u advokatite, koj uspeal da gi postavi temelite na efektivniot praven sistem vo dràvata, preku sekojdnevnoto promovirawe na vladeeweto na pravoto. Ova e potencirano vo izve{taj Bar Report, objaven vo 1999 godina.

prodolùva

Vaskovi} izjavi deka e soo~en so stra{na propagandna ma{inerija i bil prinuden svoeto semejstvo da go preseli nadvor od BiH.“Kampawata protiv mene i Bakir Haxiomerovi} ja vodi premierot na

Republika Srpska, Milorad Dodik, a glaven operativec na toj reìm e @eqko Kopawa. Toj go ubiva sekoj glas koj govori za vistinskata sos-tojba vo Republika Srpska”, izjavi Vaskovi}.

Spored nego, na politi~kiot vrv vo Republika Srpska mu smeta ob-javuvaweto argumenti i dokumenti koi potvrduvaat te{ki kriminalni raboti, zloupotreba na javni fon-dovi i buxet vo ovoj entitet.

mora avtomatski da zna~i ste~aj. Moèbi televizijata ima pobaruvawa kon nekoi subjekti i nefakturirani fakturi so koi moè da se dostigne iznosot koj go po-baruva sudot, so {to taa }e moè da prodolì so rabota. “Sepak e prerano za da se komentira kako }e se odviva slu~ajot”, veli Ko{tanov.

Pod lupa e i kon- �centracijata na mediumite na Velija Ramkovski, poradi toa {to poseduva i televizija i vesnici.

Od Sovetot za radiodifuzija velat deka so istra`nata postapka koja ja vodat nadle`nite organi }e se dokaùva i koncentracijata na mediumite vo sopstvenost na Velija Ramkovski. Ako dosega ne moè{e toa da se dokaè, sega se dadoa mnogu verbalni izjavi. Veruvam deka i istragata }e pokaè deka A1 televizija, [pic, Vreme i Koha e re bile vo racete na eden ~ovek."Dokolku go pokaè toa is-tragata, }e imame dovolno dokazi da izlezeme pred sud i da pobarame postapka za otstranuvawe na taa koncen-tracija. Sepak, osven ba-raweto za otstranuvawe na mediumska koncentracija, Za-

konot ne predviduva nikakva kazna za prekr{itelot", veli Stefanovski. Od Antimonopolskata komisi-ja velat deka s$ u{te nema odluka za mediumska koncen-tracija na firmite A1, Sinim i Vreme e~, koi potpi{ale Dogovor za osnovawe

zaedni~ka kompanija SIZ, koja }e upravuva so rekla-mite i parite od niv. Za kon-centracijata na televizijata i vesnicite kaj eden sopstve-nik velat deka ne e slu~aj {to treba da go raboti Antimonopolskata komisija.

AFERA PINK VO SLOVENIJAAferata za trueweto na sopstvenikot na TV Pink, @eqko Mitrovi}, pokrena lavina obvinuvawa i otkazi, a na videlina izlegoa i nekoi raboti {to ja zaprepastija javnosta. Eden od obvinetite deka u~estvuval vo trueweto na gazdata, no i deka proneveril mnogu pari e i direktorot na Pink Si vo Slovenija, Jure Zori}.“Za edna godina, kolku {to bev direktor na Pink Si, taa televizija vide samo 80.000 evra, a sega e vo minus od polovina milion. Mitrovi} ima samo dolgovi, nema nikakvi milioni za da moàm jas ili koj bilo drug da gi proneveri”, veli vo svoja odbrana Zori}. Toj dodava deka po edna godina na funkcijata direktor, dobil otkaz po imejl, a deka Mitrovi} mu ostanal dolèn 20.000 evra za plata i 15.000 evra nagrada, za {to i go tuèl.

“Go tuèv i za kleveta, zatoa {to minatata godina vo Qubqana, na konferencija za novinari, re~e deka sum kriminalec”, veli Zori}. Porane{niot direktor na Pink Si veli deka na 3 januari od ovaa televizija se otpu{teni 100 vraboteni i sega ima samo 25 lu|e, kolku za da se pu{ta programa.“Mitrovi} laè deka vo Pink Si vloìl 20 mil-ioni evra. Za àl, taa televizija e kolateralna {teta na negovite finansiski problemi. Opremata ja prati vo Makedonija, gledanosta e nula zatoa {to nema koj da raboti, nema pari za produkcijata, za lu|eto, a rabotnicite sakaat plata sekoj prvi vo mesecot. Taka ne moè ni vo Srbija, a ne, pak, vo Slovenija. I sega obvinuva za milioni! Pa toj dolgo vreme ne videl milioni!”, tvrdi Zori}.

ZORAN STEFANOVSKIPRETSEDATEL NA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA"Vakvata opcija stoi vo Zakonot za radiodifuzna dej-nost kako edna od osnovite za odzemawe na frekvenci-jata i licencata. Frekven-cijata koja ja poseduvala, vo slu~ajov A1, ne }e moè da ja nasledi drugo pravno lice, bidej}i taa e analog-na, a Makedonija treba da se digitalizira. Sovetot podocna }e odlu~i dali }e raspi{e oglas za nova nacionalna frekvencija. Jas se nadevam deka ova se, sepak, samo hipoteti~ki muabeti i deka nema da dojde do toa".

SUDIJKATA NEDELKOVA DOBIVALA SMRTNI ZAKANI?!“Vnimavaj {to pravi{!”, glasela porakata koja pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, ja dobila od germanski broj od koj se javilo ma{ko lice. Iako taa ne kaà dali zakanite se odnesuvale za slu~ajot "Pajaìna", vo minatata nedela re~e deka advokatskiot tim vo ovoj slu~aj vr{el pritisok i pravel spisok za otstrel na sudii.

NINOV: ]E BARAME NAÎN DA FUNKCIONIRAMEDirektorot na A1 televizija, Slavko Ninov, vo razgovor za "Kapital" veli funkcioniraat, no so problemi. Toj e samo deset dena na ~elo na mediumot i ve}e se sretnal so inspektori od UJP. "Jas svesno se vovlekov vo ovaa rabota. Slu`bite, pravnata i smetkovodstvenata rabotat non–stop, se javuvaat lu|e koi nudat nekakva pomo{ so cel da pomognat finansiski. Gi barame site mo`ni pravni na~ini za novinarite i vrabotenite da moàt da zemat plata", veli Ninov.Toj tvrdi deka partnerite gi prodolùvaat dogovorite“Jas deneska razgovarav so eden od pogolemite partneri na A1, koj se reklamira na na{ata televizija, i rabotite izgledaat dobro i pokraj toa {to ima ukaùvawa deka nekoj odi kaj na{ite mu{terii i gi ubeduva da ne gi prodolàt dogovorite so nas", veli Ninov. Toj istaknuva deka “A1 i site vraboteni se mikroskopski nabquduvani i poradi toa vnimavame da ne napravime nekakva gre{ka”.

VEQANOVSKI PRAVI POLITI^KI SLUÂJ OD “PAJA@INA”Zakaùvaweto sednica vo Sobranieto na koja pratenicite }e razgovaraat za sostojbite so slobodata na mediumite vo zemjava, so osvrt na slu~uvawata vo A1 i na Pero Nakov bb e pove}e od opasno. Skandalozno e {to pretsedatelot na So-branieto, Trajko Veqanovski, zakaà sednica so vakva to~ka na dneven red.Od negoviot kabinet velat deka za sostojbata so mediumite moèlo da se diskutira postojano “od aspekt na unapredu-vawe na uslovite i na zakonskata regulativa od oblasta na meduimite”.“Posebniot osvrt na slu~ajot Pero Nakov bb i na A1 tele-vizija e poradi otvorenosta i dilemite koi se pojavija vo javnosta vo vrska so postapuvaweto na nadle`nite insti-tucii, se razbira posebnoto akcentirawe na ovoj slu~aj od opoziciskite partii kako slu~aj so koj se zagrozuva egzisti-raweto na ovoj medium i po{iroko demokratijata poradi koj go bojkotiraat Parlamentot”.“Nadle`nost i zada~a na sekoj Parlament e da ja sledi i kontrolira rabotata na izvr{nata vlast, soodvetnoto posta-puvawe na nadleèn organ, po~ituvaweto na regulativata i celosnata iplementacija na zakonite od nadle`nite insti-tucii. Vo ovaa smisla, Parlamentot e mesto kade {to site relevantni informacii moè i treba da se sleat i kade {to pred o~ite i sudot na javnosta treba da se vodi argumen-tirana rasprava za sekoe pra{awe. Koga stanuva zbor za ~uvstvitelni temi, kako {to e slobodata i sostojbata vo me-diumite, Parlamentot ima demokratska obvrska da rasprava dokolku ima javni dilemi dali stanuva zbor za potencijalno zagrozuvawe”, velat od kabinetot na Veqanovski.

Komentari / Analizi 14KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

ALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGONALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGON

Go gledav Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, na svo-jata prva pres-konferenci-ja vo Novata 2011 godina. Pokraj toa {to im ja ~estita novata godina na akreditiranite novinari, toj po kratkiot voved za sostojbite vo svetot vo 2010 godina odgovara{e i na novinarski pra{awa. Pred samiot kraj na presot toj napravi edna, ne znam, namerna ili nenamerna gre{ka. Odgovaraj}i na pra{awe povrzano so pismo koe bilo isprateno do nego od strana na gr~kiot minis-ter za nadvore{ni raboti vo koe se baralo toj da napravi ne{to vo odnos na “porane{nata Jugoslov-enska Republika Makedoni-ja” koja ne gi po~ituvala prethodnite dogovori koristej}i simboli {to i pripa|ale na Helenskata Republika itn...JANÊSKI: I makedonskite mediumi ja prenesoa vesta za pra{aweto i odgovorot. Ubavo od Generalniot sekretar {to znae{e deka medijator vo razgovorite me|u Republika Grcija i Republika Makedonija e Metju Nimic i {to znae{e deka }e ima sredba na 9 fevruari me|u dvete strani vo Wujork, no vo svojot odgovor toj zgre{i edna mnogu va`na rabota. Taa gre{ka moè da bide razbrana kako poddr{ka za Grcija, odnosno za-stapuvawe na nejzinite stavovi vo razgovorite. Pri {to kaà: “Mi be{e zadovolstvo da gi gledam momentite sozdadeni od minatogodi{nite direktni razgovori me|u dvajcata premieri na Grcija i Fa-jrom”. Generalniot sekre-tar kaà Fajrom.PIGON: Prebarav niz

oficijalnata lista so ~lenki na Obedineti nacii (ON), no takva dràva ne postoi vo svetot. Mora lo{o da go izbrifirale negovite sovetnicite? Ne se razbrale dobro moèbi. Znam deka Grcija saka da ja narekuva Repub-lika Makedonija so kratko ime, no kako moè{e Generalniot sekretar da ja upotreba taa ~udna kratenka za Republika Makedonija? Kako moè da kaè takvo ne{to taka javno? Toj ne treba da zaboravi deka kako i drugite dràvi i Republika Makedonija dava pari od svojot buxet za negovata plata.JANÊSKI: O~igledno novinarot koj go postavi pra{aweto znae{e pove}eod nego pod koe privre-meno ime Republika Makedonija e primena vo svetskata familija. [to e u{te poin-teresno nitu UN-

TERM (Multijazi~nata terminolo{ka databaza na ON), koja se griì ON da koristi standardi ter-mini, nikade ne spomenuva kakva bilo kratenka koja bi trebalo da se koristi vo zamena za Republika Makedonija. PIGON: Koga ja gledav izjavata na Generalniot sekretar si rekov ako ve}e zgre{il, zo{to ne zgre{i pa da re~e: Republika Makedonija. Ili moèbi tolku mnogu pati gr~kiot minister za nadvore{ni raboti vo svo-eto pisma ja napi{al ~ud-nata kratenka pa go zbunil i Generalniot sekretar? Prebaruvav niz internet-stranicata na ON sakav da gi najdam transkriptite od pres-konferencijata. I {to najdov. Dva oddeli koi spa|aat vo Sekretarijatot so koj rakovodi g-dinot Ban Ki Mun razli~no ja prenesuvaat pres-konfer-encijata, odnosno razli~no

go prenesuvaat odgovorot na pra{aweto povrzano so Makedonija. Taka, vo tran-skriptot objaven od strana na Oddelot za informacii za javnost gre{kata na Generalniot sekretar e korigirana. O~igledno ovaa slu`ba vnimava i gi po~ituva ak-tite na ON. Za razlika od Oddelot, na transkriptot od istata pres-konferen-cija objaven od strana na kancelarijata na portpa-rolot na Generalniot se-kretar stoi tokmu kako {to be{e kaàno, Fajrom. Ne mi se veruva. Kade bile pravnicite na ON? JANÊSKI: Sten, transkri-ptite moè da bidat kakvi sakaat. Edno jasno moè da se vidi i slu{ne od video-snimkata, a toa e kako Generalniot sekretar na ON ja narekuva Republika Makedonija. Me zainteresi-ra i proveriv na ofici-jalnata internet-stranica na ON za “Specijalni i li~ni pretstavnici i pratenici na Generalniot sekretar” kakva e titulata {to ja nosi Metju Nimic. I se {okirav: “Specijalen pratenik na Generalniot sekretar za razgovorite Grcija-Fajrom”. Ne mi e jasno kako e mo`no vakvo ne{to? PIGON: Kako i da e UN-TERM koristi razli~no oficijalno ime za titulata na Metju Nimic. Ako sakaat da koristat kratenki zo{to ne se odnesuvaat taka i kon Grcija, pa taka da koristat Ei~ar (HR) {to e angliska kratenka za Helenska Re-publika koe e oficijalno formalno ime na Grcija vo ON? Se pra{uvam jas zo{to na primer ne zgre{i Generalniot sekretar na

EIÂR?

PIGON: Po nekoja slu~ajnost na Internet naletav na Interinstitu-cionalnata terminolo{ka databaza na Evropskata unija (EU) koja e vo ramkite na Centarot za prevod za telata na EU. Celta na ovaa data-baza e da im ovozmoì na telata i agenciite na EU brzo doa|awe do relevantnite termini. Ako se prebara termi-not Makedonija pokraj nekolku drugi rezultati se dobiva informacija i za terminot “Fajrom” i pritoa pi{uva: “Inter-institucionalniot vodi~ za stil za sozdavawe tek-stovi predupreduva da ne se upotreba kratenkata Fajrom, no Sovetot nema problem vo koristeweto”.JANÊSKI: Preporakata do Evropskite institucii povrzano so koristeweto na kratenkata e jasna, za mene e interesno, za{to Sovetot na EU ne se pridrùva do pre-porakite na vodi~ot. Spored toa {to moè da se pro~ita vodi~ot zadolìtelno treba da se po~ituva od site lica vklu~eni vo sozdavawe na sekakov vid tekstovi (pe~ateni ili elektrons-ki), koi proizleguvaat od instituciite na EU. Vo toj vodi~ i za kratko-to i za oficijanoto ime na Republika Makedonija se koristi privremenoto ime pod koe{to sme primeni vo Obedinetite nacii. PIGON: Ba{ za toa sakav da te pra{am.

pres-konferencijata i ne re~e{e Ei~ar za Grcija, zatoa {to novinarot pra{a za problem {to go imala Helenskata Republika. Si vikam ako General-niot sekretar nesakal da odzema vreme i da gi upotrebuva ofici-jalnite formalni imiwa pod koe se primeni dràvite vo Obedineti nacii. No, vo toj slu~aj treba{e za Grcija da re~e Ei~ar. JANÊSKI: Jas }e bev najsre}en dokolku Generalniot sekretar za imeto na mojata dràva upotrebe{e Republika Makedonija. Mnogu bi bile posre-}ni, isto taka, i site Makedonci kade i da se, a i site 131 dràvi od svetot {to ne priznaa pod ustavno ime. Me ~udi samo {to i samite lu|e i tela na ON gi prekr{uvaat sopst-venite pravila za koristewe na termini. O~igledno Grcija na sekoj na~in saka vo svetot za imeto na Re-publika Makedonija da nametne kratenka koja sama si ja izmislila. Vlezena e vo nekoj film vo koj saka da bide kum.PIGON: Taka e. Kakva li ostra reakcija }e ima{e od gr~ka strana dokolku Generalniot sekretar be{e dvoen kum, pa i za Grcija kaè{e kratko ime Ei~ar?

DIJALOZI NA ÊTIRI NOZE


UTRE SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE

� KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?

� KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?

� JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO - POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJAL-NIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.


Balkan / Biznis / Politika16 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Hrvatska }e vovede li~en bankrot, so koj }e ovozmoì ste~ajna postapka i nad imotite na

fizi~kite licae. Pokraj gra|anite, koi sami }emoàt da pokrenat ste~ajna postapka nad svojot imot, toa }e moàt da go storat i nivnite doveriteli.Konceptot li~en bankrot funkcionira taka {to zadolèniot gra|anin treba da mu predade s$ {to posedu-va na ste~ajniot upravnik. So toa se otpi{uvaat nego-vite dolgovi. Po pravilo, zaostanatite dolgovi se od potro{uva~ki krediti, plate`ni karti~ki, gotovin-ski krediti i sli~no.Postapkata se odviva vo tri fazi. Vo prvata doveri-telot go zaplenuva imotot na dol`nikot, a ako ne uspee vo toa se odreduva rok od dve do pet godini vo koj dol`nikot mora da bide pod staratelstvo na ste~aen upravnik. Ste~ajniot upravuva so negoviot imot i prihodi za da moè da go vrati stariot dolg, no i za da se za~uva dostoinstvoto na dol`nikot. Vo toj period dol`nikot ostanuva bez imot, koj vleguva vo ste~ajna masa i zavr{uva na rasproda`ba. Dol`nikot moè da ostane bez stan i avtomobil. Mu se blokiraat site smetki i karti~ki, a ste~ajniot mu

otvora nova smetka preku koja se vr{at site pla}awa. Vo ovoj period dol`nikot ne smee povtorno da se zadolùva. Sudot po pet go-dini moè, no ne mora na dol`nikot da mu go otpi{e preostanatiot dolg.Hrvatskata vlada s$ u{te ne go objavi predlog-zakonot. Se pretpostavuva deka uslovite nema da se razlikuvaat od svetskata praksa. Dol`nicite i doveritelite prvo bi se sretnale na pomiruvawe."Preku li~niot bankrot }e im se ovozmoì na gra|anite da gi reprogramiraat svoite dolgovi. Na toj na~in bi se rasteretile pretrpanite su-dovi, bi imalo pomalku sud-ski postapki. Na gra|anite }e im se dade mo`nost za nov po~etok, veli hrvatskiot minister za pravda, Draèn Bo{wakovi}.

HRVATITE "OBO@AVAAT" KREDITI

S$ pove}e gra|ani vo Hrvats-ka kreditno se zadolùvaat. Raste brojot i na tie koi ne moàt da si gi servisiraat obvrskite. Spored Dràvniot zavod za statistika, poba-ruvawata na bankite od gra|anite za pet godini porasnale za 230%. Spored nekoi procenki, na okolu 40.000 Hrvati im se zakanuva li~en ste~aj, {to zna~i deka mnogu lesno moè da ostanat bez stanovi i imot.Ekonomskite eksperti tvrdat deka lu|eto vsu{nost ne razbiraat {to zna~i li~en bankrot ili ste~aj. Dokolku

go proglasat, a ne moàt da gi vratat reprogramiranite dolgovi, na kraj moàt da ostanat bez kompletniot imot.“Toa e zakon za razvieni zemji vo koi liceto se nao|a vo problemi poradi svoi finansiski gre{ki, poradi pogre{ni investicii, pa do-biva odredeno vreme od pet ili sedum godini da gi vrati dolgovite. Dokolku ne uspee, mu se odzema celiot imot. No, toa {to e mnogu va`no e deka vo tie zemji mnogu polesno se nao|a rabota otkolku vo Hrvatska”, velat ekspertite.

VO SLOVENIJA 1.400 LI^NI BANKROTI

Duri 1.400 Slovenci za dve godini proglasija li~en bank-rot i so pomo{ na dràvata se obidoa da se dogovorat so doveritelite. Minister-stvoto za pravosudstvo na Slovenija naveduva deka dosega uspe{no se re{eni 124 ste~ai. Slovene~kata agencija za javno-pravni evi-dencii sekoj den na svojata internet-stranica gi obja-vuva site detali povrzani so li~niot bankrot, od imiwata na dol`nicite do site pro-ceduralni postapki.Sojuzot na potro{uva~i na Slovenija objavi vodi~ za li~en bankrot, vo koj gi predupreduva prezadolènite gra|ani na pravata i obvr-skite. Od vodi~ot moè da se doznae deka ste~ajnata postapka ~ini okolu 2.000 evra, deka celokupniot imot

na dol`nikot vleguva vo ste~ajnata masa, kako i deka za vreme na procesot na finansisko izlekuvawe ne moè da otvora novi smetki. “I va{ata ku}a ili stan e del od ste~ajnata masa. Vo rok od tri meseci treba da se iselite i da iznajmite stan, vo {to }e vi pomogne socijalnata slu`ba”, predu-preduvaat vo bro{urata.Od Sojuzot na potro{uva~i na Slovenija velat deka poradi krizata raste bro-jot na lica koi proglasile li~en bankrot. “Vo pove}eto slu~ai bankrotot go pokrenu-va samiot dol`nik, zatoa {to toa mu e edinstvena {ansa po nekolku godini da moè da po~ne normalno da ìvee”, informira Sojuzot na potro{uva~i.Vo Slovenija , golemiot

broj li~ni ste~ai e re-zultat na prezadolènosta na gra|anite, naj~esto kon bankite, osiguratelnite kom-panii, komunalnite pretpri-jatija i elektrostopanstvoto,

avtoku}ite i kon mobilnite operatori. Visinata na dol-got na bankrotiranite lica se dviì od nekolku iljadi do nekolku stotici iljadi evra.


RABOTI [TO NE MO@AT DA SE ODZEMAT PRI BANKROT

Obleka, obuvki i drugi predmeti za li~na upotreba �Hrana i ogrev za potrebite na dol`nikot i ~leno- �vite na negovoto semejstvo za tri meseciGotovi pari na dol`nik koj ima postojani mese~ni �primawa do mese~niot iznos {to po zakon e isklu~en od izvr{uvaweOrdeni, medali, voeni spomenici i drugi odliku- �vawa i priznanija, li~ni pisma, rakopisi, semejni fotografiiPomagala koi na hendikepiranite lica so telesni �nedostatoci im se neophodni za izvr{uvawe na ìvotni funkcii

Ako dol`nikot i doveritelot ne uspeat da se dogovorat za razdolùvawe, na gra|aninot mu se raspi{uva bankrot, a negoviot celokupen imot go zaplenuva ste~aen upravnik

��

HRVATSKA VOVEDUVA LIÊN BANKROTPO GOLEMIOT RAST NA NENAPLATLIVI GRA\ANSKI KREDITI


ELENA JOVANOVSKA

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Nadzorniot odbor na slovene~ka Pivo-varna La{ko (PL),

i odobri na upravata da sprovede javen tender za proda`ba na 23,34% od sopstveni~kiot udel vo slovene~ki Merkator.Toa e del od planot na prezadolènata Pivovar-na La{ko za proda`ba na investiciite vo trgovskiot lanec Merka-tor, dnevniot vesnik Delo

i fabrikata za sokovi Fruktal.Dokolku gi prodade ovie investicii, finansiskiot dolg na Grupata PL kon krajot na ovaa godina }eiznesuva 160 milioni evra.Za stoprocentniot sopstveni~ki udel vo Delo, kompanijata objavi javen konkurs za sobirawe na neobvrzuva~ki ponudi vo noemvri minatata godina.

LA[KO PRODAVA 23% OD MERKATOR

Novinarite na avstriskoto Radio Osterajh 1 tvrdat

deka Dràvnoto obvini-telstvo vo Klagenfurt poseduva dokazi deka porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader primal uplati od Hipo banka, prenesuva portalot Indeks. Navodno, ima dokazi deka vo devedesetite,

kako zamenik minister za nadvore{ni raboti, Sanader baral i dobival provizii od menaxerite na Hipo banka vo za-mena za posreduvawe pri dodeluvawe krediti na ministerstvoto. Ako ovie informacii se pokaàt kako vistiniti, toga{ Sanader osven za perewe pari, }e bide pro-cesuiran i poradi la`no

svedo~ewe.Na po~etokot na svedo~eweto na 22 de-kemvri minatata godina, Sanader be{e predupre-den deka za davawe laèn iskaz moè da dobie od polovina do tri godini zatvor. No, kako {to e ve}e poznato, toj otfrli bilo kakva povrzanost so ovaa banka i so nejzinite ~elni lu|e.

AVSTRISKI NOVINARI SO NOVI DOKAZI PROTIV SANADER ZA HIPO?

Politi~kite krizi i gra|anskite nemiri vo medit-eranskite zemji Tunis i Egipet, se

o~ekuva da predizvikaat prenaso~uvawe na golem del od evropskite turisti za letnite odmori kon Tur-cija, poradi sli~nite ceni na aran`manite, pi{uva britanski "Ekonomist". Iako turisti~kite agenti ne sakaat da bidat pesimisti, s$ pojasno stanuva deka eskalacijata na neredite zna~itelno }e se odrazi vrz godina{nata turisti~ka sezona.Faktot {to protestite dosega ne gi opfatija turisti~kite centri na ovie zemji nema da im po-mogne mnogu vo steknuvawe-to doverba kaj turistite za nivnata bezbednost. Koga }e se zeme predvid deka sta-nuva zbor za top-turisti~ki destinacii na Evropjanite jasno e deka moè da se o~ekuvaat prenaso~uvawa vo celata mediteranska zona. Ako situacijata vo cela Severna Afrika zna~itelno ne se stabilizira nasko-ro, milioni turisti koi godi{no gi posetuvaat brojnite tuniski i egi-petski resorti i kulturni destinacii, }e pobaraat zamena vo sosedstvoto. Kvalitetot na uslugite i cenata }e bidat najva`niot

kriterium za odbirawe nova destinacija, no ne i dostapnosta, bidej}i stanuva zbor za turisti koi patuvaat so avion. Osobeno Tunis e najevtina destinacija na Mediteranot i zatoa ja odbiraat golem

broj turisti. Egipet, isto taka, nema visoki ceni za aran`manite, a dvete destinacii moè da se pofalat so dobro razvi-ena gastronomija, kulturen turizam i ogromni hotelski resorti so all inclusive (s$

vklu~eno) vo uslugata.

TURSKIOT TURIZAM SO NAJGOLEMA KORIST!?

Site uslugi koi gi nudat Egipet i Tunis gi zado-voluva i Turcija i zatoa se procenuva deka najgolem

broj od turistite ovaa go-dina }e ja posetat Turcija. Pretsedatelot na biznis-sovetot za turizam vo evropskiot del na Turcija, Hirejin Baraner, izjavi deka gra|anskata vojna i terorot se najgolemite za-

kani za turisti~kiot sektor vo edna zemja. Marketing-direktorot na turisti~kata agencija Hej travel trends, Tun~ Goz, o~ekuva politi~kite previ-rawa vo Tunis da go zgole-mat brojot na posetiteli od Evropa vo Turcija. “Koga na ova }e se dodade i taka gole-mata pobaruva~ka od srednoisto~niot pazar, doma{nite turisti letovo ne }e moàt da najdat slobodna soba vo turskite hoteli", izjavi Goz.

DEL OD KOLAÔT I ZA GRCIJA?!

Ako izraboti dobar mar-keting, del od kola~ot bi moèla da zeme i Grcija koja poradi protestite koi i se slu~uvaa na zemjata minatata godina izgubi golem broj od svoite gosti. Nemirite vo Egipet neo~ekuvano gi zgolemija zimskite poseti na Grcija, bidej}i del od patnicite ja iskoristuvaat ponudata na aviokompaniite, koja im ovozmoùva da gi promenat letovite za da go izbegnat Egipet denovive. Hrvatska ne moè da o~ekuva gosti koi baraat zamena za severot na Af-rika, bidej}i turisti~kiot proizvod po svojata sodrìna ne e soodvetna zamena za toa {to go nudat Tunis i Egipet. Hrvatska nema all inclusive hoteli, & nedostasuvaat hotelski kapaciteti, a ima i previ-soki ceni za ovie gosti.

Od krizata vo Severna Afrika, najgolema turisti~ka korist bi moèla da ima Turcija. Grcija o~ekuva da gi vrati izgubenite turisti, a na Hrvatska & nedostasuvaat hotelski kapaciteti za da gi smesti ovie gosti.

��

TURCIJA KAKO ZAMENA ZA EGIPET I TUNISTURISTI^KI DESTINACII ZA 2011 GODINA

VESNA [email protected]

Crna Gora se najde na listata na top-~etiri destinacii

za ovaa godina, spored ug-ledniot britanski magazin "Telegraf". Novinarkata Fran~eska Suz napravila izbor na najdobri mesta za patuvawe, me|u koi se i Tasmanija, Urugvaj i Tanzanija.“Turisti~kata infrastruk-tura vo Crna Gora

slabo se razviva, no dolgoo~ekuvanoto ot-vorawe na resortot Aman Sveti Stefan vo april bi moèlo da ja promeni situacijata”, napi{a Fran~eska. Sveti Stefan se opi{uva kako sred-novekoven ostrov na koj se razvival ribolovot i koj so kopnoto e povrzan so tesnec. Crna Gora e opi{ana kako zemja so

planini, ezera i kawoni. Lonli planet, najgolem iz-dava~ na turisti~ki knigi za celiot svet, neodamna ja pretstavi svojata top-lista na zemji za 2011 godina, vo koja Albanija e na prvoto, a Bugarija na pettoto mesto. Za Albanija velat deka e novata med-iteranska qubov so azur-ni plaì, odli~na kujna i no}en ìvot, golemo kul-

turno nasledstvo i bezbroj mo`nosti za staromodni neplanirani ekskurzii. Vo Bugarija najmnogu pofalbi se napi{ani za golemite gradovi, crnomorskite odmorali{ta i skija~kite centri. Drugite osum zemji na listata na Lonli planet se Brazil, Kape Verde, Panama, Vanuatu, Italija, Tanzanija, Sirija i Japonija.

TELEGRAF: CRNA GORA TOP-DESTINACIJA ZA 2011 GODINA

Poradi politi~kata nestabilnost vo Tunis i Egipet, koi se najgolemite turisti~ki konkurenti na �Turcija, francuskite, angliskite i germanskite turisti }e se prenaso~at kon ju`niot turski breg.

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Po najgolemata zaguba naprave-na vo poslednite pet godini, naf-tenata kompanija

Briti{ petroleum (BP) bara na~ini kako pov-torno da zastane na noze. Zagubata od 4,9 milijardi dolari vo 2010 godina se slu~i najmnogu poradi tro{ocite za sanirawe na posledicite predizvikani od najgolemata naftena katastrofa na isto~niot breg na SAD. Za povtorno da ja “na-polni” svojata smetka, Briti{ petroleum odlu~i da prodade dve od pette rafinerii na amerikansko tlo. No, tuka ne zastanu-vaat peripetiite za eden od najgolemite nafteni giganti. Obidite na BP da gi zaboravi prob-lemite vo SAD naidoa na pre~ki koga sudot od London go stopira{e planiraniot dogovor so ruskata kompanija Ros-neft za istraùvawe na arkti~kiot pojas baraj}inovi izvori na “crno zlato”. BP treba{e da & pro-dade na ruskata dràvna naftena kompanija 5% od svoite akcii vo vrednost od 7,9 milijardi dolari. Najzna~ajnata promena vo strategijata na britanski-ot gigant se slu~i so na-javata deka }e dezinvesti-raat polovina od nivnite amerikanski kapaciteti za rafinirawe. BP soop{ti deka }e bara kupuva~i za rafineriite vo Teksas Siti i Karson, Kaliforni-ja i za biznisot so mar-keting na gorivo vo Ju`na

Kalifornija, Arizona i Nevada. Rafinerijata vo Karson snabduva edna ~et-vrtina od pobaruva~kata na benzin vo Los Anxeles. BP }e gi zadrì ostana-tite rafinerii vo êri Point, Va{ington, Vajting, Indijana i Toledo, Ohajo.Proda`bata na Teksas

Siti }e go odbeleì kra-jot na edna era za BP, so {to zna~itelno }e se namali nejzinoto vlijanie vo SAD. Rafinerijata, koja BP ja kupi so prezemawe na Amoko vo 1998 godina, proizveduva 3% od vkup-noto koli~estvo na benzin vo SAD.

SE PRDAVA “CRNATA OVCA” NA BP

So proda`bata na rafin-eriite BP planira da ja pokrie dupkata vo svojot buxet, dodavaj}i ~etiri milijardi dolari, cena koja se pretpostavuva deka kompanijata }e ja dobie od proda`bata. Pretstoj-nata proda`ba na rafin-eriite pokaùva do kade izlevaweto na naftata vo Dipvoter horizont ja prisili BP odnovo vni-matelno da ja razraboti strategijata. Ednata od rafineriite Teksas Siti, treta na-jgolema refinerija vo SAD, e zna~aen del za profitot na britanskiot naften magnat. No, po incidentot vo 2005 godina, koj nastana so eksplozija vo rafinerijata, pri {to zaginaa 15 rabot-nici, se naru{i ne samo imixot na BP, tuku ovoj skandal stana simbol za problemati~niot odnos na kompanijata so amerikan-skite regulatori. Ovie problemi povtorno isplivaa na povr{inata koga BP vo vtornikot soop{ti deka amerikan-skata Sojuzna komisija za regulacija na energijata i Komisijata za trgovija so surovini ja ispitu-vaat trgovijata na BP so priroden gas od 2008 godina, pod somne` deka kompanijata manipulirala so cenata na gasot. Potparolot na kompani-jata otfrli kakvi bilo obvinuvawa i kaà deka sorabotuva so ispituva~ite.“Teksas Siti e kako crna ovca za BP”, veli Fedel Gajkt, analiti~ar vo kom-panijata Openhaimer.

Naftenata kompanija Briti{ petroleum bara na~in kako da zastane na noze po zagubata od 4,9 milijardi dolari vo 2010 godina prediz-vikana od tro{ocite za sanirawe na naftenata katastrofa vo SAD.

��

ZA POVTORNO DA “ZASTANE NA NOZE”

BP GI PRODAVA RAFINERIITE VO SAD

Evropskata centralna ban-ka (ECB), za prvpat od oktomvri 2010 godina, mi-

natata nedela go stopira{e otkupot na dràvni obvrznici od zemjite-~lenki na evro-zonata. Ova se dolì na momentalnata stabilizacija na krizata, {to ostavi pros-tor, ECB da se prenaso~i kon regulirawe na nivoto na inflacijata vo Unijata.Stanuva zbor za programata za otkup na obvrznici koja ECB ja vovede minatata go-

dina, so cel da ja pomogne stabilizacijata na finan-siskata kriza vo regionot. Vo vtorata polovina od mi-natata godina, nedelniot otkup na obvrznici, dostigna tri milijardi dolari, se veli vo soop{tenieto na ECB.Spored najnovite podatoci na Eurostat, agencijata za statisti~ki podatoci na Ev-ropskata unija (EU), godi{nata stapka na inflacija vo ev-rozonata vo januari dostigna 2,4%, {to e najvisokoto nivo

vo poslednite dve godini. Ovaa stapka e mnogu povisoka od prognoziranata stapka na inflacija od EC, koja treba{e da bide 2% ili pomalku.Sepak, kako se zgolemuvaat cenite na proizvodite, uslug-ite i surovinite vo Evropa, @an Klod Tri{e, pretsedate-lot na Centralnata banka predupredi deka }e prezeme radikalni merki za za{tita na nivoto na inflacijata, koe saka da go namali na eden procent.

ECB PAUZIRA[E SO OTKUPOT NA DR@AVNI OBVRZNICI

Li~nata potro{uva~ka vo SAD, vo de-kemvri, minatata

godina se zgolemi mnogu pove}e od prognozite na analiti~arite, {to pretstavuva kontinuiran rast, ve}e {est meseci. Potro{uva~kata na Ameri-kancite se zgolemi za 0,7%, sporedeno so noemvri, koga istata porasnala za samo 0,3%, potvrduvaat od amerikanskoto Minister-stvo za trgovija.

Osven zgolemuvaweto na potro{uva~kata, vo dekem-vri vo SAD se zgolemija i platite za 0,4%. Edinstveno, {tedeweto trpi ogromni padovi, ve}e nekolku meseci. Od 634,4 milijardi dolari koi Amerikancite gi za{tedija vo oktomvri, minatata godina, vo noem-vri {tedeweto opadna na 614,4 milijardi dolari, za vo dekemvri da se namali za dopolnitelni 0,4%.Spored analizata na Roj-

ters, ekspertite prognozi-raat deka potro{uva~kata na Amerikancite }e se zgolemi za 0,5% vo posled-noto trimese~je od mina-tata godina. Ovaa granka, pridone-suva so 70% vo sevkupnata amerikanska ekonomija. Spored kvartalniot izve{taj, za ~etvrtoto trimese~je od 2010 godina, potro{uva~kata na ameri-kancite uspeala da se zgolemi za 4,4%.

NEOÊKUVAN RAST NA POTRO[UVA^KATA VO SAD

“Dijalogot i kompromisot se del od na{ite demokratski vizii. No, nie }e prodolìme so na{ata opoziciska misija, so mirni protesti. Gra|anite se povikani na protesti na ~etvrti fevruari za da pro-testiraat protiv korumpira-nata Vlada.”

EDI RAMAlider na opoziciskite socijalisti vo Albanija

� DVA, TRI ZBORA“Nitu poddr{kata od SAD nema da ja spasi Vladata na egipetskiot pretsedatel. Sudbinata na Hosni Mubarak e re{ena. Narodniot bunt vo Egipet e mnogu golem i nema da dozvoli zadrùvawe na rerìmot, a so toa Izrael nema da moè da smeta na Egipet, kako glaven sojuznik na Bliskiot Istok.”

FIDEL KASTROpretsedatel na Kuba

“Najiskreno izjavuvam, nezavisno od momentalnata situacija, deka ne ni planirav da se kandidiram za nov pretsedatelski mandat. Minav dovolno godini od mojot ìvot vo slu`ba na Egipet i na negoviot narod. Moj prv prioritet e da go povratam mirot i stabilnosta vo zem-jata.”

HOSNI MUBARAKpretsedatel na Egipet

Doj~e Bank, najgolemata germanska banka, objavi deka ostvari pad na

profitot vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina, za 54%. Ova se dolì na zgolemenite tro{oci za prezemaweto na po{tenskata banka Doj~epost i Openheim Grup.So ova, neto-dobivkata nabankata vo poslednoto tri-mese~je lani, se namali na okolu 600 milioni evra sporedeno so 1,3 milijardi evra, koi bankata gi ostvari

vo istitot period vo 2009 godina. Dobivkata koja ja ostvari bankata e mnogu pomala i od prognoziranata dobiv-ka na analiti~arite, koja iznesuva{e 785 milioni evra. Xozef Akerman, izvr{niot direktor na Doj~e Bank, mi-natata godina odlu~i da gi prezeme po{tenskata banka Doj~epost i Openheim bank, koi bea fokusirani samo na privatno bankarstvo i upra-

vuvawe so privatni imoti. Ova be{e napraveno so cel da se namali zavisnosta od investicisko bankarstvo na mati~nite banki. Vedna{ po objavuvaweto na rezultatite, akciite na bankata na Frankfurtskata berza opadnaa za 0,3% i dostignaa vrednost od 43,29 evra. Od Blumberg istaknu-vaat deka samo vo januari godinava, akciite na Doj~e Bank, na ovaa berza se zgolemile za 11%.

AKVIZICIITE I GO PREPOLOVIJA PROFITOT NA DOJÊ BANK

Vrednosta na svetskiot pazar na aplikacii za mobilni tele-

foni, koi se kupuvaat na Internet, do 2014 godina, }e dostigne 58 milijardi dolari, {to }e se dolì na zgolemenata proda`ba na tablet-kompjuterite kako Ajpadot na Epl, se veli vo istraùvaweto na konsultantskata grupa, Gartner.Spored ovie procenki, toa zna~i ogromno zgolemu-

vawe na vrednosta na ovoj pazar, koja vo minatata godina, edvaj dostigna 5,2 milijardi dolari. Spored analizata na Gart-ner, ovaa godina brojot na prodadeni aplikacii za mobilni telefoni }e se zgolemi na 17,7 milijardi, sporedeno so 8,2 mili-jardi aplikacii koi se prodadoa vo 2010 godina. Od Gartner predviduvaat deka brojot na prodadeni aplikacii preku Inter-

net, vo periodot od 2008 godina, do 2014 godina, }e dostigne okolu 185 mili-jardi aplikacii. Prose~niot broj prodade-ni aplikacii za mobilni telefoni }e stagnira vo idnina, poradi se pogole-mata pobaruva~ka na aplikacii za multimedi-jalnite tablet-kompjuteri, koi od Gartner o~ekuvaat da stanat glavniot "motor" na ovaa industrija do 2014 godina.

PAZAROT ZA MOBILNI APLIKACII SO DESET PATI POGOLEMA VREDNOST DO 2014

VASE [email protected]

PAD NA PROIZVODSTVOTO VO 2011 GODINA Iako BP tvrdi deka zazdravuva, faktite i momen-

talnata sostojba pokaùvaat deka mo`nostite za rast ostanuvaat matni. Cenata na akciite na BP s$ u{te e za 25% poniska od nejzinata vrednost vo april minatata godina. BP vo izminatite godini prem-nogu se fokusira{e na naftenoto pole vo Meksikan-skiot zaliv, kade {to napravi brojni otkritija. No, minatogodi{noto izlevawe ja zatemni idninata na industrijata vo ovoj region. Iako moratoriumot za eksploatacija na nafta be{e ukinat vo oktomvri, administracijata na Barak Obama ne brza da izdade dozvoli za novi podvodni bunari, prinuduvaj}i gi kompaniite da odlagaat proekti vredni milijadri dolari. BP izjavi i deka zna~ajnata neizvesnost }e vlijae na nivnata rabota vo Meksikanskiot zaliv, {to e edna od pri~inite poradi koja o~ekuvaat pad na proizvodstvoto vo 2011 godina.

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Najavite deka egi-petskata Vlada moè da go zatvori Sueckiot kanal, koj go povrzuva Med-

iteranskoto so Crvenoto More, se zakana za svetskata trgovija. Ova bi zna~elo zgasnuvawe na najgolemiot svetski strate{ki pravec, so {to }e se zamrzne vodeniot transport od Azija kon Ev-ropa, koj spored analizite, pridonesuva so 7% do 9% vo svetskata trgovija. Na ovaa i na drugite avtori-tarni merki na pretsedatelot Hosni Mubarak, so koi se vlo{uva politi~kata i bi-znis-klimata na Bliskiot Is-tok, pa i vo svetot, odgovorija pred s$ Egip}anite. Pove-}e od eden milion gra|ani gi preplavija ulicite na Kairo. Nitu amerikanskata Vlada ne ostana imuna na potencijalnoto zatvorawe na najva`niot voden kanal. "SAD }e prezemat soodvetni ekonomski, diplomatski i voeni merki dokolku Vladata na Egipet go zatvori Sueckiot kanal", re~e Xejms Matis, komandant na Centralnata voena komanda na SAD.Na j golem protivnik na

mo`nata odluka na egi-petskata Vlada e Turcija. Spored Zual Mansfild, pre-tsedatel na tursko-egipetskiot biznis-sovet, zatvoraweto na Sueckiot kanal nema da & na{teti samo na Turcija, tuku na celiot region."Od edna strana, zgolemu-vaweto na kontrolata pri transportot niz ovoj kanal bi moèlo da go odolgovle~i pristignuvaweto na bro-dovite, {to moè da gi odvrati kompaniite da go koristat. Od druga strana, negovoto zatvorawe }e bide ogromen udar za svetskata ekonomija. Prvo cenata na naftata u{te pove}e }e se zgolemi", potencira{e toj.

SUECKIOT KANAL GLAVNA ARTERIJA

Spored Mehmet Bujukeksi, pretsedatel na Komitetot za izvoz na stoki i uslugi, Turcija glavno izvezuva kon Evropskata unija (EU), a od izvozot okolu 15% go pravi preku Sueckiot kanal. So na-jgolemi ekonomski posledici moè da se soo~at dale~nite isto~ni dràvi. Dale~niot Istok za transport na proiz-vodite najmnogu go koristi Sueckiot kanal. Spored oficijalnite po-datoci, okolu 2,1 milioni

bareli nafta se prenesuvaat preku Sueckiot kanal i naf-teniot gasovod Sjumt, a pove-}e od 20.000 brodovi dnevno pominuvaat niz vodite na kanalot. Od druga strana, del od liderite na naftenite kompanii vo svetot o~ekuvaat i kontraefekt od ovoj poteg na Egipet. Spored Morten Arncen, izvr{en direktor na gru-pacijata za prekuokeanski transport (Overseas Shiphold-ing Group), zatvoraweto na kanalot moè da donese pozitivni posledici za trans-porterite i amerikanskite rafinerii za nafta.

"Zatvoraweto na Sueckiot kanal moè da vlijae vrz cenite na transportnite us-lugi. Dokolku se slu~i toa, brodovite i tankerite }e mora da go zaobikoluvaat celiot afrikanski kontinent. Poradi toa kompaniite }e bidat podgotveni drasti~no da gi namalat cenite na ovie uslugi", veli toj.Nitu Brus ên, direktorot na transportnata kompanija Tikej Takner (Teekay Tanker Services), ne stravuva deka zatvoraweto na Sueckiot ka-nal }e & na{teti na negovata kompanija. "Toa {to se slu~uva niz ka-

nalot e sekojdneven biznis. Ni{to spektakularno. Zatoa zatvoraweto na kanalot ne moè da & nanese drasti~ni posledici na svetskata ekonomija", smeta ên.

[TO ]E SE SLUÎ AKO SUECKIOT KANAL SE ZATVORI?!

Britanskiot vesnik "Gardi-jan" komentira deka zat-vorawe na Sueckiot kanal }e gi natera transportnite kompanii da go zaobikolat afrikanskiot kontinent, {to bi zna~elo vremensko ote`nuvawe i odolgovleku-vawe na isporakite za

najmalku dve nedeli. Isto taka, toa moè da vlijae vrz dopolnitelen porast na cenata na naftata vo svetot, koja v~era dostigna 101 dolar za barel. “Dolgotra-jnoto zatvorawe moè da mu nanese ogromni posledici na ekonomskiot rast i raz-voj”, pi{uva vesnikot. Ottamu, istaknuvaat deka ova ne e prvpat da & se slu~i vakva zakana na ekonomi-jata. Sueckiot kanal be{e zatvoren od 1967 do 1975 godina. Spored analizata na Berklis kapital, najgolema {teta pretrpele aziskite dràvi."Ogromen del od kompaniite koi gi izvezuvaa proizvodite vo Azija vo toa vreme go prenaso~ija izvozot kon Evropa. Ova be{e prediz-vikano ne samo od zat-voraweto na kanalot, tuku i od embargoto za uvoz na nafta koe arapskite dràvi go vovedoa za ostanatiot del od svetot", istaknuva Gardijan.

15% od izvozot

Turcija go pravi preku Sueckiot kanal

� SVET 0-24 �

...NOVA POPLAVA?!Malezija “pod voda”

Poradi do`dot koj ve}e nekolku dena neprekinato pa|a vo Malezija, desetici iljadi Malezijci se prinudeni da gi

napu{tat svoite domovi. Ostaveni se ilijadnici lu|e na ulica, a ve}e trojca se proglaseni za is~eznati.

...POLICISKI [TIT!Gr~kata policija se brani od demonstrantite

Policajcite od specijalnata slu`ba na Grcija, cel den stoea pred parlamentot vo Atina, za da se odbranat od

600 demonstranti od unijata transporteri, koi go predizvikaa najnoviot od serijata {trajkovi vo Atina.

...KULMINACIJA Egip}anite vo bitka za Tahrir

Na devettiot den od nemirite vo Egipet, na plo{tadot Tahirir (Sloboda) vo Kairo, nastana najgolemiot sudir

dosega pome|u anti-vladinite (gore) i pro-vladinite (dolu) demonstranti.

NEMIRITE VO EGIPET SO NOVA ZAKANA

AKO SE ZATVORI SUECKIOT KANAL, ]E SE BLOKIRA SVETSKATA TRGOVIJA! �� Dokolku vlasta vo Egipet go zatvori Sueckiot kanal, svetskata trgovija }e pretrpi ogromni {teti.

Dopolnitelni dve nedeli }e bidat potrebni za transportot od Azija kon Evropa, a moè da poskapi i naftata

BORO MIRÊSKI

Feqton20 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

2727

Taobao protiv Ibej - klasi~na David i Golijat prikazna. Vo edniot agol e Ibej. So pazarna

kapa od pribli`no 25 mil-ijardi dolari i prakti~no monopol na onlajn-pazarot. Bez somnevawe, toj e Golijat vo prikaznata. Na drugiot kraj od ringot - Taobao. Laga bi bilo da kaème deka ovaa onlajn-prodavni-ca ima skromni koreni, bidej}i taa vsu{nost e inicijativa na Alibaba Group, edna od najgolemite internet-kompanii vo Kina. Sepak, vo korist na argu-mentite, ako gi sporedite dvete kompanii i pritoa poglednete kade bile pred nekolku godini, Taobao bi bil mikroskopsko bitie vo sporedbata. Ovaa internet-kompani-ja “vo ringot” se poja-vi vo 2003 godina. Kako podru`nica na parental-nata grupacija, taa be{e prviot legitimen rival na Ibej, no bez dlaboki xe-bovi, bez marketing sila, i bez ogromno iskustvo kako toa {to Ibej go stekna vo SAD. Taka i ja po~na bor-bata. Skoro beznade`no.I samo po dve godini Taobao go napravi toa {to za mnogumina be{e nezamislivo. Kompanijata go nadmina pazarniot udel na Ibej i stana lider na onlajn-aukciite vo Azija. Pa kade pogre{i Ibej? Ili, pak, pra{aweto treba da bide - {to e toa {to Tao-bao go napravi pravilno? Odgovorot definitivno go znae i pretsedatelot Obama!Taobao e od Kina, zem-jata {to e poznata kako Svetskata fabrika. Tamu se nao|aat proizvodnite edinici na najgolem del od svetskite brendovi, a se razbira, tamu se proizvedu-vaat i re~isi najgolemiot del od tehnolo{kite uredi

PETAR [email protected]

KOJ E “VINOVEN” ZA NEUSPEHOTNA IBEJ VO KINA?TAOBAO!

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: TAOBAO

PRIKAZNI OD WALL STREET

Do neodamna, Xek Dorsi vo javnosta i vo svetot na biznisot be{e poznat kako tvorecot i pretsedatelot na Twitter, internet-mreà

koja go transformira{e na~inot na koj milioni lu|e komuniciraat i pribiraat informacii. No, ovie denovi, toj s$ pove}e privlekuva

vnimanie so negovata najnova investicija

nare~ena Square (kvadrat), servis koj ima za cel da go namali vlijanieto na bankarskata in-

dustrija preku osposobuvawe na sekoj visokotehnolo{ki mobilen telefon, odnosno smartphone (pameten telefon) da bide ~ita~ na kreditni karti~ki nadevaj}i se deka na kraj }e uspee potpolno da ja zameni plastikata od kreditnite karti~ki. Kako {to veli toj, celta mu e da ja donese ednostavnosta na komu-nicirawe koja postoi kaj Twitter vo kompleksniot svet na procesirawe na kreditni karti~ki. Zatoa toj dizajnira{e mal ~ita~ na kartici vo vid na kvadrat koj se vklu~uva vo audioizlezot na mobilniot telefon, taka {to ve}e vo prodavnici ne se potrebni glomaznite ~ita~i na kar-

tici. Isto taka, od negova strana so ovaa ponuda odi i ednostaven soft-verski paket koj ovozmoùva sledewe na proda`bata, danocite i ostana-tite finansiski podatoci. Glavnata inovacija na Dorsi se sostoi vo olesnuvaweto koe go imaat site tie koi primaat kreditni karti~ki, bidej}i za razlika od bankite, od korisnikot na ovoj sistem ne se bara da sklu~uva dogovor za smetka, da pla}a mese~ni nadomestoci ili da potpi{uva dolgogodi{ni dogovori. Sepak, i koristeweto na uredot na Dorsi ne e ba{ evtin, no za razlika od bankite e direkten bez skrieni tro{oci. Za negovo koristewe negov-

TWITTER SE VME[A

Taobao e od Kina, zemjata {to e poznata kako Svetskata fabrika. Poradi ova, ne e nepoznato deka najgolem del od proizvodite {to se prodavaat na virtuelnite proda`ni vitrini na ovaa internet-kompanija, doa|aat direktno od fabrika. Kupuva~ite od ovaa onlajn-prodavnica, zaboravija kako e da se tro{i pari za distributeri ili drugi dopolnitelni tro{oci

i Piper Jaffray, objaveni mina-tata godina, prihodot na {to treba da go objavi Taobao za 2010 godina bi iznesuval 600 milioni dolari. Spored toa, dokolku ovaa kompanija se re{i na proda`ba, nejzi-nata cena bi dostignala 1,5 milijardi dolari, kolku {to iznesuva i procenkata za vrednosta na kompanijata {to ja davaat ekspertite za internet-kompanii. A se po~nalo sosem slu~ajno i bilo svoevidna proba. Otkako grupacijata Alibaba po~nala da pravi profit preku svojata glavna in-ternet-stranica, namenet za kupoproda`ni operacii me|u pogolemite kompanii, osnova~ot Xek Ma, nameril da se obide vo potencijalno daleku pogolemiot pazar kade {to kupoproda`ni operacii moàt da izvr{uvaat samite potro{uva~i me|u sebe. Za taa cel, toj oformil mal tim koj tajno rabotel na zada~ata. Vo maj 2003 godina, timot na Ma ja finaliziral internet-stranicata Taobao, i istiot mesec bila lansirana. Imeto na kineski jazik zna~i “ba-rawe bogatstvo”.No, dali voop{to Ma se nadeva{e deka }e go nad-minat Ibej? Iako toa be{e “nivna teritorija”, sepak, tuka i sudbinata zame{a prsti. Vo toa vreme , Ibe j se obiduva{e vo svoite globalni operacii da ja konsolidira {totuku kupenata kineska internet-kompanija Each-Net. Bez silna i razumna pri~ina, a vo korist na Taobao, Ibej odlu~i platfor-mite na akviziranata kineska proda`na internet-stranica, preku koi saka{e da navleze vo aziskiot pazar, da gi prefrli vo SAD. “U{te prviot den koga gi prefrlivme na{ite operacii vo SAD, soobra}ajot na Ibej dvojno opadna”, potvrdi i porane{niot direktor i osnova~ na EachNet.Taka grupacijata Alibaba oficijalno go objavi Taobao kako nova destinacija za onlajn-{oping. Zgora na se,

{to se prodavaat niz ce-liot svet. Poradi ova, ne e nepoznato deka najgolem del od proizvodite {to se prodavaat na virtuelnite proda`ni vitrini na Taobao, doa|aat direktno od fabrika. Taka, kupuva~ite od ovaa onlajn-prodavnica, zabo-ravija kako e da se tro{i pari za distributeri ili drugi dopolnitelni tro{oci. Tro{oci koi ~esto znaat da

ja multipliciraat cenata na proizvod koj doa|a “od prva raka”.

KINESKA STRATEGIJA ILI SUDBINA?

Na krajot na 2010 godina, Taobao objavi deka okolu 400 milioni registrirani korisnici, brojka {to vetuva deka sekoj ponuden proizvod na 800 milioni listi so proizvodi, sekako }e go na-jde svojot nov sopstvenik. Vo

tekot na mesecov {to izmina, Aleksa objavi deka Taobao e rangiran na 13 mesto vo listata na najposetuvani internet-lokacii. Spored istraùva~kata firma Analysys International, locira-na vo Peking, Taobao ve}e kontrolira 75% od kineskiot onlajn-prodaèn pazar. Iako ovoj procent e navistina golem, mnogu drugi inter-net-kompanii, i doma{ni i

stranski, u{te se nadevaat deka }e grabnat del od ovoj golem kola~ koj se o~ekuva i ponatamu da raste. Istata analiti~ka firma presmetala deka vo prvite tri kvartali od minatata godina kineski-ot onlajn-prodaèn pazar dostignal vrednost od duri 51 milijarda dolari.Vo oddelni procenki na analiti~ari od investi-ciskite banki Goldman Sachs

� Sakate da ja zgolemite proda`bata? Pobarajte pomo{ od Sakate da ja zgolemite proda`bata? Pobarajte pomo{ od Salesforce.comSalesforce.com

�� Sopstvenikot na Twitter ima brilijanten plan da go revolucionira na~inot na pla}awe so kreditni karti~ki, poednostavuvaj}i go na nivo na pra}awe na “tvitovi”

� XEK DORSIXEK DORSI, eden od kreatorite , eden od kreatorite na na Twitter,Twitter, so “kvadrat~eto” }e im so “kvadrat~eto” }e im go olesni ìvotot na trgovcitego olesni ìvotot na trgovcite

Feqton 21KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Taobao be{e besplaten. Dode-ka Ibej zema{e procent od proda`bite i transakciite, Taobao ja zagrozi negovata dominantnost so odlukata da ne zema danok za onlajn-trguvaweto. No, ne be{e toa krikot na sudbinata. Vo me|uvreme, se pojavi i zabranata na kineskata Vlada za ban-irawe na somnitelnite internet-sodrìni. Iako toga{nata direktorka na Ibej

jasno govore{e deka eden od nivnite klu~ni pazari od kade {to tie go o~ekuvaat nivniot pozitiven rast be{e kineskiot, so ovaa zabrana, kineksite korisnici na In-ternet pove}e se orientiraa kon doma{nite internet-stranici. Taka i Taobao ja zgolemi svojata vidlivost i stana edna od najposetuvanite internet-lokacii na kineskiot “nepotpoln” Internet.

ONLAJN-TRGOVIJA NA KINESKI NAÎN

Vkupnata proda`ba {to Tao-bao ja ostvari vo 2009 godina dostigna 29 milijardi dolari. Se o~ekuva taa brojka doprva da raste poradi faktot deka celiot rast na kineskiot pazar nesomneno }e napravi “bum” vo narednava dekada. A nadeì za rast na onlajn-trgovijata davaat i statis-tikite koi za 2009 godina velea deka taa dostignala nezna~itelni 2% od vkup-nata maloproda`na trgovija

ostvarena taa godina, {to zna~i deka, kako {to doa|aat pomoderni vremiwa, taka }edoa|aat i novi mu{terii i novi potro{uva~i koi }e pazarat onlajn. A {to pravi Taobao za da go napravi pointeresno onlajn-kupuvaweto? Postojat pove}e dodatoci i servisi koi go razubavuvaat kupu-vaweto i prodavaweto na Taobao, vklu~itelno soci-jalnata mreà Taojianghu, aplikaciite za mobilni telefoni, kako i Taobao Tianxia, magazin fokusiran na potro{uva~ite. Za pla}a-we tuka e Alipay, plate`na platforma bazirana na de-poziti, i momentalno taa e najpreferiranata plate`na solucija za transakciite na Taobao. Edna od karakteristikite na {opingot vo Taobao e i komunikacijata me|u prodava~ot i kupuva~ot, a koja se ovozmoùva preku

soodveten program za instant poraki, nare~en AliWang-Wang. Taka, me|u kineskite onlajn-kupuva~i stana navika pred da kupat ne{t od strani-cata, dolgo da “~etuvaat” so prodava~ite ili nivniot servis za mu{terii, so cel da doznaat pove}e okolu proizvodot, cenata, i sli~ni informacii. Nekoi toa go pripi{uvaat i na kineskata

kultura na pazaruvawe. Sepak, podobruvawata doj-doa vo 2008 godina. Toga{ Taobao ja pretstavi imejl platformata koja podrùva kupoproda`ni relacii me|u firmite i potro{uva~ite (prethodno postoe{e odnosot firma-frima i potro{uva~-potro{uva~). Taka pove}e od 30 iljadi multinacionalni i kineski brendovi ve}e se

korisnici na ovoj imejl domejn, koj pred nekoj mesec, vo noemvri, se pro{iri i privle~e novi kompanii. Vo maj minatata godina, Tao-bao i Jahu Japan ovozmoìja prekugrani~na sorabotka koja ovozmoì kineskite kupuva~i da kupuvaat japon-ski produkti od Yahoo Ja-pan shoping, a japonskite potro{uva~i da kupuvaat kineski proizvodi od Tao-bao. Ova definitivno }e ja zgole-mi profitabilnosta na Tao-bao. Inaku vo 2009 godina ovaa internet-kompanija sobrala 220 milioni dolari samo od reklamirawe. Ad-vertajzingot drì glaven udel vo zarabotkata na kompanijata. Analiti~arite veruvaat deka prometot na kompanijata ostvaren mina-tava godina }e iznesuva 400 milijardi jueni, a prihodite }e dostignat 5 milijardi jueni. Po seto kaàno, nesomneno e deka Taobao stanuva ̀ estok rival na Ibej. Ili moè da se kaè “aziski Ibej”. No, ovoj “aziski Ibej” ne zastanuva. Letoska, na krajot na avgust dojde i vesta deka Taobao go pro{iruva svojot biznis i vleguva vo onlajn-proda`ba na aviobileti za internacionalni letovi. So toa kompanijata o~ekuva da stane najgolemata onlajn-turisti~ka agencija vo Kina i objavi rivalstvo na {an-gajskata internet-kompanija Ctrip.com, koja e lider na toa pole. Sepak, portparolkata na {angajskata kompanija, za “Volstrit @urnal” izjavila deka nivnata kompanija ne se pla{i od rivalstvoto {to go objavi Taobao. Za da ja “pottikne” malku da se podrazmisli, vesnikot od ulicata na bikovite u{te edna{ potseti na rastot koj go zabeleà Taobao niz godinive, koga eden od ri-valite be{e i kompanijata na Donahju.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete pove}e za s$ pove}e popu-larnata socijalna mreà Scribd ~ija vizija e da go “opismeni” celiot svet.

A VO BANKARSKI RABOTI

�� Edna od karak-teristikite na {opingot vo Taobao e i komu-nikacijata me|u prodava~ot i kupuva~ot, a koja se ovozmoùva preku soodveten program za in-stant poraki. Me|u kineskite onlajn-kupuva~i denes stana navika pred da kupat ne{to od stranicata, dolgo da “~etuvaat” so prodava~ite ili nivniot servis za mu{terii. Nekoi toa go pripi{uvaat i na kineskata kul-tura na pazaru-vawe

Po~ituvani ~itateli,Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari.

XONATAN LUK Xonatan Luk (negovoto originalno kinesko ime e Xao-Hin Lu) se vrabotil vo Alibaba Group vo 1999 godina. Denes toj e zamenik pretsedatel na grupacijata, kako i glaven izvr{en direktor i pretsedatel na Taobao. Od 2000 do 2004 godina toj rabotel na nekolku lid-erski pozicii vo Alibaba.com i od kompanijata bil nazna~en da menaxira so ju`niot region na Kina. Vo septemvri 2004 godina toj stanal vodi~ na timot {to trebalo da go vostanovi Alipay, plate`niot sistem koj vo Kina se koristi kako Pejpal, a pred januari 2008 godina, toj bil i pretsedatel na kompanijata. Ottoga{, zna~i ve}e to~no tri godini, Xonatan go drì kormiloto na Taobao. Pred da se vraboti vo Alibaba Group, Xonatan bil koosonova~ na kompanija za mre`na komunikacija.

ИNVESTITORIALIBABA GROUP �

� PPrepoznatliviot Xek Ma, repoznatliviot Xek Ma, osnova~ot na kompanijataosnova~ot na kompanijata

� Square Square (kvadrat), moè da napravi (kvadrat), moè da napravi ~ita~ na kreditni karti~ki od sekoj ~ita~ na kreditni karti~ki od sekoj smartfon

ite korisnici i distributeri pla}aat 2,75% plus 15 centi od transakcija.Kako rezultat na negovata ednos-tavnost, mese~no se sklu~uvaat po 50.000 dogovori so mali bi-znisi, vklu~uvaj}i i golem broj pretpriema~i koi nemaat fiksna lokacija na nivno rabotewe.“Zavr{iv so kupuvawe na krupni uredi koi podolgo vreme ne funkcion-iraat otkolku {to funkcioniraat. Square e ednostaven, izgleda dobro i e direkten vo pogled na nadomesto-ci”, veli Xo{ Levin, koj go koristi ovoj ured vo svoite dve lokacii od restoranot Pepples Donuts.No, negovite korisnici ne se edin-stvenite koi go sakaat ovoj ured. Magazinot Time go vbroi vo 50-te na-jgolemi inovacii minatata godina. I pokraj golemite predizvici so koi se soo~uva Dorsi za da vleze vo svetot na finansiite, golem broj kompanii

ve}e investiraa 10 milioni dolari vo idninata na ovoj ured. Me|u niv se nao|aat Khosla Ventures, Marisa Majer od Google i eden angel-investitor Ron Konvej. Edna od glavnite pri~ini za doverba i investirawe, za niv, a i za mnogu drugi investitori e sa-miot Dorsi. “Da ne stoe{e Dorsi na ~elo na ovoj proekt, mislam deka na istiot nema{e da mu se dade tolkavo zna~ewe i da se najde na naslovnite stranici vo mediumite”, smeta Nik Holand, analiti~ar vo grupacijata za istraùvawe na pazarot Yankee Group.Vakviot stav e sosema to~en, bidej}ii samiot Dorsi agresivno pristapi kon promocija na ovoj proizvod i sistem, pojavuvaj}i se na golem broj televiziski intervjua, no i promo-viraj}i go direktno kaj golem broj kompanii.Kako i kaj site genijalci od negov

kalibar, negoviot uspeh sleduva po napu{taweto na fakultetot vo Wujork, koga vo plan ima da kreira softver koj }e bide me{avina na mesinxer i kreator na tekstovi na Internet. Ovaa negova ideja na kraj dovede do sozdavawe na Twitter, koj be{e lansiran na pazarot vo tekot na 2006 godina. Vo tekot na 2008 godina be{e zamenet od pozicijata na glaven izvr{en direktor vo Twitter od strana na koosnova~ot Evan Vilijams. Po ovaa promena toj se vpu{ta vo potra-ga po novata negova biznis-ideja, koja doa|a sosema slu~ajno blagodarenie na negoviot poznanik Xim Mekkelvi, koj se obiduval da iznajde na~in da go koristi svojot mobilen telefon za promovirawe na svojot biznis. Toa na Dorsi mu go privleklo vnimani-eto {to rezultira so kreirawe na javnosta ve}e poznato kvadrat~e odnosno Square.

� Kade trguva najgolemata Kade trguva najgolemata populacija vo svetot?populacija vo svetot?

� VVo kancelariite na Taobaoo kancelariite na Taobao

FunBusiness22 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

-

Francuskiot tim na Limo` e eden od najgolemite evropski ko{arkarski klubovi, a od neodamna prv trener na ovaa ekipa e na{iot Zare Mark-

ovski. Ova e ogromno dostignuvawe na makedonskiot stru~wak, na kogo mu e doverena zada~ata, klubot, koj vo izminative sezoni beleì lo{i rzultati, da go vrati na starite pateki na uspehot.Zare e stru~wak so bogata trenerska

kariera. Od nekoga{niot tim na Orka vo Kavadarci, preku Daru{afaka od Turcija, Lugano od [vajcarija do italijanskite gigan-ti Virtus i Armani Xins. Profesionalec od “glava do peti”, so jasna ko{arkaska vizija i dobro poznavaw na aktuelnite priliki.“Vo poslednite petnaesetina godini rabo-tite mnogu se smenija, mnogu pove}e pari se vrtat vo zemji kako Turcija, Grcija i [panija otkolku vo Francija. Sepak, ovaa zemja ostana prepolna so talentirani ko{arkari, a za mene e golem predizvik {to dobivam mo`nost da rabotam so del od niv. Limo` e tim so bogata tradicija, tokmu toa me privle~e da ja prifatam ponudata

FORMULA: ZARE MARKOVSKI, KO[ARKARSKI TRENER

PROFESIONALEC OD “GL

Aleksandar Popovski izminatata go-dina ima{e pet premieri: vo Zagreb, Kolumbija, Belgrad, Rieka, Istambul i Qubqana. Veli deka se zamoril so toa tempo, pa zatoa godinava

gi otkaàl site teatarski anga`mani i sega vo Skopje gi pravi poslednite podgotovki za po~etokot na snimaweto na dolgoo~ekuvaniot film “Balkanot ne e mrtov”, raboten spored istoimenata teatarska pretstava na Dejan Dukovski, koja ja postavi pred deset godini vo

MNT. Ve}e so godini ne postavuva pretstavi vo doma{nite teatri. Kriti~en kon sostojbata vo teatarot, kulturata i dràvata voop{to, veli deka se nadeva deka centripetalnata i centrifugalnata sila na sega{nite procesi }e ni ovozmoàt da tresneme kako {to treba, kamen na kamen da ne ostane. No, posle da bide mir i da po~neme od po~etok.Malku neobi~no, no razgovorot go po~nuvame so film kako povod, za razlika od dominantnata teatarska dimenzija vo va{ata profesionalna kariera posled-nive godini. Kakov e statusot na proektot “Balkanot ne e mrtov”? Koga bi po~nalo

snimaweto?Snimaweto po~nuva vo maj. Prolet. Proleten film. Ubavi proletni boi. Toplo i veselo. Topol film. Sevo ova so “Balkanot ne e mrtov” trae dolgo. Kon krajot na 2001 godina po~nav da rabotam na ova prikazna, nekade po tea-tarskata pretstava. Toga{ prvpat po~nav da razmisluvam deka ovoj tekst na Dejan Dukovski e prekrasna struktura za film. Prikaznata e mnogu ubava i ima edna poetika koja mu e svojstvena samo na Dejan. Vo izminative de-set godini scenarioto doìveà devet verzii. Vo eden del sorabotuvav i so dramaturg od slovenija, Ana Lasi}.

“Se dodeka postojat lu|e koi }e moàt da ja ismevaat realnosta zna~i deka sme ìvi. Samo, jas ne sum ve}e toj, jas moeto smeewe si go potro{iv”, veli reìserot koj naprolet treba da po~ne so fil-muvawe na storijata za zaqubeniot Kemal Ataturk

��

��

Sega sme tuka. Sum kaùval deka po~nuvam mnogu pati dosega i ovojpat go kaùvam is-toto, so mala doza strav, da ne se povtorat nekoi raboti. Kolku filmot ja prati dramata na Dejan Dukovski?Zadràna e glavnata struktura na dramata. Taa drama e napi{ana vo filmski format i be{e mnogu lesno da se prefrli na film. Duri mi se ~ini deka e polesno od nea da se pravi film otkolku pretstava. Filmot sledi tri qubovni prikazni. Prvata me|u Ikonomo i Edis, kurtizana od Pariz koja patuva vo pregratkite na Sultanot. Potoa taa me|u Eleni Karinte i mladiot Mustafa Kemal Atataurk, i poslednata i centralna e me|u Osman i An|a. Glavnata promena e napravena vo toa {to Eleni e vsu{nost postarata sestra na An|a. So toa likot na Eleni dobiva edna pogolema teìna.Turskata kinematografija i televiziska produkcija poslednive godini e vode~ka vo regionot, a filmot ja ima taa dimenzija za sorabotka. Kolku e ultimativno da se ima turski koproducent vo ovoj proekt?Rabotite sega mnogu se menuvaat vo Turcija, osobeno po pra{aweto za Kemal Ataturk. Tamu ima golemo preispituvawe na Kemal. Minatiov period reìrav pretstava vo istanbulskiot Gradski teatar i tamu ima edno golemo vrtewe kontra od ideologijata na Kemal i pra{awe e kako }e gledaat na ovoj film. Turskiot koprodu-cent e vaèn, zatoa {to ovoj film obrabotuva period koj e povrzan so Turcija. Se nadevam i posakuvam akterot koj{to ke go igra likot na Kemal da bide od Turcija. [to se odnesuva do ostatokot na akterskata ekipa, planot e da gi soberam akterite od celiot balkanski region so koj dosega uspe{no sum rabotel.Koga sme kaj produkciskiot aspekt, pred 13 godini kaj nas se snima{e eden golem holivudskiot film, “Mirotvorec” so Xorx Kluni i Nikol Kidman. [to nau~ivme vo me|uvreme?Makedonija nitu dobila nitu }e dobie takov proekt. [teta {to zaradi kosovskata vojna nie za malku go ispu{tivme i “Gladijator”. Za da imame proekti kako ovie, treba samo da ja izvadime politikata od kulturnite institucii. Toga{ }e izlezat i site lu|e vlezeni vnatre po politi~ka linija, koi go pravat celiot problem, ja matat vodata, da gi nema niv s$ }e fukncionira... Ima lu|e vo kulturata koi si ja znaat rabotata i imaat ve{tini, no ne moè da funkcioniraat poradi prethodnive.

Negoviot nov tim bi prestavuval predizvik za sekoj evropski trener. Limo` e evropski klupski prvak od 1993 godina, tripati ovaa ekipa triumfirala vo kupot na Radivoj Kora}, edna{ vo kupot na kup pobednicite, a vo vitrinite na ovoj tim se nao|at i devet trofei osvoeni vo francuskoto prvenstvo

STOJAN [email protected]

SR\AN IVANOVI][email protected]

i da se vratam na trenerskiot zanaet”, izjavi Markovski, pri negovata promocija vo Limo`.Negoviot nov tim bi pretstavuval pre-dizvik za sekoj evropski trener. Limo` e evropski klupski prvak od 1993 godina, tripati ovaa ekipa triumfirala vo kupot na Radivoj Kora}, edna{ vo kupot na kup pobednicite, a vo vitrinite na ovoj tim se nao|at i devet trofei, osvoeni vo fran-cuskoto prvenstvo.Vo najgolemiot del od karierata, za ovaa ekipa nastapuva{e verojatno najdobriot francuski ko{arkar na site vremiwa, Jan Bonato. Pokraj Bonato, crno-beliot

leksandar Popovski izminatata go-Z b

d u rvo doma{nite teatri. Kriti~en kon sostojbata vo teatarot, kulturata i dràvata voop{to, veli deka se nadeva deka centripetalnata i

f

snimaweto?Snimaweto po~nuva vo maj. Prolet. Proletenfilm. Ubavi proletni boi. Toplo i veselo.Topol film. Sevo ova so “Balkanot ne e mrtov”

��

SemtoneKoDZaTai Duprtri prKa

hoKmM

[email protected]

oslednata lavnata prleni e vsuo toa likoeìna.urskata kirodukcija egionot, a orabotka. urski koprabotite sesobeno po pma golemo period re`radski teatontra od idako }e gledaent e vaèneriod koj eosakuvam aemal da bistatokot naoberam akto koj dosegaoga sme kaj3 godini kaolivudskioMNT. Ve}e so godini ne postavuva pretstavi snimaweto?

poGlElSoteTuprresotuRaosimpeGrkokacepepoKeossosoKo13hoSTOJAN SINADINOV

“NE SUM GI SPAKUVAL KUFERITE ZASEKOGA[“

ALEKSANDAR POPOVSKI, RE@ISER

FunBusiness 23KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK

Kako {to Avstrija od Mocart sozdade brend, za koj nema nekoj, a da ne slu{nal denes, taka i Srbija saka da napravi ime koe }e stane nacio-nalen brend. Stanuva zbor za Nikola

Tesla i kako {to velat Srbite - “najdobroto od Srbija”. Petar Raja~i}, pretsedatel na Srpskata akademija na inovativni nauki, za “Blic” izjavuva deka e pokrenata inicijativa za izgradba na nau~no-razvoen centar vo Belgrad, “Nikola Tesla”. Zgradata }e bide vo oblik na “kulata na Tesla”, koja so molwi bi go osvetluvala neboto nad srpskata prestolnina. Raja~i} predlaga ku-lata da bide izgrade-na vo nekoj od novite kvartovi na gradot. Nacrt-predlogot za toa kako bi izgledal proektot, go napravi-la mladata dizajnerka Marija Popivoda, no toa e samo prvi~na ideja koja moè da gi pottikne i drug-ite mladi kreativni dizajneri da dadat svoi predlozi.“Kulata na Tesla moè da stane noviot prepoznatliv simbol na gradot. Toj, osven nau~en karakter, bi stanal i turisti~ka atrakcija za pose-titelite na Belgrad, bidej}i idejata e da sozdava molwi. Vo odreden del od denot bi go osvetluval gradot, {to bi bilo eden poseben predizvik. Site znaeme {to pretsta-vuva Alfelovata kula za Pariz, taka {to isto bi moèla da bide kulata na Tesla za Belgrad” – velat predlaga~ite na ovoj proekt, dodavaj}i deka toj bi moèl da bide od golemo zna~ewe za ekonomsko-turisti~kiot razvoj na srpskata prestolnina.Nau~no-razvojniot centar bi sobiral lu|e koi imaat idei za novi proizvodi i tehnologija, a bi se zanimaval i so obrazovanie na mladi, bidej}i moèbi tokmu me|u niv se krie nekoj nov Nikola Tesla. Treba samo da se prepoznae. Centarot ne bi se poklopuval so drugite nau~ni institucii, tuku bi sorabotuval so niv. Vo nego bi postoele konferenciski sali, bi se odrùvale seminari i bi sluèl za povrzuvawe so inovatorite vo svetot. Ne e isklu~ena ni mo`nosta da postoi i hotel vo ovoj centar. Vrvot na kulata, vo samata kugla, bi pretstavuvala nekakov vid izlo`ben prostor.“Sakame da sozdademe mesto od koe }e gi pra}ame novite proizvodi vo svetot, a ne samo tie

da doa|aat kaj nas” – objasnuva pretsedatelot na Srpskata akademija za inovativni nauki.Tesla (1856-1943) e roden kako etni~ki Srbin, vo hrvatskoto selo Smiljane blizu do Gospi}, vo t.n. Voena kraina, koja bila del od Avstroungarskata imperija. So svoite dela i revolucionerni dostignuvawa na poleto na naukata, konkretno elektromagnetizmot, gi postavil osnovite na dvonaso~niot napon na struja. Tesla be{e poznat kako nau~nik, in-ventor, mehani~ki inèner i elektroinèner.

Negovite patenti i teoretskata rabota gi formiraa mo-dernite alterna-tivni sistemi na elektri~na en-ergija, vklu~uvaj}i go i pove}efazniot sistem na elek tri~na distribucija. Toj ima pridones i za razvoj na ro-botikata, radarot i kompjuterskata nauka. Umrel vo hotelska soba vo Wujork vo 1942 g.D o d e n d e n e s pretstavuva in-spiracija za kon-spirologijata, no i za umetnosta. Tesla se pojavuva kako lik vo mnogu knigi, filmovi, stripovi, muzika i videoi-gri. Nedostigot na priznanija vo tekot na negoviot ìvot go pravi Tesla

naj~esto tragi~en, no i dosta inspirativen lik. Mnogu ~esto e gledan vo nau~no-fantasti~en ànr kade {to na negovite inventorni dela im e dadeno ogromno zna~ewe. Negoviot lik se pojavuva vo “Tajnata na Nikola Tesla”, jugoslovenski film od 1980 godina reìran od Krsto Papi} i amerikanskiot film od 2006 godina - “Presti`” kade {to negoviot lik go tolkuva Dejvid Bouvi. I mnogu knigi me|u koi i “Prviot ~ovek na mese~inata” (Moon palace) od 1989 godina, “Generacija Tesla” od 1995 godina, “ûdoto na svetovite” od 2005 godina, novelata Against the day (2006 godina)... Tesla e eden od najzna~ajnite likovi vo romanite “Mraz”, kako i “Duh-tan~er” od Xon Kejs i “Kralstvoto na Ohajo” (2009 godina) od Metju Fleming.Na minatogodi{niot festival “Skopsko leto” del od programata be{e i multimedijalnata teatarska produkcija “3327 - devette knigi na Nikola Tesla“ (brojot na hotelskata soba vo koja{to ìveel poslednite nekolku godini), po tekst, reìja, scenski dizajn i videozapis na Zlatko Slavenski.

dres na Limo` go nosele u{te i Ri{ar Dakuri, Stefan Ostrovski i Nenad Markovi}. Predvodnik na ovoj tim bil i Boìdar Maqkovi}, eden od najtrofejnite evropski treneri. Maqkovi} na Limo` mu ja do-nese i titulata evropski prvak, vnesuvaj}i go timot vo redot na najrespektabilnite ekipi na “stariot kontinent”.Ova e stimul, no i golema odgovornost za na{iot trener. Pred Zare e tim so slav-no minato i idnina polna so ambicii. “Ne se somnevam vo kvalitetite na ko{arkarite {to gi imam vo timot. Sta-nuva zbor za talentirani ko{arkari, koi na preostanatite natprevari }e pokaàt deka go zasluùvaat svoeto mesto vo francuskata ko{arkarska elita. Ve}e vo slednoto kolo n$ o~ekuva te{ko gostuvawe protiv Po Ortez. Ne moàm da garantiram pobeda, no definitivno }e imame golem napredok vo igrata. Ima u{te mnogu da se igra do krajot na sezo-

nava, dovolno natprevari za da dojdeme do potrebnite bodovi i da go osigu-rame opstanokot”, smeta noviot trener na Limo`. Verojatno kaj golem del od qubitelite na ko{arkata vo Makedonija s$ u{te se sveì se}avawata od evropsko-to prvenstvo vo Francija, {to se odigra vo 1999 godina. Toga{ na{ata selekcija go izbori prvoto u~evstvo na kontinentalnite prvenstva. Na bekovskite pozicii igraa na{ite najdobri igra~i, Petar Naumovski i Vrbica Stefanov, pod trenerska palka na Zare Markovski. Od toga{ Zare e daleku od makedonskata ko{arka, iako mediumite vo zemjava go sledat sekoj negov ~ekor, bez razlika vo koja liga raboti. Verojatno po anga`manot vo Limo`, se razbira dokolku uspee da gi opravda o~ekuvawa, }e se preseli vo pobogatite prvenstva na [panija ili Grcija. Koj znae, no moèbi nekoga{ povtorno }e go vidime i vo doma{niot {ampionat ili vo nacionalniot tim?

ISTORISKI LIKOVI - NOVI BRENDOVI

LAVA DO PETI”

Koi }e bidat glavnite kreativni sorabot-nici i akteri? Kolku nivniot izbor zavisi od listata na koproducentite?Go zemam so sebe scenografot Sven Jonke, so koj rabotam poslednive ~etiri godini. Toj, inaku, e del od edna poznata grupa dizajneri Numen. Rabotam vo teatar so nego, i so nego go “preveduvam” prostorot, ne go ilustriram, tuku baram {to e su{tinata na prostorot. Koga stanuva zbor za film, razgovarame mnogu kako da go protolkuvame prostorot i vo taa smisla, }e bide najgolemiot predizvik vo samiot film.]e upotrebuvate postprodukciski grafi~ki alatki ili...?Jas bi sakal da ja pravam promenata vo or-ganska smisla, a ne vo digitalna verzija. Metamorfozata na prostorot asocira na “Metamorfozi”, naslovot i na va{ata pret-stava vo Belgrad i na kratkiot film od pred 2 godini... Samiot zbor metamorfoza mene mi be{e in-spiracija. Filmot be{e inspiriran od samiot zbor “metamorfoza”, a vo pretstavata pove}e se inspirirav od prikaznite na Ovidij. Od deloto gi izvlekov site prikazni. Taa prestava mi e mnogu draga, zatoa {to e napravena vo eden sosema poinakov stil za belgradskite teatri i na~in na gluma.Kako ja komentirate makedonskata teatarska scena?Ne ja komentiram. Toa e zad mene. Duri ne ni znam {to to~no zna~i denes makedonska teatarska scena. Mislam deka se prepravame koga velime deka ja ima. Moèbi taa odamna ne postoi, a nie samo se prepravame deka sme del od nea i deka taa e tuka okolu nas. Jas sum subjektiven i vo taa smisla sosema neobjektiven. Jas sum nesoodveten i sosema neprilagoden. Jas sum involviran i zatoa sum nepodoben.Sepak, dali nalikuvate po malku na Siljan [trkot, koj otstrana gleda na rabotite?!Ha, ha, ne sum pomislil na ovaa metafora. Siljan gleda od strana, no saka da bide pre-poznaen od sredinata. Saka nekoj da zabeleì deka vo tie gradi ~uka ne`no srce. Ne sum jas nekoj {to zasekoga{ }e gi spakuva kufer-ite. Nemam mesto kade {to bi napravil nov teatarski dom. Minatata godina imav 5 pre-mieri, po~nav so Per Gint vo Zagreb, pa vo Kolumbija so obnovenata “Don @uan”, pa vo Belgrad so “Metamorfozi”, vo Rieka so Danil Harms, pa vo Istambul so “Opasni vrski” i

�� “Kulata na Tesla” treba da bide noviot srpski nacio-nalen brend od kalibarot na Mocart vo Avstrija

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

zavr{iv vo Qubqana so “Pat vo Damask”... Gledate, ako dom ne napraviv, cel svet dom neka mi e.Do kade e vizijata za privatniot teatar “Kaj navigatorot Cvetko” {to ja turkate so Slo-bodan Unkovski? Zo{to tokmu toa ime...Navigatorot Cvetko e edna od ulogite od pretstavite na Nenad Stojanovski, poto~no vo “êrnodrinski se vra}a doma”, a jas bev asistent na taa pretstava. Ima nekakva vsel-enska dimenzija i sakav toa {to go pravime da ima nekakva vrska i so nego. Ednostavno, kaj nas brgu se zaboravaat veli~inite, a sakav da go za~uvame spomenot na Nenad...[to se odnesuva na privatniot teatar, toj e vozmoèn na nivo na produkcija, no ne i na nivo prostor. Bez dràva ne moè da se napravi privaten teatar, tokmu poradi prostorot. Sega se pojavi ~ovek {to se bavi so edna blagorodna dejnost, rastenija i bilki, i toj ni vetuva pomo{ i prostorii za rabota, no mislam deka toa e rabota na dràvata. Mora da obezbedi prostor i za na{ata, teatarska rabota, kako i za site dràvni funkcii. Mnogu fondovi od stran-stvo }e pomognat da se pokrene nova scena, no pod uslov da se ima prostor, a nie go nemame prostorot.Svoevremeno, pred pove}e od dve decenii, zaedno so Darko Mitrevski imavte “svoj” medium, podlistokot “Gazeta Kazablanka” vo nedelnikot “Puls”. Zo{to denes nema takvi satiri~ni vesnici?Zatoa {to denes go imame Bi~ikliski! A “Gazeta Kazablanka” denes ne mi izgleda vozmo`na, bidej}i ne moàm da se nateram sebesi da se smeam na rabotive. Se obiduvam da se nasmeam, ama nemam sila. Toa {to nekoga{ be{e cinizam i ironija, denes e realizam i naturalizam. Humorot e zdrava rabota i mislam deka treba da vnimavame da ne go zagubime. S$ dodeka postojat lu|e koi }e moàt da ja ismevaat realnosta zna~i deka sme ̀ ivi. Samo, jas ne sum ve}e toj, jas moeto smeewe si go potro{iv.Kade }e zavr{ime?Makedonija odi vo odli~en pravec, zatoa {to od tamu kade {to odime nema vra}awe, a toa e mnogu dobro! Se nadevam deka centripetalnata i centrifugalnata sila }e ni ovozmoàt da tresneme kako {to treba i }e n$ sotrat kako pitulica, {to bi rekol narodniot poet, kamen na kamen da ne os-tane. I posle da bide mir. I da po~neme od po~etok.

KONTROVERZNIOT NIKOLA TESLA KAKO INSPIRACIJA

NIKOLA TESLA � – nau~nik i inovator

“Ne ni znam {to to~no denes zna~i makedonska teatarska �scena. Mislam deka se prepravame koga velime deka ja ima.”

24 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOKRabota / Grade`ni{tvo / Menaxment

MENAXMENT, UPRAVUVAWEIzvor: DnevnikObjaveno: 29.01.2011VIP ima potreba od vrabotuvawe za slednata pozicija: Menaxer za produkt marketing Klu~ni odgovornosti: -podgotovka na detalni analizi za odnesuvaweto na na{ite korisnici -Upravuvawe so celokupniot ìvoten ciklus na korisnicite spored razli~ni segmenti i kreirawe na vistin-skata ponuda za soodvetnite segmenti -Podgotovka na finansiski presmetki i kalkulacii za kam-pawi, kako i pravewe na procenki za vlijanieto na odredeni marketing aktivnosti vo odnos na profitot i prihodite -Prezemawe na vode~ka uloga vo implementacija na kampawi i upravuvawe so interdisciplinarni timovi. Potrebni kvali-fikacii -temelno poznavawe na makedonskiot telekomunikaciski pazar -Dokaàni statisti~ki i analiti~ki ve{tini, qubov za brojki i sposobnost za zapazuvawe na detali -Timski igra~ so smisla za humor, prakti~en pristap kon rabotata i golema samoinicijativnost -Odli~ni komunikaciski,ubeduva~ki i prezentaciski ve{tini -Sposobnost za rabota pod pritisok, spravuvawe so pove}e prioriteti istovremeno i so golem obem na rabota -Iskustvo vo vodewe na proekti i timovi -Napredno poznavawe na deloven angliski jazik (govoren i pismen) -Univerzitetska diploma (po mo`nost od marketing ili IT). Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabo-tite vo oblastite navedeni pogore, Ve molime ispratete propratno pismo i biografija na angliski jazik so oznaka Menaxer za produkt marketing na slednata adresa: VIP Operator DOOEL Skopje Ul.Vasil Axilarski bb, 8 kat,1000 Skopje E-mail: [email protected]; Kraen rok na dostavuvawe na aplikaciite e 4.2.2011. ]e bidat realizirani samo izbranite kandidati.

OBRAZOVANIEIzvor: DnevnikObjaveno: 01.02.2011Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244

GRADE@NI[TVOIzvor: DnevnikObjaveno: 01.02.2011GD „Granit”-Skopje ima potreba od: 1 diplomiran ma{inski inèner 1 diplomiran elektro inèner 1 diplomiran inèner arhitekt. So ili bez rabotno iskustvo vo strukata. 4 diplomiran gradeèn inèner ili diplomiran inèner arhi-tekt, za rabotno mesto Rakovoditel na proekt, so rabotno iskustvo od najmalku tri godini, posedu-vawe ovlastuvawa, solidno poznavawe angliski jazik i rabota na kompjuter. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat op{tite uslovi predvideni so Zakon. Rabotata od oglasenite rabotni mesta }e se odviva vo Skopje i na teren na opredeleno vreme od 12 meseci i polno rabotno vreme (8 ~asa). Oglasot trae pet rabotni dena, molbite za rabota dostavete gi vo GD Granit AD-Skopje ul. Veqko Vlahovi} br.8 Skopje-Direkcija, ili na e-mail: [email protected]

ARHITEKTURAIzvor: DnevnikObjaveno: 29.01.2011German Drowings ima potreba od 5 ilustratori na crteì od oblasta na arhitekturata. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -Osnovno poznavawe na Corel Draw ili Autocad -Poznavawe na Angliski ili Germanski jazik -Odli~no tolku-vawe na tehni~ki crteì od oblasta na arhitektu-rata -Da se podgotveni da rabotat vo tim, profe-sionalno i dolgoro~no da se posvetat na svojata kariera. Site zainteresirani kandidati treba da ispratat biografija isklu~ivo na angliski jazik, zaedno so ponova fotografija na [email protected] najdocna do 15.02.2011 godina.

Izbor na aktuelni oglasi SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

25KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOKObuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ÂSA)

Ednodneven seminar

„VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA”

PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo �Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.10 fevruari 2011 godina �

10:00-16:30 ~asot �

Stopanska komora na Makedonija, �sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo.Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina.Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikovatel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088e-mail:[email protected]

Anita Mitrevskatel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 [email protected]

26 KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOKObuki / Menaxment / HR

Obuka za CIP-INT Inteligentna energija “IEE (INTELIGENTNA ENERGIJA ZA EVROPA)

I MO@NOSTITE ZA UÊSTVO VO ME\UNARODNO FINANSIRANI PROEKTI

OD ENERGETSKIOT SEKTOR” 8 fevruari 2011 godina (vtornik)

od 10.00-15:00 ~asot Sala 1 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Potprogramata INTELIGENTNA ENERGIJA e programa za finansirawe proekti i aktivnosti koi {to }e pottiknuvaat energetska efikasnost, upotreba na novi i obnovlivi izvori na energija i energetska efikasnost na protokot na stoki.

Ovaa programa gi obedinuva aktivnostite od progra- �mite e-TEN, Modinis i e-Content, vo soglasnost na novo-integriranite strategii za evropskoto informacisko op{testvo (e-2010 – European Information Society 2010). Trener: M-r @ivko Dimov, CMC �(sertificiran menaxment konsultant).

Site u~esnici }e dobijat raboten materijal i na krajot na rabotilnicata }e se steknat so sertifikat kako potvrda za u~estvo na rabotilnicata. Zainteresiranite lica za u~estvo vo rabotilnicite moàt da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

LICA ZA KONTAKT:LENÊ ZIKOVA ELIZABETA ANDRIEVSKA-EVTIMOVAtel: 02 32 44 054 tel: 02 32 44 074faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088e-mail: [email protected]; e-mail: [email protected];

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ÂSA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerirci-jalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretar-skata profesija.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

27KAPITAL / 03.02.2011 / ÊTVRTOK Tenderi / Konferencii i saemi

Trening za treneri04.02.11Clear ViewAnaliza na finansiski izve{tai04.02.11Nova Konsalting EdukacijaUpravuvawe so proekti04.02 - 05.02.11ESP

Obuka za pretpriemni{tvo05.02 - 06.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusBrzo ~itawe (Power Reading)07.02 - 11.02.11In Optimum Makedonija

Napredni proda`ni tehniki07.02.11Clear ViewAdizes - Pravila i stilovi na menaxirawe08.02.11Clear ViewTrening za treneri10.02.11Clear View

Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe11.02 - 12.02.11ESPObuka za pretpriemni{tvo12.02 - 13.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj PonedelnikSinergija PlusObuki za aplikacija na EU fondovi14.02.1117.02.11Clear ViewGoodies from the Embedded jungle15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Java enterprise development with Spring 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarJavaScript bootcamp 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za katastar na nedvi`nosti

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgotvuvawe na Proekt za rekonstrukcija na �starata administrativna zgrada.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=d3f91601-96b9-4ade-81b8-3-c7224e6f748&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. OP[TINA CENTAR @UPA

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na urbanisti~ki planovi �i revizija na istite.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f11a20e6-2e6f-4d76-a038-b7848e9428cc&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za elektronski komunikacii

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUslugi za izrabotuvawe i promovirawe na strate- �gija za podigawe na svesnosta kaj javnosta za ulogata i funkcijata na Agencijata za elektronski komunikacii i site nejzini servisi i uslugi.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=61be249b-6051-4a5e-8c5d-85556-a3f9ecc&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgradba i rekonstrukcija na vodovodni �mreì, fekalni i atmosferski kanalizacii i pokrivawe na odvodni i otpadni kanali na teritorija na Op{tina Karpo{.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=4727e71e-2348-4452-ba30-348-fc88e099f&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Javno pretprijatie za javni parkirali{ta Parkinzi na Op{tina Centar Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAJavna nabavka na uslugi-uslugi na Agencija �za privremeni vrabotuvawa.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=59c0f53d-8091-4065-a435-4-c9d2831cdc5&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Narodna banka na Republika Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka i vgraduvawe na nadzemen rezervoar. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=4bd2d459-ba1f-41aa-8774-1397279e147e&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JP Komunalec - Kavadarci

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPE cevki za vodovod i kanalizacija. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0af624af-ebc3-4de0-b5da-e68472e62484&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Direkcija za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na nafteni derivati za zadol- �ìtelnite rezervi na Republika Makedonija.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=6ac94da6-85f3-4d78-b909-9732-a6a1be75&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JKP Vodovod Bitola

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANadzor,proektirawe,revizija na grade`ni �objekti i geodetski uslugi.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=6a58da33-fde2-45c2-a047-82845-e9f925c&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ish- �rana i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI OSIGURUVAWE I LIZING GRADE@NI[TVO


219 kapital 03 02 2011

Documents