UNIVERZITET ,,SV. KLIMENT OHRIDSKI"- BITOLAPOLICISKA AKADEMIJA - SKOPJE

doma{na rabota po predmetot krivi~no pravo

,,RAZVITOKOT NA POVOENOTO MAKEDONSKO KRIVI^NO PRAVO"

izrabotil: mentor:Bojan Spasovski prof. D-r Zoran Sulejmanov

asist. M-r \or|i Slamkov

MAKEDONSKOTO KRIVI^NO PRAVO

Makedonija niz istorijata, nemaj}i svoja dr`ava, nemala ni

svoe pravo. Na nejzinata teritorija vo Sredniot vek va`ele zakonite,

kako {to bile bugarskiot Zakon sudni qudem i Du{anoviot zakonik.

Potoa pet vekovi bila pod vlijanie na turskite zakoni, kako {to bil

Otomanskiot kaznen zakon od 1861 god. koj{to va`el sî do

podelbata na Makedonija vo 1913 god. od strana na Srbija, Bugarija

i Grcija.

Vo delot od Makedonija {to podpadnal pod Srbija zapo~nal

da se primenuva srpskiot Kaznitelni zakonik od 1860 god., za da

podocna od 29 januari 1929 god. zapo~nal da va`i Krivi~niot

zakonik na Kralstvoto Jugoslavija. Prvite makedonski krivi~ni

zakoni }e se javat so pojavuvaweto na Makedonija kako dr`ava na

2.8.1944 god., koga so prvoto zasedanie na ASNOM Makedonija bila

proglasena za ramnopravna federalna edinica na Demokratska

Federativna Jugoslavija. Makedonija vo ramkite na sojuznata dr`ava,

ja delela op{testveno - ekonomskata, politi~kata i pravnata sudbina

na site drugi federalni edinici, za po raspa|aweto na SFRJ da bide

proglasena za nejzina polnopravna nasledni~ka. Pra{aweto za

krivi~no - pravniot kontinuitet na sega ve}e suverenata i

samostojna makedonska dr`ava bil reguliran so Ustavniot zakon za

sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija ( SV 52/91-

815, 4/92-29 ).

Spored ~len 5 stav 1 od ovoj zakon, Krivi~niot zakon na SFRJ

bil prezemen kako republi~ki, a potoa izmenet so Zakonot za

izmenuvawe na Krivi~niot zakon na SFRJ od 10 april 1992 (SV

25/92-402) i preimenuvan vo Krivi~en zakon na Republika

Makedonija - Op{t i poseben del. So ogled na toa {to vo momentot

na osamostojuvaweto, zakonodavnata nadle`nost vo materijata na

krivi~noto pravo bila podelena me|u federacijata i republikata,

dotoga{ va`e~kiot Krivi~en zakon na Republika Makedonija ostanal

vo sila, a zemjata se zdobila so dva krivi~ni zakona. Vakvoto

dvojstvo ostanalo vo sila sî do 1 noemvri 1996 god., koga zapo~nala

primenata na noviot Krivi~en zakon.

NIKULCITE NA NOVOTO KRIVI^NO PRAVO VO NOB

Vo uslovi na osloboditelnata vojna, komunistite na

Makedonija pod vodstvo na KPJ nastojuvale da go izvedat i svojot

klasen prevrat. Iako zemjata bila rascepkana me|u nekolku

okupatori komunistite si dale za cel osloboduvawe na slovenskite

narodi. Vakvata cel bila vgradena vo edna nova, neprekrieno

makijavelisti~ka zakonitost: Postoelo edno obi~ajno, narodno -

voeno i vostani~ko pravo, izrazeno vo eden golem princip,

neopfaten i nefiksiran vo paragrafi, no `iv i realen vo sekoj akt na

narodnite vlasti, vo principot deka e zakonito ona {to mu pomaga

na interesot na NOB, a nezakonito sî ona {to mu e sprotivno na toj

interes i {to za nego e {tetno.

Makijalevizmot se ogledal vo toa {to narodnite vlasti gi

formirale i rakovodele komunistite, taka {to i ne bilo osobeno te{ko

nivniot interes da se proglasi za interes na NOB, a kako nezakonito

da se proglasi sî {to se koselo so interesite na avangardata. Ova

na~elo }e bide osnova za postavuvawe na najva`nite krivi~no -

pravni poimi od ona vreme: naroden neprijatel i lice {to zgre{ilo po

odnos na nacionalnata ~est, kako najva`ni i najte{ki prestapi na

ona vreme zaedno so voenite zlostorstva.

Po kolapsot na komunizmot sekoj den nosel po nekoj nov

dokaz za te{ki zloupotrebi na ova na~elo: kako ,,narodni neprijateli"

i ,,lica {to zgre{ile po odnos na nacionalnata ~est", ne retko bile

proglasuvani i likvidirani lu|e {to klasno ili idejno mo`ele da stanat

protivnici na komunisti~kata vlast, a ne retko i lu|e od

komunisti~kite redovi {to znaele nekakvi valkani raboti za

poistaknatite voda~i.

Novoto krivi~no pravo so uslovi na borba, se gradelo i

nadgraduvalo preku presudi na voenite sudovi, preku presudi na

narodnoosloboditelnite odbori ( NOO ), a ve}e vo 1942 godina i

preku presudi na posebni sudovi formirani pri NOO. Za materijalnoto

krivi~no pravo vo nastanuvawe, posebno bila interesna i

zna~ajna ,,Odlukata na slovene~kiot NOO za za{tita na

slovene~kiot narod i na negovoto dvi`ewe za osloboduvawe i

obedinuvawe" vo 1941 god.

Vo nea se sre}avaat mnogu idei {to po osloboduvaweto bile

preto~eni vo novoto krivi~no zakonodavstvo na socijalisti~ka

Jugoslavija:

Materijalnata definicija na krivi~noto delo, odnosno

deka sekoja dejnost {to pretstavuvala opasnost za slovene~kiot

narod i za jugoslovenskite narodi, za narodnoosloboditelnata borba

protiv okupatorot i negovite pomaga~i, za zaednicata voop{to ili vo

pogolema mera za poedinecot;

Raboteweto pod pritisok na okupatorot ili na drugite

narodni neprijateli ne go osloboduvala od odgovornost storitelot;

Celta na kaznuvaweto bila opredelena re~isi vo celost

onaka kako {to toa go storile podocna krivi~nite zakoni na

socijalisti~ka Jugoslavija: spre~uvawe storitelot povtorno da ne stori

krivi~no delo, zastra{uvawe na koleblivite da ne pravat krivi~ni

dela i vospitno vlijanie vrz storitelot. Ovie odredbi, a osobeno onie

{to predviduvale posebni, aktuelni krivi~ni dela, celosno go

predviduvale zaklu~okot deka se raboti za nova orientacija vo

materijalnoto krivi~no pravo vo nastanuvawe, sozdavano spored

obrazecot od pravata dr`ava vo socijalizmot.

PRVITE KRIVI^NI ZAKONI NA SOCIJALISTI^KA

JUGOSLAVIJA

Vo periodot neposredno po Vtorata svetska vojna,

socijalisti~ka Jugoslavija ne mo`ela da pristapi kon celosno

kodificirawe na materijalnoto krivi~no pravo, a so ogled na prirodata

na noviot poredok, ni kon celosna primena na krivi~noto pravo na

Kralstvo Jugoslavija. Bilo odlu~eno pra{awata od vitalno zna~ewe

za noviot poredok da se re{avaat so donesuvawe posebni zakoni, a

vo materijata {to i po ova ostanuvala ,,nepokriena" bilo ovozmo`eno

primena na pravnite pravila od zakonite {to bile vo sila do 6 april

1946 god., pod uslov da ne bidat vo sprotivnost so Ustavot, novite

zakoni, kako i propisite i poznatiot Zakon za neva`nost na pravnite

propisi doneseni pred 6 april 1946 godina i za vreme na

neprijatelskata okupacija.

Taka, sledej}i go praviot pat, vo kratok vremenski period bile

doneseni slednive posebni krivi~ni zakoni:

1. Zakonot za suzbivawe na nedopu{tenata

{pekulacija i na stopanskata sabota`a;

2. Zakonot za za{tita na narodnite dobra i za nivnoto

upravuvawe;

3. Zakonot za zabrana na predizvikuvawe nacionalna,

rasna i verska omraza i razdor;

4. Zakonot za konfiskacija na imotot i za izvr{uvaweto

na konfiskacijata;

5. Zakonot za vidovite na kazni;

6. Zakonot za davawe amnestija i pomiluvawe i

7. Zakonot za krivi~nite dela protiv narodot i dr`avata.

Zna~aen dokument vo razvitokot na novoto krivi~no pravo

bil prviot Ustav na FNRJ od 1946 godina, koj predviduval dol`nost za

soobrazuvawe na dotoga{noto zakonodavstvo so negovite odredbi.

Ovaa obvrska predizvikala donesuvawe na delumno izmeneti

tekstovi na gorenavedenite zakoni. Noviot ustav go proklamiral i

na~eloto na zakonitost, odnosno deka krivi~nite dela i kaznite za

niv mo`ele da se opredeluvaat samo so zakon, {to od svoja strana,

ja zabrzalo rabotata vrz novata kodifikacija i donesuvaweto na OKZ.

KRIVI^NIOT ZAKONIK - OP[T DEL ( OKZ )

Raboten glavno spored obrazecot na sovetskoto krivi~no

pravo, OKZ ( donesen na 4 dekemvri 1947 godina, stapil vo sila na

12 fevruari 1948 godina ), so mali isklu~oci, bil vgraden vo KZ od

1951 godina. Zatoa namesto da bidat iznesuvani negovite

karakteristiki, tuka bilo uka`ano samo na re{enijata koi podocna bile

napu{teni.

I pokraj proklamiraweto na na~eloto na zakonitost, OKZ ja

prifa}al analogijata: postoelo krivi~na odgovornost i za delo {to se

ocenuvalo kako op{testveno opasno, iako ne bilo izre~no

predvideno vo zakonot. Re{enieto se opravduvalo so nepostoewe

poseben del na KZ i nesoobraznost na pravnite pravila od KZ od

1929 godina, kako normi od sosema poinakov op{testveno -

politi~ki svet. Po raskolot so SSSR od 1948 god. i celosnoto

kodificirawe na krivi~noto pravo, analogijata bila napu{tena. OKZ

predviduval {iroka odgovornost za podgotvuvawe na te{ki krivi~ni

dela, so toa {to kaznata se odmeruvala vo ramkite na predvideni za

dovr{enite krivi~ni dela, a propi{uval i kaznivost na pravnite lica.

OKZ se opredelil za trijalisti~ki sistem na krivi~ni sankcii, {to go

so~inuvale kazni, zdravstveno - za{titni merki i vospitno - propavni

merki. Bile propi{ani 12 vida kazni:

Kako glavni kazni: smrtna kazna, li{uvawe od sloboda

so prisilna rabota, li{uvawe od sloboda, popravna rabota.

Kako sporedni kazni: zaguba na dr`ajanstvoto,

konfiskacija na imotot, zaguba na gra|anskite prava, zaguba na

~inot, zabrana na zanimavawe so opredelena profesija.

Pari~nata kazna i popravaweto na {tetata bile smetani

i kako sporedni i kako glavni kazni.

Zdravstveno - za{titnite merki se sostoele vo upatuvawe na

nepresmetlivite delikventi vo zavodi za du{evno bolni lica ili vo

drugi zavodi za lekuvawe, a vospitno - popravnite merki bile sankcii

za maloletni storiteli: predavawe na maloletnikot na roditelite ili na

staratelot so obvrska vrz nego da vr{at zasilen nadzor, upatuvawe

vo vospitna ustanova i upatuvawe vo vospitno - popraven dom.

KRIVI^NIOT ZAKONIK OD 1951 GOD. I

PODOCNE@NITE POVELI

Prviot KZ na socijalisti~ka Jugoslavija, donesen na 2 mart

1951 god. koj stapil vo sila na 1 juni 1951 god., va`el pove}e od 25

godini: do 1 juli 1977 god. koga stapilo vo sila krivi~noto

zakonodavstvo, izgradeno spored konceptot za podelena nadle`nost

pome|u federacijata i republikite. Za toa vreme {est pati bil

menuvan i dopolnuvan. I tuka ne stanalo zbor za re{enijata {to

ostanale neizmeneti do raspadot na SFRJ, tuku samo za onie {to

podocna bile napu{teni ili izmeneti.

KZ od 1951 god. gi napu{til: analogijata, {irokoto kaznuvawe

za podgotvitelnite dejstvija i kaznivosta na pravnite lica. Zadr`uvaj}i

go trijalisti~kiot sistem na krivi~ni sankcii, zakonodavecot vnel i

nekoi pove}e ,,kozmeti~ki" otkolku su{testveni izmeni:

Brojot na kaznite bil namalen na sedum, strogiot

zatvor i zatvorot bile vremenski kazni, a pokraj niv postoel i

do`ivoten strog zatvor, no samo kako zamena na smrtnata kazna vo

slu~aj na amnestija ili pomiluvawe;

Merki za bezbednost imalo tri tipa: ispra}awe vo zatvor

zaradi ~uvawe i lekuvawe, odzemawe predmeti i izgodnuvawe od

zemjata;

Vospitno - popravnite merki se razlikuvale vo zavisnost

od toa dali se rabotelo za krivi~no neodgovoren maloletnik

( toga{ doa|ale vo predvid predavaweto na roditelite ili na staratelot

i ispra}awe vo vospitna ustanova ) ili pak za krivi~no odgovoren

pomlad mololetnik ( vo takov slu~aj doa|ale vo predvid ukorot i

ispra}aweto vo vospitno - popraven dom ), inaku i pomladiot i

postariot krivi~no odgovoren maloletnik, mo`el da bide kaznet so

kaznite predviveni za polnoletnite storiteli ( so isklu~ok na smrtnata

kazna, ograni~uvawe na gra|anskite prava i trajna zabrana da vr{i

opredeleno zanimavawe ), a pomladiot maloletnik u{te i pod uslov

da se rabotelo za delo za koe zakonot propi{uval kazna pote{ka od

deset godini strog zatvor. Uslov za isklu~itelnoto kaznuvawe na

pomladiot i postariot maloletnik pretstavuval discernement ili mo}

na rasuduvawe, koga bile tolku du{evno razvieni {to mo`ele da go

sfatat zna~eweto na svoeto delo i da upravuvaat so svoite postapki;

Rehabilitacijata zna~ela prestan na pravnite posledici

na osudata, bri{ewe na osudata i vospostavuvawe fikcija na

neosnovanost.

Prvata novela od 1959 godina donela novi izmeni vo

instrumentariumot na krivi~nite sankcii, odnosno bila ukinata

kaznata ograni~uvawe na gra|anskite prava, a zabranata da se vr{i

opredeleno zanimawe bila prefrlena vo spisokot na merkite za

bezbednost, taka {to brojot na kaznite se namalil na pet. Novelata

vovela i tri novi merki za bezbednost ( zadol`itelno lekuvawe na

alkoholi~arite i narkomanite, odzemawe na voza~kata dozvola i

odzemawe na imotnata korist ), taka {to brojot na ovie sankcii bil

poka~en na sedum. Kaj pove}ekratniot povrat bila prifatena

kriminolo{kata kategorija - -delikvent od navika i legalno

ovozmo`uvawe na ova lice da mu se izre~e kazna dvojno postroga

od predvidenata. Kaj rehabilitacijata bila ukinata fikcijata na

neosuduvanost. Maloletni~koto krivi~no pravo bilo temelno

reformirano.

Vtorata novela od 1962 god. zna~elo poostruvawe na

represijata so voveduvawe kazna strog zatvor 20 godini za nekoi

stopanski i krivi~ni dela, iako op{tiot zakonski maksimum na ovaa

kazna i natamu ostanal 15 godini, so zgolemuvawe na maksimumot

na pari~nata kazna, so propi{uvawe mo`nost za izrekuvawe

konfiskacija na imotot, so poostruvawe na kaznite za niza krivi~ni

dela. Me|u merkite za bezbednost bila pomestena zabrana na javno

istapuvawe, zaradi poefikasna borba so neistomislenicite.

Poostruvaweto go zafatilo i uslovniot otpust, odnosno do negovo

otpovikuvawe mo`elo da dojde poradi pote{ka povreda na javniot

red ili lo{o povedenie na sloboda.

Tretata podelba od 1965 god., koja do{la po

donesuvaweto na Ustavot na SFRJ od 1963 god., pretstavuvala

samo terminolo{ko soobrazuvawe na KZ od 1951 god. so najvisok

praven akt na dr`avata.

^etvrtata povelba 1967 god., toga{ bila predizvikana od

vonstranata reforma i se sostoela vo postavuvawe novi iznosi na

pari~nite kazni i storenata {teta.

Pettata podelba od 1969 god., ja predizvikala

avtomobilisti~kiot bum i vo vrska so toa za~estenite odzemawe na

motorni vozila, a se sostoela vo samokrevawe na minimumot na

zakanata so kazna na tri meseci.

[estata novela od 1973 godina vnela mnogubrojni izmeni

kako vo Op{tiot taka i vo Posebniot del od KZ/51. Pozna~ajni bile

izmenite vo posledniov: novite ustavni re{enija dovele do

vnesuvawe niza na novi inkriminacii i krivi~ni dela koi trebalo da go

za{titat samoupotrebuvaweto, dodeka edna treta grupa na novi

dela bila vnesena kako rezultat od ratifikuvaweto na me|unarodnite

konvencii vo vrska so bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj.

ПОДЕЛБА НА ЗАКОНОДАВНИТЕ КОМПЕТЕНЦИИ

Spored Ustavot od 1963 godina Krivi£niot zakonik spa|al vo

redot na t.n. potpolni zakoni, za £ie{to donesuvawe bila nadle`na

federacijata. Ova, me|utoa ne bil edinstveniot sojuzen izvor na

krivi£noto pravo: nadvor od krivi£niot zakonik postoele i t.n. posebni

sojuzni krivi£ni zakoni ( na pr. Zakon za pe£atot i drugite vidovi

informacii, Zakonot za pronajdocite i tehni£kite usovr{uvawa i polno

drugi, {to sodr`ele krivi£no - pravni odredbi). Republi£kata

nadle`nost vo oblasta na krivi£noto zakonodavstvo se sveduvala na

donesuvawe kazneni odredbi samo vo materijata {to spored ovoj

ustav bila pridostavena na celosno regulirawe na republikata. Taka

se javile krivi£no - pravni odredbi vo: Zakonot za zabrana na nosewe

na ferexe, Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti, Zakonot za

za{tita na spomenicite na kulturata, Zakonot za postapka za

raspi{uvawe i sproveduvawe na referendum, Zakonot za izbor na

odbornici na op{tinskite sobranija, Zakonot za izbor na pratenicite

na Sobranieto na SR Makedonija.

Ustavniot amandman XXX ( st. 2 t. 11 ) od juni 1971 godina

donel dramati£en presvrt vo raspredelbata na zakonodavnite

nadle`nosti vo krivi£no - pravnata materija me|u federacijata i

republikite: federacijata sega samo gi ureduvala op{tite uslovi za

izrekuvawe na kaznenite sankcii za krivi£nite dela i vidovite na tie

sankcii, gi opredeluvala krivi£nite dela protiv dr`avata, £ove£nosta i

me|unarodnoto pravo, protiv ugledot na SFRJ, nejzinite organi i

pretstavnici, protiv ugledot na stranskite dr`avi i organizacii i

ugledot na nivnite {efovi i pretstavnici, protiv slu`benata dol`nost

na slu`benite lica vo sojuznite organi i organizacii, protiv oru`enite

sili, kako i krivi£nite dela so koi se naru{uvalo edinstvoto na

jugoslovenskiot pazar ili se povreduvale sojuznite propisi. Sé drugo

spa|alo vo nadle`nost na republikite.

Silnite kritiki {to teorijata na krivi£noto pravo gi izrekla na

smetka na ovaa koncepcija ne dovele do nejzino napu{tawe, tuku

samo do opredeleno precizirawe na formulacijata. Ustavot od 1974

godina jasno i nedvosmisleno uka`uval deka donesuvaweto na

op{tiot del od krivi£niot zakon, spa|alo vo nadle`nost na

federacijata ( i pokraj toa {to bilo pove}e od jasno deka nitu vo

teorijata nitu vo zakonodavnata praktika vo svetot ne postoela

soglasnost okolu pra{aweto za sodr`inata na op{tiot del na

krivi£niot zakon ). Rezulatat od taa nova koncepcija bil Krivi£niot

zakon na SFRJ ( donesen na 26.9.1976 god., stapil vo sila na

1.7.1977 god. ). Ovoj zakon bil menuvan i dopolnuvan pove}e pati,

sé dodeka ne bil prezemen kako republi£ki i preimenuvan

vo ,,Krivi£en zakon na Republika Makedonija - Op{t i poseben del"

(SV 25/92-402). So nezna£itelni izmeni ovoj zakon va`el do 1

noemvri 1966 godina, koga zapo£nala primenata na Krivi£niot

zakonik od 23 juli 1996 godina ( SV 37/96 - 1521 ). Krivi£niot zakon

na SRM od 16.6.1977 godina ( SV 25/77 - 489 i 30/77 - 638, ispr. ),

bil menuvan i dopolnuvan pove}e pati ( SV 23/84 - 449, 50/87 - 904,

36/89 - 652, 7/90-138, 28/91-361, 24/92-387, 49/93-1217 i 65/93-

1531, ispr. ), isto taka va`el do 1 noemvri 1996 godina.

NEKOI KARAKTERISTIKI NA NASLEDNOTO KRIVI^NO

PRAVO

Ova pravo vo osnovata mo`e da se svede na KZ/51.

Donesuvaweto na ovoj zakonik bilo pozitivno oceneto vo

stranstvo: ,,eden od najmodernite, najserioznite, najubedlivite i

ednovremeno za nau£niot interes, eden od najbogatite kazneni

zakonici {to mo`ele da se sretnat". Legislativno-tehni£ki na nivoto

na sovremenoto evropsko krivi£no pravo, ovoj zakonik, deklarativno

gi po£ituval site negovi golemi na£ela: zakonitosta, humanizmot,

demokratizmot, po£ituvaweto vo ednakva mera na interesite na

li£nosta i tie na op{testvoto.

Od druga strana, zakonikot nesomneno imal svoj li£en,

nacionalen ton, koj vo registarot na inkriminaciite verno gi otslikuval

potrebite na jugoslovenskiot poredok. I pokraj seta nadvore{na

evolucija, re`imot vo osnovata ne se menuval, nitu imal, nitu pak

mo`el da ima reformatorski duh: pri sekoja novela na KZ/51, a pri

donesuvaweto na KZ SFRJ, uporno se povtoruvalo deka ,,ne postoi

potreba od menuvawe na osnovnata koncepcija na postojnoto

krivi£no zakonodavstvo, koe vo dostatna mera ja obezbeduvala

za{titata na osnovnite op{testveni vrednosti i sozdavala {irok

prostor za vodewe efikasna borba protiv kriminalitetot. Kako pri~ini

se istaknuvale: KZ/51 deka bil raboten vnimatelno, so jasna

kriminalno-politi~ka orientacija kon za{tita na socijalisti~kite

op{testveni odnosi, ~ij{to del se osnovnite slobodi i prava na

~ovekot i so uva`uvawe na teoretskite dostigawa vo naukata na

krivi~noto pravo, krivi~noto zakonodavstvo na Jugoslavija bez

prekin gi sledelo pojavite na novi oblici na kriminalni dejnosti i

transformacijata na starite i vrz oznova na toa gi menuvalo opisite

na krivi~nite dela, dodavalo novi inkriminacii, go poostruvalo

kaznuvaweto, voveduvalo novi vidovi na krivi~ni sankcii itn.

Taka, ovoj kodeks bil i ostanal mehanizam za konzervirawe

na poredokot. Negova natamo{na slabost bila egzemplarnata

strogost: KZ/51 bil ocenet kako eden od najstrogite vo svetot.

Slu`benoto objasnenie na ovoj fakt glasel: zakonikot bil donesen vo

nepovolen istoriski moment, koga novovospostaveniot re`im moral

da vodi ogor~eni bitki so razvlasteniot ekonomski i politi~ki

protivnik vo zemjata i stranstvo, so bedata, opusto{enosta na

zemjata, zaostanatosta na naselenieto, stalinizmot itn. Seto ova se

odrazilo vrz negovata strogost, zamislena i ostvaruvana kako

efikasen pridones kon site tie bitki.

[irokite zakonski kazneni ramki, predvideni vo KZ/51, {to ne

edna{ bile kritikuvani kako negov golem nedostatok, se poka`ale

pogodni za izrazuvawe na sfa}aweto za promenite vo

op{testvenata, politi~kata, idejnata, kulturnata i civilizaciskata

situacija na zemjata. Lu|eto {to gi primenuvale krivi~nite zakoni

( osven vo domenot na politi~kata delikvencija ) so razvien oset za

spravedlivost, vr{ele su{testveni soobrazuvawa na efektivnata

kaznena politika, ne retko sudiraj}i se so nedorazbirawa i otpori.

Taka, nivnata kaznena politika bez prestan bila na udar na

politi~kata kritika. Ova formalno i navistina bilo to~no, dokolku se

sporeduvaat izrekuvanite kazni ( {to redovno gravitirale kon

zakonskiot minimum ) so propi{anite. Faktot, me|utoa deka i pokraj

site kritiki, vo kaznenata politika na na{ite sudovi ne doa|alo do

nekakov temelen presvrt, mal broj lu|e bile skloni da go tolkuvaat

na edinstveno pravilniot na~in: deka toa sepak bila realna kaznena

politika, {to mu odgovaralo na ~uvstvoto za spravedlivost na lu|eto

od toa podnebje i vreme, no deka ne treba da se kritikuva blagosta

na sudovite, tuku nerealnata, necelosobraznata strogost na

zakonite. Vo ovaa smisla, mnogu malku bilo promeneto na zakonski

plan do raspadot na Jugoslavija.

Na prika`anata krivi~no - pravna zakonodavna evolucija

mo`e da i se prefrli i za duh na improvizacija: KZ/51 nastanal

neverojatno brzo, a kon izmeni se pristapuvalo isto taka brzo, pri {to

re~isi nikoga{ ne se propu{talo da se naglasi nedostigot od vreme

za potemelni zafati. Napravenite zafati bile obrazlagani skr`avo i ne

retko predizvikuvale v~udoviduvawe: zakonodavnite presvrti vo

sistemot na sankciite ( edna kazna preku no} stanala merka na

bezbednost, edna fiskalna merka, kako {to bilo odzemaweto na

imotnata korist, postanalo merka na bezbednost, za da podocna

nabrzina i bez objasnenie, bide isfrlena od registarot na sankciite ),

zakonodavnite talkawa pri reguliraweto na rehabilitacijata,

neo~ekuvaniot presvrt vo koncepcijata na uslovnata osuda itn.

Od druga strana, dolgodi{nata primena na ova krivi~no

zakonodavstvo isfrlila na videlina mnogu nejasnotii, nedore~enosti,

predizvikala razli~ni teoretski i prakti~ni tolkuvawa, {to sekako

moralo da bide signal za potreba od preispituvawa, pojasnuvawa,

menuvawa ( dilemite okolu t.n. nezna~itelna op{testvena opasnost,

prodol`enoto krivi~no delo, ubistvoto na pove}e lica ). Ekonomskata

kriza, {to dovela do golema destabilizacija na stopanstvoto, do

vrtoglava inflacija i drasti~no obezvreduvawe na valutata, go

aktueliziralo pra{aweto za celesobraznosta od vgraduvawe na parite

vo fiksni iznosi vo krivi~nite normi: obemot i ostrinata na krivi~no-

pravnata za{tita opa|ale koga parite bile vgradeni vo sankcijata, a

rastele koga bile vgradeni vo krivi~noto delo. So toa zakonot zapa|

al vo strukturna kriza, za{to se gubela homogenosta i

spravedlivosta. Site ovie i mnogu drugi problemi ostanale isto tolku

otvoreni i diskutabilni kolku {to bile i na po~etokot od primenata na

KZ/51. Zatoa , otsekoga{ za~uduvala pojavata: namesto da bidat

re{avani tie problemi kako prioritetni, zakonodavecot ne retko se

vpu{tal vo reformirawe instituti so podolg zakonodaven vek, {to

dobro se poka`alo vo praktikata, na primer uslovnata osuda.

REFORMA NA MAKEDONSKOTO KRIVI^NO PRAVO

Kodifikacijata na krivi~noto pravo, {to zapo~nala vedna{ po

osamostojuvaweto so formirawe komisija za taa cel vo

Ministerstvoto za pravda, nu`na bila i rabotata vrz negovata

reforma. Prvobitnata ambicija na komisijata za kodifikacija, bila

mo{ne skromna: eksplicitno bilo re~eno deka treba samo

podelenata legislativa da se obedini vo edinstven krivi~en kodeks i

pritoa od negoviot tekst da bidat isfrleni odredbite {to vremeto i

propasta na socijalizmot gi napravila opsoletni ( odnosno da bidat

otstraneti inkriminaciite so koi se reguliral interlokalniot sudir na

zakonite, so koi se za{tituvalo samoupravuvaweto itn.), kako i da

bidat izbri{ani nekoi grubi redakciski gre{ki, {to bile provle~eni pri

noveliraweto na staroto zakonodavstvo ( ~l.90 i ~l.91 MKZ ). Samo

mnogu brzo bilo uvideno deka rabotata ne mo`ela da se dvi`i vo

ovie tesni ramki i deka prilikata trebala da se iskoristi i za drugi

zafati vo jadroto na krivi~noto pravo. Rezultat od tie kodifikaciski

usilbi pretstavuvalo toa {to krivi~noto pravo bilo izlagano na

stranicite od ovaa kniga. Mnogu naskoro, potrebite na `ivotot

nalo`ile menuvawe i dopolnuvawe na prvata kodifikacija na

makedonskoto krivi~no pravo.

PRVA NOVELA NA KZ

Ve}e na 25 dekemvri 1999 godina, narasnatite problemi so

korupcijata ja nalo`ile prvata novela na novata kodifikacija ( ZID KZ,

SV 80/99-4455 ), koja zna~ela zaostruvawe na kaznenata represija

vo ovoj domen. Novelata bila iskoristena i za opredeleni izmeni i vo

drugite delovi na KZ, a bile izvr{eni i ispravki na brojni redakcioni

gre{ki.

VTORA NOVELA NA KZ

Dodeka rabotnata grupa na Ministerstvoto za pravda

zasileno rabotelo vrz mo{ne dalekuse`na reforma na makedonskoto

krivi~no pravo, potrebite na `ivotot ja nametnale i vtorata novela

( ZID KZ, SV 4/02-17 ), so koja se interveniralo vo odredbata {to go

reguliralo zna~eweto na nekoi zakonski izrazi ili {irewe nevistina za

postoewe na nekoja neizle~iva bolest ), se zaostruvala kaznenata

represija na kompjuterskiot kriminal i se voveduvala nova

inkriminacija na trguvawe so lu|e ( kako posledica od

pristapuvaweto na Makedonija kon Konvencijata na ON protiv

transnacionalniot organiziran kriminal ).

KORISTENA LITERATURA:

,,MAKEDONSKO KRIVI^NO PRAVO" - OP[T DEL ( {esto,

izmeneto i dopolneto izdanie ) od D-r \or|i Marjanovi}.

SODR@INA:

1. Makedonskoto krivi~no

pravo..........................................................1

2. Nikulcite na novoto krivi~no pravo vo

NOB..............................2

3. Prvite krivi~ni zakoni na socijalisti~ka

Jugoslavija............3

4. Krivi~niot zakonik-op{t del

(OKZ)..............................................4

5. Krivi~niot zakonik od 1951 god. i podocne`nite

noveli..........6

6. Podelba na zakonodavnite

kompetencii.........................................8

7. Nekoi karakteristiki na naslednoto krivi~no

pravo..............10

8. Reforma na makedonskoto krivi~no

pravo...................................13

9. Prva novela na

KZ...............................................................................14

10. Vtora novela na

KZ.............................................................................14

11. Koristena

literatura.........................................................................15