DRAVJpodobroZ E

Kamilicata e gruba za infekciite, a ne`na za ko`ata

Surutkata go jakne imunitetot i spre~uva seriozni i hroni~ni bolesti

HERBALNO KAT^E

Kamewata vo bubreg se spre~uvaat so pove}e voda, a so pomalku solKamewata vo bubreg se spre~uvaat so pove}e voda, a so pomalku sol

Kamilicata e gruba za infekciite, a ne`na za ko`ata

Surutkata go jakne imunitetot i spre~uva seriozni i hroni~ni bolesti

ALTERNATIVA

IZBEGNETE JA NEFROLITIJAZATA

Na Va{itepra{awa

odgovaraat lekari

specijalisti

бр. 16 | 8. 11 | 2018

HERBALNO KAT^EDRAVJpodobroZ E

Kamilcata (matricaria chamomilla)e najpoznatoto i najupotrebuvanolekovito rastenie vo Make-

donija. Чajot od kamilica e prviot ~aj{to go dobivaat bebiwata, prvatalekovita kupka, prvata inhalacija,pr viot tonik za lice vo pubertetot.Se koristi odamna i u{te vo StarEgi pet se davala protiv gr~evi idrugi tegobi na organite za varewe,kako i za lekuvawe na razni vos pa le -ni ja i iritacii na ko`ata. Latinskotoime matrikarija, {to zna~i majka od -no sno rodilka, go dobila po toa {to

vo minatoto ne mo`elo da se zamislipo roduvawe bez kamilica. Bebiwatai rodilkite se ispirale so mlak ~ajza toa {to ne ja drazni ko`ata, a imamo }no antisepti~ko dejstvo.

Kamilicata se bere od maj do ju -li. Le kovit e cvetot od koj se pravatme le mi i tinkturi, no najmnogu se ko -ri s ti kako ~aj. Najva`nata lekovitako m ponenta e eteri~noto maslo naka milicata, hamazulen, koe se dobi -va so destilacija na vodena parea iima karakteristi~na mirizba i sinaboja. Masloto zaedno so ostanatiteso stoj ki na cvetot imaat kompleksnodej st vo, no mnogu e va`no pravilnoda se pri gotvuva ~ajot i sekoga{ dase pie sve ̀ o napraven. Suviot cvetne se va ri, tuku samo se poparuva, zada ne se uni {tat eteri~nite masla.

So kamilica mo`e da se pravigar gara za bolesti vo ustata i grlotoili so melemi od nea da se lekuvaatrani. Ima {iroka primena vo kozme -ti kata, a mo`e da se koristi i za pla -k newe na kosata, po {to taa stanuvapos vetla.

Kamilicata se koristi i vo kombi -na cii so drugi lekoviti bilki. Po me -{a na so kim i anason gi smiruvagr ~evite vo stomakot na novoroden ~i -wa ta, a vo kombinacija so valerijanagi namaluva klimakteri~nite tegobi.

APTEKA VO DVOROT

Pravilno napraven ~ajDve supeni la`ici kamilica se pre-

livaat so dva decilitri vrela voda, sepo kri vaat i se ostava da stoi 30 do 60mi nuti, vo zavisnost od toa dali se prig -o t vuva poslab ili posilen ~aj. Dokolkuse pie za nastinka i bolniot treba da sepre poti, ~ajot treba da se stopli, a akose pie za apetit, se pie studen i neza -sla den, polovina ~as pred obrokot.

Иskustvata na lu|eto sami po sebe govorat zamo}ta i vol{ebstvoto na ovoj proizvod:

JANE A.ST. GALEN, [VAJCARIJA

Imav netolerantnost kon laktoza i za toapiev ap~iwa. Otkako ja dobiv prvata tegla odKombuha Ekstrakt, po~nav da ja koristam i~ekor po ~ekor, sfativ deka imam podobru-vawa vo mojot stomak, pomalku kiselinskiproblem, pa zatoa ne mi treba{e da upotre-buvam ap~iwa za ogromnite stoma~nikiselini, koi gi imav prethodno. So koris-tewe na Kombuha Ekstraktot, izgubiv i

nekolku kilogrami, a isto taka, go zajaknav imuniot sistem. Se ~uvstvu-vam 10 godini pomlado i vo celosna sostojba i fitnes

Dali znaete deka PHD Ekstraktot sodr`i:B1, B2, B3, B5, B6, C Vitamin, Magnezium, Kalcium, Kalium, kako ipove}e od potrebnite mikroelementi Bakar, Nikel, Mangan, @elezo,Cink, Kobalt..., L-Mle~na kiselina...?

= Dali znaete deka Glukuronskata kiselina pomaga vo regulacijata naholesterolot i triglicerite i go pro~istuva organizmot od {tetniteotrovi, a L - Mle~nata kiselina ima silno antikancerogeno dejstvo ?

= Dali znaete deka Vitaminot B6 e potreben za rabotata na mozokot icentralniot nerven sistem, a C Vitaminot go podignuva imunitetot ?

= Dali znaete deka B1 ja zabrzuva funkcijata na {titnata `lezda i gozagreva organizmot, ja zgolemuva koncentracijata, pomaga za varewena hranata i ja podobruva psihi~kata stabilnost, a B2 ima zna~ewevo rasteweto, za{titata na ko`ata, sluzoko`ata, o~ite i nervniot sis-tem i spre~uva pojava na rak. Se koristi za le~ewe na: ~ir na

ro`nicata, konjuktivitisot i fotofobijata (nesre}a pri~ineta odsvetlina)?

= Dali znaete deka nesoodveten vnes na Magnezium doveduva domuskulni gr~evi i se povrzuva so kardiovaskularnite bolesti, dija-betesot, visokiot krven pritisok, anksioznosta i osteoporozata?

= Dali znaete deka Kalciumot osven {to sozdava koskena masa ispre~uva osteoporoza, ja normalizira rabotata na nervite imuskulite, ja regulira rabotata na srceto, onevozmo`uva zgrut~uvawena krvta i pottiknuva dobar son, a i dobar e za rabotata naimunolo{kite kletki kako i za zdrava ko`a i kosa ?

= Dali znaete deka Bakarot e biten za kolagenot i svrznite tkiva, aManganot ja potpomaga mozo~nata funkcija, pomaga vo nesozdavawe naugru{oci vo krvta ?

= Dali znaete deka Nikelot kako mikroelement pomaga vo apsorpcijatana `elezoto, a @elezoto e va`no za odli~nata vrednost na hemoglo-binot vo krvta?

= Dali znaete deka Cinkot e va`en za Imunitetot na organizmot, aKobaltot go pomaga procesot na apsorpcija na vitamin B12 i go pomaganervniot sistem?I {to u{te ne...

Denes, Utre, Zadutre.... 8, 9, 10.11.2018 г.Nabavi 2 Tegli od 212 ml., Dobij 1 GRATISKontakt: 075/217 397https://kombuchaextract.blogspot.com

VKUPNO 3 TEGLI PLATI NAMESTO 3750 den.,SAMO 2500 den so Besplatna дostava do vrata

ПХД Екстракт од Комбуха Тајната на древните императори...Почувствувајте енергија за 15 мин...

Porano ne mo`elo da se zamisli poroduvawe bez kamilica.Bebiwata i rodilkite se ispirale so mlak ~aj, zatoa {to neja drazni ko`ata, a ima mo}no antisepti~ko dejstvo

Za {to pomagal Izgorenici i ~irevi na

ko`atal Tegobi so vareweto, gr~evi,

gadewe, naduenostl Nesonical Nastinkal Tegobi od vospalitelno

poteklol Revmatizaml Konjuktivitisl Opa|awe na kosatal Menstrualni tegobi

Kamilicata e gruba za infekciite, a ne`na za ko`ata

Kamen vo bubregot (nefrolitija -za) e se po~esto zaboluvawe zakoe se smeta deka se dobiva od

prezasitenost na urinata so mo~ nakiselina ili so neorganski soli(kal cium, fostati, oksalati i niv -ni te kristali). Re~isi 6 otsto odsve tskata populacija imale bub re -`en kamen so golema verojatnost zapo vtoruvawe na sostojbata, pa zatoaprevencijata e klu~na. Osnovnatapre vencija za site e piewe na do-volno te~nosti i jadewe na pomalkusol, a onie {to ve}e imaat ili ima -le kamen i pesok vo bubrezite trebada vnimavaat kakva hrana jadat, voza visnost od sostavot na kamenot, zada spre~at sozdavawe na novi.

PATUVA^KIOT KAMEN IZLEGUVA ZA 48 ^ASA

Vo okolu 80 otsto od slu~aite ka -me wata se neorganski soedinenijana kalcium pri {to ima dve pod-grupi - kalcium oksalatni, koi se po -~es ti i kalcium fosfatni kamewa.Po re tki slu~ai, 10-15 otsto se ura t -ni kamewa, koi se sostojat od solina mo~nata kiselina, a najretki se

slu ~aite so kamewa od organska pri -ro da.

Vo nekoi slu~ai kamewata miru va - at vo bubregot i ne javuvaat si m p to - mi, no krizite i silnite bolkina s tanuvaat koga kamenot }e trgne daizleguva od teloto niz mo~nite pa -ti{ ta. Patuva~kiot kamen predizvi -ku va silna i gr~evita bolka vo grbot,slabinite, preponite, kako i krv vourinata. Vo tie slu~ai klu~no e da sepijat mnogu te~nosti za da se ole s niisfrlaweto na kamenot, zatoa {to toj

obi~no spontano izleguva vo rok od48 ~asa od po~etokot na kri za ta. Kakopomo{ vo takvi situacii se davaat iprirodni i farmacevtski sredstvaprotiv bolki, a se prepo ra ~u va i zgo -le meno dvi`ewe, sko kawe po skali isl. Kamenot koj trgnal da iz leguva ni -{ to ne mo`e da go sopre, no za ̀ al, voporetki slu ~ai patuvaweto e prosle-deno so kom plikacii i kamenot se zag -la vuva vo mo~niot ka nal, pa ene o p hodna hirur{ka inter ven cija.

Dokolku bubre`nata kriza e gole -ma, sostojbata mo`e da se ubla`i sotopla bawa so temperatura na vodataod okolu 38 stepeni, vo traewe od 1,5do 2 ~asa.

POMALKU MESO I MLEKOZa da si pomognat onie koi isfr -

li le kamen i za da preveniraat noviim se prepora~uva promena na is hra -nata, vo zavisnost od sostavot na ka-menot. Kaj uratnite kamewa seis klu ~uvaat pr`enoto meso, iz nu tri -ci te, mesnite bujoni, zrnestata hr a -na, kafeto, ~okoladoto, alkoho lot ilutoto. Kaj fosfatnite ka me wa sena maluva koli~estvoto na me so, tes -te nini i masnotii, a se isklu~uvamle koto i mle~nite proizvodi. Kajoksalatnite kamewa se isklu~uvaatzelenite salati, spana}ot, grozjeto,jagodite i cvekloto, a se ograni~uva

vnesot na kompiri, mle~ni proi z vo -di, ~okolado i silni ~aevi. Vo siteslu ~ai treba da se zgolemi vnesot nate~ nosti, najmalku 2 do 2,5 litri naden.

Sprotivno na rasprostranetotomi s lewe, pivoto ne e pomo{ pri ka -men vo bubreg i treba da se izbegnu -va. Toa e silen diuretik i navistinamo ̀ e da predizvika razdvi`uvawe iis fr lawe na kamewata, no mo`e dapre dizvika i gr~ewe na urinarnitepa ti{ta kade kamewata mo`e da zag -la vat.

IZBEGNETE JA NEFROLITIJAZATA

Prirodni lekovi zakamen vo bubreg

Narodnata medicina poznava stotinakombinacii na ~aevi i drugi prirodniproizvodi za polesno isfrluvawe i zapreventiva na kamen vo bubregot:l Seme od morkov (po eden gram

someleno vo prav, tri pati naden, pred jadewe)

l Чaj od morkov (tri la`ici su{enmorkov zaleani so 3 {oqi vrelavoda, otstoeni cela no})

l Sve`a diwa, do 2,5 kilogrami naden ili ~aj od semki od diwa

l Sok i ~aj od kru{i kako diuretikl Bela zelka

3

@IVOT DRAVJpodobroZ E

Kamewata vo bubreg se spre~uvaatso pove}e voda, a so pomalku solOnie {to ve}e imaat ili imale kamen i pesok vo bubrezitetreba da vnimavaat kakva hrana jadat, vo zavisnost odsostavot na kamenot, za da spre~at sozdavawe na novi

Goleminata na kamenot e va`na

Goleminata na kamenot ima mnogugolema va`nost za razvojot na nastan-ite. Kamen so golemina od 4 milimetriima 80 otsto {ansi da bide spontanoisfrlen, no kamen so golemina od 5milimetri ima 20 otsto {ansi.

Kamewata {to se pogolemi od 9-10milimetri retko se isflaat spontanoi baraat nekakov tretman.

Sok od limon, maslinovomaslo i jabolkov ocet

Patalcite kako eden od naje-fikasnite lekovi za kamen vo bu -b reg otkako }e se pojavat prvitesim ptomi }e go sretnat ovoj: oko -lu 60 mililitri maslinovo mas -l o i isto tolku limunov sok se pro me{uvaat i se pijat odedna{,a vedna{ potoa se pijat 350 mlvoda so 1 kafena la`i~ka jabol -kov ocet. Se pie na sekoj ~as do -de ka ne stivnat bolkite.

Grejnata sezona neodamna po~na,a vo uslovi na zima i greewe od -r ̀ uvaweto na dobrata zdrav s t -

vena sostojba e golem predizvik,os o be no koga ne znaeme pravilno daupravuvame so temperaturata i vla -` no sta na vozduhot doma. Na{ite do-movi ~esto se tolku zagreani {tomo ̀ e da se sedi so kratki rakavi,{to e daleku od preporakata naSvetskata zd ravstvena organizacija(SZO). Britancite doma sedat voxemperi, a Ma ke doncite vo mai~ki, ana toa od nesuvawe vlijae edukaci-jata, a ne pa rite.

Ne e isto dali e leto ili e zimai ne e isto dali se raboti za dnevnaili spalna soba, no standardot naSZO za prijatno zatoplena pros-

torija e 18 stepeni Celziusovi zazdravi vo zrasni lu|e koi se sood-vetno ob le ~e ni. Za onie so respira-torni prob le mi i alergii ne trebada e po studeno od 16 stepeni, a zabolni i sta ri lica, kako i za malideca standardot e minimum 20 ste-peni. Spored SZO optimalno zato-plena prostorija e pome|u 18 i 21stepen, a sobnite te m peraturi pod18 i nad 24 stepeni Ce lziusivi sezdravstven rizik.

Sekako razli~nite klimatski po d -ra ~ja i godi{nite vremiwa imaatsvoi specifiki, a optimalnata sobnatemperatura vo leto i vo zima i voKanada i vo Egipet ne e ista. Vo Sko -p je, soglasno pravilata za snabduva -we so toplinska energija doneseni od

Re gulatornata komisija za energe ti ka,snabduva~ite se dol`ni da obez be datpropi{ana vnatre{na tem pe ra turaod 20 plus 1 stepeni vo periodot od 6do 22 ~asot.

Vo spalnata soba temperaturatatreba da e za dva-tri stepeni poniskaod onaa vo dnevnata soba, zatoa {toteloto se ladi pred da zaspie, a sestopluva pred da se razbudi. Doka ̀ a -no e deka pozdravo i pokvalitetno sespie vo postudena soba. Postudentre ba da se odr`uva i hodnikot, kakoi kujnata, koja se zagreva so got ve we -to. Bawata treba da bide malku poto-pla od dnevnata.

Pretoplite prostorii ne go ~uvaat,tuku go zagrozuvaat zdravjeto

4

PREPORAKADRAVJpodobroZ E

Голем избор на пакетиза слабеење и целулит и можност за плаќањедо 12 рати со Дајнерс

Годишен пакет со 50 % попустНОВО мадеромасажаза само 500 ден.времетраење 60 мин.нас. Кисела Вода ул. Виктор Иго бр. 23Тел. 02 2772-850 078 700-528; 072 268 987

Da se vnimava i na vla`nostaOsven na temperaturata, za odr`uvawe na zdravjeto klu~na e i vla`nosta

na vozduhot, koja treba da se dvi`i od 40 do 60 otsto, a optimalna e okolu 50ot sto. Suviot vozduh e {teten i vlagata ne bi smeelo da padne pod 30 otsto,oti se iritiraat o~ite, nosot, grloto, a }e se javat i drugi problemi. Ako se is -ka ~i nad 70 otsto vlagata }e kondenzira na yidovite i na prozorcite i sigurno}e se javi muvla, koja e isklu~itelno opasna za zdravjeto. Najdobra preventivaod muvla e redovnoto provetruvawe, edna{ vo denot, na site prostorii, so {tovo niv }e vleze nov vozduh odnadvor. No, vo Skopje retko ima zdrav vozduh vozi ma za da mo`e da se provetruvaat domovite, pa zatoa vo zima bolnicite sepol ni so respiratorni bolni deca i vozrasni, a infarktite se za~esteni.

Optimalno zagreana prostorija e pome|u 18 i 21 stepen, a sobnitetemperaturi pod 18 i nad 24 stepeni Celziusovi se zdravstven rizik

PRA[AJTE LEKARDRAVJpodobroZ E

PRA[AWE: Pred tri nedeli padnav pri {topovrediv dva predni gorni zabi. Imam bolka izabite po malku se klatat. Zabarot mi napravisni mka i re~e deka mu izgledaat dobro. Po ednanedela na kontrolata mi re~e deka zabite se vored. Jas se u{te imam bolka, koja ne e pregolema,no zabite u{te se klatat. Se trudam da ne jadamso niv i ne gi dopiram voop{to, no se gri`am dane mi padnat. Imam 35 godini. Za kolku vremezabite sami }e zacvrsnat?

Rasklaten zab mo`e dase zacvrsti so {inirawe

Odgovor: Traumite na zabite koi doveduvaatdo fraktura ili skr{enica na del od zabot sedel od sekojdnevnata stomatolo{ka praksa. Slu -~a ite koga frakturnata linija go zafa }a po vr { -ni ot del od zabot obi~no se polesni zare{avawe so konzervativen pristap - so o d vetnaplomba po naod na sto ma tologot. Koga se prosle-

deni so pogolem defekt nazabnata supstanca, zabot

se klati t.e. luksira, ima~uvst vi tel nost na ter -mi~ ki dra z bi ladno ilito p lo, do pirot e istotaka bo len i koga priti-sokot pri mastikacijaima bol ki, toga{ sana -ci jata e pokomplicira -na i po dol gotraj na.Di j agnozata se pos ta vu -va so klini~ki pregledi zadol`itelna rent-gen-snimka. Terapijatase izveduva so {ini-rawe - postavuvawe na

lak koj }e go ograni~i dvi`eweto na zabot i }e goza{titi od dopolnitelen pritisok vo period odnekolku nedeli soglasno vozrasta, stepenot naluksacija i eventuelnite promeni na okolnitetkiva na zabot. Чesto ovaa mobili za cija i zgole-menoto vnimanie pri xvakawe e dovolna te - rapija.

Neretko frakturite moraat i protetski da sere {a va at so koronki ili most na pove}e zabi votaa regija. Vo va{iot slu~aj se soglasuvam soterapijata koja ve}e vi ja dal stomatologot, nozadol`itelnite rtg kontroli se presudni voishodot na terapijata i sovetot da gi {teditepri jadewe i xvakawe. Reakcijata na potpor no -to tkivo na povredenite zabi e individualnakako i vre me to na celosno zazdravuvawe.

PRA[AWE: Moeto dete ima 18 meseci i otkako po~na da odi vojasli ~esto se razboluva. Mu te~e{e nosot i ima{e vospalenie nauvoto. No sega me zagri`uva {to ponekoga{ no}e otkako }e zaspiesilno se zaka{luva, a nekolku pati i povrati pri toa. Ova se slu~iedna{ koga be{e nastinat, a edna{ koga be{e zdrav. Sega doa|azimata i kako da mu go zajaknam imunitetot, so ogled deka }e go min-uvame vremeto vnatre?

Bez strav ako deteto ima do 6 respiratorni bolesti godi{no

Odgovor: Toa {to deteto ka{la koga }e legne se dol`i naprirodnoto slevawe na sekretot od nosot vo grloto i `dreloto.Ka{laweto e priroden odbranben mehanizam. Povra}aweto priza ka {luvawe kaj malite deca ne e nevoobi~aeno. Pri pogust se k -ret, naporot da se iska{la e pogolem, {to kaj malite deca koi neume at ubavo da iska{laat mo`e da predizvika pov ra }a we.

Akutnite respiratorni infekcii se na prvoto mesto po za~es-tenost na zaboluvawata kaj decata do 5-godi{na vozrast. Se pre-nesuvaat kapkovo, naj~esto preku vozduh i zatoa se i taka ~esti. Sedelat na gorno-respiratorni (vospalenie na nos, sinusi, `drelo,krajnici) i na dolno-respiratorni (vospalenie na du{nik, bronhiii beli drobovi). Kaj malite deca infekcijata na gornite di{nipati{ta mo`e da se iskomplicira na srednoto uvo. Obi~no sepredizvikani od bakterii ili vi rusi ili se nadovrzuvaat edna nadruga. Posetuvaweto na gra din ka i u~ili{te e na prvo mestopome|u rizik-faktorite za prenesuvawe.

Od druga strana, ako ova se slu~uva mnogu ~esto i ako se rabotiza poseriozno respiratorno zaboluvawe po~esto od 6 pati vo god-inata, treba da se konsultira pedijatriski imu no log. Dokolku seraboti za pomalku od 6 epi zodi na serioznabolest nema pri~ina za prekumeren strav.Ime no, se raboti za priroden proces kogase sozdava iden imu no lo{ ki profil.

Kako da se zgolemi otpornosta na de-teto kon vakvite infekcii? Odgovorot naova pra{awe e kompleksen, osobeno kogase raboti za dete koe e staro 18 meseci.Ia ko aptekite se preplaveni so raznipre parati za jaknewe na imunitetot, ni e -den od niv ne e prou~en detalno za upo t -re ba kaj deca pod 2 godini. [to ostanuvatoga{ za dete od 18 meseci koe posetuvajasli? Verojatno ona najdobroto: dobroizbalansirana i raznovidna ishrana, kojaosven standardnite kvalitetni proteinii masti (meso, mleko i mle~ni proizvodi)}e ima i dosta sve` zelen~uk i sezonskoovo{je, koi se bogat izvor na prirodni vi-tamini i minerali, od koi e najva`en za imunitetot e cinkot.Sekako, tuka e vitaminot D3 koj go zajaknuva imu ni tetot i koj trebada se dava do navr{eni 3 godini sekoja esen-zima. Zagu{liviteprostori kade {to ima mnogu lu|e treba da se odbegnuvaat. Pre-pora~ani se pro{etki nadvor vo denovite koga nema magla i smog.

d-r KostadinkaLivrinskastomatolog,PZU „Ani-dent“

prim. d-r Liljana Koji}specijalist-pedijatar, PZU Ordinacija popedijatrija „d-r Koji}“

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pra{ajte lekar“ e nameneta za pra{awa vo vrska so va{eto zdravje.

Pra{awata (ve molime da bidat vo kratka forma), mo`e da gi ispra}ate na na{ite adresi: ul. Kej 13 noemvri GTC lokal 24, Skopje, kako i na skopskoeho@yahoo.com.

Redakcijata na „Podobro zdravje“ }e se obide najbrzo {to mo`e da najde soodveten lekar, za da go dade odgovorot koj }e go objavime na na{ite stranici.

Surutkata e tolku zdrava {to eide alen mle~en napitok zabre menite `eni, doilkite, be-

biwata koi prestanale da cicaat,hroni~ite bolni lica, starite licai za aktivnite sportisti. Taa e bo-gata so proteini, minerali, enzimii `ivi korisni bakterii i e mnogupolezna za zdravjeto, a sepak e ne -pra vedno zanemarena. Mo`ebi zatoa{to se smeta za nus-produkt, iako edaleku od toa.

Surutkata se dobiva pri zasiru va - we na mlekoto, odnosno toa e bela taproyirna te~nost {to se pro ceduvaotkako mlekoto }e se zasi ri. Lu|eto gokonsumiraat sireweto, a surutkatane, no vo posledno vreme ovaa navikase menuva, osobeno {to sega mnogu seznae za bogatiot proteinski sostav naovoj mle~en eliksir. Na pazarot de -nes ima kravja i kozja surutka i toate~na ili vo prav, a mo`e da se prig-otvi i doma so mleko i maja za zasiru-vawe ili limon.

BOGATA SO PROTEINIGlavnata sostojka na surutkata za -

ra di koi taa e korisna se nejziniteproteini. Tie se sostaveni od sin xi -

ri od esencijalni masni kiselini koi~ovekot mora da gi vnesuva so is hra -nata. Okolu 10 do 15 otsto od pro te i -nite vo surutkata se imunoglobulini,koi imaat zna~ajna uloga vo jaknewetona imunitetot, odnosno u~e stvuvaatvo sozdavaweto na anti te la. Sodr`ii alfa laktalbumin, koj ima uloga vodobroto raspo lo ̀ e nie i zdraviotson, kako i beta lakto glo buliun, koj ezaslu`en za for miraweto i odr ̀ u va -we to na mus ku lite. Proteinot lakto -fe rin go spre~uva rastot na gabite ibakteriite, a zaradi proteinot gliko-makropeptid surutkata dava ~uvstvona sitost i pomaga vo slabeeweto.Surutkata sodr`i i albumini, koi sezaslu`ni za transportot na brojniminerali, hormoni i masni kiselinivo organizmot.

DOBRA ZA CRNIOT DROBSurutkata e siroma{na so masti,

a osven so proteini, bogata e i so ja-gleni hidrati vo forma na laktoza.Od mineralite se zastapeni kalciu-mot, fosforot, cinkot, kaliumot imag neziumot, a od vitaminte najmnogugi sodr`i C i onie od grupata B.

Sekako, kvalitetot na surutkata inejziniot sostav zavisat od sostavotna mlekoto od koe e proizvedena.

Taa stanuva popularna zaradi toa{to gi topi mastite, gi gradi mus ku -li te i go poprava raspolo`enieto.No, surutkata ima i drugi pozitivnivli ja nija na zdravjeto zaradi koi zas -lu ̀ u va redovna upotreba.

Taa go pottiknuva proizvodstvotona antioksidanti vo teloto, go na-maluva oksidativniot stres i spr e -~u va seriozni i hroni~ni bolesti.Po maga za sni`uvawe na krvniot pri-tisok, lo{iot holesterol i na tri gl -i ceridite vo krvta i go namaluva

ri zikot od mozo~en udar.Proteinite na surutkata go zgole-

muvaat ~uvstvoto na sitost i go za br -zu vaat metabolizmot da sogoruva do100 kalorii pove}e dnevno, so {tozna~ajno go pomaga slabeeweto.

Isto taka, surutkata se prepo ra ~u -va i pri problemite {to se predi-zvikani od zamasten crn drob iop {to za regenerirawe na crniotdrob. No, bidej}i skoro site proteinise prerabotuvaat vo crniot drob,treba da se vnimava so surutkata priserioznite bolesti na ovoj organ,zatoa {to zgolemeniot vnes na pro-teini mo`e da ja vlo{i sostojbata.

Surutkata e korisna i kako koz me -ti~ ko sredstvo za ko`ata i za kosata,a u{te edna pri~ina da se najde na se -~ie meni e toa {to go spre~uva soz da - vaweto na zaben kamen. Taa go po pra varaspolo`enieto zatoa {to ima ulogai vo la~eweto na serotonin, koj e poz-nat kako hormon na sre}ata.

Za korista na surutkata se znae sove kovi, a nejzinata sekojdnevna upo -tre ba ja prepora~uval i Hipokrat.

NEPRAVEDNO ZANEMARENA

Surutkata go jakne imunitetot ispre~uva seriozni i hroni~ni bolestiTaa gi topi mastite, gi gradimuskulite i go poprava raspolo`enieto, pomaga zasni`uvawe na krvniot pritisok, lo{iot holesteroli na trigliceridite vokrvta, go namaluva rizikotod mozo~en udar...

7

ALTERNATIVA DRAVJpodobroZ E

Polovina litar dnevnoKako i se ostanato, taka i surutkata

treba da se konzumira umereno. Se pre - po ra~uva do polovina litar dnev no itoa edna ~a{a nautro pred poja do k ied na ~a{a pred ve~era ili na me sto ve -~e rata dokolku se koristi za sla be e we.

Na sportistite im se prepora~uvavedna{ posle napornite treninzi,zatoa {to del od proteinite direktnose prerabotuvaat vo tkivata na mus ku -li te i ovozmo`uvaat nivna brza regen-eracija.

Vkusot mo ̀ e da se podobri na raznina~ini, a mo ̀ e da se stava i vo peciva.

Go regulira {e}erotEdno istra`uvawe vo [vedska po -

ka ̀ alo deka surutkata go stimulira os -lo boduvaweto na insuliniot. Zaraditoa dodavaweto na surutka vo is hra na -ta mo`e da pomogne za regulirawe na{e }erot vo krvta, kako i za namaluva -we na naglite skokovi na {e}erot kajlu |eto vo dijabetes tip 2.