223 kapital 09 02 2011

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 08.02.2011, 13.00~.

MBI 10 0,26%MBID 0,30%OMB 0,23%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 45,38 EVRO/DOLAR 1,36

NAFTA BRENT 97,69EURORIBOR 1,68%

2.745

2.750

2.755

2.760

2.765

2.770

2.775

2.780

02.2 04.2 06.2 08.2

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.02)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

sred

a.0

9. f

evru

ar

i. 2

011

| br

oj 2

23 |

godi

na 1

| ce

na 2

0 de

n. |

tel.

2 5

5 14

41

| fa

ks. 2

58

14 4

0 DENES, ÎTAJTE

VOVEDNIKSOWA JOVANOVA VREME E ZA GRADEWE!� STRANA 2

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

BANKOR ILI INTOR – PRA[AWETO E SEGA?!� STRANA 14

0

BLOKADA VO ERATA NA INFORMATI^KO OP[TESTVO

DOMEINOT .MK E BLOKIRAN, AMA SE KROJAT NOVI CENI ZA REGISTRACIJA� STRANA 9

� STRANA 4

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

GLAVATA VO PESOK� STRANA 14

4

� STRANA 4

ZAKONSKATA NOVINA GI IZVADI OD FIOKA STARITE PROEKTI

KMJ

VE]E IMA INVESTITORI [TO SAKAAT DA GRADAT NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

64

]e se promovira izvozot na metalurgijata, tekstilcite i zemjodelcite � STRANA 11

Cenata na gasifikacijata porasna od 200 na 400 milioni evra?! � STRANA 12-13

GRUEVSKI JA PRIFA]A IGRATA

ODIME NA IZBORI!?� STRANA 7

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV“UBIENO”!� STRANA 5

� NEMA DA SE PLA]A NADOMEST ZA TRANSFORMACIJA NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE VO GRADE@NO� ]E MO@E DA STANE GRADE@NA PARCELA I ZEMJODELSKO

ZEMJI[TE OD 3 I 4 KLASA� NEOPHODNO E DA SE DONESAT DETALNI URBANISTI^KI

PLANOVI � NEMA PODATOK KOLKAVA POVR[INA ZEMJODELSKO

ZEMJI[TE MO@E DA SE PRENAMENI VO GRADE@NO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 08.02.2011, 13.00~.

MBI 10 0,26%MBID 0 30%

.....samo idejaattaa e kapital, sj k èè d

14 4

0

DR@AVATA NE IM PLA]A NAVREME NA FIRMITE I U[TE SE PRAVDA

QUPÔ DIMOVSKI: MINISTERSTVOTO ZA ZEMJO-DELSTVO DOL@I, AMA MALKU?!BIZNISMENITE POTVRDUVAAT DEKA VO PRVITE DVA MESECI OD GODINAVA NE MO@AT NAVREME DA SI GI NAPLATAT POBARUVAWATA OD MINISTERSTVATA I OD DR@AVNITE INSTITUCII, [TO U[TE POVE]E JA VLO[UVA NELIKVIDNOSTA VO KOJA SE NAO\A BIZNIS-SEKTOROT

0000

000

9

Navigator2 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Toni tutun dnevno se otkupuvaat vo otkupnite centri niz dràvata, a za 20 do 25 dena bi trebalo da bide prezemena celata rekolta, te{ka okolu 25.000 toni. Asocijacijata na zemjodelcite od Dràvniot zemjodelski inspektorat bara da se intenzivira otkupot na tutunot i da se zgolemi prose~nata cena. Spored pretsedatelot na Asoci-jacijata, Evtim [aklev, proizvoditelite sakaat {to pobrzo da go predadat rodot, za{to stravuvaat deka vremenskite uslovi moàt da go uni{tat, a kaj kompaniite postoi raspoloènie za intenzivirawe na otkupot. Direktorot na Inspektoratot, Rumen Stamenov, uveruva deka do krajniot zakonski rok, 15 mart, }e se otkupi dogovorenoto koli~estvo tutun. “Do petti ovoj mesec se otkupeni 13.300 toni po prose~na cena od 144 denari za kilogram, {to e najvisoka cena od zemjite vo regionot”, izjavi Stamenov.700

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SOWA JOVANOVA [email protected] JOVANOVAs.jjjovanova@k@@ apipp tal.com.mk

Definicijata za tretiot Wutnov zakon zna~i deka na sekoja akcija se ja-vuva ednakva, no sprotiv-na po nasoka, reakcija. Ovoj zakon prili~no se preslikuva vo real-nosta na makedonskoto op{testvo. Instituciite na sekoja “dobra” akcija, ne e va`no od kade doa|a, znaat da izreagi-raat sekoga{ vo kontra pravec.Da vidime dali istoto }e se slu~i i so najnovata akcija na Vladata da gi izmeni klu~nite zakoni vo grade`ni{tvoto. Zakonskite izmeni zna~at deka cenite za komunalii za proizvodstvenite objekti drasti~no }e se namalat, zemjodelskoto zemji{te }e se trans-formira vo grade`no bez nikakvi tro{oci, odobrenie za gradba }e moè da se izvadi vo rok od samo 30 dena. Ova teoretski zna~i deka terenot e ~ist i se ~eka izmenite da se izglasaat vo Sobranieto. Super! Imame navistina dobra akcija.Toa {to so godini im zadava{e glavobolki na zainteresiranite inves-titori bea tokmu visokite ceni za komunalii, koi kompaniite moraa da gi platat pred da po~nat so izgradba na nekoj kapacitet. Biznismenite kukaa i deka nema do-volno “~isto”zemji{te na koe moè da se gradi, a op{tinite se àlea deka nemaat kapacitet da ja poednostavat postapkata za dobivawe odobrenie za gradba.I sive ovie problemi

VREME E ZA GRADEWE!

SREDA 09 FEVRUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

najmnogu se poso~uvaa kako ko~ni~ari na proce-sot na dolgoo~ekuvanata grade`na ekspanzija vo Makedonija. Na prv pogled, izgleda deka no-vite zakonski izmeni }e gi re{at ovie problemi. Toa {to }e moè da se gradat industriski objekti i na treta i ~etvrta kla-sa zemjodelsko zemji{te i toa bez nikakov nadomest za transformacija na zemji{teto, za {to porano “debelo” se pla}a{e, e dovolen signal za inves-titorite da si gi zasukaat rakavite i da po~nat da gradat, zatoa {to site zasegnati strani ve}e go pozdravija ~ekorot za podgotvuvawe na terenot na koj grade`ni{tvoto bi trebalo da funkcionira vo re~isi idealni uslovi. Sega na red e najva`noto - reakcijata na instituci-ite, op{tinite i na in-vestitorite, koja, iskreno se nadevam, nema da otide vo pogre{na nasoka. Pove}e od jasno e deka “vreme e za gradewe” i za op{tinite ubavo da se podgotvat i ekipiraat za slu~uvawata, koi, pot-tiknati od zakonskite izmeni, doprva }e sleduvaat. Ne smee predolgo da se ~eka za op{tinite da gi donesat potrebnite urbanisti~ki planovi. Ne smee da se dozvoli investitorite da tropaat na vrata kaj gradona~alnicite, a tie da se amnestiraat od izgradba na potrebnata infrastruktura. Pove}e od jasno e deka celiot proces nema da te~e lesno kako {to izgleda. Fakt e deka s$ u{te ima problemi koi treba da se re{avaat. Komplicirani imotno-pravni odnosi, po-stapki zaglaveni vo sud-ski lavirinti i neefikas-na dràvna i op{tinska adiministracija. Mnogu e verojatno deka i vo idnina ovie negativni

pojavi }e bidat ko~ni~ari na grade`nite aktivnosti. No, od nekade mora da se po~ne. Op{tinite ne smeat da gi prespijat novite regulativi, mora budno da gi sledat i da reagiraat na barawata {to }e gi imaat biznismenite zain-teresirani da gradat. Toa e toa {to sekoga{ go barale - samostoen lokalen ekonomski razvoj. Eve im {ansa da ostvarat ekonomski porgres. Sigur-no ve}e ima doma{ni in-vestitori koi odamna mer-kaat grade`ni parceli, {to zna~i deka reakcijata na op{tinite mora da bide agresivna. Ne smee predolgo da se ~eka za crtawe na urbanisti~kite planovi, no ne smee nitu Ministerstvoto za trans-port da spie na levo uvo. Toa {to li~no ministe-rot za transport, Mile Janakieski, ne gi soop{ti klu~nite zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto ne go amnestira od odgovornost dokolku ponatamo{nite aktivnosti ne se odvivaat kako {to treba.Vo vreme na kriza investiraweto vo grade`ni{tvoto e klasi~en recept za da se izvr{i elektro{ok vrz zaspanata ekonomija.

N

Prenamenuvaweto na zemjodel-skoto vo grade`no zemji{te }e go zgolemi brojot na slobodni parceli za gradewe. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, obrazloùvaj}i gi izmenite na Zakonot za zemjodelsko zemji{te, objasni deka vakvata merka e od polza za investitorite koi se zainteresirani da gradat objekti za nezemjodelski celi.“Dosega Zakonot predviduva{e pri transformacija na zem-

jodelskoto zemji{te vo grade`no da se pla}a nadomest od pro-cenetata cena na zemji{teto zgolemena za tri pati. Toa gi odbiva{e investitorite, zatoa {to treba{e da se obezbedat mnogu pari za transformacija na zemji{teto. So izmenite se ukinuva vakviot nadomest, so {to Vladata o~ekuva deka }e se podobri biznis-klimata vo zemjava”, veli Dimovski.Gradona~alnicite o~ekuvaat zgolemena ekonomska aktivnost vo op{tinite otkako }e stapat na sila zakonskite izmeni. Del od niv velat deka za nekoi atraktivni zemjodelski parceli ve}e imalo interes za izgradba na stopanski objekti.“Ova e {ansa pasi{tata {to gi imame pokraj ezeroto Kozjak da gi proglasime za grade`no zemji{te i kone~no da ima mo`nost i tamu da se gradi. Duri 90% od zemji{teto pokraj

ezeroto se pasi{ta i dosega, ako sakavme nekakvo prenamenu-vawe, treba{e da odime preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, a celata postapka se odviva{e bavno. Sega op{tinite }e go vr{at prenamenuvaweto i pole-sno }e odi urbanizacijata”, veli Milosim Vojnoski, gradona~alnik na op{tina Makedonski Brod.Za gradona~alnikot na Gevgelija, op{tina koja ve}e go ivee svojot gradeèn bum, prenamenuvaweto na zemjodelskoto zemji{te de-finitivno }e bide pozitiven signal za investitorite. “êsto se slu~uva{e da se donesat urbanisti~ki planovi za zemji{te od {esta ili sedma kategorija, na koe so godini ne se sadi ni{to, a ima in-teres za izgradba na objekti. Zainteresiranite investitori moraa da platat tri pati pove}e od pazarnata vrednost na zemji{teto za da izvr{at pre-namenuvawe i toa navistinia gi odvra}a{e od izgradba”, dodava Frangov.Sepak, za da po~ne grade`nata ekspanzija, kako {to poten-ciraat vo pove}e op{tini, neophodno e da se donesat i

PSOWA JOVANOVA

[email protected]

ZAKONSKATA NOVINA GI IZVADI OD FIOKA ST

Gradona~alnicite na Gevgelija i na Makedonski Brod ve}e zado-volno trijat race od mo`nos-ta zemjodelskoto zem-ji{te da stane grade`no. Ovie op{tini se interesni poradi grani~-niot premin so Grcija i ezeroto Kozjak

VE]E IMA INVESTDA GRADAT NA ZEM

MILOSIM VOJNOSKIGRADONAÂLNIK NA MAKEDONSKI BROD“Ova e {ansa pasi{tata {to gi imame pokraj ezeroto Kozjak da gi proglasime za grade`no zemji{te i kone~no da ima mo`nost i tamu da se gradi. Duri 90% od zemji{teto pokraj ezeroto se pasi{ta i dosega, ako sakavme nekakvo prenamenu-vawe, treba{e da odime preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, a celata pos-tapka se odviva{e bavno. Sega op{tinite }e go vr{at prenamenuvaweto i polesno }e odi urbanizacijata.”

Nema da se pla}a nadomest �za transformacija na zemjodelsko zemji{te vo grade`no]e moè da stane gra- �de`na parcela i zem-jodelsko zemji{te od 3 i 4 klasaNeophodno e da se done- �sat detalni urbanisti~ki planovi Nema podatok kolkava �povr-{ina zemjodelsko zemji{te moè da se pre-nameni vo grade`no

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

RABOTATA E QUBOV KOJA STANALA VIDLIVA

KALIL GIBRANAMERIKANSKI PISATEL

�

Strategija za promocija na izvozot e vistinski poteg vo, za volja na vistinata, zadocneto vreme. No, podobro nekoga{ otkolku nikoga{. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, v~era gi izraduva kompaniite so naja-vata deka dràvata }e pravi ne{to za da go promovira makedonskiot izvoz.Strategijata za promocija na izvozot, koja ja promovira{e pred biznis-zaednicata, treba da gi re{i prob-lemite na doma{nite iz-vozni kompanii, pred s$ vo delot na probivawe i plas-man na stranskite pazari, da ja napravi doma{nata ekonomija pokonkurentna i da go zabrza nejziniot rast. Taa predviduva pogolema poddr{ka za metalurgijata, tekstilcite i agrobiznisot i razvoj na sektorot na IKT. Sosema opravdano, bidej}i ovie granki i dosega bea

rabota e da ja garantira nejzinata bezbednost dokolku taa e zagrozenaKrivi~niot sud dobi priz-nanie za najtransparenten sud, no otkako portparolot broj eden, istra`niot sudija Vladimir Tufegxi}, vleze vo slu~ajot Pero Nakov bb, ne moè da se kaè deka taa uspea da go odrì ili podobri mestoto na sudot so svoite ~udni i izme{ani izjavi.Nedelkova treba pod itno da si nazna~i nov portparol, bidej}i na novinarite im se potrebni informacii, a na gra|anite pokazatel deka sudot ne raboti pod pritisok. Nejzinoto pojavuvawe moè da se protolkuva i taka.

Pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, napra-vi nekolku lo{i procenki izminatava nedela. Prvo, kako pretsedatel ne treba{e javno da se vpu{ta vo davawe izja-vi vo sekoja prigoda vo koja }e ja na~ekaat novinarite. Vtoro, nekolku pati najavuva{e deka }e ima odluka za albite koi se odnesuvaa na zamrznatite smetki na A1 televizija, iako toa stigna po edna nedela “nategawe” za vremeto koga Krivi~niot sovet }e ja donese odlukata. Nedelkova tvrde{e deka advo-katite od slu~ajot “Pajaìna” podgotvuvale listi za “ot-strel na sudii”, a ne otkri koi sudii se na toj spisok. Taa duri i samata se nafati da istraùva koj & se zakanu-val po telefon od germanski broj, bez da prijavi opasnost ili zagriènost za svojot ìvot na policijata, ~ija

S

� GUBITNIK

P

�MISLA NA DENOT

TOMAS KANTRIMEN

Po brza postapka Va{ington isprati svoj emisar od

Va{ington za da ja re{ava politi~kata kriza vo Skopje. Toa e ~ovek direktno od kabi-netot na Hilari Klinton

ANDERS FOG RASMUSEN

Evropa povtorno se pla{i od bran na

migranti, ovojpat od arapskite zemji, koi se vo politi~ka destabilizacija i ekonomska kriza

JORGOS PAPANDREU

Iako predvremenite izbori mu tropaat na vrata, gr~-

kiot premier ne podlegnuva na pritisokot za populisti~ki merki, tuku prodolùva so poli-tikata za spas na dràvata

\ORGE IVANOV

Ne mu uspea obidot da gi pomiri

politi~kite lideri, taka {to liderskata sredba zavr{i bez posakuvaniot epilog

LO[A PROCENKA

PODDRШKA NA VISTINSKO MESTO

FATMIR BESIMI

LIDIJA NEDELKOVA

nositeli na makedonskiot izvoz.No, sekoga{ ima edno “ama”. Ovaa Strategija ne smee da bide ustav koj nema da se menuva. Potencijalite za izvoz ne treba samo da se baraat, tuku da se sozdavaat. Ako sega se metalurgijata, tekstilcite i agrobiznisot, utre treba da bidat i drugi granki koi }e ja napravat Makedonija pomalku zavisna od uvoz. Toa treba da bide energetikata, na primer.Ministerot v~era gi sobra na edno mesto site insti-tucii, kompanii, komori da gi dadat svoite zabele{ki i problemi so koi se soo~uvaat i da dadat predlozi kako da se zgolemi doma{niot izvoz. Toa {to go slu{na treba i da go implementira. Ako se sledat nasokite na izvoznic-ite, ovaa strategija polesno }e se implementira.

TARITE PROEKTI

hektari slobodno dràvno zem-jodelsko zemji{te, koe spored novite uslovi }e moè da go koristat zemjodelcite pod zakup za obrabotuvawe. Istovre-meno }e se izdava zemjodelsko zemji{te so povr{ina od 1.500 hektari na kompanii koi se zainteresirani za izgradba na kapaciteti so primarna

zemjodelska dejnost.Ostanatite izmeni vo Za-konot za zemjodelsko zemji{te predviduvaat i zajaknuvawe na pravnata sigurnost na zakupcite na dràvnoto zem-jodelsko zemji{te, a se sozdava i mo`nost za legalizacija na postojnite grade`ni objekti i oranèrii na zemjodelskoto zemji{te. Zemjodelcite neo-damna pobaraa prenamenuvawe na zemji{teto pod oranèriite od zemjodelsko vo grade`no so cel polesno da obezbeduvaat dokumentacija za sopstvenost i mo`nost za aplicirawe vo evropskite fondovi.U{te edna izmena e predv-idena vo Zakonot, koja pred-viduva zemjodelska parcela so povr{ina do dva hektari da ne moè da bide fizi~ki podelena me|u sopstvenicite.

Spored ministerot Dimovski, vakvata regulativa bila ev-ropska praktika i ne smeta deka pretstavuva navleguvawe vo privatnoto pravo na sekoj sopstvenik na zemji{te.“Se re{ivme za vakva izmena bidej}i sitneweto na zemjodel-skoto zemji{te e seriozen prob-lem. Taka ne se ostvaruvaat dobri rezultati vo proizvodst-voto, a so izmenite na Zakonot samo vistinskite zemjodelci koi }e se posvetat na ovaa dejnost }e se zanimavaat so zemjodel-stvo”, veli Dimovski.

Paketot zakonski �izmeni vo grade -ni{tvoto }e ja olesni postapkata za izgrad-ba na delovni objekti.

Vladata predloì izmeni i vo Zakonot za gradewe, so koi se predviduva skratu-vawe na postapkata za do-bivawe odobrenie za gradba i namaluvawe na cenata na komunaliite za izgradba na proizvodstveni kapaciteti. I ovie izmeni se pozitivno oceneti od gradona~alnicite, koi smetaat deka }e pridonesat za zabrzan lokalen ekonomski razvoj. “Skratuvaweto na procedurata za dobivawe dozvola za gradba vo sekoj slu~aj e pozitivna merka i e za pozdravuvawe, zatoa {to }e bideme pobrzi i poefikasni vo rabotata. Vo vrska so poevtinuvaweto na ko-munaliite, toa }e vaì samo za izgradba na proizvodni objekti. Toa go ocenuvam za pozitivno, zatoa {to vo sekoj slu~aj za op{tinata }e zna~i prihod, bidej}i taka }e privle~eme pove}e investitori. Komunali-ite }e bidat pogolemi ako se gradi pogolem stopanski objekt i }e ima priliv na sredstva po osnova na personalen danok. Dosega cenata na komunaliite zavise{e od lokacijata na fab-rikata i se odreduva{e spored koeficienti, a iznesuva{e me|u 700 i 2.500 denari“, veli Ivan Frangov, gradona~alnik na Gevgelija.

detalni urbanisti~ki planovi. Gradona~alnikot na skopskata op{tina Aerodrom veli deka vo negovata op{tina ima golemi povr{ini obrabotlivo zemjodelsko zemji{te i interes za izgradba na objekti za stanbeno domuvawe.“Naskoro }e po~neme i so izrabotka na detalniot urbanisti~ki plan, no prvo mora da se menuva i gen-eralniot urbanisti~ki plan. Toa e vo nadle`nost na grad Skopje i se nadevame deka idnata godina }e bide smenet. Vo op{tina Aerodrom najgolem e interesot za izgradba na stanovi”, veli Ivica Koneski, gradona~alnik na Aerodrom.

1.500 hektari slobodno �zemjodelsko zemji{te moè da se prenameni vo grade`no.

Ministerstvoto za zemjodelstvo najavuva deka vo prvata polovina od godinava }e bide objaven oglas za raspredelba na okolu 12.000

TITORI [TO SAKAAT MJODELSKO ZEMJI[TE

QUPÔ DIMOVSKIMINISTER ZA ZEMJODELSTVO“Vr{ime golema liberalizacija na po-stapkata za prenamenu-vawe na zemjodelskoto zemji{te. Dokolku dosega ne be{e mo`no da se izvr{i prenamenuvawe na zemji{te od 1, 2, 3 i 4 klasa, izmenite vo Zakonot ovozmoùvaat prenamenuvawe i na 3 i 4 klasa, so {to }e se obezbedi fleksibil-nost i pove}e lokacii za gradewe objekti za nezemjodelski celi.“

OBJASNUVAWEVo tekstot “Ako porasne inflacijata, }e mora da rastat i platite vo javniot sektor”, objaven vo dnevniot vesnik “Kapital” na 8 fevruari 2011 godina, e napravena nenamerna gre{ka. Be{e navedeno deka citiranoto ekspertsko mislewe go dal profesorot Trajko Slaveski, iako zad nego stoi drug sogovornik. Im se izvinuvame na ~itatelite i na g. Slaveski.

ZEMJI[TE DO DVA HEKTARI NE SMEE DA SE DELI?!Novina vo izmenite na Zakonot za zemjodel-sko zemji{te e i toa {to dokolku zemjodelskoto zemji{te e so povr{ina do dva hektari, bilo da e vo privatna ili vo dràvna sopstvenost, ne smee da bide predmet na fizi~ka delba me|u sopstvenicite. Spored Ministerstvoto za zemjodelstvo, ovaa merka se nosi so cel da se spre~i ponatamo{noto isitnu-vawe na zemjodelskite parceli, koe naj~esto se pra-vi preku fizi~ka delba, a }e se obezbedi optimalno iskoristuvawe na zemji{teto kako ograni~en resurs.

LIDIJA NEDELKOVA

IKIK

FATMIR BESIMI

Navigator4 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

DR@AVATA POVTORNO DOCNI SO PLA]AWE NA OBVRSKITE

QUPÔ DIMOVSKI: MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO DOL@I, AMA MALKU!

Biznismenite potvrduvaat deka vo prvite dva meseci od godinava ne moàt navreme da si gi na-platat pobaruvawata od ministerstvata i od dràvnite institucii, {to u{te pove}e ja vlo{uva nelikvidnosta vo koja se nao|a biznis-sektorot

��

ALEKSANDAR [email protected]

Dràvata povtorno ima problem so pla}aweto na ob-vrskite kon fir-mite. Biznismenite

potvrduvaat deka vo prvite dva meseci od godinava ne moàt navreme da si gi naplatat pobaruvawata od ministerstvata i od dràvnite institucii, {to u{te pove}e ja vlo{uva nelikvidnosta vo koja se nao|a biznis-sektorot. Ovoj problem be{e nadminat na krajot od minatata godina,koga dràvata vrati pogo-lem del od dolgovite, no sega povtorno eskalira.Spored poslednata anketa na Sojuzot na stopanski komori (SSK), najgolemi dol`nici na privatniot sektor bile Ministerstvoto za zemjodelstvo i MVR. Ministerot za zemjodelst-vo, Qup~o Dimovski, tvrdi deka negoviot resor dolì mnogu malku pari, zatoa {to vo momentot nemale golemi javni nabavki. No, toj istaknuva deka i Ministerstvoto ima mnogu nenaplateni pobaruvawa od zemjodelcite po osnova na zakup na zemji{te i zemjodelska mehanizacija.Signalot deka dràvata povtorno go odolùva pla}aweto na obvrskite kon kompaniite ja otvora dilemata dali vo bux-

etot se slevaat dovolno prihodi za da moàt site pla}awa da se vr{at vo zakonskiot rok. Del od ekspertite i porane{nite ministri za finansii ve}e predupredija deka Vladata i godinava }e ima seriozni problemi so servisirawe na obvrskite s$ dodeka ne obezbedi stabilen izvor na

kapital odnadvor. Zasega, dupkata vo dràvnata kasase pokriva so doma{no za-dolùvawe preku dràvni zapisi, a se planira i iz-davawe na evroobvrznica. Ministerot za finansii,Zoran Stavreski, tvrdi de-ka site nalozi koi stignu-vaat za isplata redovno i uredno se servisiraat.Biznismenite, pak,

alarmiraat deka poradi zadocnetoto pla}awe od dràvata, se soo~uvaat so seriozni problemi so likvidnosta. Najmnogu pari pobaruva grade`niot sektor, kade {to najgolem del od kompaniite se angaìrani da izvr{uvaat raboti na smetka na dràvata. Menaxerite se àlat deka nekoi dolgovi

ne se pla}aat i podolgo od dva meseca, a osven Vladata i ministerstvata, golemi dol`nici bile i op{tinite. “Od po~etokot na ovaa godina povtorno e aktuelen trendot na odolùvawe na pla}awata na dol-govite od dràvata i toa seriozno vlijae vrz finansiskata kondicija

na kompaniite. Ne se raboti za stravuvawe deka dràvata nema da plati, no prolongiraweto na rokovite se odrazuva vrz dinamikata na na{eto rabotewe. Toa zna~i deka nie ne moème navreme da si gi platime obvr-skite kon dostavuva~ite, da isplatime plati ili da gi platime danocite. Zatoa, smetame deka e dobro barem dràvata da bide redoven pla}a~ i toa pozitivno }e vlijae vrz likvidnosta i na kompani-ite i na buxetot, bidej}i }e se zgolemat prihodite od danoci”, komentiraat za “Kapital” pretstavnici od grade`nite kompanii vo zemjava.Del od biznismenite se àlat deka docni i pov-ratot na DDV. Spored niv, toa {to dràvata docni so pla}aweto na obvrski-te ostava lo{ vpe~atok i kaj stranskite investitori. Del od stranskite kompa-nii vo zemjava ve}e japrifatile doma{nata praktika i svoite dol-govi gi odolùvale i po nekolku meseci. Poradi toa, baraat Vla-data da ja preto~i vo zakon novata evropska regulativa, spored koja dràvnite pla}awa kon privatniot sektor treba da se izvr{uvaat po avtomatizam vo rok od 30 dena.

TODOROV DOL@I ILI NE?!Ministerstvoto za obra-zovanie ne bilo me|u na-jgolemite dol`nici {to gi izvadi anketata na Sojuzot na stopanski ko-mori, iako taka zav~era izjavi pretsedatelot na SSK, Zlatko Kalenikov. Toj mu se izvinil na min-isterot Todorov deka po gre{ka go spomenal nego kako najgolem dol`nik, mislej}i na resorot zemjodelstvo na minis-terot Qup~o Dimovski. Sepak, Todorov, ne po gre{ka, potvrdi deka i negovoto ministerstvo dolì i verojatno e edno od ministerstvata koi najmnogu docnat so isplatata, bidej}i imale pogolem buxet, pa poradi toa udelot vo vkupniot dràven dolg im bil pogolem.

Navigator 5KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

3.507DOGOVORI ZA ZAKUP NA 28.850 HEKTARI DR@AVNO ZEMJODEL-SKO ZEMJI[TE SKLU-ÎLA VLADATA VO PERIODOT 2007-2010 GODINA

HEKTARI DR@AVNO ZE-MJODELSKO ZEMJI[TE ]E SE RASPREDELUVAAT NA JAVEN OGLAS VO PRVATA POLOVINA OD GODINAVA12.000

4.360DOGOVORI ZA ZAKUP NA VKUPNO 130.100 HEKTARI DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[-TE SKLUÎLO MINIS-TERTVOTO ZA ZEMJO-DELSTVO

QUPÔ ZIKOV

63...POGLED NA DENOT...

“UBIENO”!olku rabotite kaj nas stanaa “gola voda” zav~era se vide na liderskata scena kaj pretsedatelot \orge Ivanov! Petnaesetina “politi~ki impotentni” zasedavaa za idninata na Makedonija! Nie, pak, ~ekavme “podzinati i so tap pogled vo dale~inata na ednoto oko –

slepci do beskraj – isto kako Samoilovite vojnici”! Da, da nie sme nivnite potomci! Samoil e na{iot car! A “plemenskite lideri” – nekoi popametni, nekoi “po~uknati”, vo vilata kaj pretsedatelot Ivanov, zado-volija za }efot me|unarodnata... u{te eden “politi~ki dijalog”! Razgovaraa tipovi {to ovaa zemja, i narodot vo nea, gi dràt so “pi{tolot vperen vo glavata”! Ja izma~uvaat... bez da go napravat posledniot poteg...! Da ja isklu~at od aparatite za ve{ta~ko di{ewe!Makedonija defitivno se nao|a vo dlaboka politi~ka i ekonomska kriza. Vladee bezidejnost, otsustvo na politi~ka i intelektualna invencija... Nema viz-ija kako moàt da se re{at problemite golemi kako planina...Samoproglasenite makedonski lideri zav~era {lapaa za s$ samo ne za toa {to treba... Eve... od problemite na onie “udreni vo krilo” od mediumite na Pero Nakov bb, do barawata za izbori... Drug lider od albanska proviniencija, pak, za da im se dodvori na svoite glasa~i Albanci, koi s$ pomalku go razbiraat za {to se zalaga, bara odlagawe na popisot! Golemiot albanski lider kako po obi~aj mol~i, oti verojatno s$ u{te ne go znae makedonskiot jazik kako {to treba! Na onie, pak, od vlasta vo posledno vreme sekoja vtora re~enica im e deka - tie ne se me{ale vo sudovite i nivnite odluki. Aman bre de~ki, olabavete n$ malku...! Se smeeme na ova. A ima i edna dvojka politi~ki lideri na stranata na vlasta - mediumski tajkuni! Tajkuni, da, da... isto

kako Berluskoni! So jasni vizii za Makedonija! Toa se “politi~ki isprdoci kako proizvod na digestirawe na mnogu tesni i nejasni partiski biznis-interesi koi moàt da se generiraat edinstveno ako si na vlast”. No, za toa verojatno pove}e }e zboruvame vo idnina... No, poglednete gi liderite... koj od koj... sekoj so svojot mal beden interes... biznis~iwa od po nekolku milioni evra ({to po{iroko za dràvniot ekonomski interes bukvalno ni{to ne zna~at), so medium~e vo raka koe {iri defetizam na sekoj ~ekor... Za drugite lideri koi nemaat “televizii~ka”, pak, so po nekoe malo milion~e na smetka, va`no im e da ne se zamerat so ovie {to dràt medium, oti ve~erta nema da gi pu{tat na vesti (!?)... Do tuka “dobacuvaat”... a kaj Ivanov im be{e prili~no ubavo i im be{e nekakvo dostignuvawe, oti, ednostavno, pominaa prijatni migovi vo dru{tvo za koe se veli deka se “liderite” – More, more... dedo da me vidi! Ottuka, mili moi, “zalo`ni~kata drama” vo Make-donija prodolùva... Mitaxiskata politi~ka kultura kaj ovie petnaesetina lideri, koja e direkten proiz-vod na katastrofalnata makedonska tranzicija, ~ii glavni akteri bea i SDSM i VMRO-DPMNE sose site nivni sateliti, denes “lideri”, se manifestira preku pojavnata forma “ubieno do nemajkade”! Ovde nema pove}e nagoni da se menuva ne{to, otustvo na idei, inventivnost i vizija, gol interes da se zadràt starite pozicii i po dvaeset godini! Nemawe volja za novi personalni re{enija (ne mislat duri ni za svoite deca, kakva dràva }e im ostavat)... Nasekade volun-tarizam i podmitlivost kako sostojba na umot. Nivnata nesposobnost ra|a urednici idioti niz mediumite {to direktno gi kontroliraat. Klanovi i klanovi... pobedni vo ideite i od nekoi belgradski klanovi!? Institucio-nalno spakuvani kako {to treba! Koj li moè ova da go re{i?

K

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

QUPÔ DIMOVSKI �minister za zemjodelstvo

MAKEDONSKOTO VINO VO EVROPA SE PLASIRA BEZ PROBLEMI

inisterot za zemjodel-stvo, Dimovski, tvrdi deka makedonskoto vino nepre~eno se plasira na evropskiot pazar. Spored

nego, delikatno e pra{aweto dali }e ima homonim za makedonskoto vino kako opcija za plasman. “Nema pregovarawe so Grcija za plasman na vinoto. Pregovorite se odnesuvaat na potpi{uvaweto na Protokolot za vino i elim-inirawe na site situacii {to se javija izminatiot period”, veli Di-movski.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

M

“Turi & onakvoto na zemja vo koja sekoj partiski {ef pretendira na prisustvo na liderska sredba! I pritoa udovo-leno mu e...”

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


Dodeka Makedonija o~ekuva konkreten predlog i kone~na razre{nica na �sporot so imeto, gr~kite predviduvawa odat dotamu {to velat deka s$ dodeka Gruevski e na vlast, te{ko moè da ima re{enie za imeto

Me d i j a t o r o t Met ju Nimic n a o d d e l n i sredbi denes }e im prezen-tira konkreten

predlog na pregovara~ite na Makedonija i na Grcija, ambasadorot Zoran Jolevski i gr~kiot pretstavnik Adaman-tios Vasilakis, neoficijalno brifiraat izvori od makedon-skata Vlada za “Kapital”.Barem toa se o~ekuvawata so koi makedonskiot prego-vara~ Jolevski }e sedne na masa. Pretsedatelot \orge Ivanov, koj e vo dvodnevna poseta na ê{ka, v~era od Praga pora~a deka Make-donija o~ekuva ni pove}e, ni pomalku, tuku razre{nica na ovoj dvodeceniski spor. "Makedonskata strana sekoga{ bila konstruktivna i kon-struktivno prio|ala na site predlozi i go po~ituvala misleweto na gospodinot Nimic. Na{iot pretstavnik }e gi pretstavi na{ite stavo-vi {to gi ima dogovoreno dràvniot vrv i nie navis-tina o~ekuvame razre{nica na ovoj dvo deceniski spor. Bidej}i poradi toj spor nie sme blokirani vo NATO i vo EU”, istakna Ivanov. No, optimizmot od Makedonija ne go deli drugata strana. Gr~kite mediumi prenesuvaat

deka Atina ima minimalni o~ekuvawa za rezultatot od sostanokot, a pri~inata za toa, pi{uvaat tie, e stavot na premierot Nikola Gruevski."S$ dodeka e Gruevski, te{ko deka moè da ima re{enie. Vladata vo Skopje go zabavuva procesot bidej}i ja ~eka od-lukata od Me|unarodniot sud vo Hag", komentiraat izvori od gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti prenesu-vaat gr~kite vesnici. Vo nasoka na re{avawe na sporot za imeto, a vo vrska so celokupnata politi~ka sos-tojba vo koja se nao|a zemjata, utre e najavena i posetata

na diplomatot na Stejt departmenot,

Tomas Kan-tirmen, koj se o~ekuva vo Sko-pje da go prenese stavot na SAD vo vr-ska so imeto i da vlijae na celokupnata politi~ka sostojba vo koja se nao|a zemjava.

PREDVREMENI IZBORI VO DVETE ZEMJI!?

Ekspertite doma se edinstveni. Sredbata vo Wujork nema da donese ni{to novo, tuku }e bide samo edno restartirawe na pregovorite koi podolgo

ZNM, SEPAK, SE KONSULTIRANI ZA NOVIOT ZAKON!Pretsedatelot na Zdruènieto na novinarite, Naser Selmani, veli deka na 24 januari delegacija od ZNM se sretnala so rakovoditelot na Sektorot za komunikacii vo Ministerstvoto za transport, Dimitar Bukovalov, vo vrska so noviot zakon. "Bukovalov ni pretstavi tretina od tekstot na zakonot i najavi deka mnogu brzo }e go imaat celiot zakon. Vo toj tekst nema{e ni{to od toa za {to pi{uvaa nekoi mediumi. Nie pobaravme da ne se ~epka sostavot i nadle`nostite na Sovetot za radiodifuzija - na~inot na izbor da ostane ist, a nadle`nostite na regulatorot da ne se namaluvaat", izjavi Selmani.

Ê[KA JA PODDR@UVAINTEGRACI-JATA NA MAKEDONIJA VO EUê{kata Republika go poddrùva stapuvaweto na Make-donija vo EU i vo NATO. @al mi e {to toa stapuvawe ima formalni pre~ki. I mislime deka e nedostojno ovie va`ni pra{awa da bidat blokirani poradi sporot za imeto od strana na Grcija. Toa ne treba da bide taka. Mislam deka treba da se po~ituva imeto na dràvata takvo kakvo {to samata }e go odredi. Ova go izjavi v~era pretsedatelot na ê{kata Republika, Vaclav Klaus, na sredbata so makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov vo Praga. Klaus smeta deka Unijata ne treba pasivno da nabquduva kako Grcija ja ko~i Make-donija vo evrointegraciite.

Ne e dobro bilateralen spor da bide pre~ka za zemja-kandidat da stane ~lenka na EU i NATO. "Vo kon-tekst na bitnata uloga {to ja ima Unijata, mislam deka ne moème da stoime nastrana i pasivno da gledame kako Grcija e vo spor so Makedonija i ja spre~uva. Mislam deka obvrska na EU e da se trudi

{to poskoro da najde re{enie i veruvam deka toa re{enie }e bide pametno i prifatlivo", dodava ~e{kiot pretsedatel. Pretsedatelot Ivanov, pak, go povtori stavot deka sporot so Grcija treba da se re{i po primerot na hrvatsko-slovene~kiot.

AMBASADOROT STOJANOVSKI VO POTRAGA PO INVESTICII VO AVSTRALIJA

Razvojot na makedonsko-avstraliskite trgovski i delovni odnosi, so poseben akcent na Republika Makedonija, kako atraktivna investiciska i biznis-

destinacija vo Evropa, bea tema na razgovorite me|u {efot na dràvata Zapadna Avstralija, guvernerot Mik Mihael i makedonskiot ambasador vo Avstralija, Pero Stojanovski.Ambasadorot Stojanovski isto taka be{e primen i od ministerot na Vladata na Zapadna Avstralija, Xon Kastrili, so kogo razmenija mislewe za novi na~ini na unapreduvaweto na makedonsko-avstraliskite bi-

lateralni odnosi. Na sredbite be{e prisuten i po~esniot konzul na Re-publika Makedonija vo Pert, Zoran ]oseski.Na site oficijalni sredbi so Vladata na Zapadna Avstralija, kako {to prenesuvaat mediumite, zaedni~ki e konstatirano deka

dosega{niot primer na investicii i biznis-kontakti na zapadnoavstra-liskite firmi so makedon-skoto stopan-stvo e dobar po~etok za ponatamo{en razvoj i vlegu-vawe na pogolem avstra-liski kapital vo

Makedonija.

POP-ARSOV NA KONFERENCIJA VO BUDIMPE[TA

Pratenikot na VMRO-DPMNE, Petar Pop-Arsov, vo svojstvo na pretsedatel na Komisijata za evropski pra{awa na makedonskoto Sobranie, }e u~estvuva

na Konferencijata na pretsedatelite na komisiite za evropski pra{awa od dràvite-~lenki na Evropskata unija - KOSAK, {to }e se odrì vo ungarskata pres-

tolnina Budimpe{ta. Pop-Arsov }e prestojuva vo zemjata aktuelen pretsedava~ so Unijata na 10 i 11 fevruari.Na konferencijata, ministerot za nadvore{ni raboti na Ungarija, Jano{ Martoni, }e govori za prioritetite na

ungarskoto pretsedavawe so Ev-ropskata unija, a svoe obra}awe vo vrska so programata za rabota na Evropskata komisija za 2011 go-

dina }e ima Maro{ [ef~ovi}, zamenik-pretsedatel na Evrop-skata komisija, zadolèn za me|uinstitucionalni odnosi i administracija.

PO CELA GODINA MOLK

NIMIC KONE^NO SO KONKRETEN PREDLOG?!

GABRIELA [email protected]

KAKO VLASTA JA DO@IVUVA TRANSPARENTNOSTA?

INTERNET RASPRAVA ZA NOVIOT ZAKON ZA MEDIUMI!

Ministerstvoto za transport gi otfrla obvinuvawata deka noviot za- �kon za mediumski uslugi se nosi tajno, so sme{no objasnuvawe - imale internet-stranica! Ekspertite baraat vistinska, a ne "sajber"-debata!

MAKSIM [email protected]

Noviot zakon za mediumi ili kako {to insistiraat predlaga~ite “za-konot za audiovi-

zuelni mediumski uslugi” }e bide gotov do krajot na mart, doznava “Kapital” od izvori vo Ministerstvoto za trans-port i vrski. Ottamu ostro gi demantiraat obvinuvawata deka so novata legislativa }e se vr{i silna kontrola vrz rabotata na mediumite. Tvr-dat deka zakonot se podgot-vuva po evropska preporaka i maksimalno transparentno, osobeno otkako e formirana internet-stranicata www.epolicy.mk, preku koja zain-teresiranite moàt da bidat vo tek so rabotata na tekstot na zakonot."Formirana e {iroka rabot-na grupa so pretstavnici od Sovetot za radiodifuzija, Agencijata za elektronski komunikacii, Komisijata za za{tita na konkurencijata, Sekretarijatot za evropski pra{awa, Makedonskata ra-

dio-televizija, Makedonskata radiodifuzija i ostanatite relevantni subjekti" se veli vo soop{tenieto.

(NE)TRANSPARENTNOST!Upatenite vo mediumskiot sektor ne se soglasuvaat so ovoj stav .Toa {to e izgotvena internet–stranica, za koja nikoj ne ~ul i ne ja videl, a nema nikakva javna debata za zakonot zboruva deka za-konot, sepak, se nosi tajno. Raspravata, ako ja ima, }e bide predocna, koga zakonot ve}e }e bide izgotven, velat tie. Samoto toa, bez da se navleguva vo ocenki kolku e toj kvaliteten, vnesuva somne` vo vistinskite na-meri na vlasta."Implementacijata na Direk-tivata za audiovizuelni mediumski uslugi e obvrska na Makedonija. No, va`no e da ne se predizvika kon-traproduktivnost vo odnos na efikasnosta so koja funk-cioniraat mediumite ili vo odnos na slobodata na novi-narskiot izraz. Nedostiga transparentnost i pogolema vklu~enost na ekspertskata javnost.", izjavi izvr{niot

direktor na Makedonskiot institut za mediumi, Biljana Petkovska, za "Kapital". Ko-munikologot Klime Babunski smeta deka postoi na~in da se postigne transparentnost i vo slu~aj koga debatata se odviva na Internet, no potrebno e da postoi volja kaj predlaga~ot na zakonot.“Digitaliziraweto na jav-nata debata e za pofalba, no toa ne e avtomatska ga-rancija deka e obezbedena demokrati~nost. Instituci-jata koja go vodi procesot

treba da ja kreira trans-parentnosta, {to zna~i da gi informira, da gi povika poedincite i instituciite da u~estvuvaat vo javnata rasprava. Na site treba da im se poznati postap-kite, pravilata, vremenskata ramka za debatata i dali }e bidat objavuvani prilozite na oddelnite u~esnici vo raspravata. I sekako, osta-nuva "posledniot ispit”: koi i kakvi zabele{ki od javnata debata }e stanaat del od zakonot", veli Babunski.

vreme bea zapostaveni do medijatorot Nimic.Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ruìn, veli deka ovaa sredba }e bide pove}e slikawe, bez konkretni stavovi i zaklu~oci."Se najavuvaat predvremeni izbori, kako vo Makedonija, taka i vo Grcija, ima na-java za sredba na premierot Gruevski so Bajden i Klinton, pozicijata na Atina e jasna, a pritoa nikoj ne reagira na toa i dvete strani se odne-suvaat kako da ne postoi in-teres da se re{i problemot. Ova ostava vpe~atok deka sredbata }e bide samo edno slikawe na pregovara~ite so medijatorot, koja nema da donese nitu malo pomrdnu-vawe, a ne, pak, ne{to revo-lucionerno", veli Ruìn.Porane{niot minister za

nadvore{ni raboti, Slo-bodan â{ule, pak,

sredbata ja

ocenuva kako razgovor vo koj }e se dogovorat konturite na procesot."Grcija bi trebalo da iskaè dali na~elno go prifa}a dogovorot postignat vo avgust minatata godina. Soglasno toj dogovor, be{e zaklu~eno da se odredi modificirano ime so geografska odrednica koja }e ja odredat Grcija i Make-donija. Pregovorite }e bidat vo nasoka dali Papandreu, koj vele{e deka mu odgovara vaka utvrdeniot dogovor, }e kaè dali }e go sprovede ova i koga }e ja objavi svojata so-glasnost."

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Vo ist den deblokada na smetkite na me-diumite na Velija Ramkovski i izjava na ministrite za vnatre{ni raboti,

Gordana Jankulovska i za pravda, Mihajlo Manevski, deka Izbira~kiot spisok e pro~isten. Premierot Nikola Gruevski kako da ja prifa}a igrata na liderot na opozicijata, Branko Cr-venkovski, za predvreme-nite izbori! Potezite na vladeja~kata partija govorat deka prognozite za izbori naprolet verojatno }e se obelodenat. Ako deblokadata na smetkite se isklu~i nas-trana, kako sudska odluka vrz koja vlasta nema vlijanie (a toa be{e prv predulsov na SDSM za vospostavu-vawe na kakov bilo dijalog), izjavata na ministerkata, koja e i ~len na izvr{niot komitet na VMRO–DPMNE, Jankulovska za pro~isteniot Izbira~ki spisok e i pove}e od simptomati~na. “Izbira~kiot spisok e ce-losno pro~isten, ja reflek-tira realnata slika i e sosema funkcionalen. Spored izvr{enite proverki vo mati~nite knigi za rodeni i umreni vo periodot od 1980 do 2010 godina, utvrdeno e deka ne bile vneseni kako po~inati 14.983 lica, od koi 66%, odnosno 8.685 se dràvjani na Republika Make-donija. Ova e definitivniot odgovor na pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok", izjavi Jankuloska.Ministerot za pravda, Mi-hajlo Manevski, najavi deka

GRUEVSKI JA PRIFA]A IGRATA

ODIME NA IZBORI!?Otkako sudot gi deblokira smetkite na mediumite na Ramkovski, a dvajca- �ta resorni ministry, Manevski i Jankulovska, poddràni od pretsedate-lot na DIK, Novakovski, iznenadija so izjava deka Izbira~kiot spisok e pro~isten, se ispolnija dva od uslovite na SDSM za vra}awe vo Parla-mentot...Zemjata e za dva ~ekori poblisku do izbori!

Vladata donela odluka da se napravi proverka i na mati~nite knigi za rodeni i umreni i za periodot od 1950 do 1980 godina i oti ovaa operacija bi trebalo da zavr{i do krajot na mart ovaa godina (!?)."]e bidat provereni site podatoci sodràni vo ovie knigi. Ova, kako {to oceni ministerot, e najtemelnoto pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok voop{to vo zemjava. Izmenite i dopolnuvawata na Izbira~kiot zakonik s$ u{te se vo postapka na razgleduvawe. Za da bide situacijata u{te posimtomati~na, zad ovoj stav na dvajcata ministri silno zastana i pretsedatelot na DIK, Aleksandar Novakovski. “Dolgo vreme se rabote{e na ovie izmeni i so ovoj Izbira~ki spisok moè da se odi na izbori. So vakov spisok se realiziraa i lokalnite izbori vo Zajas vo 2010 godina.”Pred samo pet dena istiot Novakovski na Globalniot den na izborite kaà deka ne e zavr{eno pro~istuvaweto na spisokot. Toj ne najavi deka o~ekuva istoto da se slu~i za samo nekolku dena. Kako vo me|uvreme go sre-divme spisokot i kako toj stana tolku dobar za so nego da moàt u{te utre da raspi{at izbori ostanuva nejasno. Dopolnitelno {to vo samata DIK s$ u{te nem-aat izbrano rakovoditel na

Sektorot za pro~istuvawe na spisokot (sektor koj ima 72 vraboteni)!

KOJA E POLITI^KATA IGRA?

Otkako liderskata sredba kaj {efot na dràvata, \orge Ivanov, pomina i bez dijalog i bez dogovor, stana jasno deka odlukata za predvremeni izbori }e se donese vo partiski {tab, a ne na sredba od vakov tip. SDSM v~era ja o~ekuvaa odlukata za deblokada na smetkite, no, vo sekoj slu~aj bea zate~eni od izjavite na dvajcata ministri za Izbira~kiot spisok. Velat ne se vra}aat vo Sobranie oti deblokadata bila samo preduslov za da se razgo-vara za nivnite barawa, no za spisokot nemaa stav. Sreduvaweto na izbira~kata regulativa e samo eden od uslovite na Crvenkovski, koj kaà deka ne se pla{i od izbori, deka ne blefira i deka ja povikuva vlasta da pokaè deka ima volja i za nekolku dena da gi ispolni barawata. Pra{aweto e sega dali so poslednite potezi Gruevski samo ja prifa}a frlenata rakavica!? Vo rok od samo eden den se ispolnija dva od uslovite na SDSM. Ako se prodolì so ova tempo, ni{to ~udno da se ostvarat i èlbite na liderot na LDP, Jovan Manasijevski, koj u{te na liderskata pobara itni izbori vo najkratok moèn

BU^KOVSKI: VEQANOVSKI E KA-LIGULA, AMA NIE NE SME KOWI!

Pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, po vra}aweto od patuvaweto vo Izrael najavi deka redovno }e se pojavuva na sudskite ro~i{ta. Toj

tvrdi deka negovoto otsustvo bilo jasno i opravdano poradi slu`beno patuvawe kako pratenik na Sobrani-eto, a vladeja~kata VMRO-DPMNE so nivnite tvrdewa pokaàla deka direktno se me{a vo sudstvoto. "Pretsedatelot na Sobranieto, Veqanovski, o~igledno saka da igra igra vo koja toj e Kaligula, a nie prate-nicite na SDSM kowi, iako dobro znae deka ne sme", veli Bu~kovski. Generalniot sekretar na Sobranieto, @arko Denkovski, veli deka mu bile podmetnati patnite nalozi za patu-vawe.Na v~era{noto ro~i{te Bu~kovski s$ u{te ne be{e vraten od svoeto slu`beno patuvawe. Za da go "oprav-da" izostanokot, negoviot advokat, Nikola Polenak, pred sudot dostavi pove}e dokumenti - dopisi, patni nalozi, barawa, koi, spored nego, potvrduvaat deka Bu~kovski e vo Erusalim na slu`beno patuvawe, kako pratenik na makedonskoto Sobranie. I pokraj golemiot broj bele{ki koi gi priloì odbranata, sudija-ta vo slu~ajot povtorno }e pobara od pretsedatelot na Sobrani-eto objasnuvawe dali Bu~kovski e otsuten po-radi slu`beno patuvawe kako pratenik. Sudijata veli deka obvinetite go miniraat celiot sudski process, davaj}i postojano nekakvi lekar-ski uverenija ili nalozi za patu-vawa kako opravdu-vawa.

KATERINA [email protected] 1.792.600

vkupen broj na lica zapi{ani vo Izbira~kiot spisok vo Repub-lika Makedonija do 2010 godina

rok. SDSM vo vakviot stav na Manasijevski vedna{ pro~ita “aber” od Gruevski deka go prifa}a koketiraweto i deka sega }e sleduva opasna igra vo koja me|usebno }e se testiraat nervite i trpenieto. Politi~kata situ-acija v~era ja razbranuva i edna neo~ekuvana sredba, Manasijevski–Ahmeti. Parti-ite se zatvorija za detali za poentata na ovoj sostanok, no i dvajcata lideri izlegoa so oficijalni izjavi.“Ne treba da ima izbori bez opozicija. Barawata na SDSM se legalni i legit-imni, no za niv treba da se razgovara vo Sobranie”, izjavi Ahmeti. Manasijevski po sredbata go povtori stavot od liderskata:“U{te denes Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski treba da sednat na ista masa i da se obidat da gi dobliàt poziciite, no ako toa ne e mo`no, nie insistirame na izbori najbrzo {to se moè”.Vo vakvi okolnosti, toa {to se prognozira e deka doprva sleduva vistinska politi~ka bura vo dràvata. Infor-maciite odat dotamu {to se veruva deka i posetata na premierot Nikola Gruevski vo Va{ington e vo nasoka na dogovarawe na izborite (osobeno ako tie se sovpad-nat so najavite za proletni izbori vo Grcija) vo zavis-nost od koi bi se menax-iral i sporot za imeto. Vo me|uvreme, doma, kako i vo sekoe predizborie, se o~ekuvaat razni partiski kombinatoriki, zdruùvawa i potezi so koi partiite }e si gi bildaat i rejtingot i poziciite. Borbata, sekako, }e bide valkana.

GRATA

CRVENKOVSKI SE SRETNA SO AMBAS-ADORITE KRISTIJANI I KNOC

Pretsedatelot na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, Branko Crvenkovski, v~era ostvari oddelni sredbi so ambasadorite na Italija, Fa-

bio Kristijani i na Germanija, Ulrike Marija Knoc.Od SDSM soop{tija deka Crvenkovski na sredbite gi povtoril pri~inite za odlukata partijata da go napu{ti Sobranieto i ja iskaàl svojata argumentacija za razumnosta na barawata na SDSM za vra}awe vo Parlamentot.Spored soop{tenieto, ambasadorot Kristijani istaknal deka Italija go poddrùva evroatlantskiot integra-tiven proces vo Makedonija. Toj izrazil nade` deka politi~kata stabilnost }e se vrati vo zemjata, povtorno }e se vospostavi politi~kiot dijalog i Makedonija }e go najde svojot pat do NATO i do EU. Knoc poso~ila na evidentnite problemi vo oblas-tite koi se ve}e notirani vo Izve{tajot na Evrop-skata komisija - demokratijata, mediumite, sudstvoto i politi~kiot dijalog. Taa istaknala deka Sobranieto treba da bide mesto za re{avawe na problemite.}e notirani vo Izve{tajot na Evropskata komisija - demokratijata, mediumite, sudstvoto i politi~kiot dijalog. Taa istaknala deka Sobranieto treba da bide mesto za re{avawe na problemite.

ZAEV: ZA SDSM E PRIFATLIVO IME SO GEOGRAFSKA ODREDNICA

Ime so geografska odrednica vo odnos na gr~ko-makedonskiot spor e prifatlivo re{enie za SDSM, izjavil potpretsedatelot na SDSM i

gradona~alnik na Strumica, Zoran Zaev, na tri-bina odràna na 3 noemvri lani vo Valandovo, prenesuva portalot “Kurir”, kako treto prodolènie od izjavite na Zaev, po dvete koi se odnesuvaa na partiskite vrabotuvawa."Stavot na SDSM e mnogu jasen. Za nas e prifatlivo ime so geografska odrednica", rekol Zaev.Na istata tribina, prethodno, Zaev, kako {to prenesuva ovoj internet-portal, izleze i so izja-vata deka "ìvi lu|e ima da jadat” otkako }e dojdat na vlast i deka vo negovata op{tina vrabotuvawata se realiziraat ~isto po partiska osnova, so prethodna odluka na kadrovata komisija na SDSM.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


STARTUVA VTORATA KAMPAWA ZA BEZBEDNOST NA DECATA NA INTERNET

Majkrosoft (Microsoft) Makedonija, Britanskiot sovet i UNICEF ja po~naa vtorata kampawa za bezbednost na decata na Internet. Celta e da

se privle~e vnimanieto na po{irokata javnost i da se istakne kolku e va`na bezbednosta na decata na Inter-net, a istovremeno i da se zgolemi svesnosta za ulogata na nastavnicite, roditelite i okolinata, voop{to, koga stanuva zbor za ovaa tema. “Vo Makedonija duri 50% od naselenieto koristi Inter-net i ne treba da se zaboravi deka me|u ovie korisni-ci ima i deca. Nivnite motivi za koristewe na Inter-netot se naj~esto pro{iruvawe na znaewata, zabavata i druèwe, no, postojano treba da se imaat predvid opasnostite koi moàt da gi zagrozat”, veli generalniot menaxer na Majkrosoft Makedonija, Ilijan~o Gagovski.

NAPLATATA NA RADIODIFUZNATA TAKSA JA PREZEMA UJP

Naplatata na radiodifuznata taksa, po~nuvaj}i od mesec januari, ja prezema Upravata za javni prihodi (UJP), namesto, kako dosega, Makedonskata televizija. UJP re-

dovno }e dostavuva re{enie so koe direktno kaj nositelot na platniot promet (banka ili po{ta) }e moè da se izvr{i uplata na radiodifuznata taksa. Pla}aweto na radiodifuznata taksa }e se vr{i najdocna do 15-ti vo mesecot. Na primer, radiodifuznata taksa za januari treba da se plati najdocna do 15 fevruari. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe }e se pres-metuva kamata od 0,03% na iznosot koj nema da se plati vo zakonskiot rok i toa za sekoj den zadocnuvawe. Sekoe semejstvo ima obvrska da pla}a mese~en iznos na radiodifuzna taksa od 130 denari, dodeka, pak, pla}aweto na taksata kaj kompaniite i sopstvenicite na deloven prostor se povrzuva so brojot na vraboteni. Na sekoi 20 vraboteni pravnite lica pla}aat po edna radiodifuzna taksa. Na primer, za 25 vraboteni mese~niot iznos na RDT }e iznesuva 260 denari. Sopstvenicite na ugostitelski objekti, pak, treba da pla}aat tolku taksi kolku {to imaat TV i radiopriemnici vo objektot.

DZR: KLINIKATA ZA DETSKI BOLESTI GI KR[ELA ZAKONITEKlinikata za detski bolesti rabotela protivzakonski i napravila brojni zloupotrebi vo 2009 godina, utvrdile revizorite. Se menuvale podatoci, se bri{ele nalozi, javnite nabavki gi vodel koj }e stigne, a ne se vodela i evidencija pri tro{ewe na lekovite od bolni~kite apteki. Poradi necelosna dokumentacija, revizorot se somneva i vo transparentnosta javni nabavki.Vo Revizorskiot izve{taj stoi i deka vo nekolku navrati, bil prekr{en Zakonot za rabotni odnosi. Nastavnicite i sorabotnicite ne zemale plata vo zavisnost na rabotnoto vreme, a ne im bil reguliran nitu dvojniot raboten odnos, vo Klinikata i na Medicinskiot fakultet. Klinikata, za re~isi 400 iljadi evra ne uspeala da gi pokrie realnite tro{oci za lekovi i medicinski materijali, a od okolu 4 milioni evra buxet za zdravstveni uslugi, opredelen od FZO, ova zdravstvena ustanova opravdala samo 170 iljadi evra.

DVAJCA DIREKTORI PU[TENI VO DOMA[EN PRITVOR

Krivi~niot sovet pri Osnoveniot sud gi uvaì àlbite na advokatite na A1 televizija i gi deblokira smetkite

na televizijata i vesnicite "[pic", "Vreme" i "Koha e re". Re{enieto na sovetot stapuva na sila vedna{. Istra`niot sudija koj go vodi slu~ajot "Pajaìna", Vladimir Tufegxi}, dopolnitelno treba da odlu~uva dali }e prezeme drugi merki i dejstva ili }e donese novo re{enie so nova osnova i dokazi za blokirawe na smetkite i obezbeduvawe na sredstvata od 4,4 milioni evra, za kolku {to tvrdi ob-vinitelstvoto deka e o{tetena dràvata. Advokatot na Velija Ramk-ovski, Miroslav Vuji}, smeta deka se potvrdilo nivnoto tvrdewe deka odlukata za blokirawe na smetkite bila

izbrzana i nezakonska. "Otkako bankite }e go pri-mat re{enieto, }e bidat de-blokirani smetkite. Sega s$ zavisi od javniot obvinitel kakov predlog }e dostavi i {to ponatamu }e odlu~i istra`niot sudija", veli advokatot Miro-slav Vuji}. Paralelno so deblokiraweto na smetkite, Tufegxi} donese odluka za pu{tawe vo doma{en pritvor na porane{niot direktor na A1, Aneta Ko~i{ki i uprav-itelkata na Aks-stra DOOEL, Nevin Rauf. Sudijata ja pri-fatil medicinskata dokument-acija koja ja priloìla odbra-nata na osomni~enite i poradi naru{eno zdravje se pu{teni vo doma{en pritvor. Pretsedatelot na Zdruènieto na sudii, Nikol~o Nikolovski, koe v~era rasprava{e za poslednite slu~uvawa vo sud-stvoto, smeta deka odlukata ne e donesena pod pritisok. "Apeliram sudiite da prijavat ako imaat nekakvi zakani i deka bez poso~uvawe na imiwa Zdruènieto ne moè da napravi ni{to", veli toj.

MARIJA [email protected]

VIKTORIJA [email protected]

Mati~nite lekari }e pe~alat pove-}e na grbot na gra|anite. Ot-kako Vladata re{i da im go

zgolemi kapitaciskiot bod na mati~nite lekari, vra}aj}i go na lanskoto nivo od 50 denari, sega Zdruènieto na privatni lekari bara da se vovede i participacija. Spored niv, nedozvoleno bilo edinstveno Makedonija da ima besplatno zdravstvo."Mati~nite lekari dnevno primaat mnogu pacienti. Vo

ZA MATI^NITE POVE]E PARI, ZA PACIENTITE - TRO[OCI

OMEKNUVA VLADINATA POLITIKA KON LEKARITE

DEBLOKIRANA SMETKATA NA A1 TELEVIZIJA

NOVINARITE NA A1 OSTANUVAAT PRED VLADATA!Informativnata programa na A1 televizija i ponatamu }e se emituva od pred Vladata, veli glavniot i odgovoren urednik, Mladen âdikovski:"Ve~erva sigurno }e ostaneme pred Vladata. Istra`niot sudija povtorno treba da re{ava. No, smetame deka zam-rznuvaweto na smetkite be{e samo eden od segmentite na represija, dosega najsilen". Kako {to doznava “Kapital”, deset vraboteni, novinari i snimateli ve}e si zaminale od A1.

edna smena ima od 75 do 100 pacienti, {to e navis-tina golema brojka. Nikade vo svetot nema besplatno zdravstvo. Zatoa, so naplata na pregledite toj broj }e se proret~i i na toj na~in }e se vrati kvalitetot na uslugata", veli pretsedate-lot na Zdruènieto, Lilija ôlakova.Direktorot na Fondot za zdravstvo, Maja Parnaxieva, po v~era{nata sredba so Lekarskata komora najavi i drugi povolnosti koi peri-odov }e gi po~uvstvuva leka-rskata fela.Namesto dosega{nite za-dolìtelni kontroli na sekoi tri meseci, Fondot otsega }e gi "posetuva" mati~nite

lekari edna{ godi{no. Fon-dot se soglasi i da gi na-mali dogovornite kazni za lekarite, so nade`, kako {to velat, deka do godina voop{to nema da gi kaznuvaat lekar-ite. Poznava~ite velat deka vakvata politika ne e ni{to drugo, tuku predizborna ~es-titka za lekarite od strana na Vladata. Spored Par-naxieva, pak, ova e samo znak na dobra volja i zajaknuvawe na sorabotkata me|u Fondot i komorite."Ova e dokaz kako FZO ne saka da prezentira mo}, tuku sorabotka so site zdravstveni institucii. Ako ne sekoj den, sekoj vtor den vo Fondot ima operativni sostanoci, koi vo javnosta ne se ~uvstvuvaat i

ne ni treba da se ~uvstvuvaat, bidej}i ~ekor po ~ekor toa go podobruva zdravstveniot sistem", re~e Parnaxieva, otfrluvaj}i gi tvrdewata iz-neseni vo javnosta deka FZO i Lekarskata komora nemaat dobra sorabotka. Novite promeni za osigure-nicite od Fondot gi ocenuvaat kako pozitivni, a potenciraat i deka ova e ~ekor poblisku do elektronskiot recept, koj treba da se primenuva od 1 juli godinava. Sledniot ~ekor, velat, e elektronsko povrzuvawe me|u mati~nite lekari, no i me|u aptekite, pri {to pacientite }e treba samo da se pojavat vo aptekata i da si go zemat lekot.

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


ZORAN TRAJÊVSKI E NOVIOT DIREKTOR NA EMO-OHRID

Aktuelniot pretsedatel na Sobranieto na ak-cioneri vo Makedon-

ski Telekomunikacii, Zoran Traj~evski, }e bide novi-ot direktor na ohridskiot zagubar, EMO. Izvori od Vla-data za "Kapital" potvrdija deka naskoro Traj~evski }e zastane na ~elnata pozicija na kompanijata, na mestoto na Kosta Dimitrov. Istite izvori neodamna za "Kapital" otkrija deka baraat nov direktor za zagubarot EMO, bidej}i ne bile zadovolni od dosega{noto rabotewe na Dimitrov. Neoficijalno, vladiniot predlog za izbor na Traj~evski }e go prifati i poddrì i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, koj vo EMO poseduva 22% od akciite so pravo na glas. Vladata, pak, kako pretstavnik na dràvata, e najgolem akcioner vo ohridskata kompanija, kade {to poseduva 41,6% od akciite so pravo na glas.Vladata od Traj~evski o~ekuva deka od zagubar EMO }e stane profitabilna kompanija. Za prvite tri kvartali vo 2010 godina zagubata na EMO iznesuva{e 190 milioni denari. Trajkovski, edinstveniot kandidat za izvr{en ~len na Upravniot odbor i nov generalen direktor na AD EMO, sega e vraboten vo skopskata kompanija Serta. Voedno, osven anga`manot vo Makedonski telekomunikacii, ~len e na upravniot odbor na JP Komunalna higiena.

TETEKS SI OTKUPI 1.074 SOPSTVENI AKCII

Tekstilnata kompanija Teteks od Tetovo denovive, po cena od 619 denari za akcija, otkupi 1.074 sopstveni akcii, za {to treba da plati vkupno 664.806 denari.

Odlukata da otkupi sopstveni akcii kompanijata ja donela u{te na sednica na akcionerskoto sobranie vo april minatata godina.Vakvata odluka na kompanijata se nadovrzuva na am-biciozniot plan za ovaa godina, spored koj se o~ekuva dobivka od 3,6 milioni denari. Spored ovoj biznis-plan, kompanijata o~ekuva prihodi od proda`ba od 263,5 mil-ioni denari, a kako prioritet se istaknuva ostvaruvawe na realizacijata od 2010 godina, so namera za nejzino zgolemuvawe vo odredeni segmenti. Minatata godina Teteks vo prvite tri kvartali ostvari dobivka od 63.000 evra, {to e za 33% podobar rezultat od dobivkata vo 2009 godina, koja iznesuva{e 47.000 evra. Isto taka, na krajot od minatata godina Teteks stekna i nedvièn imot koj & pripa|a{e na porane{na Medicinska plastika od Tetovo, koja sega se nao|a vo ste~aj. Za ovoj imot Teteks na TTK Banka i plati 3,2 milioni evra.

VIP SO NOVO AKTIVIRAWE NA BESPLATNITE RAZGOVORI

Pripejd-korisnicite na Vip operator dobija u{te eden na~in kako da aktiviraat edna od opciite za razgovori od 0 denari so celata Vip mreà.

Otsega, pokraj so ispra}awe SMS-poraka, pripejd-korisnicite moàt da ja odberat dnevnata ili nedel-nata opcija za razgovor za 0 denari, so skenirawe na takanare~eniot QR (Quick Response) bar-kod. Postapkata za aktivirawe na opciite koi ovozmoùvaat razgovori za 0 denari preku QR bar-kodot zna~i deka korisnikot treba da odbere QR bar-kod ~ita~ od svojot telefon, a dokolku go nema, istiot moè da se prezeme od inter-net-stranica na Vip (www.vip.mk/qr). Simnuvaweto na aplikacijata se naplatuva ednokratno.

S$ u{te e neiz-v e s n o d a l i makedonskite kompanii godi-nava }e moàt da ja koristat

programata od Evropskata unija (EU) za inteligentna energija. Ekspertite naja-vuvaat deka iako zemjava ne e ~lenka na EU, Vladata treba so ednokratna uplata od okolu 200.000 evra vo Evropskata komisija da gi napravi dostapni evrop-skite pari. “Vo Programata za in-teligentna energija-Evropa moè da u~estvuvat zemjite ~lenki na EU. Makedonija ovaa godina treba da se

S$ u{te e neiz-vesno koga pov-torno }e po~ne da funkcion-ira MARNet, makedonskiot

registar na internet-poddomeni, i koga }e prodolì registrirawe-to i preregistriraweto na doma{nite internet-stranici so vrvniot make-donski domen.mk. Posled-nata informacija {to ja dobivme od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija e deka o~ekuvaat registriraweto na “javnata ustanova MAR-Net” da zavr{i do krajot

]E IMA LI GRANTOVI ZA INTELIGENTNA ENERGIJA OD EU?!

DOMEINOT .MK E BLOKIRAN, AMA SE KROJAT NOVI CENI ZA REGISTRACIJA

NERACIONALNO SE KORISTI ENERGIJATA

BLOKADA VO ERATA NA INFORMATI^KO OP[TESTVO

VASE [email protected]

KATERINA [email protected]

za~leni vo ovaa programa, so {to treba da platime okolu 150.000-200.000 evra. No, i pokraj evropskite pari koi ni se na raspolagawe, Makedonija na energetskata efikasnost treba da gleda kako na ogromen potencijal i dvigatel na stopanstvoto. Ova }e dovede i do otvorawe na novi rabotni mesta. En-ergetskata efikasnost ne e kampawa, taa e dlaboko vkoreneta vo svetskite stop-anstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite”, veli @ivko Di-mov, menaxment-konsultant.Ekspertite se kategori~ni deka i pokraj kreditite od bankite, od me|unarodnite fi-nansiski institucii i granto-vite od Evropa, kompaniite nedovolno gi primenuvaat merkite za {tedewe energija.

Od kompaniite se soglasuvaat deka za{tedata na energija e osobeno va`na.“Podru`nicata Energetika proizveduva i snabduva top-linska i elektri~na energija vo krugot na @elezarni-ca. Tokmu poradi toa {to na{ata toplinska energija se distribuira do gra|anite na Gazi Baba, prvenstve-no rabotime na za{teda na energija vo celokupniot tehni~ko-tehnolo{ki proces. Gi detektiravme problemite i ve}e rabotime na konkretni proekti za da imame mnogu pomali zagubi vo mreàta”, veli Cvetanka Velkovska, direktor na Energetika, del od dràvnata kompanija ELEM.Na debata vo Stopanskata komora so nekolku makedon-ski kompanii, me|u koi ELEM

Energetika, EVN, Makstil, R@ Institut, Dimov potencira deka dokolku kompaniite, gra|anite i dràvnite in-stitucii poracionalno ja koristat energijata, ekonomi-jata }e bide odr`liva i konkurentna na podolg rok. Spored strategijata za ener-getska efikasnost na Make-donija, so investicii od 400 milioni evra vo slednite osum godini zemjava treba da stane energetski efikasna. Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj skap resurs ne e samo potreba ,tuku i obvrska, dodavaat ekspertite. Alarm-iraat deka soglasno evrop-skite direktivi, Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite pet godini.

na v~era{niot den, no ne soop{tija koga kompaniite }e imaat mo`nost povtorno da registriraat i preregis-triraat internet-stranici so domen.mk.Vo ramkite na podgotvuvawe-to na noviot pravilnik za upravuvawe so vrvniot make-donski domen, od Minister-stvoto soop{tija deka novoto rakovodstvo }e ja razgleda mo`nosta i potrebata za izmena na postoe~kite ceni za registracija.Sostojbata na MARNet (Make-donski registar za internet-poddomeni) od po~etokot na ovaa godina e kriti~na. Zaradi haosot vo koj se nao|a ovaa institucija, IT-kompaniite koi istovremeno rabotat i so hosting na domeni se blokirani da ja

izvr{uvaat svojata rabota, a kompaniite koi imaat potreba od svoj internet-prostor so makedonski do-meni ne moàt da ja ostvarat svojata cel. Iako noviot direktor na MARNet, Sa{o Dimitrijoski, vo intervju za “Nova Make-donija” soop{ti deka ovaa institucija }e profunkcion-

ira najdocna do krajot na ovoj mesec, ekspertite velat deka ovaa situacija moè da potrae do dva meseci, pa ako kompaniite planiraat da registriraat domen ili da promenat server/imenski opsluùva~ (da se prereg-istriraat), toga{ }e mora da po~ekaat u{te nekoe vreme.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.740

2.745

2.750

2.755

2.760

2.765

2.770

2.775

2.780

02/02/11 03/02/11 04/02/11 05/02/11 06/02/11 07/02/11 08/02/11

MBI 10

3.005

3.010

3.015

3.020

3.025

3.030

3.035

02/02/11 03/02/11 04/02/11 05/02/11 06/02/11 07/02/11 08/02/11

MBID

115,80

116,00

116,20

116,40

116,60

116,80

02/02/11 03/02/11 04/02/11 05/02/11 06/02/11 07/02/11 08/02/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 08.02.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.534,47 390,18 11,62 1,03

BESK (2009) 54.562 8.100,00 341,43 23,72 0,24

GRNT (2009) 3.071.377 655,61 105,83 6,19 0,65

KMB (2009) 2.014.067 3.563,46 533,81 6,68 1,03

MPT (2009) 112.382 32.500,00 / / 0,91

REPL (2009) 25.920 42.287,50 5.625,12 7,52 0,85

SBT (2009) 389.779 3.814,72 211,39 18,05 0,87

STIL (2009) 14.622.943 222,53 0,11 2.012,40 3,11

TPLF (2009) 450.000 3.800,64 61,42 61,88 1,11

ZPKO (2009) 271.602 2.527,00 / / 0,33

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 08.02.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 26.809 21 237,93

обични акции 91.607 78 15,20

Вкупно Официјален пазар 118.416 99 35,41

обични акции 23.616 28 243,12

Вкупно Редовен пазар 23.616 28 243,12

08.02.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

ИДЕВЕЛОП Скопје 25,00 4,17 175.000

ТТК Банка АД Скопје 845,00 2,92 295.750Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 160,00 2,56 85.600

Гранит Скопје 655,61 0,87 1.530.845

Алкалоид Скопје 4.534,47 0,04 1.922.616

Скопски Пазар Скопје 7000 -10,24 49.000

Македонијатурист Скопје 2850 -5,00 28.500

Стопанска банка Скопје 235,67 -3,75 176.750

Македонски Телеком Скопје 539,78 -1,86 404.835

Фершпед Скопје 53.101,00 -1,85 53.101

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 4534,47 0,04 1.922.616

Гранит Скопје 655,61 0,87 1.530.845

Топлификација Скопје 3.800,64 -0,84 589.099

Македонски Телеком Скопје 539,78 -1,86 404.835

Комерцијална банка Скопје 3563,46 -0,26 381.290

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

08.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

08.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 32.323.418,08 2,34% 11,00% 10,26% 4,43% 3,88% 07.02.2011

ILIRIKA GRP 47.241.265,92 -4,07% -0,97% 7,94% -3,15% 9,28% 07.02.2011

Иново Статус Акции 19.200.054,57 10,73% 11,07% 5,48% 11,01% -7,11% 07.02.2011

KD Brik 35.905.328,58 -2,63% 0,53% 4,80% -1,55% 16,83% 07.02.2011

KD Nova EU 28.625.520,01 6,09% 7,24% 9,29% 5,75% 3,52% 07.02.2011

КБ Публикум балансиран 28.190.060,85 4,73% 5,19% 6,82% 4,97% 2,59% 07.02.2011

08.02.2011

Minatata 2010 godina be{e relativno te{ka godina za vin-skata industri-ja, a posebno

za makedonskite vinarnici. Krizata vo na{iot biznis se po~uvstvuva preku ote`natite uslovi za izvoz na vinoto poradi namaluvaweto na in-teresot na stranskite im-porteri. I pokraj padot na proda`bata na nekoi pazari, osobeno germanskiot, sevkup-niot izvoz na Skovin be{e relativno stabilen vo odnos na drugite firmi od Makedonija. Izvoznite pazari na vino vo {i{iwa vo Srbija, Slovenija i Crna Gora beleèa podobru-vawe. Isto taka se otvorija i novi pazari, me|u koi i Hong Kong, a vo poslednite meseci od godinata i Albanija, - veli veli Marija Miteva, generalen direktor na vinarnicata Sk-ovin vo intervju za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e bide objaveno vo najnovoto izdanie na nedel-nikot "Kapital", koe izleguva vo petok. Hong Kong ne e edinstvena dale~na destinacija kade {to se izvezuvaat vinata na Sk-ovin. Pokraj zemjite od re-

MAKEDONIJA MORA DA SE BRENDIRA KAKO PROIZVODITEL NA VINO

I pokraj padot na proda`bata na nekoi pazari, vkupniot izvoz na Skovin e relativno stabilen. Izvoznite rezultati na vino vo {i{iwa vo Srbija, Slovenija i Crna Gora se podobruvaat, a lani se otvorija i novi pazari, me|u koi i Hong Kong

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 08.02.2011)

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJÊVSKA

[email protected]

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

gionot i evropskite zemji, na listata zemji kade {to se izvezuvaat vinata na Skovin se i Japonija, Kina, SAD, Kanada i Avstralija.“Za àl, percepcijata kaj kupuva~ite za Makedonija kako vinska zemja naj~esto zavr{uva na granicite na porane{na Jugoslavija. Sekoj probiv na drugi pazari nadvor od ovie eks-ju granici bara zna~itelni vloùvawa vo promocii, ino-vativni proda`ni tehniki i vloùvawa vo kvalitet. Od druga strana, pak, poradi nedefiniraniot imix na Make-donija kako brendirana zemja na poteklo, cenite {to moàt da gi postignat na{ite vina ne se na nivo koe moè da akumu-lira finansii za ponatamo{en razvoj i promocii. Tokmu tuka se nadevame na poddr{ka od dràvnite institucii koi treba da go pomognat brendiraweto na Makedonija kako zemja proizvoditel na vino”, veli Miteva.U~estvoto na izvozot vo vkup-nata proda`ba na vina na Sk-

ovin iznesuva pove}e od 70%. Na nivo na dràva, pak, od vkupnoto proizvodstvo na vino vo Makedonija, koe iznesuva 90 do 100 iljadi toni godi{no, pove}e od 80% odi za izvoz na stranskite pazari. Me|utoa, od ovie koli~ini samo 18% e izvoz na vino vo {i{iwa, {to, spored Miteva, upatuva na zaklu~okot deka izvozot s$ u{te se karakterizira so dominacija na nalivnoto vino, niska dodadena vrednost, slaba konkurentnost i podlo`nost na pazarnata cena diktirana od ponudata i pobaruva~kata. Generalnite prognozi se deka 2011 godina }e bide podobra za vinskiot biznis od izmi-natata 2010 godina i deka so namaluvaweto na intenzitetot na krizata }e se postigne generalna relaksiranost na pazarot, {to moè da rezulti-ra so zgolemena potro{uva~ka na vinoto. Spored nea, za del od vinar-nicite vo Makedonija 2011 godina }e bide edna od naj-dobrite godini vo svoeto pos-

toewe. No, za al, veli Miteva, }e ima golem broj takvi koi nema da moàt da se spravat so pazarnite i finansiskite problemi, {to moè da dovede duri i do propa|awe na nekoi od niv.Miteva najavuva pove}e no-vosti od Skovin za godinava. Do sredinata na fevruari vo ramkite na vinarnicata }e bide otvoren i poseben vinski podrum, so koj Skovin saka da vleze vo eden nov segment vo rabotata na vinarnicata, a toa e turizmot.

MARIJA MITEVA GENERALEN MENAXER NA SKOVINZa del od vinarnicite vo Makedonija 2011 godina }e bide edna od najdobrite godini vo postoeweto. No, za àl, }e ima golem broj vinarnici koi nema da moàt da se spravat so pazarnite i finansiskite problemi, {to moè da dovede duri i do propa|awe na nekoi od niv.

MAKEDONSKA BERZA

Po silnata berzanska aktivnost minatata nedela, denovive tem-

poto na Makedonska berza poleka opa|a. Berzanskiot promet ostvaren v~era i vo ponedelnikot voop{to ne nalikuva na prometite ostvareni minatata nedela, iako v~era{niot promet iznesuva{e 8,7 milioni den-ari i be{e za 50% pogolem od 5,8 milioni denari ost-vareni den prethodno.Vo strukturata na trguvaweto prodolì dominacijata na akciite za smetka na ob-vrznicite. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 1,6 milioni denari. Samo akci-jata na Alkaloid ostvari za 18,7% pogolem promet od toj na obvrznicite, zavr{uvaj}i go trguvaweto so 1,9 milioni denari. Investitorite, kako i vo ponedelnikot, povtorno bea zainteresirani i za akcijata na Granit, od koja se istrgu-vaa 2.335 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,5 milioni denari. Interesna za analiza e akcijata na Komercijalna banka, koja se prodava{e po prose~na cena od 3.563,46 denari. Taa trgu-vaweto go zavr{i so promet od 381.000 denari, re~isi dvojno pomalku od ponedel-nikot, koga bea ostvareni

682.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najinteresen za investitorite be{e Makedonski telekom, od koj se istrguvaa 750 akcii vredni 404.000 denari. In-teresot za akcijata na Tu-tunska banka identi~en kako i prethodniot den, za {to govori i prometot od 205.000 denari ostvaren v~era, no i vo ponedelnikot.Poradi slabata investitor-ska aktivnost, berzanskite indeksi prodolìja so pad na svoite vrednosti. Na-jmnogu zagubi indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj trguvaweto go zavr{i na 3.009,42 indeksni poeni i ima{e pad od 0,30%. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,26% na 2.746,21 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB zavr{i na 115,87 indeksni poeni, so pad od 0,23%.Na Berzata se trguva{e so 27 hartii od vrednost, od koi 12 imaa pad na cenata. Najgolem pad od 10,24% ima{e akcijata na Skopski pazar. So rast na cenata moàt da se pofalat osum hartii od vrednost, od koi najmnogu porasna cenata na akcijata na Idevelop i toa za 4,17%. Potresi na cenata nema{e kaj sedum hartii od vrednost.

PA\A TEMPOTO NA BERZATA

MARIJA MITEVA, GENERALEN MENAXER NA SKOVIN, AD SKOPJE

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,66% 3,59% 4,32% 5,32%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,00%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5050 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 45,3811 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 73,2028

Швајцарија франк 47,4832

Канада долар 45,9679 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 46,0539 61,6 46 73,3 47,8Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Poddr{ka na iz-vozot od pove-}e industriski granki, so akcent na agrosektorot, metalnata i tek-

stilnata industrija i na sektorot za informati~ko-komunikaciski tehnologii e celta na Strategijata za pro-mocija na izvozot, koja v~era ja prezentira{e ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Strategijata prepora~uva zajaknuvawe na instituciona-lnite kapaciteti i sorabotka so biznis-zaednicata. Ovoj dokument na po~etokot od mart treba da bide usvoen i od Vladata. Strategijata predviduva Makedonija da gi promo-vira doma{nite proizvodi na stranskite pazari i da izgradi prepoznatliv imix za niv. Ministerstvoto za ekonomija, vo sorabotka so stranski eksperti i konsul-tanti i so doma{ni insti-tucii, izraboti nacrt-verzija na Strategijata, so koja se preciziraat na~inot i mod-elite kako instituciite i kompaniite da se adaptiraat za da stanat konkurentni na stranskite pazari.Spored ministerot Besi-mi, isklu~itelno va`no za makedonskata ekonomija e unapreduvawe na izvozot, za {to treba da ima do-bro osnovana strategija za poddr{ka."Imaj}i predvid deka na{ata ekonomija e otvorena i pre-tendira da stane del od ev-ropskiot pazar, Strategijata predviduva diverzificirawe na izvozot. Vo izminatite 20 godini izvozot go determin-iraa metalnata i tekstilnata industrija, koi u~estvuvaat

]E SE PROMOVIRA IZVOZOT NA META-LURGIJATA, TEKSTILOT I ZEMJODELCITE

PROMOVIRANA STRATEGIJA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT

Ocenkata na biznismenite e deka promocijata na izvozot treba da bide koncentrirana kon kompaniite koi ve}e se dokaàle kako izvozni i so toa da se zajakne nivniot izvozen kapacitet, so {to }e go povle~at izvozot na pomalite kompanii

ALEKSANDRA [email protected]

so 60% vo vkupniot izvoz. Zatoa, vo strategijata e predvideno sektorite kade {to e utvrden potencijal za izvoz da se adaptiraat so cel da bidat pokonkurentni, a za tie kade {to ima po-tencijal za razvoj, kako {to e IKT sektorot, e predv-idena poddr{ka za podobro probivawe na stranskite pazari”, objasni Besimi.Toj potencira{e deka za pogolema promocija, osven poddr{ka od promotorite na Agencijata za stranski investicii, }e bidat spro-vedeni i drugi aktivnosti vo sorabotka so delovnata zaednica vo stranstvo. Kompaniite koi bea prisutni na javnata rasprava vo golem del se soglasuvaat so Strategijata. Del imaat zabele{ki za na~inot kako }e se implementira , a ba-raat i pogolema sorabotka so promotorite na Agencijata.“Edna od zabele{kite na kompaniite-~lenki na Sto-panskata komora e deka e potrebna pogolema sorabotka so promotorite. Smetaat deka ne e definirana platforma so koja }e se koordinira sorabotkata na Agencijata za stranski investicii, odnosno promotorite so komorite, a ne e poso~en ni na~inot na koristewe na buxetot za pro-mocija na izvozot”, istakna Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka i promovirawe vo Stopanskata komora.Spored Nuri, ocenkata na biznismenite e deka promo-cijata na izvozot treba da bide koncentrirana kon kom-paniite koi ve}e se dokaàle kako izvozni i so toa da se zajakne nivniot izvozen kapacitet, so {to }e go povle~at izvozot na pomalite kompanii.“Barame da se napravi pro-

\OR\I PETRU[EVGENERALEN DIREKTOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[

Na Makedonija prvo & e potreben konkur-enten proizvod, potoa infrastrukutura da se prenese toj proizvod na stranskite pazari i, na kraj, institucija koja }e obezbeduva in-formacii za kompani-ite i }e gi pribliì do pazarite kade {to imaat najmnogu {ansi. Vo Strate-gijata e propu{ten eden zna~aen izvozen proizvod, koj celime da bideme so visoka dodadena vrednost i konkurenten, a toa e vinoto, koe treba da ima poseben tretman.

grama za konkretna poddr{ka na izvozot, koja bi bila kreirana vrz osnova na informacii od golem broj doma{ni kompanii, bidej}i Strategijata ne dava konk-retni alatki za poddr{ka na izvozot vo konkretni sektori”, izjavi Nuri.\or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata viz-ba Tikve{, konstatira{e deka na Makedonija prvo & e potreben konkurenten proiz-vod, potoa infrastrukutura da se prenese toj proizvod na stranskite pazari i, na kraj, institucija koja }e obezbeduva informacii za kompaniite i }e gi pribliì do pazarite kade {to imaat najmnogu {ansi.

“Vo Strategijata e propu{ten eden zna~aen izvozen proiz-vod, koj celime da bideme so visoka dodadena vrednost i konkurenten, a toa e vinoto, koe treba da ima poseben tretman. Na makedonskoto vino mu nedostigaat imix i prepoznatlivost i vo ovoj del e potrebna poddr{ka. Se nadevam deka ovaa Strategija }e se realizira, iako sme daleku od toa, a potrebna e i politi~ka i stru~na volja i davawe ovlastuvawa”, potencira{e Petru{ev.Spored Dejvid Braun, ekspert od BERIS programata na Svetskata banka, koj be{e angaìran od Ministerstvoto za ekonomija da ja izraboti Strategijata, ovoj dokument e

samo patokaz kako dràvata da go zgolemi izvozot.“Vo princip, celta na stra-tegijata e da se zgolemi makedonskiot izvoz za 30%. Treba da gi maksimizira trendovite i minimizira slabostite na doma{nata industrija. Se fokusira na nekolku granki i ima za cel da gi promovira agro-biznisot, IT-tehnologijata i tekstilnata industrija”, potencira{e Braun.Od Agencijata za stranski in-vesticii, pod ~ija nadle`nost sega e promocijata na izvo-zot, najavuvaat deka pravat analiza za da se vidi kakvi aktivnosti }e se naso~at za privlekuvawe investicii i promocija na izvozot.

“]e napravime analiza za da se vidi dali vo nekoi zemji kade {to ima pove-}e od eden promotor del od lu|eto treba da bidat naso~eni kon privlekuvawe stranski investicii, a del kon promocija na izvozot. Vo drugi zemji, pak, treba da se vidi na koj na~in nivnoto vreme i anga`man }e bidat posoodvetni”, izjavi direktorot na Agencijata, Viktor Mizo.

JAVNATA PONUDA NA KOMERCIJALNA - PO 13 ÂSOT ]E SE PRODAVA UDEL OD 7,45% OD IK BANKA

Kupuva weto akcii od novata emisija na Ko-mercijalna banka, koe

}e po~ne na 11 fevruari (za dva dena), }e se pravi po redovnoto trguvawe na Makedonskata berza, koe trae od 9 do 13 ~asot. Odnosno, proda`nite nalozi vo siste-mot na Berzata }e moàt da se vnesuvaat od 13:15 ~asot do 13:20 ~asot, a kupovnite nalozi od 13:20 ~asot do 14:20 ~asot.Od Berzata objasnuvaat deka vaka utvrdeniot vremen-

ski raspored e za da se odvoi redovnoto trguvawe od novata emisija akcii na Komercijalna banka, koe za prv pat preku javna ponuda se sproveduva preku Ber-zata. Dosega javnite ponudi na akcii se pravea preku brokerskite dru{tva, kade {to na ime na klientite se zapi{uvaa novite akcii. Ova sleduva po promenite na Za-konot za hartii od vrednost, napraveni vo april minatata godina, spored koi javnite ponudi namesto vo prostori-

ite na ovlasten u~esnik na pazarot na kapital, odnosno na izdava~ot, }e se pravat vo prostoriite na ovlastena berza na pazarot na hartii od vrednost.

Agencijata za upra-vuvawe so odze-men imot od 28

fevruari }e prodava konfiskuvan paket-akcii so pravo na glas vo IK banka, informira{e ovaa dràvna institucija. ]e se prodavaat 3.120 akcii, {to iznesuva 7,45% od akcionerskiot kapital na bankata.Paketot-akcii }e se prodava po pat na javna aukcija na Makedonskata berza.

Po~etnata cena na edna akcija }e bide 50.000 denari. Vo Agencijata najavuvaat deka akciite vo 28 fevru-ari }e se prodavaat po principot s$ ili ni{to. Ako ovaa aukcija ne uspee vo narednite dva dena, na 1 i 2 mart }e se nudi vo trgovski sesii. Agencijata upravuva i prodava imot {to e odze-men po pat na krivi~ni i prekr{o~ni postapki.Na aukcijata }e moàt da

u~estvuvaat samo investi-tori {to prethodno }e im-aat obezbedeno odobrenie od guvernerot na Narod-nata banka na Makedonija, Petar Go{ev.Mnozinski sopstvenici na IK banka se holandskata Demir-halk banka, koja poseduva 66,56% od ak-cionerskiot kapital i Ev-ropskata banka za obnova i razvoj, so udel od 25%. IK banka ima vkupno 41.870 akcii so pravo na glas.

Strategijata za promocija na izvozot v~era ja prezentira{e �ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

Fokus12 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

KLU^NIOT ENERGETSKI PROEKT STANUVA SÈ POSKAP

Kolku pari & trebaat na Makedonija za da izgradi gasifikaciona mreà niz zemjava? Su-mata potrebna za ovoj krucijalen proekt za

ekonomijata postojano raste i ve}e dostigna 400 milioni evra. Spored nekoi procenki, do pred nekolku godini bea potrebni “samo” 270 milioni evra. Toa samo potvr-duva deka za gasifikacijata na Makedonija se zboruva naprazno, bez nikakva ideja i plan kako da se realizira.Zatoa i ni{to ne se pravi na teren, pa zemjava e edinstvena na Balkanot koja na kompaniite i na gra|anite ne im obezbeduva gas kako alternativa na ska-pata struja. Gas vo Makedonija koristat triesetina kompanii, a

za site drugi e nedostapen, b i d e j } i dràvata ne znae kako vo 21 vek da izgradi

CENATA NA GASIFIKACIJATA POOD 200 NA 400 MILIONI EVRA?!

ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA VLEGUVAAT NA BALKANOT

SRBIJA ZABRZANO SE GASIFICIRA

gasovod so pogolem kapacitet od postojniot i da pu{ti distribu-tivna mreà niz zemjata.Energeti~arite se decidni deka vladinite procenki za cenata na gasifikacijata od okolu 270 milioni evra se neizdràni. Nivnite analizi pokaùvaat deka za site doma}instva i firmi da koristat priroden gas potrebni se najmalku 400 milioni evra. Spored presmetkite na Mirko Sto-janovski, ekspert za proektirawe i inènering za skladirawe na goriva i gas, samo za izgradba na magistralnite gasovodi vo zemjava }e se potro{at okolu 260 milioni evra. Dopolnitelni 130 milioni evra }e ~inat distribu-tivnite mreì i u{te najmalku 80 milioni evra priklu~uvaweto na potro{uva~ite vo mreàta. Duri otkako seto toa }e se realizira, gasot navistina }e moè da “prote~e” vo Makedonija.“Ne e dovolno da se ima ma-gistralen gasovod za da se ko-

risti prirodniot gas. Potrebni se distributivni gradski mreì i adaptacii kaj potro{uva~ite. Toa zna~i deka izgradbata na magis-tralnite gasovodi vo Makedonija nema po avtomatizam da gi re{i energetskite problemi. I sega vo Makedonija se koristat samo 10% od kapacitetot na magistralniot gasovod”, veli Stojanovski.Od Ministerstvoto za finansii ne odgovorija na pra{awata na “Kapital” kolku to~no }e ~ini gasifikacijata na Makedonija i do kade e realizacijata na ce-liot proekt.

Gasifikacijata, na koja se �~eka cela tranzicija, go probiva i rokot {to si go dade ovaa Vlada - 2012 godina - do koga ovoj evtin energens treba da stigne do sekoja fabrika i doma}instvo.

Spored dinamikata na aktivnostite na nadle`nite organi za ovoj kru-

“Vrednosta na celiot proekt na izgradbata na magistralniot gasovod Ni{-Leskovac-Vrawe, vo dolìna od 120 kilometri i gradski mreì dol` gasovodot, }eiznesuva pove}e od 40 milioni evra”, informiraat od Jugoros-gas. Vo ovaa kompanija o~ekuvaat gasovodot da stigne do Leskovac vo vtorata polovina od ovaa godina. Jugorosgas }e vloì 4,5 milioni evra vo gasnata gradska mreà na Leskovac, a vo izgradba na gasnite distributivni mreì u{te tri milioni evra. Otkako mreàta }e bide stavena vo funcija, na nea }e moàt da se priklu~at 20.000 korisnici od toj grad. Se o~ekuva godi{nata potro{uva~ka na gas vo Leskovac da iznesuva

100 milioni kubni metri gas. Na gasnata mreà }e se priklu~uvaat i pogolemi potro{uva~i, kako {to se toplani i kompanii. Cenata za priklu~ok za doma}instvata }e iznesuva 745 evra ako se pla}a vo gotovo ili 832 evra ako pla}aweto se vr{i na pove}e rati.“Sistemot od energetski objekti i pogoni {to }e bidat izgradeni dol` ovoj gasovod }e bide inte-griran vo celokupnata struktura na snabduvawe so gas na Srbija, kako {to e ve}e napraveno so postoe~kite sistemi {to Jugorosgas gi izgradi vo Ni{, Aleksinac, Aleksandrovac, Raàw i Lu~ane”, velat od kompanijata.Srpskiot premier, Mirko Cvet-kovi}, po povod po~nuvaweto na izgradbata na ovoj del od

gasovodot istakna deka Vladata e isklu~itelno zainteresirana za izgradba na {to pove}e in-frastrukturni proekti, zatoa {to tie ostanuvaat za idnite generacii. Osven toa, proektite otvoraat novi rabotni mesta. Premierot istakna deka so zavr{uvaweto na proektot }e se sozdade mo`nost za celosna gasifikacija na ju`na Srbija. Toj se nadeva deka po gasifikacijata toj del na Srbija }e stane poatrak-tiven za novi investicii.Na severot na Srbija, vo Vojvodi-na, javnoto pretprijatie Srbijagas gradi gasovod na visok pritisok so mo`nost za priklu~oci so dolìna od 23,5 kilometri. Vkupnata vrednost na ovoj proekt e ~etiri milioni evra. Pretstavnici na srpskite firmite Srbijagas, Gas

invest i op{tinata Ba~ mina-tiot mesec potpi{aa dogovor vo vrednost od 6,5 milioni evra za gasifikacija na op{tina Ba~.

GASIFIKACIJA NA CELA SRBIJA DO 2015 GODINA

Generalniot direktor na JP Srbi-jagas, Du{an Bajatovi}, izjavi deka Srbija do 2015 godina celosno }ebide gasificirana. Govorej}iza strate{kite proekti na Sr-bijagas, toj istakna deka }e napravi s$ za da dovede gas i do Ra{ka, Kopaonik, Poàrevac i u{te nekoi va`ni magistralni pravci. Bajatovi} spomena deka se razgleduva mo`nosta za kon-cesija na gasovodot Sava, {to gasovodniot sistem na Srbija }ego spojuva so glavniot grad na Republika Srpska, Bawa Luka. Toj

KATERINA [email protected] Sumata potrebna za ovoj krucijalen proekt za ekono-mijata postojano ras-

te i ve}e dostigna 400 milioni evra. A, spored nekoi procenki, do pred nekolku godini bea potrebni “samo” 270 milioni evra. Toa samo potvrdu-va deka za gasifikacijata na Makedonija se zboruva naprazno, bez nikak-va ideja i plan kako da se realizira

��

30 MILIONI EVRA SE ODLEVAAT PORADI ENERGETSKATA KRIZAAnalizite na energeti~arite pokaùvaat deka Make-donija godi{no gubi vo prosek po okolu 30 milioni evra zatoa {to doma}instvata ne moàt da koristat gas, pa strujata e dominanten energens. Ekspertite velat deka prirodniot gas e neophoden, bidej}i doma{nite resursi za proizvodstvo na struja se s$ pomali.

ELENA JOVANOVSKA

pen energetski proekt, 2016 godina se nametnuva kako godina koga najrano moè da bide celosno gasificirana zemjava. Od Makedonija gas, kompanija koja ja formira{e Vladata, koja zaedno so Gazprom treba da go gradi gasovodot niz Makedonija, velat deka do krajot na godinava treba da se znae kade to~no }e minuva gasovod-niot prsten. Makedonija gas i ruski Gazprom treba da konkretiziraat i kolkav del od gasovodot }e se gradi so 60 milioni dolari koi gi ~ekame od Rusija kako povrat na klirin{kiot dolg. Se ~ekaat i zaemite od EBRD i od EIB, finansieri na proektot. Ako se zeme predvid deka za izgradba na gasovod prose~no se potrebni najmalku ~etiri godini, najrano vo 2016 godina prirodniot gas moè da bide realnost za makedonskata ekonomija. Izgradbata na gasovodot mnogu za-visi od vra}aweto na klirin{kiot dolg od Rusija, koj }e se vra}a preku izgradba na del od mreàta. Od ruskata ambasada vo zemjava pot-vrduvaat deka dosega nikoga{ ne stanalo zbor deka ruskiot dolg }e se vrati pred 2016 godina.“U{te vo juni minatata godina, koga

se potpi{a dogovorot deka Rusija }e go poramni klirin{kiot dolg kon Makedonija, se vele{e deka ima {est godini za realizacija na proektot. Taka, 2016 godina e najoptimalna koga moè da se vrati dolgot preku izgradba na gasovod vo Makedonija”, veli za “Kapital” Aleksandar Lesin, ekonomski sovet-nik na ruskiot ambasador. Zasega,prioritetni za izgradba vo gasovodnata infrastruktura se ma-gistralnite pravci od kumanovsko Kle~ovce do Bitola, so krak do Strumica, i Skopje-Tetovo-Gostivar. Ekspertite imaat svoi soveti. “Ako smetame na parite od Klirin{kiot dolg, najverojatno vo prvata faza od proektot parite }e se iskoristat za da se povrze postoe~kiot gasovod od bugarskata granica do Skopje so edna to~ka, nekade me|u [tip i Strumica. Vla-data treba da odlu~i dali ponatamu }e se povrze so mreà vo Grcija ili Bugarija. Dosega, od bugarskata granica do Skopje e izgraden gaso-vod vo dolìna od 97 kilometri”, objasnuva Zlatko Kondratenko, direktor na Energosistem, kompanija koja u~estvuva{e vo izrabotkata na

KONSTANTIN DIMITROVPRETSEDATEL NA CENTAROT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve}e e krstosnicata na Bal-kanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zemjava edinstveno doa|a eden glaven cevkovod za gas do Sko-pje, so krak do Bunarxik.“

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA“Fizibiliti studijata e ve}e zavr{ena, a sega se raboti na izgotvuvawe na glavnite proekti. Potoa }e se odi na razvoj na prenosnata mreà, odnosno nejzina izgradba. Spored iskustvata na drugite zemji, podobro e centralnata vlast da ja dodeluva koncesijata za distribucija na gasot, bidej}i treba da najdeme i kompanii koi }e investiiraat.”

TE^NIOT PRIRODEN GAS - ALTERNATIVA ZA PRIRODNIOT?! Energetskite eksperti sugeriraat Makedonija da bara alternativa na prirodniot gas.“Makedonija treba da ja iskoristi izgradbata na terminalot na te~en priroden gas vo Albanija, koja treba da zavr{i do krajot na 2014 godina. So izgradbata na mal terminal za vte~nuvawe na gasot, najpogodno e kaj @elezarnica-Skopje, }e se prifa}aat vi{ocite od dnevnite i mese~nite disproporcii od koristeweto na prirodniot gas. Taa }e se koristi i kako distributiven centar na te~en priroden gas za site potro{uva~i tamu kade {to e ekonomski neisplatlivo da se gradi cevkovod”, objasnuva Stojanovski.Toj objasnuva deka terminalot za vte~nuvawe, bidej}i se priklu~uva na avtopatna i èlezni~ka

mreà. “Voveduvaweto na te~niot priroden gas kako en-ergens vo soobra}ajot }e bide ogromna zamena na te~nite goriva. Golem del od grade`nite ma{ini, avtobusite, {leperite, transporterite, }e go ko-ristat ovoj energens. Izgradbata na stanici za te~en priroden gas Makedonija }e ja vnese vo “siniot” koridor na EU”, objasnuva Mirko Stojanovski.Podatocite pokaùvaat deka za da ja izbegne energetskata zavisnost od ruskiot priroden gas, Evropa ja zasiluva nabavkata na te~en priroden gas. Dosega ima 16 terminali za skladirawe na ovoj energens, a se planira izgradba na u{te 30 vo slednite 20 godini.

Srbija zabrzano raboti na gasifikacija na celata svoja teritorija. Se raboti i na jugot i na severot od zemjata.

Ruskata kompanija Jugorosgas po~na da gradi gasovod vo dolìna od 52 kilometri vo ju`niot del, od Ni{ do Leskovac. Ova e prvata faza od gasifikacijata {to treba da trans-portira priroden gas do Vrawe. Na nego }e se priklu~uvaat naselbite i gradovite niz koi }e minuva. Vrednos-ta na izgradbata na prvata faza na gasovodot Ni{-Leskovac, vklu~uvaj}i ja i gradskata mreà vo Leskovac, iznesuva 16 milioni evra.

no.9TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI


ADMINISTRACIJATA NA BJUKENEN VO PRESRET NA BUNTOT�� Memoarite na 15-ot amerikanski pretseda-

tel, Xejms Bjukenen, gi opi{uvaat site negovi aktivnosti za vreme na negovata politi~ka kariera vo 18 vek, koi go smestija na lista-ta na 10 najlo{i pretsedateli na SAD

Iako golem del od istori~arite go smestija na lista-ta so naj-lo{i pretseda-teli na

SAD, sepak, Xejms Bjukenen vaì za eden od klu~nite faktori vo sozdavaweto na dràvata pred pove}e od dva veka. Memoarite "Ad-ministracijata na Bjukenen vo presret na buntot" se napi{ani za da gi odbranat postapkite na pretsedatelot za vreme na negoviot mandat od 1857 do 1861 godina. Ob-javuvaweto bilo odloèno za nekolku godini otkako mu zavr{il pretsedatelskiot mandat, so cel negovite zaklu~oci za vojnata me|u jugot i severot na SAD da ne vlijaat vrz liderstvoto na negoviot naslednik, Abraham Linkoln. Vo memoarite, koi bea ob-javeni duri vo 1866 godina, Bjukenen sebesi se opi{uva kako najgolem protivnik na vojnata i kako glaven pobornik za za{tita na narodot od opasnosta za otcepuvawe, odnosno, samoopre-deluvawe na razli~nite etni~ki grupi koi postoele vo SAD. Spored magazinot "Tajm", Bjukenen potenciral deka istorijata }e bide negoviot sudija. "Taka i be{e. No, ne taka kako {to toj se nadeva{e", pi{uva "Tajm". Spored magazinot, in-diferentnosta na porane{niot pretsedatel vo po~etocite na etni~kite nemiri, koi podocna eskaliraa vo gra|anska vojna, go smesti na vrvot na listata so najlo{i politi~ki lideri vo isto-rijata na SAD. Kako {to se veli vo biografijata na Bjukenen na oficijalnata stranica na Belata ku}a, nedostigot od solidarnost na porane{niot pretsedatel se dolèl na negoviot nedostig od qubov, pa, taka, toj e edinstveniot pretsedatel na SAD koj nikoga{ ne se oènil.Preku "Administracijata na Bjuke-nen vo presret na buntot" toj se obidel da ja opravda negovata pretsedatelska nemilosrdnost vo vreme koga politi~kata re-alnost bila izvrtena, ropstvoto is~eznuvalo, a Severot na SAD ne moèl da gi prifati ustavnite elementi koi go favorizirale Jugot so cel da ja namali i eliminira klasnata razlika. Memoarite davaat detalen opis na politi~kite odluki koi gi donel za negoviot mandat vo Pretstavni~kiot dom, kade {to bil izbran pet pati, kako i na site me|unarodni pridobivki koi gi ostvaril za SAD vo vremeto dodeka bil ambasador vo Rusija. Isto taka, memoarite se osvrnu-vaat na odlukite koi gi donel za vreme na negovoto desetgodi{no ~lenuvawe vo amerikanskiot Senat i negoviot ~etirigodi{en pretsedatelski mandat. Memoarite ja objasnuvaat i nego-vata politi~ka ideologija. Spored nego, su{tinata na dobroto samou-pravuvawe treba da se zasnova na vozdrùvawe. "Vozdrùvaweto ne treba da e predizvikano od arbitrarnata vlast, tuku od lu|eto preku nivnite pretstavnici vo zakonodavniot dom. Vo po{irokata slika moème da zaklu~ime deka iako interesite

RASNA

najavi i povrzuvawe so Bugarija, {to bi se finansiralo od evrop-skite fondovi. Eden od strate{kite planovi na kompanijata e izgradba na novo skladi{te za gas, Itebej. No, za negova realizacija najprvo treba da se razre{at imotno-pravni odnosi so Naftenata in-dustrija Srbija (NIS). Izgradbata na ova skladi{te podrazbira i izgradba na gasovod kon Batajnica. So negovata izgradba, zaedno so skladi{teto vo Banatski Dvor, Srbija }e ima mo`nost da ~uva rezervi od dve milijardi kubni metri gas.

�� Vrednosta na izgradbata na prvata faza na gasovodot Ni{-Leskovac, vklu~uvaj}i ja i gradskata mreà vo Leskovac, iznesuva 16 milioni evra. Na ovaa mreà treba da se priklu~at 20.000 korisnici. Cenata za priklu~ok za doma}instvata }e iznesuva 745 evra vo gotovo ili 832 evra ako se pla}a na pove}e rati

k k na lu|eto navidum se identi~ni, sepak, postojat brojni lokalni i selektivni predrasudi, naj~esto konfliktni, koi moàt da gi razdvojat gra|anskite interesi", napi{a Bjukenen.Koga stanuva zbor za ameri-kanskata ekonomska politika vo toa vreme, eden od najgolemite problemi so koi se soo~il pet-naesettiot pretsedatel na SAD bile danocite koi trebalo da se naplatat pri trgovskata razmena na dràvata so ostanatiot del od svetot. Toj uspeal da vovede ekonomski protekcionisti~ki merki kako funkcionalen sistem za slobodna trgovija i za{titna carinska stapka za razli~ni grupi proizvodi.Vremeto koga Bjukenen pretsedaval so SAD e eden od najkrucijal-nite periodi za istorijata, koj gi odredi "golemite" i "slabite" dràvi denes - prezemaweto na Kuba, Meksikanskiot protektorat, nadmo}ta na me|unarodnata zae-dnica vrz Centralna Amerika, sozdavaweto na evropskite mo}ni ekonomii, klasnite razliki me|u Severna i Ju`na Amerika se samo del od momentite koi se slu~ija za vreme na nego-voto upravuvawe. "Pa, koj ~ovek ili cela vlada vo svetot bi uspeala celosno da se spravi so vakvi situacii", se zapra{aa od Listvers (Listverse), kompanijata koja gi vr{i analiz-ite i gi rangira pretsedatelite na SAD spored uspehot {to go postignale za vreme na nivniot mandat. Spored poslednite analizi koi gi napravi kompanijata vo 2009 godina, neuspehot da se spravi so teritorijalnoto otcepuvawe i narodnoto samoopredeluvawe go smesti Bjukenen me|u desette najlo{i pretsedateli vo SAD. Vo poslednata analiza na kompani-jata, sprovedena preku anketa na okolu 50 profesori od Britanija so specijalizacija vo ameri-kanska istorija, diplomatija i politika vo 2011 godina, Bjukenen se najde na poslednoto mesto od 40 porane{ni pretsedateli koi bea analizirani. Pred da stane pretsedatel na SAD, Bjukenen bil del od zakonodavniot dom na Pen-silvanija, a dolgo vreme rabotel i kako advokat vo toj region.

prodolùva

tehni~kata dokumentacija za gasovod-niot sistem vo Makedonija.

Gasifikacijata na Makedonija �e klu~na za pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj vo zemjava.

Akademik Tome Bo{evski e kateg-ori~en deka na izgradbata na gaso-vodnata infrastruktura treba da & se dade prioritet.“Sega e va`no da se obezbedi krak do Strumica. Gasifikacijata e gole-ma i neophodna rabota, pra{awe koe za Makedonija }e bide zna~ajno vo slednite 10-20 godini. Nie 10 godini ja odloùvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Evropa odamna go re{i pra{aweto za sig-urno snabduvawe so priroden gas, a nie, kako i voobi~aeno, docnime”, ocenuva akademikot Bo{evski. Konstantin Dimitrov, profesor vo penzija, se soglasuva deka na

energetikata treba da se gleda kako na zna~aen segment, osobeno poradi toa {to regionot zabr-zano investira. “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve}e e krstos-nica na Balkanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zem-java edinstveno doa|a eden glaven cevkovod do Skopje, so krak do Bunarxik”, veli Dimitrov.

SRBIJA ]E GRADI GASNI CENTRALI

Izvr{niot direktor za investicii na Srbijagas, Jovica Budi-mir, izjavi deka kompanijata planira da gradi niza gasni

centrali niz Srbija, so vkupen kapacitet od 950 megavati.“Gasnite centrali treba da se gradat vo Belgrad, Novi Sad, Subotica, Zrewanin, Sremska Mitrovica, Kraguevac i Ni{“, izjavi Budimir.Direktorot za investicii potseti deka e zavr{ena re~isi 95% od gasifikacijata na Vojvodina, dodeka pogolem del od Srbija ne e pokrien so gasovodna mreà. Toj najavi deka se planira gasifikacija na Kolubarskiot, Zlatiborskiot, Ra{kiot i Brani~evskiot region, so {to bi se gasificirale okolu 60 op{tini vo tie regioni.

400 milioni evra najmalku se

potrebni za da se gasificira Makedonija

TOME BO[EVSKIAKADEMIK "Nie 10 godini ja odloùvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Evropa odamna go re{i pra{aweto so sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie, kako i voobi~aeno, docnime. Zatoa, Makedonija sega ima BDP po ìtel na nivo od 1990 godina. Edinstveno nie, iako sme vo centarot na Jugoisto~na Evropa, ostanavme zaobikoleni od prirodniot gas."

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

BANKOR ILI INTOR – PRA[AWETO E SEGA?!

Za vreme na fin-ansiskite krizi, koi perodi~no se javuvaat na region-alno ili svetsko

ramni{te, mnogumina se prisetuvaat na predlogot na, za mnogumina najgolemiot ekonomist na site vremiwa, Kejns za voveduvawe svetska valuta. Ovoj predlog Kejns go dade pri osnovaweto na Bretonvudskite bliznaci vo dale~nata 1944 godina i novata valuta koja bi se vovela ja imenuva{e – BANKOR. Negoviot predlog ne be{e vo interes na toga{, a i sega, mo}nata SAD i be{e ot-frlen. Goleminata na ameri-kanskata ekonomija, od edna strana, i ruiniranosta na evropskata ekonomija po Vtorata svetska vojna, od druga strana, napravija amerikanskiot dolar da ja zazeme pozicijata na svetska rezervna valuta. Taa pozici-ja ja drì i denes. Pove}e od 60% od deviznite rezervi vo svetot se dràt vo dolari. I pla}awata vo me|unarodni ramki vo najgolem del se presmetuvaat i izvr{uvaat vo dolari. No, periodi~nite obidi na SAD preku depre-cijacija na dolarot da gi namali nadvore{niot dolg i buxetskiot deficit, koj vo golem del e finansiran odnadvor, gi pottiknuva barawata za voveduvawe nova me|unarodna valuta, koja ne bi bila vrzana

so niedna zemja. Seriozen obid se napravi vo 1969 godina so voveduvaweto na SDR (Specijalnite prava na vle~ewe) od MMF kako me|unarodno presmetkovno sredstvo. Glavnite limiti na SDR bea {to ne pret-stavuvaat valuta so site nejzini funkcii, tuku samo presmetkovno sredstvo i {to nivnata vrednost e vrzana za vrednosta od nekolku valuti. Vo vrednosta na SDR u~estvuvaat amerikanskiot dolar so 44%, evroto so 34%, jenot so 11% i britanskata funta so 11%. Na toj na~in, vrednosta na SDR zavisi od varijabilnosta na vrednosta na ovie valuti. Za da se nadminat tie limiti, grupa eksperti od MMF vo april minatata godina predloìja da se vovede vistinska globalna valuta, koja vo ~est na Ke-jns ja narekoa bankor. Za nejzino uspe{no funkcion-irawe i za odrùvawe na nejzinata kredibilnost tie predlagaat osnovawe na svetska centralna banka, koja bi imala visok stepen na politi~ka, funkcionalna i finansiska nezavisnost. Svetskata centralna banka bi imala klu~na uloga vo obezbeduvaweto likvidnost na svetsko nivo, posebno vo preveniraweto krizi kako poslednata. Od tie pri~ini, edna od najva`nite funkcii na taa banka bi bila kreditor vo krajna

instanca. Ekspertite od MMF predlagaat novata valuta da funkcionira paralelno so postojnite, a podocna vo vtorata faza taa celosno da gi zameni site valuti i da stane edinstvena svetska valuta.Od druga strana, idejniot tvorec za sozdavawe na Evropskata monetarna unija i za voveduvawe na evroto, Robert Aleksander Mandel, zadovolen od uspe{noto funkcionirawe na evro-to pred nekolku godini go iznenadi nau~niot svet so nova ideja - voveduvawe na edna valuta za cel svet – intor. Imeto, vsu{nost, e kratenka od angliskiot zbor international i od fran-cuskiot l’or (zlato). Koja e idejata na Mandel? Trite vode~ki valuti vo svetot, dolarot, evroto i jenot, da gi fiksiraat deviznite kursevi me|usebe. Japonskata centralna banka da napravi monetarna reforma i da go fiksira kursot vo soodnos 100 jeni za eden dolar. A odnosot dolar/evro bi bil eden dolar za edno evro. Site ostanati valuti vo svetot bi go fiksirale devizniot kurs kon edna od trite valuti, vo zavisnost od toa koja dominira vo pla}awata vo zemjata. Na prim-er, Makedonija i ostanatite zemji od Balkanot deviznite kursevi na svoite valuti bi gi vrzale i fiksirale za evroto. Zemjite od Ju`na

Amerika svoite valuti bi gi vrzale za dolarot, aziskite zemji za jenot... Mandel smeta deka fiksnite kursevi me|u valutite }e pridone-sat za zna~itelen rast na me|unarodnata trgovija, na protokot na kapitalot za pogolem rast na svetskiot op{testven proizvod. Isto taka, fiksnite kursevi bi go eliminirale kursniot rizik, {to bi pretstavuvalo u{te eden dopolnitelen faktor za zgolemuvawe na op{testveniot proizvod. [pekulantite koi zarabotu-vaat milijardi dolari na kursnite razliki, spored Mandel, definitivno bi ostanale bez rabota, a porastot na svetskiot bruto-nacionalen proizvod bi se udvoil. Odborot na gu-vernerite na MMF bi ja imal ulogata na svetskata centralna banka i bi imenu-val operativno telo, eden vid izvr{en komitet, koj bi go so~inuvale pretstavnici od centralnite banki na SAD, EU i Japonija. Nivnata zada~a bi bila da ne doz-volat nitu edna zemja da ne emituva pari bez pokritie. Toa bi bilo mnogu sli~no na zemjite koi imaat vovedeno valuten odbor, kade {to ima 100% pokritie na doma{nata valuta so stranska konvert-ibilna valuta. Stabilnosta na kursevite me|u trite vode~ki valuti bi sozdala okolu sebe sta-bilnost na ekonomiite na

po{irokite podra~ja i vo zemjite ~ii valuti bi bile vrzani za edna od ovie tri valuti. Taka, svetot, vsu{nost, bi se podelil na tri valutni zoni na ameri-kanski dolar, evro i japon-ski jen. Tie tri podra~ja u{te od samiot po~etok bi u~estvuvale so pove}e od 60% vo formiraweto na bruto-op{testveniot proiz-vod i so samoto toa bi pri-donele za miren i stabilen ekonomski razvoj. Zo{to Mandel ne predlaga namesto dolarot, evroto i jenot da se upotrebuva novata valuta intor? Zatoa {to e svesen deka Ameri-kancite nema da se otkaàt od upotrebata na dolarot, a Evropejcite i Japoncite od evroto i jenot. Preku intor se obezbeduva stabilnost, prvo me|u deviznite kursevi na trite vode~ki valuti, a potoa i na ostanatite valuti vo svetot. Moème da zaklu~ime deka Mandel smeta deka nestabilnosta na deviznite kursevi me|u valutite e glavniot faktor za ekonomskite problemi vo svetot, ograni~uvawata vo trgovijata i za pojavata na finansiskite krizi. Zatoa, toj predlaga fiksirawe na deviznite kursevi na site valuti kon edna od trite vode~ki vo svetot, koi prethodno bi gi fik-sirale deviznite kursevi i toa eden dolar za edno evro i 100 jeni za eden

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

dolar, odnosno evro. Da go ilustrirame toa so edna negova misla: “Jas veruvam deka nestabilnosta na deviznite kursevi e glavna opasnost za prosperitetot na svetot denes. Nesta-bilnosta na deviznite kursevi predizvikuva ne-stabilnost i na pazarite na kapital. Sekoga{ koga devizniot kurs e nesta-bilen i nerealen, toa gi poga|a realnata vrednost na danocite, na site fin-ansiski imoti, nivoto na cenite i, eventualno, pla-tite. Nestabilnite devizni kursevi zna~at nestabilni finansiski pazari, a sta-bilni devizni kursevi zna~at stabilni finansis-ki pazari. No, o~igledno svetot ne e podgotven za takvi golemi promeni, tuku za mali, od tipot na davawe pogolem broj gla-sovi na Kina pri noseweto odluki vo MMF. A i toa postojnite golemi “igra~i” vo MMF go napravija pove}e od sebi~ni pri~ini - da ja nateraat Kina pokoop-erativno da se odnesuva vo odreduvaweto na vred-nosta na juanot vo odnos na dolarot i evroto. I, na kraj, da se vratime na po~etnoto pra{awe - bankor ili intor? Na kratok rok, ni ednoto ni drugoto, a na dolg rok, vo pravo e Kejns – site sme mrtvi.

O~igledno svetot ne e podgotven za golemi promeni, tuku za mali, od tipot pogolem broj glasovi na Kina pri noseweto odluki vo MMF. A i toa golemite “igra~i” vo MMF go napravija pove}e od sebi~ni pri~ini - da ja nateraat Kina pokooperativno da se odnesuva vo odreduvaweto na vrednosta na juanot vo odnos na dolarot i evroto

��

GLAVATA VO PESOK

Po izleguvaweto na SDSM i na drugi opoziciski partii od Parla-mentot, Vladata

odbra {to }e pravi vo periodot {to doa|a. ]e ja pikne glavata vo pesok. Toa e taktikata “se pra-vam deka ba{ mi e gajle i prodolùvam da teram kako ni{to da ne se slu~ilo”. Ako se pravam deka ni{to ne gledam i ne prizna-vam, moèbi }e uspeam da gi “zanesam drugite”, pa i tie taka da gi gledaat rabotite. Proyiren i evtin obid za ignorirawe na re-alnosta i za glumewe non{alantnost vo situ-acija koga e o~igledno deka vlasta e seriozno zagrièna za posledicite od otsustvoto na opozici-jata vo Parlamentot. Vakviot pristap na Vladata, primenet na sekoe pole, ve}e stana o~igleden. Politi~ki, vlasta saka da go kreira vpe~atokot deka vo dràvava s$ e voobi~aeno i deka So-branieto }e prodolì da si nosi zakoni kako ni{to da ne se slu~ilo.

Sosema se realni {ansite da se povtori situacijata od pred nekoe vreme, koga vo sli~ni okolnosti se "{tancaa" i vo brza post-apka se donesoa eden kup zakoni, a potoa sleduva{e izvinuvawe kon strancite. Posledicite od vakviot odnos na vlasta direktno }e padnat na grbot na gra|anite, pa i vo finan-siska smisla. Ekonomski, vlasta saka da isprati poraka deka taa, bez ogled na nenormal-nite okolnosti vo zemjata, prodolùva so nekakvi reformski aktivnosti. Zatoa, se pravi obid da se promovira paket zakon-ski promeni, na primer, preslikuvaweto na dan-skiot model za davawe dozvoli za gradba, {to, spored vlasta, treba da pridonese za percepcijata za golema ekspanzija vo grade`ni{tvoto. Ova e del od strategijata na Vladata da se fokusira isklu~ivo na rabotite {to moàt da donesat medium-ski poeni. Primer za toa e rangi-raweto za Duing biznis na Svetska banka. Fokusir-aweto isklu~ivo na rabo-tite {to moàt tamu da donesat nekoj poen po~na

pred nekolku godini, koga toj proekt vo Svetska ban-ka go vode{e dene{niot minister za finansii na Bugarija. S$ drugo mora da ~eka, bez ogled kolku e prioritetno. Patem, podatocite pokaùvaat deka rabotite vo grade`ni{tvoto ne se takvi kakvi {to saka da ni gi prikaè vlasta. Vo 2010 godina, vo spored-ba so 2009 godina, brojot na dadeni odobrenija za gradewe e pomal za 7,2%. Dopolnitelno, vremeto }e pokaè dali firmite navistina }e investiraat i }e gradat sega ili }e po~ekaat SDSM da pobedi na izborite, pa da im ovozmoì da zemat inves-ticiski krediti za istata namena i za tie krediti kamatata, namesto firmite, da ja pla}a dràvata.Na ekonomski plan, Vladata saka da pokaè aktivnost i inicijativnost i vo pogled na nejzinata boèmna posvetenost na sorabotkata so biznis-sektorot. Toa e zaluden napor. Edna{ ve}e pi{uvav deka se raboti za filmska qubov koja funkcionira samo pred kamera. Otsus-tvoto na iskrena èlba

kaj Vladata za su{tinska sorabotka so biznis-zae-dnicata se vide koga ne be{e prifaten nitu eden od amandmanite na SDSM za buxetot za 2011 godina, amandmani koi direktno i konkretno go pretstavuvaa interesot na ekonomijata i na biznis-sektorot. Vsu{nost, site tie potezi pokaùvaat deka povtor-no se raboti za pre-poznatlivoto igrawe “na sitno” od vlasta. Nejzinata namera e tolku mnogu da se za{emeti javnosta so edna sekojd-nevna invazija od sitni aktivnosti {to gra|anite }e se izgubat vo moreto od detali i }e im se odvle~e vnimanieto od krupnata tema – parlamentarnata kriza poradi otsustvoto na opozicijata od Parla-mentot. Istovremeno, neprijat-niot period za vlasta prodolùva, prob-lemite ostanuvaat i se prodlabo~uvaat. Vladata povtorno se vrti kon doma{niot pazar i dupkata vo dràvniot buxet ja pokriva preku pozajmuvawe so emisija na dràvni hartii od vrednost. Toa e vo sprotivnost so

nejzinite najavi deka doma{niot dolg }e se namaluva za da ostanele pove}e pari za firmite. Pri~ina za neispolnu-vaweto na vetuvaweto na Vladata se komplikaciite so novata evroobvrznica. Dopolnitelno, povtorno izlegoa muabetite deka vlasta ne gi servisira navreme svoite obvrski kon firmite. Za ova dobivav indicii od direktni kontakti so sopstvenici na pove}e mali firmi, koi mi velea deka se vo celosen zastoj, deka imaat pobaruvawa od drugi firmi, no ne moàt da naplatat. Docneweto go potvrdi i Sojuzot na stopanski komori. Za nesre}a na Vladata, site nejzini napori za ignorirawe na postojnata nenormalna politi~ka situacija se ednostavno neprifatlivi. Vlasta e izvedena na ~is-tina i mora da se izjasni: {to }e pravi vo vrska so novonastanatata situacija? [to }e pravi so preduslo-vot i uslovite {to SDSM gi postavi za vra}awe vo Parlamentot? Nov moment vo celata situacija e interesot na

stranskiot faktor i be-gawe nema. Se se}avame na onaa neslavna epi-zoda koja zavr{i vo Zagreb, naivniot obid za “slu~ajno” razminuvawe na premierot so Filip Gordon, koj be{e is-praten od pretsedatelot na SAD, Obama. Premierot gi oceni uslovite na SDSM za vra}awe vo Parlamen-tot kako nelegitimni. Nasproti toa, mislam deka barawata na SDSM se razumni i veruvam deka taka im izgledaat i na stranskite faktori. Izvesno e deka tie }e baraat konkretni i nedvosmisleni odgovori, verojatno ve}e za deseti-na dena, pri posetata na premierot Gruevski na Va{ington. Jasno e deka strategi-jata na VMRO-DPMNE so pikawe na glavata vo pesok e pogre{na i osudena na neuspeh. Krizata predizvikana od VMRO-DPMNE }e donese politi~ka faktura {to Vladata }e mora da ja plati.

Barawata na SDSM se razumni i veruvam deka taka im izgledaat i na stranskite faktori. Izvesno e deka tie }e baraat konkretni i nedvosmisleni odgovori, vero-jatno ve}e za desetina dena, pri posetata na premierot Gruevski na Va{ington

��

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Miroslav Mi{kovi}, koj pred edna ne-dela prodade 50% od kapitalot od negoviot trgovski

sinxir Delta maksi na bel-giski Delez, najverojatno del od parite od proda`bata }eiskoristi za da investira vo Hrvatska, {pekuliraat hrvatskite mediumi. Najmo}-niot srpski biznismen od bel-

giskiot trgov-ski sinxir, ko j ima godi{en promet od21 mili-jardi ev-ra, }e do-bie 800

milioni evra od proda`bata na 50% na Delta. Za hrvatski-ot pazar ovaa vest e interes-na, bidej}i se veruva deka Mi{kovi} }e investira del od dobienite 800 milioni evra vo Hrvatska. Srpskiot oli-garh dosega pokaà interes za hrvatskata prehranbena kompanija Podravka i za zemjodelskiot kombinat Vupik. Be{e vo trka i za kupuvawe na zemji{te vo Zagreb, Osijek i Split. Upravata na Delta maksi ne demantira deka e zain-teresiran za akvizicii vo Hrvatska, no za toa ne saka mnogu da komentira. Konsultantot i porane{en direktor na hrvatskiot trgov-ski sinxir Konzum, Dra-gan Muwiza, ne veruva deka Mi{kovi} sega bi vlegol vo igra za izgradba na trgovski centri.“Smetam deka Mi{kovi} sega

}e bide zainteresiran za nekoja proizvodstve-

na kompanija ili, pak, za distri-

butiven sinxir. Ne go isklu-~uvam ni interesot za nedvi`-nosti, koi povtorno po~naa da se kupuvaat. Cenata na ned-vi`nostite }e porasne {tom Hrvatska vleze vo Evropskata unija", izjavi Muwiza.Se {pekulira deka e mo`no hrvatskiot biznismen Ivica Todori} i Mi{kovi} da gi soedinat silite i kapitalot vo nekoj zaedni~ki proekt od agrobiznisot ili, pak, da go napadnat slovene~kiot trgovski sinxir Merkator. Svoevremeno, Todori} i Mi{kovi} dolgo pregovaraa za soedinuvawe na Delta i Agrokor, no na krajot sekoj od niv trgna po svoj pat. Agrokor potoa vo Srbija investira{e polovina milijarda evra, a Mi{kovi} s$ u{te ~eka na svojata prva pogolema pretpriema~ka {ansa na hrvatskiot prostor.

NOVIOT PARTNER NA DELTA ]E JA PODOBRIPOLO@BATA NA DOSTAVUVAÎTE

Najavenata proda`ba na 50% od trgovskiot sinxir Delta maksi na belgiskata kom-panija Delez na gra|anite na Srbija nema da im do-nese ni{to novo. Marìte nema da bidat poniski,

a so toa nitu cenite na proizvodite nema da pa|aat, tvrdat ekonomistite. Sosema e o~igledno deka Mi{kovi} ja gubi mo}ta, bidej}i e pri-nuden da se odrekne od del od svojot kapital. Edinstveni koi bi moèle da profitiraat od celata situacija se dostavuva~ite na Maksi, koi bi moèle da dobijat podobri uslo-vi za sorabotka, odnosno pokratki rokovi za pla}awe. Tie so meseci ~ekaat Delta da im plati za izvr{enite nara~ki. Ekonomistite tvrdat deka zna~ajna uloga bi moèla da odigra i dràvata ako ne im dozvoli na stran-cite da pravat {to sakaat, kako {to im dozvoluva{e na doma{nite sopstvenici na krupen kapital.Dragovan Mili~evi}, sorabot-nik na portalot Ekonomija.org, izjavi deka proda`bata na 50% od Delta maksi na stranski partner nema da se odrazi na pazarot i deka cenite na proizvodite poradi toa nema da bidat niski.“Ne o~ekuvam vo dogledno vreme da se promeni ne{to na pazarot, ni vo delovnata politika na Delta maksi,

barem dodeka ne se prodade mnozinskiot del”, istakna Mili~evi}.Proda`bata na Delta maksi nema da se odrazi na namalu-vaweto na marìte, tvrdi Mili~evi}, no moèbi }e se odrazi na politikata koja ja ima ovoj trgovski sinxir kon dostavuva~ite.“Moèbi tuka ne{to }e se promeni, no odnosot {to go imaat golemite sinxiri so dostavuva~ite e poseben, bidej}i za dostavuva~ite nema polo{a kazna od vojna, na primer, so Delta. Ako ne ste vo Merkator ili vo Delta, isto kako da ve nema”, istakna Mili~evi}.Delta, odnosno nejziniot sop-stvenik, po proda`bata nema da ja izgubi mo}ta {to ja ima koga e vo pra{awe pla}aweto na dostavuva~ite, bidej}i ostanuva sopstvenik na 50% od sinxirot, a Mili~evi} napomena deka s$ }e zavisi od politikata koja }e se vodi vo idnina, odnosno koj }e go ima zlatniot glas.I Aleksandar Stevanovi} od Centarot za sloboden pazar tvrdi deka proda`bata na Delta maksi nema voop{to da ja promeni situacijata na pazarot.

“Nema ni{to da se promeni, bidej}i nieden monopolist ne ja korigira svojata politika. Situacijata so dostavuva~ite moèbi bi moèla da bide poinakva bidej}i malite i srednite proizvoditeli se na rabot na egzistencija, a sveìot kapital bi moèl da go vrati bespovratnoto kred-itirawe na dostavuva~ite”, istakna Stevanovi}.

MI[KOVI] ]E INVESTIRA NA HRVATSKIOT PAZAR!?

PO PRODA@BATA NA 50% OD DELTA MAKSI

Se veruva deka srpskiot oligarh Miroslav Mi{kovi} vo Hrvatska }e investira del od 800 milioni evra {to gi dobi od proda`bata na Delta maksi. Mi{kovi} dosega pokaà deka e zainteresiran za hrvatskata prehranbena kompanija Podravka i za zemjodelskiot kombinat Vupik

��

Hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, najavi novi merki na {tedewe na Vladata. Taa smeta deka so kratewe

na telefonski razgovori i namalena nara~ka na kancelariski materijal moè da se za{tedat celi 47 milioni evra."Najgolema za{teda se o~ekuva vo na-bavkite na mobilni telefoni, okolu 50%. Najavuvam deka na mobilnata telefonija }e za{tedime 5,12 milioni evra, plus ~etiri milioni evra na fiksnata telefo-nija“, izjavi Kosor.Vladata planira da {tedi i na po{tenskite uslugi, a pomalku }e se tro{i i za ~istewe na ministerstvata."Moèbi nekoj povtorno }e mi se smee, no dali navistina ni trebaat tolku flomasteri, molivi i spojuvalki? Ottamu

po~nuva s$!“, re~e Kosor.Taa odlu~i deka min-isterstvata ve}e nema da pijat voda so vkus na kajsija, boro-vnica, limon..."Im rekov ne, voda e voda. Ako nara~uvame voda, toga{ }ebide obi~na. Koj saka da pie voda so ovo{en vkus, sam neka si ja plati“, zaklu~uva Ko-sor.

JADRANKA KOSOR ]E [TEDI I NA KANCELARISKI MATERIJAL

[i{exam, najgolemiot turski proizvoditel na staklo, otvori nova fabrika vo bugarskata

oblast Targovi{te za proizvodstvo na prozorsko staklo za vode~kite avto-mobilski brendovi, kako BMV, Audi, Ford, Reno i Peò.Turskata kompanija, eden od na-jgolemite stranski direktni inves-titori vo Bugarija, ve}e ima ~etiri fabriki vo sosednite zemji.Vkupnata vrednost na investiciite na [i{exam vo zemjata dostigna 405 milioni dolari, izjavi pretsedatelot na bordot, Ahmet Kirman, na sredba so novinarite.

"Imame i ponatamo{ni planovi", izjavi toj, povikuvaj}i go bugarskiot premier, Bojko Borisov, koj isto taka prisustvuva{e na ceremonijata, da gi otstrani pre~kite za novi investicii.Borisov vo go-vorot {to go odrà na ot-voraweto na cer-emonijata veti deka }e gi zajakne investici-ite vo zemjata.

[I[EXAM INVESTIRA VO BUGARIJA

Srpskata agencija za stranski investicii (SIEPA), vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i

regionalen razvoj, objavi javen povik za dodeluvawe nepovratni finansiski sredstva za investirawe na zain-teresiranite kompanii.Za investirawe vo proizvodniot sektor, subvenciite za novootvoreno rabotno mesto se dviàt me|u 2.000 i 5.000 evra, odnosno od 4.000 do 10.000 za podra~ja od poseben interes, kako

{to se Zae~ar, Kraqevo, Ni{, Novi Pazar.Za investirawe vo avtomobilskata i vo elektronskata industrija i vo informati~kata tehnologija sledu-vaat od 5.000 do 10.000 evra za novo rabotno mesto, dodeka vo sektorot na uslugi, za edno rabotno mesto }e se davaat od 2.000 do 10.000 evra.Rokot za prijavuvawe za odobruvawe finansiski sredstva trae do ~etvrti mart.

SIEPA ]E DAVA SUBVENCII ZA NOVI RABOTNI MESTA


Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Korumpiranata biro-kratija, rasloenoto op{testvo i samo-volieto na vlasta pottiknaa masovni

nemiri vo Severna Afrika i na Bliskiot Istok. So istite problemi se soo~uvaat i mnozinstvoto Rusi, pa mnogu-mina analiti~ari denovive se pra{uvaat zo{to i tie ne go sledat primerot na Egip}anite i ne go iskaàt svojot revolt protiv vlasta so izleguvawe na masovni protesti.Rezultatite od neodamne{nata anketa na nezavisniot analiti~ki centar Levada pokaàa deka 85% od Rusite smetaat deka ne se vo sostojba da vlijaat vrz slu~uvawata vo zemjata i zatoa ne se obiduvaat da organiziraat javni protesti. “Slu~aite povrzani so mo}ta na vlasta sozdavaat stra{na slika i ramnodu{nost vo svesta na lu|eto. Drsko-sta na strukturite na mo}-ta, rastot na korupcijata i ostanatite problemi go os-labuvaat op{toprifatenoto pravilo na odnesuvawe, a naloèniot op{testven sistem se raspa|a kako gnila tkaenina”, veli Lev Gudkov, rakovoditel na Levada.Svoja uloga imaat i glavnite

ruski mediumi, koi se pod vlijanie na vlasta i sekojd-nevno insistiraat deka nema druga alternativa, pa za narodot se postavuva dile-mata “protiv {to da se protestira”. Vo Rusija, sepak, ima redovni protesti protiv vlasta, no so mal odyiv od nekolku desetici do nekolku sto-tici nezadovolni. Protestite se organizirani od opozi-ciskata koalicija Druga Rusija, koja ve}e godina i pol go praktikuva mitingot nare~en “Strategija 31”, koj se odrùva sekoj mesec so 31 den, kako povik do vlasta da go po~ituva ~len 31 od Ustavot, koj garan-tira sloboda na sobirawe. Posledniot miting minatata nedela be{e vo svetlo na masovnite protesti vo Egipet. Vo govorot pred nasobranata tolpa Boris Nemcov napravi sporedba me|u egipetskiot pretsedatel, Hosni Mubarak i ruskiot premier, Vladimir Putin. Mo`nostite za "revolucija" vo Rusija ne se otvoreni samo za opozicijata, tuku i za vlasta. Igor Jurgens, sovetnik za ekonomski raboti na pre-tsedatelot, Dmitrij Medvedev, predupredi deka Rusija moè da stane Tunis ili Egipet ako Putin povtorno se vrati kako pretsedatel po izborite slednata godina.

“Na site im e preku glava od gledaweto eden isti lik”, izjavi toj. Nekoi analiti~ari ova go protolkuvaa kako predizbo-ren poteg protiv premierot. Ruskiot pretsedatel saka da izgradi imix na silen i nezavisen pretsedatelski kan-didat po obvinuvawata deka e vo senka na premierot. Sepak, i pokraj sli~nostite so Egipet vo odnos na zadu{uvaweto na politi~kite slobodi, korupcijata, nepo-tizmot i rasloenosta na op{testvoto na ekstremno bogati i siroma{ni, Rusija ne e sli~na ni so zemjite od Bliskiot Istok. Demograf-skiot rast vo arapskiot svet dovede do pojava na mladi i buntovni masi, koi so pomo{ na socijalnite mreì se pokaàa ekstremno radika-

lni. Tie so~inuvaat 40% od naselenieto vo Egipet. “Vo Rusija, naselenieto sta-ree i opa|a”, smeta Vladimir Ri`kov, porane{en parla-mentarec, a sega{en disident. Na site dosega{ni sobiri na Druga Rusija glavniot del od lu|eto go so~inuvaat penzion-eri. Ima i u{te eden moment, ekonomskiot. Visokata cena na naftata na svetskite berzi gi amortizira posledicite od ekonomska kriza. So pomo{ na mediumite, vlasta vo Moskva pravi s$ za da im ukaè na gra|anite deka protestite ne vlijaat vrz odlu~uvaweto. No, s$ si ima svoj kraj. Spored Udaqcev, periodot na apatija nema da trae ve~no. Ako dràvata ne po~ne dijalog so op{testvoto, takvite ~uvstva }e vodat kon “socijalna eksplozija”.

Anketata na nezavisniot analiti~ki centar Levada pokaà deka 85% od Rusite smetaat deka ne se vo sostojba da vlijaat vrz slu~uvawata vo zemjata i zatoa ne se obiduvaat da organiziraat javni protesti

��

KORUPCIJATA I EKONOMSKATA KRIZA TRUPAAT NEZADOVOLSTVO

DALI NA RUSIJA ]E I SE SLUÎ EGIPET?!

� DVA, TRI ZBORA“Folksvagen se obiduva da go nadmine proizvod-stvoto i profitot na japonskata Tojota so toa {to }e se plasira na pazari so visok stepen na rast, kako {to se Kina, Brazil, Rusija, Indija, no i vo SAD, kade {to pazarot povtorno zaìvea.”

MARTIN VINTERKORNizvr{en direktor na Folksvagen

“Japonija e podgotvena da gi rekonstruira odnosite so Kina vo kulturna, ekonomska i politi~ka smisla. Preku timot na eksperti koj go formiravme }e se potrudime da gi podobrime odnosite so na{iot severen sosed.”

NATAO KANpremier na Japonija

�SVET 0-24 �

...BEZ NAPREDOKNi{to novo vo Egipet

Dodeka anti-Mubarak protestantite se odmoraat na pro{tadot Tahrir vo Kairo, nema znaci za progres vo nivnata

namera - pretsedatelot Hosni Mubarak da dade ostavka. Vo Egipet ve}e treta nedela ima protesti.

...NOV ZAFATProtesti i vo Banglade{

Na po~etokot od ovaa nedela po~naa novite protesti vo Banglade{. Policijata se sudri so protestantite vo Daka,

koi, pottiknati od opozicijata, protestiraa protiv vladeja~kata partija i kriminalot {to go pravi.

...OPASEN TERENPorojni do`dovi vo [ri Lanka

Porojnite do`dovi vo [ri Lanka predizvikaa poplavi vo celata zemja, a vo oblasta Anuradapura uni{tija i edna

brana. Od poplavite dosega zaginaa najmalku 11 lu|e, a na-jmnogu o{teteni se orizovite nasadi vo celata zemja.

“Mora da go reformirame me|unarodniot monetaren sistem za evroto da ne stane `rtva na slabata vrednost na amerikanskiot dolar i kineskiot juan. Neophodno e da se vospostavi ramnoteà na svetskiot valuten pazar.”

KRISTIN LAGARDminister za finansii na Francija

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� OUTDOOR AKTIVNOSTI - [TO E AKTUELNO I ZO[TO E KORISNO?

� PLANINAREWE, PARAGLAJDERSTVO, EKSTREMNI SPORTOVI, BAJKING...

� STRES MENAXMENT PREKU PRIMENA NA KINEZI TERAPIJA, JOGA, PILATES

� SOVETI ZA ZDRAV @IVOT – ULOGATA NA VITAMINITE VO SEKOJDNEVNATA ISHRANA

� PODGOTOVKI ZA PRETSTOJNATA PROLET

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ ]E IZLEZE NA 11 FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

BORIS KAMÊV specijalno za "Kapital"

od Sankt Peterburg

� Vo Rusija, sepak, ima redovni protesti protiv vlasta, no so mal odyiv od nekolku desetici do nekolku stotici nezadovolni.

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Vo Evropa, kade {tonekolku godini pos-toe{e ogromna re-cesija, na scena sta-puva nova sostojba na

regresija, se veli vo analiza-ta na Rojters. Sega reformite na platite, penziite, nevrabo-tenosta, socijalnite beneficii i kolektivnoto dogovorawe }e bidat na udar so cel preze-mawe preventivni merki za spravuvawe so finansiskata kriza. Spored Rojters, poradi borbata na vladite da go namalat dràvniot dolg, koj e posledica na ogromnite fin-ansii koi dràvite gi vloìja za da go spasat bankarskiot sektor, najo{teteni }e bidat rabotnicite. Evropskata unija (EU), koja ve}e podolgo vreme se obidu-va da implementira sistem na socijalni beneficii, op{testveno partnerstvo me|u sindikatite i rabotnicite i zakoni za rabotni odnosi vo korist na rabotnicite, be{e primorana da se soo~i so problemite na dràvite od evrozonata i da gi "potisne" evropskite vrednosti na koi se zasnova.

MORA DA SE KRATI"Na Evropa ne & ostana ni{to drugo osven da gi presmetuva zagubite od krizata. Prob-lemot leì vo psihi~kata filozofija na razbiraweto na prezentiranite statisti~ki podatoci, nasproti realnosta koja fakti~ki se slu~uva. Iako generalnoto mislewe e deka Evropejcite imaat visoki plati, a Germanija e lider vo ekonomskoto zakrep-nuvawe godinava, vistinskata realnost pokaùva deka na rabotnicite vo Germanija ne im se zgolemeni platite vo poslednite 10 godini. I pokraj toa, Germanija e najdo-briot primer kako dràvite

od EU efikasno da se spravat so krizata", veli Xon Monks, pretsedatel na Evropskata trgovska unija (ETUC).Spored nego, vo site dràvi sostojbata e identi~na - se namaluvaat platite vo dràvniot i privatniot sek-tor, biznis-zaednicata ja koristi finansiskata kriza za da dobie evtina rabotna sila, dràvite gi namaluvaat socijalnite beneficii na rabotnicite, a site sakaat da ja zgolemat starosnata granica za penzionirawe. Vo spravuvaweto so krizata, na Grcija & be{e nametnato namaluvawe na platite i pen-ziite. Irska gi namali pla-

tite na dràvnite slu`benici za 11%, vo soglasnost so pro-gramata na spasuva~kiot fond. [panija i Portugalija, iako odbija pomo{ od EU i MMF, sami gi primenija istite protekcionisti~ki merki.

GERMANIJA KAKO FORMULA ZA USPEH

Povikuvaj}i se na izjavite na porane{niot britanski premier Margaret Ta~er, germanskiot kancelar, An-gela Merkel, potencira{e deka ne postoi mo`nost za voveduvawe posebni modeli za spravuvawe so krizata, iako Germancite }e bidat po{tedeni od ekstremno strogite merki koi se o~ekuva

doprva da gi implementiraat dràvite."Ne moè istovremeno da im-ate edinstvena zaedni~ka va-luta i celosno razli~ni soci-jalni sistemi. Mora da najdete soodveten primer i da se vo-dite po nego. Germanija e na vistinskiot pat vo zakrepnuva-weto od finansiskata kriza", izjavi Merkel na Svetskiot ekonomski forum vo Davos. Politikata na {tedewe na Germanija, koja Merkel saka da ja nametne vrz dràvite od cela EU, dobi poddr{ka i od Xon Monks. Spored nego, germanskiot primer e dokaz za alternativnata opcija. Toj istakna deka ekonomskiot bum na Germanija i paralelnoto zakrepnuvawe na Holandija i Avstrija, ~ii ekonomski napredok e poistovetuvan

so germanskiot, se bazira na dolgoro~ni investicii vo visokokvalitetni proizvodst-veni industrii. "Ne postojat dràvi kade {to platite za javniot sektor se premnogu niski. Postojat dràvi koi se privilegi-rani poradi faktot {to rabotnicite gi prifatile soodvetnite uslovi, pa, taka, dràvata im vozvra}a so silni protekcionisti~ki zakoni za rabotni odnosi", veli Monks.Spored nego, ne postojat ekonomii so kratkoro~en, fleksibilen i brz razvoj, tuku dràvi ~ii ekonomii se zasnovaat na dolgotrajni investicii vo tehnologii i inovacii, kako {to e slu~ajot so Germanija.

BORO MIRÊSKI

OD RECESIJA VO REGRESIJA

Demonstraciite protiv reìmot na egipetskiot pretsedatel Mubarak gi nateraa stranskite kompanii da gi zatvorat pretstavni{tvata i da gi povle~at rabotnicite. Zatvoreni se fabrikite na Koka-Kola, Xeneral motors, Folksvagen, Nestle, Briti{ petroleum, [el...

��

]E STRADAAT PLATITE I PENZIITE VO EVROZONATA


ANGELA MERKELKANCELAR NA GERMANIJANe moè istovremeno da imate edin-stvena zaedni~ka valuta i celosno razli~ni socijalni sistemi. Mora da najdete soodveten primer i da se vodite po nego. Ger-manija e na vistinskiot pat vo zakrepnuvaweto od finansiskata kriza.

� Poradi borbata na vladite da go namalat dràvniot dolg, najo{teteni }e bidat rabotnicite.

Feqton18 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

PRIKAZNI OD WALL STREET

�� Cel na napadite vrz vtorata po golemina berza vo SAD bila aplikacijata Directors Desk, koja pretstavuva komunikaciska alatka nameneta za korporaciite i nivnite menaxeri. Spored lu|eto od Nasdaq, taa nema nikakva povrzanost so sistemot za trguvawe na berzata.

Omileniot vesnik na “yverkite” od korporativna Amerika, “Vol strit

ùrnal”, denovive izleze so navodi deka minatata godina mre`niot sistem koj go koristi Nasdaq

Stock Market bil postojano cel na napadi od strana na hakeri. Sepak, spored vesnikot, ovie napadi na hakerite ne uspeale da go probijat sistemot na berzata koj e zadolèn za elektronsko trguvawe. Zatoa, pak, toa ne bilo

slu~aj i so ostanatite de-lovi od sistemot na ovoj pazar. Napadite vrz Nas-daq, koja e vtorata po golemina berza vo SAD i prviot elektronski pazar na akcii vo svetot, ve}e go privlekoa vnimani-eto na tajnata slu`ba i na Federalnoto biro za

HAKERITE MU

3232

Oficijalno, Pe-jpal (PayPal) e podru`nica na onlajn-aukcioner-skata ku}a Ibej.

Neoficijalno, eden den servisot }e go zeme primatot vo biznisot na kompanijata. Tie glasini se pojavija u{te vo 2009 godina, koga na denot na investitorite, denot koga menaxmentot na Ibej ja prezentira{e fin-ansiskata pozicija, glavniot izvr{en direktor Xon Do-nahju soop{ti deka Pejpal moè da stane pogolem pred-vodnik na vlevaweto prihodi otkolku osnovniot pazar na kompanijata. Vo kontekst na predviduvawata na Donahju, sledniot mesec Risr~ in mou{n (RIM), proizvoditelot na Blekberi, objavi deka Pejpal }e bide edinstve-niot plateèn mehanizam za nivnite aplikacii. Momentalno, Pejpal operira na 190 pazari (no ne i kaj nas) i menaxira so pove}e od 232 milioni smetki, od koi pove}e od 87 milioni se ak-tivni. Servisot ozvozmoùva i transakcii so duri 24 svetski valuti, a lokalno operira vo 21 dràva. Vo 2008 godina za prvpat vk-upniot plateèn volumen na Pejpal go dostigna volu-menot na Ibej i iznesuva{e 60 milijardi dolari, {to pretstavuva 9% od global-nata elektronska trgovija i 15% od e-trgovijata vo SAD. Uspehot na servisot vo od-nos na rastot na brojot na korisnici i rastot na volu-menot, porane{niot direk-tor na Ibej, Meg Vajtman, go opi{a kako strategija od tri fazi. “Prvo, Pejpal se fokusira{e na pro{iruvawe na svoite servisi me|u korisnicite na Ibej vo SAD. Vtoro, nie po~navme ekspanzija na Pe-jpal niz na{ite interna-

PETAR [email protected]

NAJDOBRIOT NA IN DA PLATITE I DA VI PLATAT

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: PAYPAL

cionalni internet-stranici. I treto, nie po~navme da go gradime biznisot na Pejpal nadvor od ramkite na Ibej”, veli ovaa istoriska izjava na Vajtman za “Volstrit ùrnal”.

INOVACIJA PRED SVOETO VREME

Kompanijata {to podocna stana Pejpal ja osnovale Maks Lev~in, specijalist za onlajn-bezbednost i Peter Tiel, menaxer so hex-fon-dovi. Dvajcava se sretnale

vo Wujork 1998 godina, koga Lev~in pristapil kon Tiel da bara finansiska poddr{ka za kompanija koja }e raz-viva sistem za transfer na pari upotrebuvaj}i bezì~ni uredi, kako mobilni telefoni ili toga{nite uredi “piloti”

{to gi proizveduva{e kali-forniskata kompanija Palm. [tom ja slu{nal ovaa ideja i Tiel re{il da u~estvuva vo proektot, pa dvajcata gi spoile silite, nabavile 3 milioni dolari za poddr{ka od korporacijata Nokia, se

Ovaa internet-kompanija, koja na svoite klienti im ovozmoùva efikasni na~ini za finansiska razmena preku Internet, go napravi revolucionerniot ~ekor vo razvojot na elektronskata trgovija. So otvoraweto na Pejpal smetka potro{uva~ite i bi-znisite moàt da koristat kreditni karti~ki i da vr{at ban-karski transferi, i bezbedno i onlajn

preselile vo Silikonskata Dolina i ja otvorile fir-mata Fild link (Field Link), koja bila registrirana kako proizvoditel na specijal-iziran softver za mobilni uredi. Za nesre}a, toa {to se ~inelo dobra ideja teo-retski pokaàlo lo{ odyiv na kupuva~i vo praktika.Poradi toa, Tiel i Lev~in re{ile da se pregrupiraat. Kompanijata bila preimenu-vana vo Konfinity (Confinity) i vo oktomvri 1999 godina, so {est vraboteni i dva kompjuteri, go lansirale Pejpal (PayPal), za toga{no vreme najinovativen servis {to ovozmoùva elektronsko ispra}awe pari preku mo-bilnite uredi. No, i ovaa novina nai{la na re~isi ist odyiv kako i Fild link.

PRIKAÛVAWE KON IBEJ Prerodbata po~nala koga dvajcata partneri sfatile deka nikoj dotoga{ ne razvil poseben na~in za elektronsko pla}awe {to “procvetal” na Internet. Vo toa vreme i proda`bite na Ibej se pravea na ednostaven na~in: parite i ~ekovite za kupenite raboti bea ispra}ani po regularniot po{tenski servis na Amerika. Spored Lev~in i Tiel, toa {to mu nedostigalo na elektronskiot biznis bilo ednostaven, povolen plateèn sistem, specijalno adaptiran za Internet, sistem koj }e ovozmoì lu|eto da moàt da pra}aat pari po elektronska po{ta. Se razbira, vo toa vreme imalo i drugi koi razmis-luvale na toj problem. Taka, na primer, postoele dve kom-panii {to sakale da se ut-vrdat na poleto na elektron-skoto pla}awe (Fluz (Flooz.com) i Binz (Beenz.com)) otkako lansirale novi elek-tronski devizi koi, spored nivnata zamisla, trebalo da go zamenat dolarot kako plate`no sredstvo za In-ternet. No, i pokraj skapite promocii, pred ovie dve kom-panii se ispravil masiven yid od negoduvawe od dvete

� Dali vo 2011 godina Pejpal }e dojde vo Makedonija?Dali vo 2011 godina Pejpal }e dojde vo Makedonija?

Hakerite, navodno, ne napravile {teta vo � Nasdaq, vlegle samo da “razgledaat”

Feqton 19KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

istraùvawa (FBI), koi ve}e podolgo vreme vr{at istraga za da gi otkrijat napa|a~ite.“Sega zasega, tie koi uspeaja da go probijat sis-temot ne napravija {teta. Ednostavno samo vleguvaa za da razgledaat i potoa izleguvaa”, komentira{e za vesnikot anonimen izvor, koj direktno u~estvuva vo istragata.Glasinite koi svoevremeno se {irea vo vrska so ovoj upad na hakerite bea pot-vrdeni i od pretstavnicite na Nasdaq OMX Goup. Tie vo soop{tenieto isprateno do mediumite

potvrdija deka nekoi nivni sistemi bile cel na napa-di na hakeri i deka istite uspeale da ja zaobikolat za{titata i da napravat upad vo tie sistemi. Spored pretstavnicite na Nasdaq, cel na napadite bila aplikacijata Direc-tors Desk, koja pretstavuva komunikaciska alatka nameneta za korporaciite i nivnite menaxeri. Od Nasdaq istovremeno potvrdija deka ovaa ap-likacija nema nikakva povrzanost so sistemot za trguvawe na ber-zata i deka dvata sistemi funkcioniraat nezavisno

eden od drug, odnosno se avtonomni.“Preku na{iot voobi~aen monitoring sistem za bezbednost zabeleàvme nevoobi~aena aktivnost na serverot povrzana so po-java na somnitelni fajlovi. Ovie fajlovi vedna{ bea otstraneti, taka {to smetame deka nitu eden dokument na korporaciite ne be{e probien nitu, pak, odzemen”, istaknaa od Nas-daq vo svoeto soop{tenie.Licata zadolèni za is-tragata istaknuvaat deka s$ u{te nemaat otkrieno nikakvi tragi za toa od koja zemja ili koe e liceto

U FRLIJA OKO NA NASDAQ

strani, i od kupuva~ite i od prodava~ite. Trgovcite ne bile podgotveni da prifatat nova, nedokaàna valuta, a kupuva~ite se dvoumele dali da gi dadat svoite dolari za valuta koja prakti~no i ne postoi.Od druga strana, Pejpal zavi-sel od ve}e postoe~ki, univer-zalno prifateni institucii. Amerikanskiot dolar bil sredstvoto so koe Pejpal ja vr{el finansiskata razmena, a elektronskata po{ta, koja prakti~no ja koristel sekoj {to pazarel onlajn, zaedno so bankarskite mreì, bila

afirmirana kako sredstvo za transfer. Po kratko vreme sistemot na Pejpal bil lan-siran onlajn. Potencijalnite kupuva~i otvorile Pejpal smetki koi bile povrzani so kreditna karti~ka ili smetka vo banka. Kako al-ternativna mo`nost, parite moèle da bidat deponirani vo smetka, a potoa da bidat iskoristeni za kupuvawe. Ne dolgo vreme po lansir-aweto, otkako qubitelite na onlajn-aukciite go otkrile sistemot, sudbinata na Pejpal neraskinlivo se povrzala so Ibej.Vo mart 2000 godina kom-panijata Konfiniti bila

prezemena od X.com Corpo-ration, firma od Silikon-skata Dolina involvirana vo onlajn-bankarski proekti, na ~ii ~elni posicii se nao|al Elon Musk. Pod vodstvoto na Musk, X.com go zela Pejpal kako korporativno ime i inicirala agresivni mar-keting-planovi, vklu~itelno i promotivnata ponuda od 10 dolari za site novi koris-nici na Pejpal smetkite. I taka, samo za osum meseci, Pejpal porasna od 12 iljadi na 2,7 milioni otvoreni smet-ki. Transakciskite procesi navistina mnogu pomognale vo zasiluvaweto na rastot na kompanijata. Pari moèle da se prefrlat do sekoj koj poseduval imejl-adresa, duri i do tie koi ne poseduvale smetka od Pejpal. Sepak, za da si gi dobijat parite, recipientite morale da ot-vorat li~na Pejpal smetka. Doverbata vo sistemot i na-malenite tro{oci napravile “bum” me|u kupuva~ite na Ibej. Tie ve}e ne morale da

koristat kreditni karti~ki za da kupuvaat onlajn, a i servi-sot ne gi ~inel ni{to. Duri bilo poevtino od po{tenska dos tava i tro{oci za po{tenski marki. Tro{ocite za prodava~ite vkupno ~inele 1,9% od proda`nata cena.Vo juni 2000 godina Pejpal pretstavi nov tip smetki nameneti za biznis-klientite. Sopstvenicite na ovie bi-znis-smetki treba{e da pla}aat taksa od 30 centi plus 2,9% od sekoja transakcija, {to e zna~ajno pomalku od toa {to na vremeto go pla}aa malite prodavnici za da ostvarat proda`ba so kred-itni karti~ki. Isto taka, ovie smetki dadoa neograni~ena mo`nost za pla}awa so kreditni karti~ki. Spored statistikite, do krajot na 2001 godina pove}e od edna pettina od smetkite na Pejpal bile biznis-smetki.No, za volja na vistinata, motorot koj obezbedi prevoz na Pejpal do uspehot be{e Ibej. Vo juli 2000 godina re~isi 2 milioni listi na

proizvodi {to se nudea na Ibej prifa}aa pla}awa po Pejpal. Do oktomvri Pejpal bil upotreben za pla}awe na 25% od site transakcii na Ibej, {to zna~i deka sekoja ~etvrta transakcija bila ostvarena preku Pejpal. Ova ja zajakna kompanijata koja porasna do 500 vraboteni, koi sekojdnevno izvr{uvale transakcii na pari vredni okolu 6 milioni dolari. Po vakviot rast, kompanijata nedvosmisleno odlu~i da ja zajakne svojata pozicija, pa esenta 2001 godina be{e pretstavena i prvata ga-rancija za potro{uva~ite - korisnicite koi nema da primat nikakov nadomest od verificirani prodava~i na Pejpal celosno }e bidat is-plateni od kompanijata.Silniot rast prodolì i vo 2001 godina. Onlajn-aukciite nosea najgolem del od pri-hodite vo kompanijata, duri pove}e od 60%. Kako i da e, Pejpal isto taka vospostavi golemo prisustvo i me|u korisnicite na uslugi od internet-stranicite so eks-plicitni sodrìni, kako i stranicite za onlajn-kockawe. Do letoto brojot na smetki vo Pejpal porasna na 9 milioni. So okolu 500 iljadi smetki nadvor od SAD, kompanijata gi prave{e i prvite ~ekori za zacvrstuvawe na inter-nacionalniot pazar, za kade {to toga{nite procenki bea mnogu pozitivni i nade`ni. Golemoto vetuvawe be{e ot-slikano i vo zgolemuvaweto na spisocite so investitori, koi taa prolet stavija vkupno 90 milioni dolari vo kom-panijata, pari nameneti za

�� Nesomneno, u{te so sama-ta pojava na Pejpal, Ibej frli oko na kompanijata. Taka dojde i toj den vo oktomvri 2002 godina koga za 1,5 mili-jardi dolari Pejpal vleze pod kapata na svojot najgolem vrabotuva~, kade {to ve}e drè{e pove}e od 60% od vkupniot broj finansiski razmeni

PATRIK DUPUIPatrik Dupui e finan-

siskiot menaxer na Pejpal i e odgovoren za vodewe na kompanijata vo nejzinoto finansisko planirawe i menax-ment na globalno nivo. So doa|aweto vo Pejpal toj donel i 25-godi{no iskustvo vo korporativnoto finansisko rabotewe.Pred Pejpal, toj bil globalen finansiski direktor za nekoja interna-cionalna kompanija, koja slu~ajno ima isto ime so edna makedonska televizija, Sitel. Pred rabotata vo Sitel, toj bil zamenik-pretsedatel na Heltkear (BJC Healthcare), edna od najgolemite neprofitni organizacii vo SAD. Isto taka, Patrik potro{il 20 godini vo razli~ni vode~ki pozicii, vklu~itelno i kako generalen menaxer na Kapital interne{nal servises (Capital International Services). Diplomiral menaxment vo Lion, Francija.

odgovorno za probivawe na sistemot. Toa {to najmnogu zagriùva e {to ovie lica s$ u{te ne se sigurni ni vo toa dali sistemot e sega bezbeden, odnosno dali se zatvoreni site mo`nosti za nelegiti-men vlez vo nego.“Napadite preku Internet vrz kompaniite, no i vrz samite vladi na dràvi se slu~uvaat postojano. Na{ata mreà i ponatamu ostanuva cvrsta i nep-robojna za ovie napadi. Vo ovoj slu~aj sorabotu-vame zaedno so dràvnite institucii koi ve}e ni

dadoa zna~ajni tehni~ki soveti za dopolnitelna za{tita koi planirame da gi koristime”, istaknuvaat od Nasdaq.Finansiskite kompanii, no i nivnite mreì se sekoga{ privle~ni za napadite na hakerite, poradi {to tie posto-jano angaìraat vrvni stru~waci i inèneri koi }e se griàt za bezbednosta na istite. Nekoi haker~iwa uspe-vaat vo svoite nameri da vlezat vo niv ili da zabavat nekoi procesi vo ovie sistemi, no sepak, pogolemite probivawa na

sistemite se te{ko izvod-livi, a i mnogu retki. Sekako, i dokolku se slu~at, mnogu e te{ko javnosta da dojde do informacii povrzani so niv. Hakerite vo tekot na 1999 godina javno napravija upad vo sistemite na Nasdaq kako del od napadite na cela grupa “sajber”-kriminalci, koi po slu~aen izbor se obiduvaa da najdat nekoja slaba to~ka na toga{nite sistemski serveri na Ma-jkrosoft. No, i toga{ kako i sega glavnite sistemi na Nasdaq ne bea probieni.

stranska ekspanzija.PREZEMAWE

Nesomneno, u{te so samata pojava Ibej “frli oko” na Pejpal. So netrpenie kom-panijata na Omidijar go ~eka{e denot na inicijal-nata javna ponuda na finan-siskiot servis i denot koga servisot }e stane nejzina desna raka. Toj den dojde vo oktomvri 2002 godina. Za 1,5 milijardi dolari Pejpal vleze pod kapata na svojot najgolem vrabotuva~, kade {to ve}e drè{e pove}e od 60% od vkupniot broj finansiski razmeni. Po ovoj nastan sleduvaa niza zatvorawa na nekolku plate`ni servisi vo SAD. Pej dajrekt (PayDirect) na Jahu be{e zatvoren vo 2004 godina, a slednata godina i Vestern junion objavi deka }e go zatvori svojot Bidpej (BidPay) na~in na pla}awe. Sepak, ovoj servis be{e prodaden vo 2006 godina, a negovata slava napolno zgasna narednata godina. Biznisot na Pejpal veti svetla idnina.No, Pejpal ne prestana da se usovr{uva. Na po~etokot na 2008 godina kompanijata se soglasi da go akvizira izraelskiot start Frod sa-jensis (Fraud Sciences), kom-panija so ekspertiza vo onlajn-rizi~nite alatki. Podocna istata godina ja kupi i Bil mi lejter (Bill Me Later), onlajn plate`na kompanija koja ovozmoì Pejpal da ponudi i tran-sakciski krediti za svoite klienti. Pod kapata na Ibej od godina vo godina Pejpal raste za okolu 20%. Dokolku re{ite da ja pose-tite ovaa kompanija, treba da znaete deka iako nejzi-noto korporativno sedi{te e locirano vo San Hoze, operativniot centar e vo blizina na Omaha, Nebras-ka, kade {to kompanijata vrabotuva pove}e od 2.000 lu|e. Se razbira, poblisku se evropskite kancelarii, vo Luksemburg. Internacional-nite operacii na Pejpal se diktiraat od Singapur.

Vo poslednata serija od ovoj feqton na na{iot vesnik “Kapital” }e doz-naete za gigantot Gugl, koj najzasluèno, so priho-di od re~isi 30 milijardi dolari ostvareni minatava godina, ja nosi titulata najgolema internet-kompanija

Po~ituvani ~itateli, so peto~noto vikend-izdanie nedelava po~nuvame so nov feqton, “Najpoznatite svetski milijaderi koi po~naa od nula”. ]e gi doznaete nev-erojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kari-era ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari.

� SSkot Tompson,kot Tompson, pretsedatel pretsedatel na Pejpal na Pejpal

� Maks Levcin Maks Levcin idejniot tvorec idejniot tvorec na Pejpalna Pejpal

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA� INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE

STAPIJA NA SILA

� KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE?

� [TO ZNAÂT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE?

� ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I OÊKUVAWA ZA 2011 GODINA

� RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT!

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

K O M E R C I J A L E N O G L A SK O M E R C I J A L E N O G L A S

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

INTERVJU

� STRANA 26

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 09. FEVRUARI. 2011

P

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

� STRANA 24

� STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.25

� STRANA 24 � STRANA 24

Predizvik na sovremeniot menaxment za ~ove~ki resursi e da se postavat vistinski lu|e na vistinsko mesto za {to pouspe{no realizirawe na postavenite celi. Upravu-vaweto so ~ove~ki resursi e mnogu seriozna i odgovorna rabota, {to vklu~uva kvalifiku-vani znaewa za motivirawe na vrabotenite, pottiknuvawe na samoinicijativnosta, stimu-lirawe, komunikacija, motivaciski iskrena organizaciska kultura i rabotna sredina... Tokmu tie – vrabotenite se najva`niot del od [parkase banka i za nejziniot direktor na deloven centar za pravni raboti i ~ove~ki resursi, Vesna Stoilkovska. Spored nea, “najdobrata taktika za upravuvawe so ~ove~kiot kapital bez isklu~ok e moti-vacijata”. “Ubedena sum deka koga pravilno gi praktikuvame ovie taktiki, postignuvame sorabotka, pozitivna komunikacija i posvetenost vo atmosfera na gri`livost i konstruktiven konflikt. Samo taka }e vidime deka celinata e pogolema od zbirot na delovite”, veli taa. Strategijata za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo [parkase banka-Makedonija e orientirana da opsluùva i gradi politiki, praktiki i nova filozofija na odnesuvawe, kompatibilna so standardite na grupacijata SMSK.Za ovaa banka vrabotenite se najgolemiot resurs. Po rebrendiraweto na bankata se dava akcent na kontinuiranoto u~ewe, znaewe i edukacija, kratkoro~noto i dolgoro~noto planirawe na vrabotenite, motivacijata, s$ so cel da se obezbedat posveteni i motivirani vraboteni.

Rebrendiraweto na [parkase banka se �slu~i na po~etokot od oktomvri minatata godina. Kako vlijae{e transformiraweto na bankata vrz vrabotenite. Na {to treba najmnogu da se vnimava vo vakvi situacii?

Transformaciite, generalno, nosat promeni vo bukvalno site sferi. Vo krupnite procesi i promeni najmnogu treba da se vnimava na ~ove~kite resursi. Mnogu lu|e sakaat rutina, se ~uvstvuvaat posigurni so o~ekuvaweto deka utre }e se izvr{uvaat istite zada~i na ist na~in na koj{to rabotele denes. Obi~no polesno e da se vozdignuva idejata za sigurna idnina vo poznato, vo nepromenlivo opkruùvawe. Znaej}i go ova, [parkase banka vo procesot na transformacija uspe{no upravuvava{e so transformiraweto na stravot i otporot vo prifa}awe na promenite.

DVAJT AJZENHAUERPORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

MOTIVACIJATA E UMETNOST DA

SE UBEDAT VRABOTEN-ITE DA GO PRAVAT TOA [TO VIE SAKATE DA GO PRAVAT, ZATOA [TO TIE SAMITE SAKAAT DA GO NAPRAVAT TOA.”

r fvo bukvi prom~ove~ki~uvstvu}e se ina koj{da se vo pozZnaej}ina tratransfprifa}

[parkase banka e posakuvan rabotodavec!

dava akcei edukaciplanirawcel da sevraboteni

Rebrend�slu~i n

na.anknogform

slu~godina banajm

Transf

VESNA STOILKOVSKA

MAJK XORX

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA?

SIGURNOST NA RABOTNO MESTO

AFRODITA KERMIÎEVA-PANOVSKA

10 OSNOVNI STRATEGII ZA POVRZUVAWE

NAJBARANI GODINAVA EKSPERTITE ZA MARKETING I PRODA@BA I PROGRAMERITE

� STRANA 22

GOOGLESIMBOL ZA INOVATIVNI ÔVE KI RESURSI

POZITIVCI I NEGATIVCI VO RABOTNATA SREDINA

DIREKTOR NA DELOVEN CENTAR ZA PRAVNI RABOTI I ÔVE^KI RESURSI VO [PARKASE BANKA

22 KARIERI SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

MOJA KARIERA

TEMA NA BROJ

Sakate pove}e pari otkolku {to pravite vo momentov? Ako sakate da ostanete na momentalnata rabota, da rabotite za momentalniot {ef, }e treba da pobarate zgolemuvawe.

Planiraweto i podgotovkata se klu~ni koga barate zgolemuvawe. Zatoa, sledete gi tak-tikite na pla}awe na va{iot {ef i platite na pazarot za va{ata profesija. Va{ata cel pri ovoj ~ekor e da gi znaete taktikite na pla}awe na va{iot {ef i platite na pazarot za va{ata profesija.

ZAPOZNAJTE SE SO TAKTIKATA NA PLA]AWE NA VA[IOT [EF

Ako standardnata praktika e da se ponudi zgolemuvawe na platata edna{ godi{no, po godi{en pregled, te{ko deka }e nastane zgolemuvawe vo brzo vreme. Ako firmata nudi po~esti zgolemuvawa, pogolemi se

{ansite za zgolemuvawe na platata.DOZNAJTE GI PLATITE NA PAZAR-OT ZA VA[ATA PROFESIJA

Dobivaweto informacii nikoga{ ne bilo polesno. Iako }e sakate da gi razgledate informaciite od Internet i presmetkite za platata, tie retko ja prikaùvaat sostojbata na lokalniot pazar, vklu~uvaj}i go brojot na otvoreni rabotni mesta vo va{ata oblast. Ako ve}e ste plateni nad voobi~aenata plata za va{ata oblast, pregovaraweto za pogolema plata }e bide te{ko.

KOMUNICIRAJTEPovrzete se so drugi vraboteni na sli~ni pozicii vo sli~ni oblasti za da ja odredite konkurentnosta vo platite. Profesionalnite asocijacii, isto taka, pravat ispituvawa za platite i ovozmoùvaat mo`nosti za povrzuvawe so lu|e od sli~ni profesii.

KAKO DA POBARATE ZGOLEMUVAWE NA PLATATA?!


Godinata koja {totuku po~na mnogu-mina ja definiraat kako godina na zazdravuvawe i godina na optimizam. Vo nade` deka krizata si go zede najcrniot danok, ek-spertite, pa i Vladata, o~ekuvaat povisoki stapki na ekonomski rast

i pogolem obem na ekonomski aktivnosti. Toa logi~no go nametnuva i pra{aweto koi profesii }e bidat najbarani godinava. “Kapital" vo obidot da dojde do odgovor na ova pra{awe razgovara{e so agenciite za vrabotuvawe koi nekolku godini se aktivni posrednici pri vrabotuvawe i ve}e dobri poznava~i na pazarot na trud. Re~isi ednoglasni vo ocenkata deka vo 2011 godina }e prodolì trendot od 2010 godina, na makedonskiot pazar na trud najbarani }e bidat profesionalci so “bekgraund” vo proda`ba, marketing i finansii, kako i stru~nite kadri od oblasta na informati~kite tehnologii i proizvodstvoto. “Spored toa kako po~na godinata, ve}e moè da se napravi malo predviduvawe deka firmite vo pobaruva~kata na novi kadri }e se fokusiraat pove}e na proda`nite pozicii, kako {to se menaxerite za proda`ba, proda`nite agenti i komerci-jalistite”, predviduva Darko Velkov od agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe

Vrabotuvawe.kom. Toj veli deka na listata najbarani kadri slobodno moàt da se dodadat i admin-istrativnite asistenti, smetkovoditelite i finansiskite menaxeri. Vo IT-industrijata, kako sektor koj kontinu-irano raste, se predviduva da se otvorat novi rabotni pozicii kako {to se sistem administratori, programeri, razvojni proektanti itn.Pogolemi promeni vo pobaruva~kata na stru~ni kadri vo zemjata nema da ima, potvrduva i Irina Tulevska-Jovanovska od

agencijata DEKRA. “Bez razlika na koe hierarhisko nivo se nao|aat, najbarani }e bidat profesiite pov-rzani so proda`ba, finansii, informaciski tehnologii i proizvodstvo”, smeta Jovanovska i naglasuva deka ovoj trend se dolì na kontinuiraniot tehni~ko-tehnolo{ki razvoj, kako i na globalnite napori za izlez od recesijata. IT-rabotni pozicii, proda`ni pozicii, smetkovodstvo i finansii, marketing-pozicii }e bidat najbarani vo 2011 godina, potvrduva i Smiqka [o{kovska, od Triple

S Recruitment, baziraj}i go misleweto na nivnoto iskustvo na barawata koi naj~esto gi dobivaat od klientite.

KAKOV TOP MENAXMENT SE BARA?

Koga stanuva zbor za barawe kadri za top menaxment pozicii, moè da se kaè deka situacijata vo ovoj pogled na pazarot na trud e poinakva i donekade posloèna. “Generalno ne moè da se predvidi koi profili od top menaxmentot }e bidat najbarani vo 2011 godina, bidej}i zavisi najmnogu od toa vo koja faza na razoj se nao|aat kompaniite, nivnata strategija, ispolnuvawe na postavenite celi, dali se vo faza ekspanzija ili usporuvawe na aktivnostite, a najmnogu od ekonomskoto opkruùvawe”, veli Goran Pazdrijan od Executive Search Consulting, kompanija za regrutirawe menaxeri ili popoznati kako headhunters. Ako se zeme predvid faktot deka top me-naxerite vo Makedonija ostanuvaat na svoite pozicii od dve do dve i pol go-dini, so mo`nost za povtoruvawe na ovoj

RABOTA PRETE@NO VO TRGOVIJA, UGOSTITELSTVO I FINANSIIPodatocite od agenciite za vrabotuvawe vo zemjite od regionot pokaùvaat deka najbarani profili vo Srbija i Hrvatska se prodava~i, kelneri, komercijalisti za proda`ba, programeri, administrativni asistenti, slu`benici, gotva~i, smetkovoditeli, stjuardesi i barmeni. Pogolemiot del od rabotnite mesta koi se nudat se vo sektorite trgovija, ugostitelstvo i finansii. Spored statistikata, visokoobrazovanite rabotnici najmalku ~ekaat za rabotno mesto, za razlika od rabotnicite vo industrijata.

Najbarani godinava ekspertite za marketing i proda`ba i programerite

Ako ste menaxer ili agent za proda`ba, komercijalist, smetkovoditel ili imate sposobnosti i iskustvo �vo finansiski menaxment, 2011 sigurno }e bide godinata koga }e se vrabotite ili }e dobiete podobra i poplatena rabota. Taka barem velat agenciite koi posreduvaat pri vrabotuvawe i imaat sekojdneven kontakt so kompaniite koi imaat potreba od novi kadri. "Kapital" istraùva{e koi profesii }e bidat najbari vo pretstojnata godina!

TOP PROFESII VO 2011 GODINA

23KARIERISREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

HR NASTANI

PROSE^NATA MESE^NA ISPLATENA BRUTO-PLATA PO VRABOTEN VO MAKEDONIJA ZA NOEMVRI 2010 GODINA IZNESUVA 30.349 DENARI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

30.349

PODGOTVETE JA VA[ATA PREZEN-TACIJA ZA SOSTANOKOT “POBA-RAJ ZGOLEMUVAWE NA PLATATA”!

[tom ste zavr{ile so istraùvaweto za platata spored spomenatite ~ekori, treba da imate dobri informaii za toa kolku e konkurentna va{ata plata vo va{ata profesija. Sledno, treba da gi razgledate va{ite rabotni pridonesi za da odredite kako }e go pretstavite baraweto za zgol-emuvawe na platata pred va{iot {ef.Dokolku moèbi ste utvrdile deka va{ata plata e konkurentna, zapra{ajte se zo{to zasluùvate zgolemuvawe na platata, bidej-}i }e vi trebaat dobri podatoci za da go poddrìte va{eto barawe za zgolemu-vawe na platata. Odredete dali temata na sostanokot koj go zakaàvte e da pobarate zgolemuvawe na platata. Vo slu~aj sega da ne moète da pobarate povisoka plata, moèbi popametno e da go pra{ate {efot {to treba da napravite za da se osposo-bite za najvisokoto mo`no zgolemuvawe na

platata i bonusite vo idnina.Uspe{noto pregovarawe za poka~uvawe na platata sekoga{ se zasnova vrz va{ite zaslugi i postignuvawa. Uspe{noto pre-govarawe za poka~uvawe nikoga{ ne se zanosva vrz toa zo{to vi trebaat pove}e pari. Iako va{iot {ef moè da se griì za vas, ne e negova odgovornost da vi dava dovolno pari za da go finansirate ìvotniot stil koj ste go odbrale. Baraweto poka~uvawe, koga ste isplanirale i ste podgotveni, nekoga{ moè da bide stra{no. Da barate poka~uvawe bez da se podgotvite i isplanirate e rizi~no. Ako ve}e ste ja potro{ile mo`nosta, va{iot {ef nema da saka pove}e da razgovara za zgolemuvawe na platata so vas osven ako ne se promeni ne{to na rabota.Baraweto za poka~uvawe na platata stanuva lesno ako isplanirate i se podgotvite. Isto taka, korisno e uspe{noto pregovarawe. Vi se zgolemuva samodoverbata so toa {to se re{avate da pobarate poka~uvawe.

Istovremeno ja zgolemuvate mo`nosta da go postignete maksimalniot potencijal za zarabotka vo va{ata oblast.Bidete direktni pri baraweto za poka~uvawe na platata. Kaète mu na nadle`niot deka barate zgolemuvawe na platata vo ovoj moment poradi postignuva-wata i pridonesite koi ste gi napravile i dopolnitelnite odgovornosti koi ste gi prezele. Na va{iot {ef kaète mu ja to~nata plata koja bi sakale da ja zemate. Bidete podgotveni da go pretstavite va{eto istraùvawe za da go poddrìte baraweto za poka~uvawe.Ako va{iot {ef vi kaè deka vo momentov ne moè da vi ja poka~i platata, pra{ajte {to treba da napravite za da stanete soodvetni {tom }e bide mo`no zgolemuvawe na platata. Zapomnete deka postoi razlika me|u rabtnik koj si ja vr{i rabotata, kako {to nadle`niot o~ekuva od nego, i rabotnik koj navistina raboti prekumerno. Poka~uvawata se temelat vrz vtoroto.

DEN NA SOCIJALNITE MEDIUMI VO MAKE-DONIJA

Prvata elitna biznis-konferencija za najnoviot svetski fenomen – socijalnite mediumi i nivnata mo} - }e se odrì

na 18 fevruari vo hotelot Aleksandar palas. Tamu prisutnite }e moàt da slu{nat eden od najdobrite predava~i na svetskite elitni marketing-konferencii i avtor na bestselerot The conversation manager, Stiven Van Belegem, koj }e prenese strate{ki marketing-odluki kako da se zadovolat potrebite za onlajn-marketing, kako da se targetiraat konsumenti vo noviot digitalen svet i novite brend-predizvici i trendovi koi doprva doa|aat. Marketing-strategiite na Van Belegem gi ko-ristat mnogu uspe{ni svetski kompanii kako {to se Nestle, Goodyear, 3M Belgium, Picanol, Siemens, Pfizer. Za pove}e informacii posetete ja oficijalnata internet-stranica www.socialmediaday.info, kade {to moète da se informirate za site detali za nastanot.

PREZENTACIJA NA TEMA INTELEKTUALNA SOPSTVENOST

Op{to prifateno e misleweto e deka intelektualnata sopstvenost e ~isto ap-strakten koncept koj nema svoja prakti~na

vrednost i realizacija. No, realnosta e sosema sprotivna i intelektualnata sopstvenost moè da se poseduva, da se prenesuva ili da se modificira. Zo{to intelektualnata sopstvenost e va`na za pretprijatijata? Kade se koristi ili moè da se iskoristi? Razbiraweto i za{titata na istata e osnova za sekoj koj ima nekakva ideja, bez ogled dali e toa pronajdok, brend ili pesna. Na prezentacijata za intelektualna sopst-vensot, koja }e se odrì na 15 fevruari vo Stopanskata komora na Makedonija, }e se dade odgovor na ovie i na mnogu drugi pra{awa, so koi bi se dobila pojasna slika za poimi koi se prisutni i poznati vo javnosta, koi se odnesuvaat na industriskata sopstvenost, no ne sekoga{ se upotrebuvaat vo pravilen kontekst ili na vistinski na~in.

23 MILIONI @ITELI OD EU SE BEZ RABOTA

Stapkata na nevrabotenost vo evrozonata vo dekemvri minatata godina iznsuva{e 10%, isto kako i eden mesec prethodno,

dodeka stapkata nivo na EU iznesuva 9,6%, pokaùvaat podatocite na Eurostat.Spored procenkite na evropskta agencija za statistika, vo Evropa vo dekemvri se eviden-tirani okolu 23 milioni nevraboteni, od koi okolu 16 milioni i odpa|aat na evrozonata. Germanija (4,3%), Luksemburg (4,9%) i Avstrija (5%) imaat najniska stapka na nevrabotenost, dodeka najvisoka imaat [panija (20,2%) i Letonija (18,3%).Vo odnos na dekemvri 2009 godina, nevrabo-tenosta e namalena vo osum zemji- ~lenki na EU, a porasnala vo 18 zemji, dodeka vo Velika Britanija ostanala nepromeneta.

GOOGLE REGRUTIRA PRETPRIEMAÎ!

So cel da go ostvari svojot plan i ovaa godina da vraboti novi 6.300 lu|e, informati~ko- tehnolo{kiot gigant, Google,

planira da vovede novi na~ini na regrutacija. Imeno, namesto programeri i informati~ari, kompanijata planira da regrutira lu|e so pretpriema~ki ve{tini.Kompanijata }e go promeni i brojot na in-tervjua, koi kandidatite treba da gi pominat za da stanat idni vraboteni vo firmata. Namesto 12-14 intervjua, kako {to toa be{e slu~aj porano, }e se ograni~i brojot na pet intervjua. Potencijalnite kandidati nema da bidat izloèni na intelektualni igri, koi go testiraat na~inot na razmisluvawe i razvo-jot na mozokot. Isto taka, IQ testovite koi ja merat inteligencijata na kandidatite,}e bidat izostaveni, bidej}i gi favoriziraat kandidatite koi se nakloneti kon takvi testovi.Interesno e toa {to od najvata deka }e vrabotuva novi kadri, do Google nedelno pristignuvaat 75.000 aplikacii za rabota.

GLOBALNO NAJBARANI SE INFORMATIÂRITE I NAFTA[ITEDokolku barate rabota vo 2011 godina, najdobro bi bilo da pojdete vo Indija, Kina, Tajvan ili Brazil, sovetuva amerikanskiot magazin "Forbs".Ovie ~etiri zemji imaat najgolema potreba za rabotna sila godinava, pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto na kompanijata Manpower.Vo tekot na prvoto trimese~je od 2011 godina, persptektivite vo pogled na vrabotuvaweto vo ovie zemji se pove}e od vetuva~ki, Indija najavuva za 42% pove}e vrabotuvawa od lani, a Kina 40%. Globalno, novite rabotni mesta }e bidat prvenstveno nameneti za kvalifikuvana rabotna sila vo sektorite kako geoinènering, naftena industrija i informati~ki sistemi. Spored istraùvaweto na Manpower, na listata top 10 mesta za vrabotuvawe se najdoa i Turcija, Singapur, Avstralija, Hong Kong, Peru i Kostarika.

mandat, Pazdrijan pretpostavuva deka ovaa godina najbarani vo makedonskite kompanii }e bidat top menaxerite za proda`ba, marketing i finansii.

“BLAG” RAST OD “MLAKI” REZULTATI

Poznava~ite na makedonskiot pazar na rabotna sila go delat misleweto deka iako godinata koja {totuku po~na e go-dina na pogolemi o~ekuvawa, na pazarot na rabotna sila nema da se slu~i “~udo” na pazarot na trud. Pogolemo otvorawe na novi rabotni mesta ne se o~ekuvaat poradi najavite od kompaniite deka godinava }e se kosolidiraai i }e se obidat da si gi vratat izgubenite pozicii poradi udarot na krizata. Otsustvoto na najavi za pogolemi investicii i {irewe na biznisot, kako i otsustvoto na seriozni najavi za vlez na stranski investitori ne dava pogolema nade` za otvorawe novi rabotni mesta i razmr-duvawe na zamreniot pazar na trud. “Smetam deka vo Makedonija }e ima blag porast na novi rabotni mesta, kako rezultat na “mlakite” rezultati od globalnite ekonomski trendovi, olabavu-vaweto vo bankarskiot sektor i poradi najavite za novi stranski investicii”, smeta Tulevska Jovanovska od Dekra. Promenite na pazarot na trud ne o~ekuva ni Smiqka [o{kovska od Triple S Recruit-ing koja smeta deka vo 2011 godina moè da se o~ekuva blag porast na otvorawe novi rabotni mesta.Vakvata pretpazilivost na kompaniite vo odnos na novi vrabotuvawa, Vekov od Vrabotuvawe.com ja objasnuva so traumite od recesijata, poka~uvaweto na cenite na hranata i na surovinite, enormnoto poka~uvawe na cenite na naftata i verojatno politi~kata sostojba doma i vo zemjite na na{ite sosedi.

Makedonija Region SADMenaxer za proda`ba Prodava~ Medicinska sestraKomercijalist Kelner FizioterapevtProdazen agent Komercijalist za prdazba FarmacevtAdministrativen asistent Programer Doktor/ HirurgSmetkovoditel Slu`benik IT administratorFinansiski menaxer Gotva~ Inèwer za kompjuterski softverSistemski administrator Smetkovoditel Biomedicinski i ekoloshki inèwerProgramer Stjuardesa Smetkovoditel, revizor, finansiski sovetnikRazvoen proektant Barmen VeterinarProsveten rabotnik Administrativen asistent Advokat, pravnik, praven asistent

NAJBARANI PROFESII VO 2011 GODINA

GORAN PAZDRIJANESC

“Ako se zeme predvid faktot deka top menaxerite vo Makedonija os-tanuvaat na svoite pozicii od dve do dve i pol godini, moè da se pretpostavi deka go-dinava najbarani }e bidat menaxerite od sektorite proda`ba, marketing i finansii.”

IRINA TULEVSKA- JOVANOVDEKRA

“Pobaruva~kata na pazarot na rabotna sila }e bide vo blag rast, kako rezultat na “mlakite” rezul-tati od globalnite ekonomski trendovi.”

TOP 10 SEKTORI SPORED OGLASENIOT KADAR VO PEÂTENITE MEDIUMI OD 27.01. DO 02.02 2011

Izvor: Vrabotuvawe.kom / � SETTE Media Monitoring


BIZNIS-ETIKA

MIKE GEORGE

Na rabotnoto mesto pominuvame pogolem del od vremeto vo tekot na denot. êstopati pove}e “se druìme" so kolegite na rabota otkolku so ~le-

novite od sopstvenoto semejstvo. Zatoa, kvalitetot na me|u~ove~kite odnosi vo ramkite na rabotnata sredina e osobeno vaèn. Poznat e faktot deka kvalitetnite odnosi vo kompanijata moàt da ja olesnat i najte{kata zada~a.

NEGATIVCI VO KOMPANIJATAKoi se, vsu{nost, “negativcite” vo kompanijata i kako da se za{titime od nivnite vlijanija?

1SEBIÊN. Li~nost koja ne e podgotvena da go deli svoeto znaewe so ostanatite. Denes, koga rabot-nite zada~i se me|usebno isprepleteni i koga

samo so timska rabota, me|usebna razmena na znaewa i ve{tini moème uspe{no da zavr{ime odredena zada~a, sosema e besmisleno da ~uvame odredeni znaewa samo za sebe.

2KRADEC NA IDEI. Toa e li~nost koja svoite idei qubomorno gi ~uva za sebe i bara na~in vrz osnova na niv da izvle~e najgolema mo`na li~na

korist, a istovremeno so zadovolstvo gi ispituva tu|ite idei, ~estopati malku gi modificira i gi plasira kako svoi, celosno premol~uvaj}i go va{iot pridones, sebesi pripi{uvaj}i si gi site zaslugi.

3QUBOMOREN SABOTER. Nekoi lu|e, kako vo ivotot, taka i na rabotnoto mesto, postojano sakaat da bidat vo centarot na vnimanieto, sakaat da bidat

najomileni, najkompetentni i ednostavno ne podnesu-vaat konkurencija. Saboter e li~nost koja namerno }e vi dava nepotpolni, pa duri i pogre{ni informacii, svesno naveduvaj}i ve na pogre{ni zaklu~oci, a so toa i na pogre{ni akcii.

4LA@EN PRIJATEL. Nekoi vraboteni se obiduvaat da vi se pribliàt od sosema pogre{ni pri~ini, za da doznaat {to e mo`no pove}e za vas, osobeno

za va{ite maani i slabosti, koi vo odreden moment }e moàt da gi iskoristat protiv vas. Zatoa, vnimatelno so “presimpati~nite” sorabotnici.

5^LEN NA KANCELARISKI “KLAN”. Ako vo kancelari-jata postojat “klanovi” (a toa ne e redok slu~aj), toa pretstavuva poseben problem za noviot vraboten.

Ako po~nete da se druìte so pripadnicite na edniot klan, najverojatno seriozno }e se zamerite so pripad-nicite na onoj drugiot. Zatoa, po doa|aweto vo novata rabotna sredina, dobro e da odvoite eden period za “snimawe” na situacijata, za da izbegnete pa|awe vo raznite stapici na kancelariskite odnosi.

6OZBORUVA^/KA. Li~nosta koja denes pred vas izne-suva nezgodni podatoci za kolegite i nadredenite, utre verojatno pred nekoj drug }e go zboruva is-

toto za va{ite maani i propusti. Izbegnuvajte takvi razgovori zatoa {to na krajot ako se pro~ue nekoj “tra~” tokmu vie bi moèle da bidete vinovni za negovoto {irewe.

7PESIMIST. Ako rabotniot den go minuvate so li~nost koja na s$ gleda skepti~no, vo s$ sekoga{ gleda mo`ni problemi i nikoga{ so ni{to ne e

zadovolna, postoi seriozna opasnost da ve “zarazi” i vas so svojata malodu{nost. Izbegnuvajte takvi razgovori, svesno menuvajte ja temata i obidete se da minuvate {to pove}e vreme so pozitivni i optimisti~ki nastroeni kolegi od kompanijata.

KOI SE POZITIVCI VO KOMPANIJATA?Ednostavno kaàno, “pozitivci” se lu|e so koi pret-stavuva zadovolstvo da se raboti!

1MENTOR. Toa e obi~no postar kolega ili kole{ka koi se podgotveni da ve podu~at, da prenesat na vas del od svoeto znaewe i iskustvo za da vi pomognat

polesno da se snajdete so novite rabotni zada~i. Ja pottiknuvaat va{ata kreativnost, gi uvaùvaat va{ite idei i trud, podgotveni se da ve pofalat, a kritikite se sekoga{ konstruktivni i dobronamerni.

2ZA[TITNIK. Li~nost koja ve ohrabruva, koja ve te{i vo slu~aj na neuspeh, ve pottiknuva na novi rabotni podvizi, veruva vo vas i, za razlika od

la`niot prijatel, vi nudi vistinska poddr{ka i e podgotvena da se zazeme za vas i pred nadredenite.

3ISTRA@UVA^. Sorabotnik koj sekoga{ gi razgleduva novite idei, istraùva novi na~ini za ostvaruvawe na odredena cel. I vas ve pottiknuva na takov

pristap, spodeluva so vas novi informacii i idei, ve upatuva na interesni slu~uvawa, seminari, stru~na literatura, ve povrzuva so li~nosti koi moàt da vi pomognat vo unapreduvaweto na raboteweto.

4OPTIMIST. Li~nost koja na sekoj problem mu pristapuva konstruktivno, veruvaj}i vo pozitiven ishod.

Sepak, najva`no e da znaete da gi prepoznaete “nega-tivcite” vo svojata rabotna sredina za da moète da go izbegnete ili barem da go ublaìte nivnoto vlijanie.

POZITIVCI I NEGATIVCI VO RABOTNATA SREDINA

KOTRUGLI KOLUMNA (1)

Pra{aweto dali osnovnite kara-kteristiki na li~nos ta se vrodeni ili se razvivaat kako {to rasteme

i sozrevame otsekoga{ in-spiriralo brojni filozofski debati. Dali, vo su{tina, sme iskonski dobri, a ivotot n$ zatrul so brojni nepravilnos-ti koi n$ opkruùvaat? Dali lu|eto se rodeni dobri i preku ìvotot u~at da stanat lo{i ili zlobata e vrodena? Mnogu od nas na toa pra{awe imaat podgotven intuitiven odgovor koj upatuva na toa deka do-brinata se krie vo sekoj od nas. Edinstveno, ponekoga{ e te{ko da se prepoznae ili e dobro skriena me|u ivotnite te{kotii. Duri i najbrutalnite pretstavnici na ~ovekoviot rod ponekoga{ pokaùvaat do-brina koja se krie dlaboko vo

Majk Xorx e redoven predava~ na � COTRUGLI Business School (www.cotrugli.eu) od podra~jeto za li~en razvoj. Toj e konsultant i avtor za bestseler temi klu~ni za 21 vek, posebno vo ovaa krizna situacija: liderstvo, li~en razvoj i emotivna i duhovna inteligencija. Trener e na poedinci i organizacii pove}e od 20 godini. Negovite knigi se prevedeni na petnaesetina svetski jazici, a popisot na klienti so koi sorabotuva vo pove}e od 30 zemji opfa}a nekoi od vode~kite organizacii na dene{nicata: Micubi{i, Amerikan ekspres, Xonson i Xonson, Dupont, Bi-Bi-Si, [eraton hoteli, Briti{ telekom...

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA?

(prodolùva vo naredniot broj)

KAKVA RABOTA SAKAAT MLADITE?

SIGURNOST NA RABOTNO MESTO

Mnogu mladi lu|e se vo potraga po r a b o t n o mesto na koe i }e se pen-zioniraat.

Ako gi pra{ate zo{to, odgo-vorot }e glasi “sakam sig-urnost”. Sekako deka stravot od nesigurnost otsekoga{ bil prisuten, ne samo kaj nas, tuku vo cel svet. No, denes ova e fenomen koj s$ pove-}e raste.Rabotata vo minatoto: obra-zovanie, prakti~na rabota, vrabotuvawe (ne e isto so rabota!), karieren razvoj i napredok spored starost i site povolnosti kako ~as-ovnik za deset godini sta` i sli~no. Se razbira, na krajot zaminuvawe vo penzija od taa organizacija. Kompanijata [el (Shell) vo Germanija ve}e 16 godini sproveduva istraùvawe na mladite. Ovaa godina u~estvuvaa 2.500 mladi lu|e

AFRODITA KERMIÎEVA-PANOVSKACMC® – Certified Management ConsultantGCDF - Global Career Development Facilitator

na vozrast od 12 do 25 godini i odgovaraa pra{awa za niv-nata ìvotna sostojba, vred-nostite i nivnite veruvawa. Sigurnosta na rabotnoto mesto za pove}eto mladi lu|e e vo postojan porast. Za razlika od devedesettite godini, denes s$ pove}e vo preden plan kaj mladite se redot, sigurnosta i vrskite.

RABOTEN NOMAD Brojot na nevraboteni lica vo Makedonija raste. Ako spored sostojbata na Agencijata za vrabotuvawe od 30 noemvri 2010 godina se registrirani 321.626 nevraboteni lica, se razbira deka ne site sedat doma i ~ekaat. Golem broj se obiduvaat da najdat vrabotuvawe preku praktika ili volontirawe. Isto taka, golem e brojot na lu|e koi se privremeno vraboteni i rabotat odreden vremenski period vo edna organizacija, pa vo druga, pa vo treta. Se nadevaat da najdat soodvetno rabotno mesto!Edna karakteristika koja e vidliva kaj mladite e deka nemaat vreme i trpelivost. Sakaat vedna{, sakaat sega. Rabotni nomadi e zborot koj bi moèl najblisku da gi opi{e. Rabotat, probuvaat i ako ne im se dopadne, ako ne e "toa rabotno mesto" {to si go zacrtale vo glava ili si go posakuvale, vedna{ si zaminuvaat.

GLOBALIZACIJA I MOBILNOST

Vo Evropa mladite po~nuvaat da se pribliùvaat kon mla-dite od SAD vo odnos na niv-nata mobilnost. Obrazovanie vo eden grad ili dràva, prvo rabotno mesto vo drug, napredok vo kariera vo tret grad ili dràva. Svesnosta za globalizacijata e prisutna mnogu pove}e denes za razlika od pred nekolku godini. Kolku e mobilna makedonskata rabotna sila? Dali mladite vo Makedonija sakaat da go smenat mestoto na ìveewe? Ve}e edna godina imame vizna liberalizacija kako dràva. Do denes ne moèv da najdam podatok kolku mladi lu|e zaminale da gradat kariera nadvor od dràvata. Toa {to go znam e deka najgolemiot strav od mobilnosta e gubewe na sopstvenata udobna zona.

PRVOTO RABOTNO MESTO KAKO “OTSKO^NA [TICA”

Vo Evropa institutot za istraùvawe Trendens (Tren-dence) ja sprovede studijata “Barometar na apsolven-ti” so 240.000 apsolventi na visokoobrazovni insti-tucii i na prvo mesto se najde faktot deka najgolem broj mladi se vrabotuvaat kade bilo. Vo momentot koga }e se pojavi nov predizvik i mo`nost za li~en rast i razvoj, vedna{ si zaminuvaat.

niv i ja koristat za iskonska transformacija. Iako takvi slu~ai se retki, ponekoga{ i samiot volk go menuva svoeto krzno. Pri obidot za individualna introspekcija, mnogu od nas ~esto imaat te{kotii da najdat dobrina vo sebe. Se ~ini deka preferirame da zboruvame za na{ite sla-bosti, a ne za sopsstvenite prednosti. Gi naglasuvame na{ite negativni osobini namesto da se fokusirame na na{ite pozitivni strani. Verojatno toj fakt datira u{te od na{eto detstvo koga n$ uveruvaa deka preterano gi glorificirame svoite kara-kteristiki {to ~estopati se tretira kako voobrazenost. Od druga strana, vo isto vreme formirame percepcija deka ne e socijalno prifatlivo da se bide percipiran kako

mnogu dobar! Moèbi ednostavno sme nau~ile da gi identifikuvame sopstvenite ~uvstva na osnova na nabquduvawe i slu{awe na lu|eto na na{ata okolina i na toj na~in sme usvoile navika da gi zabeleùvame isklu~ivo tu|ite neuspesi i slabosti. Moèbi sme poras-nale pokraj nekoj koj sekoga{ gi istaknuval negativnite karakteristiki i tu|ite po-roci. No, koj bi odlu~il da gi ignorira pozitivnite strani i da se fokusira na nega-tivnite? Koj svesno bi izbral da bide negativna li~nost? Moèbi samo nekoi od nas. Se ~ini deka ne sfa}ame deka postoi mo`nost za izbor, deka postoi alternativa koja moè da go podobri kvalitetot na na{iot ìvot. Principot e mnogu ednostaven – toa {to go gledame vo drugite istiot

moment se manifestira vo nas samite. Ako nemame tendencija drugite da gi gledame preku prizmata na sopstvenata individual-nost, toga{ nema da gi vidime tie negativni karakteris-tiki kaj drugite. Se raboti za ednostaven princip na proekcija – toa {to go gleda{ e toa {to go dobiva{. Ponekoga{ e te{ko nekogo da ne go percipira{ vo nega-tivno svetlo, da ne go ozna~i{ so etiketa na te{ka, naporna ili zlobna li~nost. Na kra-jot na krai{tata, mediumite sekojdnevno n$ opsipuvaat so takvi informacii i pridone-suvaat za kreirawe na takva percepcija. Razni vidovi mediumska sodrìna pove-}e se fokusiraat na lo{ite osobini i nastani, a mnogu pomalku na pozitivnite.

menaxment konsultant i predava~ na COTRUGLI Business School

Prvoto rabotno mesto go ko-ristat kako "otsko~na {tica". Kakov paradoks. Generacijata koja se stremi kon sigurnost se soo~uva so situacija na vremeno vrabotuvawe i ba-rawa da bidat fleksibilni. Me|utoa, ova e poznato. Kolku pove}e se zgolemuva nesigurnosta na pazarot na trud, odnosno na rabotnite mesta, tolku pove}e raste èlbata za sigurnost. Da se vratam na po~etokot. Sigurnost na rabotno mesto ne postoi, no za site koi s$ u{te ne se ubedeni vo ovoj fakt sakam da istaknam deka vo idnina voop{to nema ni da se razmisluva vo taa nasoka. Fleksibilna rabotna sila koja e sposobna da raboti }e bide fokusot na uspe{nite kompanii.Pove}e kompanii vo Evropa go sledat i istraùvaat ovoj fenomen. Tie se svesni deka mladite od generacijata Y reagiraat burno na bara-wata za fleksibilnost, a pazarnata ekonomija zgole-meno go ima trendot na fleksibilnost.Vo Makedonija treba pove}e vnimanie da se posveti na barawata i potrebite koi gi imaat razli~nite gener-acii. Konkurentnata prednost na kompaniite se nivnite vraboteni. Kolku dobro gi poznavaat? Dali sakaat da gi zapoznaat?

25KARIERISREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

MSP SOVETI

INTERVJU


Dene{nite menaxeri so ~ove~ki resursi s$ pomalku se administrativci, tuku se direktno involvirani �vo biznis-procesite. Ako ne se manxira dobro so ~ove~ki resursi vo kompaniite, {ansite za uspeh na sekoj tim, na sekoja kompanija se seriozno zagrozeni

So postavuvaweto celi i timska rabota {to se dobro integrirani se dava mo`nost vrabotenite da gi zajaknat i da gi pro{irat svoite ve{tini, da prezemat novi prediz-vici i da uìvaat vo zadovolstvoto od ispolnuvaweto na dobrata rabota. Na ovoj na~in [parkase banka napravi promenite da predizvikaat cela paleta motivaciski mo`nosti i gi ohrabri site vraboteni. Site timovi vo procesot na transformacija bea fokusirani na dolgoro~en uspeh.

Kakov e interesot za vrabotuvawe �vo [parkase banka momentalno? Izminatite dve godini se zabeleùva fluktuacija na rabotna sila, posebno vo bankarskiot sektor.

Generalno, vo bankarskiot sektor ima fluk-tuacija na rabotnata sila. No, [parkase banka tokmu vo poslednite dve godini go sozdade imixot na posakuvan rabotodava~. Interesot za vrabotuvawe vo [parkase banka e ogromen. Toa ni pri~inuva zado-volstvo, n$ pravi pozitivni i sigurni deka sme na prav pat vo razvojot i idninata. Se razbira, toa e pridobivka od silniot brend SMSK, koj stoi zad nas. Nesporno e deka vo Makedonija ve}e e podignata svesta za brendot [parkase. Bez la`na skromnost, svesni sme deka interesot na mladite, kvalitetni i kvali-fikuvani kadri od konkurencijata }e bide s$ pogolem i pogolem da se priklu~at na na{iot tim. Toa e o~igledno od pred dve godini, a posebno po rebrendiraweto na bankata od 4 oktomvri 2010 godina. Smetam deka vo Makedonija ima mlad kvalifikuvan kadar koj moè da po~ne so rabotewe vo bankite. No, bez poddr{ka od postoe~kite vraboteni, bez intenzivni interni obuki, vnatre vo bankata ne bi moèle da se pot-preme na znaeweto steknato vo fazata na zavr{uvawe na formalnoto obrazovanie. Za uspe{no vklu~uvawe vo site procesi na raboteweto vo bankata “neformalnite studii”, kako {to gi narekuvame nie figu-rativno, prodolùvaat u{te dve godini niz prakti~na edukacija.

Programite za obuki se “standard” �koga stanuva zbor za upravuvaweto so ~ove~kite resursi vo finansiskata in-dustrija. Kolku [parkase banka odvo-juva vreme i finansii za doobu~uvawe na vrabotenite, poseta na seminari, konferencii i koj e nivniot feed back?

Programata za obuka koja se donesuva na godi{no nivo vo Slu`bata za ~ove~ki resursi e posebno va`na rabotna zada~a. Nastojuvame istata da bide kvalitetno osmislena i vo nea da se vklu~eni site

potrebi na vrabotenite od site delovni procesi na bankata. [parkase banka ima kontinuirano interni obuki, vnatre vo bankata, ovde vo Makedonija i tie koi postojano gi imame vo Avstrija. Slu`bata za ~ove~ki resursi postojano nastojuva buxetot na bankata za ovie celi od godina vo godina da se zgolemuva, od pri~ina {to bez kontinuirano sledewe na trendovite vo svetot i kaj nas ne e vozmo`no kvalitetno da se vodi dene{novo sofisticirano bankarsko rabotewe, voop{to. Za nas kako banka, ova e u{te pogolema obvrska, odgovornost i predizvik, od pri~ina {to vo poslednite dve godini, t.e. od prezemaweto na bankata od strana na grupacijata SMSK od Grac, brojot na vrabotenite vo bankata e zgolemen za pove}e od 100%. Ako prose~nata starost na vrabotenite vo [parkase banka e 30 godini, toa e ambient kade {to mladite rabotat so ogromna elba i energija da se nadgraduvaat, da steknat novi znaewa, so poln kapacitet, se razbira, dokolku toa go stimulira i ovozmoùva rabotodava~ot, a [parkase banka go pravi toa. Vo momentov, bankata, po~nuvaj}i od vrvniot menaxment pa nanazad, ja ima generacijata koja bez isklu~ok ja razbira porakata - u~eweto e doìvoten proces. Od april ovaa godina [parkase banka, vo sorabotka so Centarot za obrazovanie i obuki Motiva, po~na so realizacija na ciklusot obuki Excellence in banking. Celokupnata obuka e podelena vo tri ciklusi vo koi akcent se stava na pove}e razli~ni temi, a vo nea se vklu~eni 80% od site vraboteni. Programata e prilagodena na razli~ni celni grupi i vistinskite benefiti od nea navistina se zabeleùvaat ve}e po ~etiri meseci, kako vo timot na bankata vnatre, taka i vo davaweto vrvni uslugi kon klientite.

Koga stanuva zbor za rebrendirawe, �pogolemo vnimanie treba da se obrne i na najtalentiranite rabotnici vo bankata. Koi ~ekori gi prezede [parkase banka vo svojot slu~aj?

[parkase banka go aktuelizira pra{aweto dali gi ima neophodnite strategii, praktika i instrumenti vo ovaa faza na razvoj za upravuvawe so talenti, so cel da se spravi so novite predizvici i na toj na~in da ja optimizira svojata biznis-strategija. Ova e seriozna zada~a za bankata, bidej}i br-ziot rast vo poslednite dve godini, kako vo brojot na vrabotenite, {ireweto na mreàta na ekspoziturite na celata teri-torija na zemjata, vklu~uvaj}i go procesot na transformacija od produkt kon klientski orientirana strategija na razvoj, zboruva deka bankata e vo kontinuiran silen proces na obuki, edukacija i u~ewe. Sega sme vo faza na implementirawe na programata za evaluacija na rezultatite na vrabotenite, gradewe sistem za unapreduvawe preku

plan za kariera na sekoj vraboten. Seto toa kako rezultat }e ima podobruvawe na kvalitetot na uslugite, zgolemuvawe na efikasnata, motiviranosta i produktivnosta na vrabotenite vo [parkase banka. Sakame da sozdademe ~uvstvo kaj sekoj vraboten deka e del od golemiot brend [parkase i deka e negov najvaèn promotor. Dobrata rabotna atmosfera zaedno so na{ite izgradeni politiki i proceduri ovozmoùvaat uslovi za napreduvawe vo karierata, a smetame deka toa e eden od va`nite uslovi koi se barani. Potvrda za toa e deka momentalno nemame odliv na kadri od bankata.

Motivacijata na vrabotenite, bez �razlika dali e pari~na ili ne, e vaèn faktor za unapreduvaweto na perfor-mansite na kompanijata. Koja e va{ata strategija vo ovoj pogled?

Vo edna organizacija so mentalitetot “parite ja re{avaat sekoja rabota”, menaxerite se ohrabreni da go re{avaat so pari sekoe motivacisko ili izveduva~ko pra{awe. Sepak, motivot na na{ata banka e deka iako parite se silen motivator, tie ne moàt da gi re{at fundamentalnite potrebi na vrabo-teniot. Nikakva dopolnitelna kompenzacija ne moè da go nadomesti otsustvoto na zado-volstvo od rabotata. Nie vo [parkase banka znaeme deka postavuvaweto na sistemot na nagraduvawe samo za nekolku najuspe{ni ili samo za eden ne e mudro re{enie. Na{iot uspeh zavisi od site vo bankata, a ne samo od najuspe{niot poedinec. Zatoa vovedovme sistem na nagraduvawe {to ima {irok opseg, gi opfa}a site i gi koristi site nivoa na nagradi za da se priznaat site nivoa na uspeh. Se trudime da ne se premnogu sloèni sistemite na nagraduvawe ili da imaat premnogu pravila, zatoa {to toa e osudeno na neuspeh. Zatoa, motivacijata na vrabo-tenite e na visoko nivo, kako i stapkata na ispolnuvawe na zada~ite. Vo na{iot sistem na nagraduvawe u~estvoto na vrabotenite e mnogu va`no. [parkase banka ima dolga tradicija vo izbor na naj-dobar rabotnik na godinata vo bankata, a od ovaa godina }e imame i izbor na najdobra ekspozitura, kako timska nagrada.

Ekonomskata kriza �poleka zaminu-va. Vo vakvite kriti~ni vremiwa kon {to treba da se naso~at menaxerite za ~ove~ki resursi?

Da se bide motivaciski lider vo te{ki vremiwa pretstavuva test za liderskata sila i pozitiven odnos. Najpredizvikuva~ka situacija e restrukturiraweto ili redukciite, a toa zna~i i razo~aruvawe na vrabotenite. Kako moàt menaxerite za ~ove~ki resursi da ja motiviraat rabotnata sila vo vakvi vremiwa? Edna od najva`nite raboti e da im se dade do znaewe na vrabotenite deka menaxment-timot naporno raboti za da se nadminat problemite, no bez da se istaknuva i dava la`na nade` deka gi imaat site odgov-ori. Bez isklu~ok, vrabotenite imaat potreba i sakaat da doznaat dali menaxmentot ima ~uvstvo deka moè da upravuvaat vo “vreme na bura” i da upravuvaat vo te{ki vremiwa. Menaxerite za ~ove~ki resursi treba da ostanat iskreni, pozitivni i motivirani, bez razlika kolku se te{ki vremiwata. Nivniot moral mora da e visok i ako e taka, toj sigurno }e se prenese na vrabotenite.

PO REBRENDIRAWE-TO, OVAA BANKA STAVA AKCENT NA KONTINUIRANOTO UÊWE, ZNAEWE I EDUKACIJA, KRATKORO^NOTO I DOLGORO^NOTO PLA-NIRAWE NA VRABO-TENITE, MOTIVACI-JATA, SO EDINSTVENA CEL DA OBEZBEDI POSVETENI I MOTI-VIRANI VRABOTENI

VESNA STOILKOVSKADIREKTOR NA DELOVEN CENTAR ZA PRAVNI RABOTI I ÔVE^KI RESURSI VO [PARKASE BANKA

[PARKASE BANKA E POSAKUVAN RABOTODAVEC!

Nezavisno dali rabotite vo kompanija, dali ste samovraboten ili pretpriema~, ka~uvaweto na skalata na uspehot moè da bide mnogu lesno ako ste posveteni

postojano da sledite nekolku ednostavni strate-gii za povrzuvawe vo va{ata kariera. Edna od najzna~ajnite sposobnosti koi moàt da se nau~at e umetnosta na povrzuvaweto. Kako pretpriema~ ili sopstvenik na mal biznis, sovetite moàt da pridonesat za 80%-90% od novite biznis-prihodi. Vo prodolènie sleduvaat deset soveti za pov-rzuvawe i biznis, koi moàt da posluàt kako osnova koja }e ve napravi pouspe{ni:

1Izgradete si sredstvo za povrzuvawe Ve`bajte povrzuvawe preku prisustvuvawe

na razli~ni nastani za povrzuvawe. ]e zapoz-navate mnogu razli~ni lu|e i kontakti, pri {to del od niv }e stanat golemi lideri, kolegi ili prijateli.

2Neka vi otrpne koàtaNaviknete se da go slu{ate zborot “ne”,

povtorno i povtorno. Toa }e go definira va{iot karakter i }e ve napravi pocvrsti za va{iot biznis.

3Bidete qubezni so siteIma mnogu vistina vo pogovorkata “bidete

qubezni kon lu|eto koga se ka~uvate, bidej}i nikoga{ ne znaete koga }e gi sretnete koga }e se simnuvate”. Svetot stanuva s$ pomal celo vreme. Ne urivajte nitu eden most i bidete qubezni koj site.

4Bidete dare`liviPosvetuvajte vreme i vnimanie, a osobeno

bidete dare`livi so davaweto soveti. S$ }e vi se vrati kako pozitivna karma i golemi mo`nosti za biznis.

5Napravete baza na podatoci za konekciite Moèbi pred vas ima samo u{te ~etvorica

ili petmina lu|e koi ve delat od toa {to otsekoga{ ste go sakale ili vi trebalo. S$ {to treba da napravite e da pra{ate.

6KomunicirajteOdrùvajte postojan kontakt so lu|eto od

va{ata baza na podatoci. Edna od najuspe{nite taktiki za komunikacija e povremeno li~no da se sre}avate so lu|eto od va{ata mreà.

7Neka bide ednostavnoRazmislete kade go tro{ite vremeto i va{ata

dragocena energija. [to e toa {to pridonesuva da sozdadete najdobri rezultati? Dali toa se aktivnostite {to sakate i ponatamu da gi pravite? Oslobodete se od aktivnostite i/ili vremeto koi vi odzemaat pari.

8Sozdadete povrzanostDali gi privlekuvate ili odbivate lu|eto?

[to prikaùvate nadvore{no? Osigurajte se deka drugite ve gledaat kako pozitivna, topla ili prijatelska li~nost, koja drugite sakaat da ja imaat za prijatel. Osigurajte se deka va{ata pozitivna li~nost i izgled privlekuva prijatelstva, a ne gi odbiva.

9Postavete si celi Ako to~no znaete kon {to se stremite, os-

tanatoto }e si dojde na svoe mesto. Osigurajte se deka znaete {to sakate na kratok, sreden i

dolg rok i vo sekoja oblast od va{iot ìvot.

10Pristapete kon korisni resursiPostojat tolku mnogu dostapni izvori koi

}e ve poddràt vo toa {to go sakate. Izgradete silen tim za poddr{ka koj vklu~uva semejstvo, prijateli i kolegi. Priklu~ete mreì za pov-rzuvawe li~no i preku Internet. Povrzete se i ostanete povrzani.

10 OSNOVNI STRATEGII ZA POVRZUVAWE


LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

www.mladiinfo.com

Goran Markovski e uspe{na li~nost so brz i silen napredok vo karierata. Denes toj e glaven izvr{en direktor i ~len na odborot

na direktori vo KB Publikum invest AD Skopje. Negoviot interes za investiciskite fondovi postoi odamna, bidej}i po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, vo 2002 godina magistrira na istiot fakultet na tema “Inves-ticiski fondovi i nivnite perspektivi vo R. Makedonija”.Od 2006 godina Markovski poseduva CFA ser-tifikat, kako i dozvola za portfolio-menaxer, izdadena od Komisijata za hartii od vrednost na Srbija, a dve godini podocna se steknuva so dozvola za investiciski sovetnik, izdadena od Komisijata za hartii od vrednost na Makedoni-

ja. Po magistriraweto Markovski raboti kako finansiski analiti~ar vo KB Bro- ker, potoa kako portfolio-menaxer vo Fokusinvest AD Belgrad. Podocna negovata kariera ja razviva vo Komercijalna banka AD Skopje, kade {to od direktor na Direkcijata za rabota so ostanati finansis-ki istrumenti, podocna doa|a na pozicijata direktor na Direkcijata za vr{ewe uslugi so hartii od vrednost vo istata banka.

GORAN MARKOVSKI GENERALEN IZVR[EN DIREKTOR I ^LEN NA UPRAVEN ODBOR NA KB PUBLIKUM INVEST AD SKOPJE

VINSTON ÊRÎL E VINOVEN ZA SOZDAVAWETO NA EU

Iako vo stru~nata lit-eratura pi{uva deka osnovopolo`nici na ide-

jata za sozdavawe na Evrop-skata unija (EU) se francuskite ideolozi Robert [uman i @an Mone, mnogumina veruvaat deka glaven inicijator e porane{niot britanski politi~ki lider Vin-ston êr~il. Vo Cirih vo 1946 godina toj odràl govor kade {to za prv pat javno se plasira idejata za formirawe na “Soedinetite evropski dràvi”, so koi }e se stavi kraj na terorot koj bil predizvikan od dvete svetski vojni. Negovata ideja za obedinuvawe na Evropa, vsu{nost, ne ja opfa-}ala Velika Britanija, koja sekoga{ kon EU pokaùvala odreden skepticizam.êr~il vo govorot dodal deka Francija i Germanija treba da bidat prvite koi }e sorabotuvaat, {to, vsu{nost, nekolku godini podocna stana realnost.

KOMBINACIJA NA AMERIKAN-SKIOT I EVROPSKIOT OBRAZOVEN SISTEM

Univerzitetot A m e r i k a n kolex Skopje

(UAKS) e obrazov-na institucija os-novana vo 2005 go-dina, vo ~ij sostav denes vleguvaat {est fakulteti, a istovremeno Uni-verzitetot ima i programa za poslediplomski studii za site 6 fakulteti. UAKS se smeta za univerzitet od treta generacija, koj pretpo~ita nezavisno rabotewe, kade {to pogolem del od predavawata se na angliski jazik, a deluva ne samo na lokalniot, tuku i na regionalniot i svetskiot pazar. UAKS go koncentrira negovoto deluvawe kon gradewe me|unaroden univerzitet, me|unaroden sostav na studenti i koristewe svetska literatura. Univerzitetot e visokoobrazovna institucija koja gi kom-binira najdobrite praktiki od amerikanskiot i evropskiot obrazoven sistem. Ovaa visokoobrazovna institucija silno go poddrùva in-teraktivnoto u~ewe, takanare~eno learning by doing, i od tie pri~ini gi ispra}a site svoi studenti na prakti~na rabota, a istovremeno kontinuirano pokanuva gosti predava~i da realiziraat predavawa na Univerzitetot. “Toa go pravime zaradi dobliùvawe na studentite do realnosta koja gi o~ekuva po dimplomiraweto”, velat od UAKS i naglasuvaat deka kvalitetnoto obrazovanie e nivniot najgolem prioritet.

Inovativnosta na politikata za ~ove~ki resursi na � Google ja odnese Lien Hornsej na {estoto mesto na listata na HR najvli-jatelni menaxeri za 2010 godina. Kako HR direktor na edna od najpoznatite internet-kompanii na dene{nicata, Lien Hornsej na svoja strana s$ u{te go ima {armot na dinami~nosta i ivosta, koj vrabotenite mu go davaat na Google

Vrednosta koja Google im ja dava na svoite vrabo-teni ne poznava granici. Otkako ovaa kompanija go revolucionarizi-

ra{e internet-prebaruvawe-to, denes taa gi redefinira ~ove~kite resursi na na~in na koj menaxment-timot se tru-di da gi privle~e, vraboti, razvie i nagradi talentiran-ite lu|e. HR timot na Google, koj se narekuva Peoples Op-erations, e fokusiran da ja postavi ovaa disciplina na povisoko nivo. Inovativnosta na politikata za ~ove~ki resursi na Google ja donese Lien Hornsej na {estoto mesto na listata na HR najvlijatelni za 2010 godina. Taa prethodno rabotela vo sektorite za proda`ba i marketing vo Google, a voop{to nemala namera da ja prodolì svojata kariera vo HR sektorot.No, kompanijata barala li~nost sposobna za orga-nizaciski promeni i tran-zicija, koja }e ja fokusira kompanijata i }e go izvle~e najdobroto od ~ove~kiot kapital vo nea. Hornsej od sektorot proda`ba i market-ing e izvle~ena i nazna~ena za vnatre{en konsultant, a podocna, vo 2006 godina, i za direktor na HR oddelot vo Google.

STUDENTSKI NA IN NA RABOTA

Taa saka da ja sporeduva rabotnata atmosfera na Google so taa vo internatite i studentskite domovi. Bidej-}i osnova~ite, vsu{nost, se mladi lu|e koi vo vremeto na osnovaweto na kompani-jata samo {to izlegle od fakultetskite klupi, spored nea, logi~no e da se gradi atmosfera vo koja }e preov-laduva inovativniot i mla-dit duh. “Vsu{nost, Google ne e simbol na mladosta, tuku na dinami~nosta i ìvosta”, veli taa. No, uspehot ne doa|a samo preku besplatniot sok od portokal koj kompanijata im go nudi na svoite vraboteni. Hornsej insistira deka tok-mu toj “fanki” nadvore{en imix na Google e izgraden so posebna cel na kompani-jata. Ne{tata, sepak, moàt da se gledaat na dva na~ina. Od edna strana, postojat barovi, aparati za fudbal na masa, sobi za videoi-gri, a samite prostorii na kompanijata izobiluvaat so kup ubavi ne{ta. No, tuka, vsu{nost, se krijat

fundamentalnite politiki na kompanijata. Preku vakviot stil na Google, menaxerite se po-dostapni i poneposredni, {to pretstavuva glavna poddr{ka za komunikacijata vo kompanijata.

VRABOTENITE VO CENTAROT NA VNI-MANIETO

“Za Google vrabotenite se centarot na vnimanieto i klu~en faktor vo kompani-jata, no i osnova~ite se vistinskite lu|e na vistin-skoto mesto”, veli Lien Hornsej. Vrabotuvaweto vo kompanijata se odviva so konsenzus me|u menaxerite i HR oddelot, so cel tie lu|e da se zadràt na rabotnite mesta i so toa da se napra-vi vistinskiot izbor. HR timot vo kompanijata e sostaven od op{ti HR biznis-partneri, vnatre{ni konsultanti, liniski me-naxeri, u~ewe, razvoj i regrutacija. Isto taka, postojat i specijalisti za kompenzacii i beneficii, no pogolemiot del od rabota-ta go izvr{uvaat biznis-partnerite i vnatre{nite

konsultanti. Ovoj gigantski biznis s$ u{te oddava {arm na start-up kompanija, so slatki tegli~ki, slobodna kujna, soba na igri i ma{ini za slatki i pijalaci vo hod-nicite. Pod mekiot enterier, vo otvorenata kancelarija na Google se slu{a posto-janoto ~ukawe na tastaturite i vrednoto rabotewe na vrabotenite.Sepak, del od metodite za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo ovaa inova-tivna kompanija moè da gi iznenadat HR menaxerite so potradicionalni osobini.Informati~ko-tehnolo{kiot gigant ne prestanuva da ja {okira javnosta. Po ob-javuvaweto na godi{niot izve{taj za zgolemuvawe na profitot vo 2010 godina i vesta za promenata na li-derot Erik [mit, sektorot za ~ove~ki resursi objavi deka ovaa godina kompanijata planira da vraboti pove}e od 6.000 novi rabotnici vo svetot, {to e za 1.500 pove-}e od novite rabotni mesta koi Google gi ovozmoì vo 2010 godina.

glabrstogo{t“Sterid}aodêdagodInovativnosta na politikata za ~ove~ki resursi na� Google jae

odnese Lien Hornsej na {estoto mesto na listata na HR najvliR

Google - simbol za inovativni ~ove~ki resursi

rednosta koja �

YouthActionNet Global Fellowship �Program

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 11 MART 2011 GODINAInternacionalnata mladinska fondacija YouthActionNet, koja e osnovana vo 2001 godina, ja zasiluva, poddrùva i slavi ulogata na mladite lu|e vo donesuvaweto pozitivni promeni vo nivnite zaednici. Sekoja godina 20 izvonredni pretpriema~i od 18 do 29 godini se izbiraat kako YouthActionNet Global Fellows. Ovie lu|e }e ja imaat {ansata da se povrzat so internacionalni i nacionalni agencii za pomo{, nevladini organizacii i drugi i }e imaat pristap do treninzi od nekoi klu~ni oblasti ili sedumdnevna dinami~na programa. Programata e nameneta za site mladi koi se osnova~i ili koosnova~i na postoe~ka organizacija.

Master’s Scholarships at ENS de Lyon, France �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 FEVRUARI 2011 GODINAOvie stipendii se nameneti za internacionalni studenti za master studii vo oblasta na op{testvenite, prirodnite nauki i umetnosta. Kandidatite ne smeat da bidat postari od 26 godini (odnosno da ne bidat rodeni podocna od 25 fevruari 1985 godina). Mora da imaat odli~ni poznavawa na francuskiot i angliskiot jazik i da imaat dokument so koj }e go dokaàt toa. Studentite }e dobivaat po 1.000 evra mese~no vo rok od 12 meseci.

PhD in Leadership, Marketing, Strategic Management, Norway �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 FEVRUARI 2011 GODINABI Norwegian School of Management nudi ~etirigodi{na Ph.D. pro-grama za biznis-administracija. Programata specijalizira vo 6 oblasti: finansii, ekonomija, strategiski menaxment, marketing, liderstvo i organizacija. Ovaa programa e nameneta za talentirani studenti koi sakaat da imaat internacionalna kariera. Moàt da apliciraat kandidati koi imaat zavr{eno postdiplomski studii koi traat dve godini (odnosno 120 ECTS) do septemvri 2011 godina. Iznosot na stipendijata e 46.345 evra godi{no.

Balkan Cultural Cooperation Programme �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 FEVRUARI 2011 GODINABIRN – Balkan Investigative Regional Reporting Network bara 10 novinari so silen interes za kulturna politika i regionalna sorabotka za u~estvo vo nov regionalen proekt, koj e finansiran od [va-jcarskata kulturna programa vo Zapaden Balkan. Povikot e otvoren za novinari od Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Makedonija i Srbija.

Facebook Fellowship Program �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011 GODINAFacebook bara Ph.D. studenti za re{avawe na sekojdnevnite problemi so koi se sre}ava od oblasta na informatika, kompjutersko inènerstvo, sistemska arhitektura ili drugi povrzani oblasti. Studentite }e dobivaat 30.000 dolari mese~no.

Training Course for Youth Workers, Sko- �pje, Macedonia

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 10 FEVRU-ARI 2011 GODINAPovikot e otvoren za mladi lu|e na vozrast od 18 do 25 godini, a treningot e organiziran od strana na mladinskata organizacija KreaKtiv so cel da se ohrabri i pottikne li~niot i profesion-alniot razvoj na mladite lu|e. Treningot e besplaten.

Journalists of the Mediterranean Contest �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 APRIL 2011 GODINAItalija – Bari go startuva tretiot po red internacionalen festival Journalists of the Mediterranean. Povikot e otvoren za publicisti, novinari, profesionalci i postdiplomci od oblasta na novinarstvoto. Prvata nagrada iznesuva 1.500 evra.

Nikola Bojkov e mlad pretpriema~ ~ija cel e da go pottikne e-op{testvoto i e-biznisot vo Makedonija. Bojkov e osnova~

na kompanijata IMA (im.mk), a kako menaxer, re~isi dve godini ja predvodi ovaa kompanija davaj}i im uslugi na svoite klienti od oblasta na onlajn-marketingot i socijalnite mreì. Po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, svojata kariera ja startuva vo Stopanska banka AD vo Skopje, kade {to raboti vo odd-elot za kreditirawe na klientite na bankata. Podocna preminuva vo kompanijata General turist, kade {to kako marketing-specijalist e odgovoren za razvojot na marketingot i internet-marketingot vo kompanijata.Pred da se odlu~i da po~ne svoj biznis vo

sferata na internet-marketingot, godina i pol gi zajaknuva svoite proda`ni i internet-marketing ve{tini vo kompanijata za razvoj na softver, iDevelop. Paralelno so toa {to ja izvr{uva liderskata funkcija vo svojata kompanija, Nikola Bojkov e aktiven i vo organiziraweto nastani od oblasta na onlajn-market-ingot, kade {to preku NVO sektorot go kanalizira razvojot na e-biznisot vo Make-donija.

NIKOLA BOJKOV MENAXER NA INTERNET MARKETING AGENCIJA

27KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA Rabota / Smetkovodstvo / IT

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor:DnevnikObjaveno: 04.02.2011Bato i Divajn vode~kata kompanija vo grafi~kata industrija objavuva oglas za rabotno mesto Smetkovoditel. Potrebni kvalifikacii: -Zavr{eno visoko obrazovanie(Ekonomski fakultet-oddel smetkovodstvo i revizija). Zadolìtelno prethodno rabotno iskustvo na navedenata pozicija vo oblasta na finansisko i materijalno smetkovodstvo, finansiska operativa i kontroling vo proizvodtsvo, trgovija i ili uslu`ni dejnosti (najmalku 3-5 godini). Iskustvo vo podgotovka i analiza na finansiski izve{tai,knièwa,transfer i evidencija na finansiski sredstva,podgotovka na presmetki za plati i danoci kako i podgotovka na zavr{na godi{na smetka -Iskustvo vo evidencija,kontrola i ostvaruvawe na naplata -Odli~no poznavawe na MSS,MSFI i revizija -Odli~no poznavawe i aktivno rabotewe so aplikaciite od MS Office paketot i smetkovodstveni aplikacii -Odli~no poznavawe i aktivno koristewe na deloven jazik (pi{an i govoren) -Aktivno sledewe i poznavawe na aktuelni promeni, slu~uvawa i zakonski regula-tivi vo oblasta na finansiite i smetkovodstvoto -Visoko razvieni analiti~ki i komunikaciski sposobnosti. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat(po po{ta ili e-mail) svoja biografija (CV ) preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 17.02.2011 god. na: Grafi~ki centar Bato & Divajn ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje e-mail: [email protected]

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011SVISSLION MAK DOO – Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe 3 (trojca) rabotnici: 1. Knigovoditel (1 pozicija) – VSS, voza~ka dozvola B-kategorija, prethodno iskustvo }e se smeta za prednost. 2. Komercijalist (2 pozicii) – SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, prethodno rabotno iskustvo }e se smeta za prednost. Potrebni dokumenti za aplicirawe: Molba, Kratka biografija, Kopija od uverenie ili diploma za zavr{eno obrazovanie, Kopija od voza~ka dozvola, Kopija od li~na karta. Selekcijata }e se vr{i po pat na intervju. Potrebnite dokumenti da se dostavat najdocna sedum dena od denot na objavuvaweto na po{tenski fah 911 Skopje ili na e-mail: [email protected].

INFORMATIKAIzvor: DnevnikObjaveno: 05.02.2011JOHNSON CONTROLS objavuva oglas za IT BIZ-NIS ANALITIÂR ZA SISTEM ZA SLEDEWE NA PROIZVODSTVO. Potrebni kvali-fikacii: Nekolku godini iskustvo vo oblasta na integracija i poddr{ka na IT sistemi, Poznavawe na programski jazici (Java, Delfi i drugi), Iskustvo so adminis-trirawe na Orakl bazi na podatoci, Iskustvo so Microsoft server Operating Systems, Iskustvo so TCP/IP mreì, Afinitet kon analiza i razbirawe na biznis procesi, Odli~no poznavawe na angliski jazik, Podgotvenost za ~esti slu`beni patuvawa vo stranstvo. Aplikaci-ite na angliski jazik (kratka biografija, pismo za nameri i slika) treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p. Fah 518, 1000 Skopje ili na e-mail: [email protected]. Oglasot trae do 10.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 05.02.2011Ambasada na Crna Gora vo RM objavuva oglas za vrabotuvawe na Deloven sekretar na opredeleno vreme od 1 godina. Potrebni kvalifikacii i spo-sobnosti: - Aktivno poznavawe na crnogorski jazik - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Rabota so kompjuteri (MS Office) - Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti - Prethodno rabotno iskustvo pretstavuva prednost. Odbranite kandi-dati prethodno }e bidat testirani za poznavawe na crnogorski i angliski jazik i rabota so kompju-teri. Se molat site zainteresirani kandidati so molbata da dostavat kratka biografija i dokaz za poznavawe na angliski jazik, so naznaka „Za oglas za vrabotuvawe”, najkasno do 14.02.2011 godina, na adresa: Ambasada na Crna Gora, ul. Vasil Stefanov-ski, br.7, 1000 Skopje ili preku elektronska po{ta na: [email protected]. Nenavremenite i nepotpolni aplikacii nema da bidat razgleduvani.

Izbor na aktuelni oglasi

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE

AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

28 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDAObuki / Finansii i smetkovodstvo

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili

[email protected]

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA)

29KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA Obuki / Menaxment / HR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

30 KAPITAL / 09.02.2011 / SREDATenderi / Konferencii i saemi

Re{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusTrening za treneri10.02.11Clear ViewFinansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe

11.02 - 12.02.11ESPObuka za pretpriemni{tvo12.02 - 13.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusObuki za aplikacija na

EU fondovi14.02.1117.02.11Clear ViewGoodies from the Embedded jungle15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarJava enterprise development with Spring 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarJavaScript bootcamp 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarBaking Android sweets 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarIngredients and Recipes for Good Design15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarKreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11ESPJunior Brzo ~itawe (Junior Power reading)18.02 - 23.02.11 In Optimum MakedonijaKomunikacija i odnosi so klienti

19.02 - 20.02.11Clear ViewEfektivno prezentirawe i ubeduvawe19.02 - 20.02.11Detra CentarOrganizaciska kultura21.02.11Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE - SKOPJE

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAJavna nabavka na benzin i nafta za vozila. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=623329c3-76cc-46f6-8bf1-59654408960c&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE-SKOPJE

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAJavna nabavka na benzin i nafta za vozila. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=623329c3-76cc-46f6-8bf1-59654408960c&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. AD Elektrani na Makedonija - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na RDM za otpepeluvawe �i RDM za kotel, za REK Bitola.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=3f6d8354-a906-42c1-960a-c12d47f685b9&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Petrovec

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUslugi za privremeno vrabotuvawe. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=57813bb9-33db-40cc-b4a0-8-b7c98bf44f9&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od 1. oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAУsluga za sobirawe, transport, sogoruvawe �i deponirawe na komunalen i medicinski otpad.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=898cb667-2a78-4587-b3e0-cd6f308d78a3&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za katastar na nedvi`nosti

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOdrùvawe na elektronski mera~ za rabotno �vreme so nabavka na rezervni delovi.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=027d1099-dc48-4e6f-8998-bad779cb0305&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Vlada na RM - Generalen sekretarijat

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na uslugi za osmisluvawe i �realizacija na kampawa za informirawe na gra|anite za reformite {to }e se sprovedat vo javnata administracija.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=571f057f-1278-42a3-9278-213d6bd248cd&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Klinika za Gastroenterohepatologija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na potro{en medicinski materijal �za endoskopija i ehotomografija.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=520386cf-e7e8-4d00-ab14-d46253ed1119&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Klinika za detski bolesti

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na testovi za neonatalen skrining za �hipotireoza i soodvetna filter hartija.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c4de21f0-919a-41d6-a3b8-744533-da2ae7&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ish- �rana i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

Fun Business 31KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Kontroverzii ja sle-dat neodamne{nata vest deka vode~kiot svetski mediumski servis Bi-Bi-Si (Brit-

ish Broadcasting Corporation - BBC) vo sledniot period planira da otpu{ti 650 od 2.500 vraboteni vo regional-nite servisi na televizijata ili ~etvrtina od vraboten-ite i so toa da za{tedi 46 milioni funti vo slednite tri godini. Drasti~nite vla-dini merki za {tedewe ja zamrznaa televiziskata i radiopretplatata na 12 funti mese~no vo narednite {est go-dini i go nateraa najgolemiot britanski medium da gi ukine programite {to se emituvaat na pet regionalni jazici - makedonski, srpski, albanski, portugalski i angliski za Karibite ili, eventualno, toa da bide na tovar na samata ku}a. Restrukturiraweto na svetskiot servis Bi-Bi-Si treba da za{tedi od 16% od tro{ocite. Piter Horoks, direktorot na Globalnata informativna programa na Bi-Bi-Si, iz-javi deka zatvorawata ne se odraz na rabotata na odd-elni servisi, tuku se del od potrebnite kratewa od fon-dovite. I pokraj vakvite odlu-ki za neophodno ukinuvawe na nekolkute jazi~ni redakcii, Bi-Bi-Si, pak, pravi ogromna smetka za preseluvawe na programite i personalot

nadvor od London. Direkto-rite tvrdat deka vo slednite pet godini 50% od buxetot za produkcija }e se tro{i nadvor od glavniot grad i ve}e po~na so premestuvawe na najdobrite emisii. No, za toa potrebno e da se isprati personalot i gostite koi ìveat vo London vo drugi gradovi i zna~i deka toj {to pla}a radiodifuzna taksa }e go finansira patuvaweto i hotelskite smetki. Bi-Bi-Si }e potro{i pove}e od edna milijarda funti vo obid da gi ispolni predloènite kvoti polovina od produkcijata da se izveduva vo regionot do 2016 godina. Kompanijata e podgotvena da potro{i okolu 157 milioni funti samo za hotelski smetki i taksi-prevoz za prezenter-ite, direktorite i gostite od studijata i za novi studija. Kriti~arite go obvinuvaat Bi-Bi-Si za tro{ewe javni pari vo obid da se pokaè deka radiodifuznata taksa e zadolìtelna za sekogo. Premestuvaweto vklu~uva premestuvawe na produkci-jata na emisiite “Hempton kort” i “êlzi flauer” vo Birmingem. Nekoi od prezenterite pokaàa dvoumewe za vakvite odluki za premestuvawe {to gi involviraat i niv. Sijan Vilijams od Bi-Bi-Si Brek-fast, koj treba da se premesti vo Salford vo blizina na

Man~ester, veli deka se raboti za golema odluka i deka u{te ne re{il {to }e pravi. Negoviot kolega Kris Holins, pak, veli deka najrazo~aruva~ki e {to toj e uveren deka ne se raboti za ekonomska ili redakciska odluka, tuku samo politi~ka odluka. Planovite za de-centralizacija ve}e imaa milionski tro{ok: Bi-Bi-Si ve}e potro{i 188 milioni funti za izgradba na novi studija vo Pasifik Kvejs, Glazgov. Nacionalnata re-vizorska uprava otkri deka gradeweto i pu{taweto vo rabota na oblasta Medija Siti vo Salford verojatno }e ~ini 877 milioni funti, dodeka planovite za iznajmu-vawe i vodewe na mestoto vo Kardif Bej se o~ekuva da ~inat 10 milioni funti.Bi-Bi-Si potro{i dopol-nitelni 700.000 na javna kampawa, plus hoteli, obuki, seminari i ru~eci, za da go ubedi personalot da se pre-seli vo Salford, kade {to e planirano da se preselat 2.300 vraboteni i najgolem del od sektorite. Buxetot od 157 milioni funti za patuvawe i hoteli se otkri vo novata tenderska doku-mentacija koja ja obelodeni kompanijata. Navedeno e deka }e bidat potrebni hoteli vo Man~ester, Glazgov, Kardif i Bristol, kade {to }e ima golemi studija na Bi-Bi-Si.

Reporterite treba da gi na-malat svoite tro{oci kako del od merkite za {tedewe koi bea sprovedeni za da se zapre finansiskiot pad. No, so seleweto na sports-kiot oddel vo Salford, tele-viziskata ku}a }e mora da potro{i me|u tri i pet mil-ioni funti za da ja prati produkcijata nazad vo London so cel da gi pokriva Olimp-iskite igri vo 2012 godina. Pla}a~ite na radiodifuzna taksa }e gi platat smetkite za letovi, vozovi, taksi-prevoz i smestuvawe za okolu 500 vraboteni, koi }e ja pokrivaat Olimpijadata. Vklu~uvaj}i gi i tro{ocite na sportskiot urednik, nekoga{niot fudbal-ski as Geri Lineker...Direktorot na fotografija vo Bi-Bi-Si, Jana Benet, neodamna gi brane{e ovie planovi velej}i: “Porakata od publikata e jasna - im se dopa|a da gi gledaat svoite zaednici i pejsaì i da gi slu{aat svoite glasovi na na{ite televiziski programi. Televiziskite programi na mreàta na Bi-Bi-Si }e go otslikuvaat i prikaùvaat ìvotot vo Velika Britani-ja so pogolema {irina i dlabo~ina”. Portparolot na Bi-Bi-Si izjavuva deka tro{ocite nameneti za taksi-prevoz i hoteli se samo pro-cenki, a ne sigurni sumi. Toj dodade: “Bi-Bi-Si se zalaga za vrednuvawe na parite

MALOTO [TEDEWE NA GOLEMITE TRO[A I


Vo Inter dvajcata se soigra~i i gole-mi prijateli, no, od niv reprezenta-tivcite, trenerite

i fanovite baraat da go zaboravat prijatelstvoto i da odigraat najdobro {to znaat, bidej}i na toj na~in se branat boite na dràvniot tim. Goran Pandev i Samuel Eto se predvodnici na nacional-nite sostavi na Makedoni-ja i Kamerun, ~ii selekcii

PANDEV I ETO

INTERNACIONALE VO SKOPJE

denes go igraat svojot prijatelski natprevar.“Ubavo se ~uvstvuvam vo Makedonija. Gledam deka lu|eto me sakaat tuka. [to se odnesuva do na{ite {ansi na sredbata, mislam deka nie }e imame golem problem so voigranosta, bidej}i podolgo vreme ne sme se sobrale na edno mesto”, izjavi Eto.Eden od najdobro platen-ite fudbaleri vo svetot za Makedonija znae najmnogu od Goran Pandev, so kogo poslednite dve godini ja deli soblekuvalnata vo In-

ter, aktuelniot evropski i svetski klupski {ampion.“Iako od redovite na makedonskata reprezent-acija go znam edinstveno imeto na Pandev, sepak, znam deka se raboti za odli~na reprezentacija, koja {to ima ostvareno respektabilni rezultati”, istakna najdobriot afri-kanski fudbaler za 2010 godina. Za Pandev nema dilemi kako treba da se odigra na duelot so Kamerun, koj, iako e prijatelski, sepak, e mnogu biten za odrùvawe

na formata na selekcijata vo presret na ostanatiot del od kvalifikaciite za narednoto evropsko prven-stvo.“Za Makedonija sekoga{ igram maksimalno moti-virano i nikoga{ ne se {tedam. Taka }e bide i protiv Kamerun, reprezen-tacija koja e kvalitetna, no i mnogu iskusna”, smeta Pandev.Na{iot najdobar fudbaler vo momentov ne go pla{i faktot deka vo posled-niot period e prikovan za klupata na rezervni

fudbaleri vo Inter, ekipa vo koja vladee golema konkurencija vo napa|a~kiot red.“Konkurencijata e do-bra za sekoja ekipa. Toa

voop{to ne me pla{i. Mo-jata zada~a e da odigram kako {to umeam”, veli i oficijalno najdobriot doma{en fudbaler za izminatata godina.

Iako od redovite na makedonskata reprezentacija go znam edin-stveno imeto na Pandev, sepak, znam deka se raboti za odli~na reprezentacija, koja {to ima ostvareno respektabilni rezultati, veli Samuel Eto

��

MEDIUMI


Bi-Bi-Si ukina pet jazi~ni redakcii kako merka na {tedewe, no pravi milionski smetki za preselba na personalot i produkcijata. Kompanijata e podgotvena da potro{i okolu 157 milioni funti samo za hotelski smetki i taksi-prevoz za prezenterite, direktorite i gostite od studijata i za novi studija

��

� GADGETS

DIGITALNA VAGA ZA KUFERIRe~isi nema ~ovek koj pri letawe so

avion ne se sretnal so “problemot” na regulativata za maksimalna dozvolena teìna po kufer. Re~isi nasekade kako standard se dozvoluva maksimalna teìna do 30 kg po kufer, {to moè da varira vo zavisnost od prevoznikot i dolìnata na letot. Nad dozvolenata granica se pla}a odredena kazna. No, sega pristigna korisen ured, odnosno digitalen mera~, koj se vgraduva na kuferot ili torbata i meri kolku teàt. Taka, u{te pri pakuvawe }e znaeme kolku teàt, so {to }e go izbegneme nepotrebnoto pla-}awe kazni. Isto taka, ovoj ured ja meri i temperaturata, {to }e gi zadovoli najrazli~nite barawa na patnicite. Cenata na ovoj ured iznesuva 15 dolari. Navistina korisen ured za niska cena.

Fudbalerite na Inter, � GORAN PANDEV i SAMUEL ETO se najgolemite yvezdi vo reprezentaciite na Makedonija i na Kamerun

BI-BI-SI � – mediumska ku}a }e im bide cela Britanija

SR\AN IVANOVI][email protected]

od radiodifuznata taksa. Gi namalivme tro{ocite za hoteli i taksi izminatata godina”. Inaku, menaxerot zadolèn za nadgleduvawe na presel-bata na personalot vo Sal-ford ivee na oddale~enost od 6.400 kilometri, odnosno vo SAD. Gaj Bred{o doa|a vo Britanija od Kentaki i e vraboten preku kompanijata Ikvals konsalting, koja ima dogovor so Bi-Bi-Si. Korpo-racijata pla}a za negovoto smestuvawe koga prestojuva vo Salford i Man~ester i za negovite patuvawa vo Bri-tanija. Zatoa ne e ~udno {to reporterot Dejvid Dimblibi, koj s$ u{te e vo nere{eni odnosi so Bi-Bi-Si za obno-vuvaweto na negoviot dogovor vreden 3,5 milioni funti, e besen poradi planovite za premestuvawe na produkci-jata na Question Time vo Glazgov.

ska ku}ajtanijajjuu

GERI LINEKER � – sportskiot urednik vo Bi-Bi-Si


TOP 100

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI OSIGURUVAWE I LIZING GRADE@NI[TVO

223 kapital 09 02 2011

Documents