zakon za krivi^na postapka na sojuzna republika … cyan magenta yallow black zakon za krivi^na...

cyan magenta yallow black

ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKA NA SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

Pridonesi od rabotata na Fondacijata za me|unarodna pravna sorabotka (IRZ)

Makedonija Tom I

IR

Z F

on

dac

ija

ZA

KO

N Z

A K

RI

VI

^N

A P

OS

TA

PK

A

NA

SO

JUZ

NA

RE

PU

BL

IK

A G

ER

MA

NI

JAcyan magenta yallow black

ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKANA SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

Naslov na originalot:Strafprozeßordnung (StPO)

Izdava~:

MAGOR DOO Skopje

Dadeniot tekst e zasnovan na prevod izraboten od strana na m-r Emina Avdi} (asistent na Katedrata za germanski jazik i kni‘evnost, Filolo{ki fakultet †Bla‘e Koneski#, Skopje) i prof. d-r Zorica Nikolovska (vonr. prof. na Katedrata za germanski jazik i kni‘evnost, Filolo{ki fakultet †Bla‘e Koneski#, Skopje), za ~ija pravna lektura be{e zadol‘en Aleksandar Q. Spasov, diplomiran pravnik (Pomlad asistent na Praven fakultet †Justinijan Prvi# & Skopje).

Zakonot za krivi~nata postapka na Sojuzna Republika Germanija sodr‘i nekoi paragrafi dodadeni podocna, koi pokraj so reden broj ozna~eni se so bukvi. Poradi ova, i vo prevodot na makedonski zadr‘an e redosledot na latinskata azbuka. So ova na ~itatelite, a osobeno na ~itatelite na ovoj prevod na makedonski, im se olesnuva koristeweto na dopolnitelna literatura za germanskiot Zakon za krivi~nata postapka na drugi jazici. Toa }e pridonese i za olesnuvawe na komunikacijata so germanskite pravni lica.

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka †Sv. Kliment Ohridski#, Skopje

343.1(430)(094.5)

GERMANIJA, ZakoniZakon za krivi~na postapka na Sojuzna Republika Germanija / [preveduva~i Zorica

Nikolovska, Emina Avdi}]. - Skopje : Magor, 2009 - XXVI, 272 str. ; 24 sm

Prevod na deloto: Strafprozeßordnung (StPO)

ISBN 978-9989-183-92-8

a) Krivi~na postapka - Germanija - ZakoniCOBISS.MK-ID 80442122

ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKANA SOJUZNA REPUBLIKA

GERMANIJA

Pridonesi od rabotata na Fondacijata za me|unarodnapravna sorabotka (IRZ)

Makedonija Tom I

Ovaa publikacija e izgotvena ifinansirana od Germanskata fondacijaza me|unarodna pravna sorabotka IRZ

vii

SODR@INA

Predgovor ............................................................................................................................ ix

Voved ................................................................................................................................... xv

Zakon za krivi~na postapka na Sojuzna Republika Germanija................................. 7

ix

PREDGOVOR

Povod za izrabotka na ovoj prevod

Ovaa kniga go sodr‘i prviot prevod na germanskiot Zakon za krivi~nata postapka (Strafprozeßordnung StPO) na makedonski jazik. Prevodot e izraboten vo ramkite na serija aktivnosti i sovetuvawa od strana na Germanskata fon-dacija za me|unarodna pravna sorabotka (Deutsche Stiftung für internationale rech-tliche Zusammenarbeit, IRZ-Stiftung) pri izrabotkata na noviot makedonski Zakon za krivi~nata postapka, koj im be{e staven na raspolagawe na makedonskite eksperti. Sega{nava publikacija vo vid na kniga treba da dade pridones za ostana-tata makedonska pravna stru~na javnost da mo‘e da se informira za sodr‘inata na germanskiot Zakon za krivi~nata postapka (ZKP). Popodrobni objasnuvawa vo vrska so germanskiot ZKP se izlo‘eni od strana na Jirgen Den, generalen javen obvinitel vo penzija, koi sleduvaat vo prodol‘enie na knigava. G-din Den i g-din Eberhard Zigismund, rakovoditel na sektor vo Sojuznoto ministerstvo za pravda, bea postojani sovetnici na Fondacijata IRZ vo nejziniot streme‘ da go sovetuvaat makedonskiot tim na eksperti pri izrabotkata na noviot ZKP, koj bi se baziral na homogen pristap {to e isproban vo praktikata. (Me|utoa, ekspertskiot tim ne mo‘e{e da se odlu~i da gi prifati predlozite na german-skite eksperti vo odnos na drugite delovi.) Za natamo{ni poedinosti vo vrska so germanskiot ZKP upatuvame na vovedot na Jirgen Den, generalen javen obvinitel vo penzija, koj sleduva vo prodol‘enie na knigava.

Osnovni razmisluvawa za na~inot na postavuvawepri izrabotkata na reformski zakoni

Na ova mesto sepak sakame da poso~ime nekolku to~ki {to, spored potpisnikot na ovoj predgovor, imaat posebna va‘nost pri reformiraweto zakoni vo zemjite vo tranzicija & kako od makedonski, taka i od op{t aspekt.

Od edna strana, pri izrabotkata na novi zakoni vo biv{ite socijalisti~ki dr‘avi re~isi redovno se postavuva pra{aweto dali treba da se sledat tra-dicionalnite kontinentalno-evropski modeli ili pak anglo-amerikanskite modeli, koi ponekoga{ se karakteriziraat kako †pomoderni#. Od druga strana, se razmisluva za kombinirawe na elementi na ovie dva sistemi spored sloganot †najdobroto od dvata sveta#. Nekoi duri go zastapuvaat i misleweto deka treba da se iznajdat re{enija preku isprepletuvawe na u{te pogolem broj zakonodavstva vo eden zakon.

Odnapred mo‘e da se konstatira deka verojatno nikoj {to edna{ go zapoznal tu|oto pravo nema da zboruva za prezemawe na pravoto na druga zemja vo †soodnos eden nasprema eden#. ^ovek treba da se somneva vo toa deka re~enicata †One size

x

fits all#1 e opravdana vo site oblasti. Vo sekoj slu~aj, nejze ne £ e mesto vo oblasta na pravoto. Pravoto regulira konkretni op{testva. Sekoe op{testvo ima svoja tradicija, problemi i uslovi. I pokraj okolnosta {to site ovie zemji imaat zaedni~ka i identi~na cel na transformirawe na sopstvenoto pravo i na podgo-tovka za ~lenstvo vo EU, tie sepak se konfrontiraat so individualni predizvici. Na krajot, sekoja zemja mora da go sprovede ovoj proces vo sopstven kontekst i na na~in {to e usoglasen so nacionalnite okolnosti. Zna~i, ovie zemji mora da go iznajdat i da go izodat svojot sopstven pat. Toa naj~esto ne funkcionira dobro vo tu|i ~evli.

Toa zna~i deka ne }e mo‘e tukutaka da se prezeme i da se †prepi{e# tu|oto pravo. Me|utoa, toa podrazbira i deka tu|ite prava proizvolno ne mo‘at da se kombiniraat so cel da se sozdade novo pravo, tuku e potrebna jasna orientacija kon opredeleno pravo. Toa va‘i osobeno vo slu~ajot koga nema dovolno vreme i dovolno resursi.

Mora da se priznae deka idejata za koristewe na mo‘nosta za planirana re-forma za sozdavawe unikaten, nov zakon so koristewe iskustva na {to e mo‘no pove}e drugi dr‘avi ima poseben {arm. Me|utoa, ako se nabquduva odblisku, ovde se raboti za igra na misli {to previduva nekolku zna~ajni okolnosti. Tie osobeno se odnesuvaat na nivnata prakti~na priroda. (Mo‘ebi toa e pri~inata {to ovoj vid pristap, ako voop{to postoi, prete‘no go zastapuvaat nau~nicite, a samo retko & prakti~arite.) Celta na takvite zakoni ne e da dobivaat nagradi, tuku tie treba da se doka‘uvaat vo praktikata. Poradi politi~ki pri~ini i pritisok na razli~ni me|unarodni organizacii, kon ~ie ~lenstvo se stremat soodvetnite zemji vo tranzicija, toa mora da se slu~i mnogu brzo. Imeno, tie or-ganizacii ne baraat brzi reformi (samo) na hartija, tuku i vidlivi po dobruvawa vo praktikata. A tie se postignuvaat najdobro koga ~ovek }e se orientira kon prakti~nite iskustva na drugite. Stanuva zbor za onie vo jasno definiran, uspe{en praven sistem. So otvoren pristap & ~ija cel e da se spojat vo nov zakon delovi na dobro oceneti instituti od pove}e razli~ni pravni sistemi namesto da se re{avaat starite & dopolnitelno se sozdavaat novi problemi {to mo‘ele da se izbegnat.

Novite zakoni {to ne se temelat na prakti~no orientiran, homogen osnoven sistem na krajot stanuvaat zakoni za koi vo drugite pravni sistemi ne postojat iskustva. Me|utoa, takvi iskustva se potrebni vo reformskite dr‘avi {to se staveni pod zna~itelen vremenski i politi~ki pritisok da gi primenuvaat za-konite ili, kako {to se veli vo posledno vreme, †da gi implementiraat#. (Pri-toa se ~ini deka ovoj poim vo kontekstot na zakonite e neprikladen. Podobro re~eno, zakonite treba da se po~ituvaat i da se primenuvaat vo ‘ivotot, a ne da se †implementiraat#.) Imeno, prakti~arite {to treba da gi primenuvaat novite zakoni treba da se obu~uvaat. Najdobro e taa obuka da ja vr{at prakti~ari {to imaat iskustvo so primenata na zakoni od sli~en vid. Me|utoa, vo me{ovitiot

1 Edna golemina odgovara za s¢ (zab. prev.).

xi

sistem nedostiga takov jasno definiran referencijalen sistem. Sli~no va‘i za pra{awata na koi zakonot ne dava jasen odgovor. Pravnikot {to raboti lege artis }e se obide da gi re{ava ovie problemi so pomo{ na voobi~aenata metoda na tolkuvawe na zakonite. Zna~i, toj }e se obide preku razgleduvawe na pove}e propisi da gi izvle~e osnovnite pravni idei i op{ti principi so ~ija pomo{ }e mo‘e da go re{i pra{aweto. Da go re{i na takov na~in {to iznajdeniot odgovor }e mo‘e da se izvede od zakonot i da †odgovara# na toj zakon vo celina. Takvo ne{to e mo‘no samo toga{ koga zakonot gi sledi jasnite nasoki i toa vo site negovi delovi, koi, vo najmala raka, se me|usebno homogeni.

Jasnata orientacija kon postoen sistem so pozitivno prakti~no iskustvo e ce-lesoobrazna zatoa {to samo taa ovozmo‘uva koristewe stranska sudska praktika i literatura kako pomo{ pri re{avaweto problemi {to nastanuvaat pri primenata na zakonot. Obrazlo‘enijata i diskusiite {to mo‘at da se najdat tamu samo retko upatuvaat na izolirani ~lenovi od zakonot, a ~esto se odnesuvaat na osnovnite principi na odnosniot zakon, na odredeni re{enija od zakonot vo sli~ni slu~ai na drugo mesto i sl. Me|utoa, onoj {to sozdava me{ovit zakon kreira sosema nov sistem na koordinati vo koj koristeweto stranska sudska praktika i literatura e mo‘no samo so komplikuvano testirawe na negovata kompatibilnost, {to vo ovoj konkreten slu~aj mora da se sprovede od samiot po~etok. Onoj {to nema da se odlu~i za uspe{en postojan model kako na~elna orientacija ja propu{ta mo‘nosta da u~i od iskustvata na drugite.

Vo ovoj kontekst treba da se istakne deka zakonite ne se ni{to drugo osven funkcionalni sistemi za ~ovekoviot ‘ivot i za ~ovekovoto op{testvo. Me|utoa, funkcionalnite sistemi mora da se vnatre{no usoglaseni, vo sprotivno sosema e izvesno raspa|aweto na sistemot. Onoj {to se rakovodi spored iluzijata na proizvolno kombinirawe na re{enija od razli~ni pravni poredoci na krajot negira deka pravoto, vsu{nost, mora da bide edinstveno i deka pravniot sistem, a so toa i poedine~nite zakoni, pretstavuvaat hermenevti~ki krug.

So kombinirawe na instituti i regulativi od razli~ni prava bez potreba se provocira u{te eden problem. Toj ne se odnesuva samo na onie {to go primenuvaat zakonot, tuku i na site na koi zakonot nao|a svoja primena, pa i na celiot praven sistem kako takov. Imeno, takviot zakon vo golema mera ne e predvidliv. A predvidlivosta na pravoto e nu‘na potreba vo sekoja funk-cionalna pravna dr‘ava.

Nekolku prednosti na germanskoto pravo na krivi~nata postapka,osobeno za reformskite dr‘avi

Od izlo‘enite razmisluvawa s¡ u{te ne proizleguva odgovorot za toa koe pravo od nizata prava {to stojat na raspolagawe vo konkretniot slu~aj treba da se zeme kako kriterium za orientacija.

Toj izbor vo nikoj slu~aj ne smee da se napravi vrz osnova na preferenciite i predznaewata na soodvetnite eksperti. Isto taka, ne smee da bide merodavna

xii

okolnosta {to finansiski mo}nite zemji se podgotveni da go poddr‘at pre-zemaweto na nivnoto pravo vo drugi zemji.

Kriteriumi za izbor treba da bidat dosega{nata pravna tradicija na edna zemja, mo‘nostite za uspe{na †implementacija# na soodvetnoto pravo i po-dobnosta na toa †orientaciono pravo# za konkretnata zemja vo nejzinata kon kretna op{testvena i istoriska situacija.

Za ocenuvawe na mo‘nostite za uspe{na †implementacija# pogore bea na vedeni nekolku razmisluvawa. Dopolnitelno }e navedeme u{te nekolku faktori, na primer, podgotvenosta na onie {to go primenuvaat pravoto, pri {to site imaat dobri poznavawa na pravoto i bogata riznica na iskustva da gi primenuvaat novite propisi.

Osven toa, }e treba da se imaat predvid i †najobi~nite# prakti~ni uslovi, na primer, materijalnata oprema na dr‘avnite organi {to treba da gi primenuvaat propisite, kako i potrebnoto vreme i mo‘nosta za finansirawe na organi-zaciskite ~ekori {to odat paralelno so zakonskite regulativi.

[to se odnesuva do konkretnata op{testvena i istoriska situacija vo zem-jite vo tranzicija, taa e individualna vo sekoja od niv. Sepak, mo‘at da se kon-statiraat nekolku sli~nosti {to se zna~ajni vo ovoj kontekst. Tuka spa|a, na primer, okolnosta {to site tie zemji se nao|aat na nov po~etok ili pak nekoi od niv nastanale kako novi dr‘avi. Zatoa nivnite gra|ani ili imaat golema doverba ({to mo‘at da ja izgubat) vo svoite dr‘avi, ili pak se skepti~ni i o~ekuvaat nivnite dr‘avi doprva da rabotat na steknuvawe na doverbata na gra|anite.

Vo oblasta na krivi~noto pravo za ovie dr‘avi e karakteristi~no toa {to od niv se bara da se borat protiv korupcijata i organiziraniot kriminal.

Toa ima posledici i na izborot na pravoto spored koe mo‘at da se orien-tiraat. Imeno, tie prava, od edna strana, treba da se podobni za spre~uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal so sredstvata na pravnata dr‘ava. Od druga strana, ovie dr‘avi mora da ja so~uvaat doverbata na svoite gra|ani (ili doprva da ja steknat), taka {to nema da gi li{at od svojata poddr{ka prepu{taj}i gi na opasnostite i rizicite {to so sebe gi nosi vremeto na op{testveni tur-bulencii. Ovie dr‘avi, odnosno nivnite pravni sistemi, treba da poka‘uvaat gri‘a i preventiva. Vo oblasta na gra|anskoto pravo ovaa potreba, na primer, mo‘e da se ispolni so politi~ki, bezdrugo, nalo‘enoto usoglasuvawe na sop-stvenoto pravo so soodvetnite normi na evropskoto pravo za za{tita na po-tro{uva~ite. Vo oblasta na negata na zakonot vo gra|anskoto pravo predvid doa|aat sistemite na preventivna nega na zakonot, na primer, notari, katastar i trgovski registar.

Vo vrska so pravoto na krivi~na postapka taa preventiva (so koja treba da se izbegne nepravda) i gri‘a (za gra|aninot {to e involviran vo krivi~na postapka), pred s¡, se izrazeni vo dva aspekti & dr‘avata, od edna strana, mora da se gri‘i za nejziniot gra|anin da ne se pretvori vo instrument za merewe na silite pome|u pretstavnicite na obvinitelstvoto i na odbranata. Takvo ne{to,

xiii

me|u drugoto, bi zna~elo neednakov tretman na gra|anite vo zavisnost od nivnata finansiska polo‘ba, zatoa {to vo takvite sistemi kvalitetot na odbranata nes-razmerno bi zavisel od mo‘nostite za pla}awe na taa odbrana. Od druga strana, dr‘avata mora da go so~uva nadzorot nad nezavisnosta na sudstvoto i odlukite za toa {to e pravda, a {to nepravda.

Germanskiot Zakon za krivi~nata postapka gi ispolnuva site ovie uslovi. Soglasno so zakonot, javnoto obvinitelstvo mora da gi utvrduva i okolnostite {to se vo polza na osomni~eniot. Na toj na~in dr‘avata gi {titi svoite gra|ani protiv koi mo‘ebi se vodi nepravi~na istraga. Nabquduvano odblisku, ovaa dvojna uloga na javnoto obvinitelstvo e refleks na presumpcijata na nevinost vo koja u‘iva gra|aninot s¡ do negovoto pravosilno osuduvawe. Osven toa, va‘i na~eloto na istraga po slu‘bena dol‘nost, spored koe sudot ima sopstvena funk-cija vo razjasnuvaweto na slu~ajot i vo donesuvaweto presuda, bez pritoa da bide obvrzan da gi sledi predlozite na u~esnicite vo postapkata. Na toj na~in nu‘no i pravilno se ograni~uvaat mo‘nostite na op{tewe vo krivi~nata postapka, vo koja mora da bide isklu~eno †pazareweto so pravdata#.

Od tie pri~ini germanskoto pravo na krivi~nata postapka mo‘e da im se prepora~a kako orientaciono pravo na zemjite vo tranzicija vo odnos na site navedeni to~ki. Zna~i, za orientacija kon ova pravo zboruva cela niza na objek-tivni pri~ini.

Cel na ovoj prevod na ZKP

Ovoj prevod na ZKP ne slu‘i samo da im ovozmo‘i na makedonskite pravnici na koi originalniot tekst na Zakonot ili negoviot prevod na drugi jazici ne im se dostapni poradi jazi~ni pri~ini da se informiraat za negovata sodr‘ina. Pokraj toa, na makedonskite pravnici {to go poznavaat germanskiot jazik mo‘e da im poslu‘i kako pomo{ vo zapoznavaweto so germanskata pravna termi nologija od oblasta na krivi~nata postapka. Aktuelniot tekst na germanski jazik na Zako-not za krivi~nata postapka e pomesten na slednata internet-stranica http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/stpo/gesamt.pdf. Pokraj toa, na internet-stranicata postavena od strana na Ministerstvoto za pravda na Sojuzna Republika Germanija http://www.gesetze-im-internet.de/ se nao|aat i drugi zakoni na Germanija koi posto-jano se a‘uriraat.

Ve molime va{ite sugestii vo vrska so ovoj prevod na ZKP da ni gi ispratite na slednava e-po{ta: [email protected]

d-r [tefan Pirner,advokat, rakovoditel na proektot na

Germanskata fondacija za me|unarodnapravna sorabotka

xv

VOVED

Op{to

Pravoto na kaznuvawe kako manifestacija na monopolot na dr‘avnata vlast £ pripa|a samo na dr‘avata. Ottuka za nea nastanuva obvrskata za donesuvawe propisi za gonewe na storitelot i za negovo osuduvawe, so cel povtorno da se vospostavi pravniot mir {to bil naru{en so krivi~noto delo. Pritoa principot na vladeewe na pravoto ne nalaga samo pravoto na kaznuvawe na dr‘avata {to nastanalo poradi krivi~noto delo da se sproveduva vo ramkite na va‘e~kite zakoni, tuku i storitelot treba da dobie pravi~na kazna. Dodeka materijalnoto krivi~no pravo (krivi~en zakonik) apstraktno i poedine~no gi opredeluva uslo-vite za nastanuvawe na pravoto na kaznuvawe, vidovite na kaznata i ostanatite merki na dr‘avata {to doa|aat predvid za delata za koi e predvidena kazna, formalnoto krivi~no pravo (pravo na krivi~na postapka, krivi~no-procesno pravo, zakon za krivi~nata postapka) se zanimava so formite na razjasnuvawe na deloto i go regulira tekot na postapkata od krivi~nata prijava do izvr{uvaweto na sankcijata. Pravoto na krivi~nata postapka treba da gi stavi na raspolagawe formite na postapkata so koi }e se garantira pronao|awe na storitelot i {to e mo‘no pogolema za{tita na op{testvoto od storitelot na krivi~noto delo. Od druga strana, so ova pravo treba da se spre~i kaznuvaweto nevino lice i {to e mo‘no pomalo ograni~uvawe na negovata li~na sloboda vo onaa mera vo koja toa e vo soglasnost so celta na borbata protiv kriminalot.

Zakonski osnovi

Krivi~no-procesnoto pravo glavno e regulirano vo Zakonot za krivi~nata postapka (ZKP) od 1.2.1877 god., koj bil menuvan mnogu pati i novoobjaven na 7.4.1987 god. Kako retko koj drug zakon, toj podle‘i na izmeni od strana na zako-nodavecot poradi novite formi na kriminalot i na~inite na nivno izveduvawe vo svetot na tehnikata {to brgu se menuva (posledna izmena so Zakonot od 31.10.2008 god., Sojuzen slu‘ben vesnik I S. 2149).

Propisite {to se zna~ajni za krivi~nata postapka ne se nao|aat samo vo Zakonot za krivi~nata postapka. Drugi odredbi se sodr‘ani vo Zakonot za sudovite od 27.1.1877 god., vo koj se regulirani stvarnata nadle‘nost na sudovite, strukturata i sostavot na krivi~nite sudovi, kako i organizacijata na javnoto obvinitelstvo. Kako druga zakonska osnova treba da se spomene i Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, koja pretstavuva germansko sojuzno pravo u{te od 1958 g. i sodr‘i osnovni krivi~no-procesni garancii.

xvi

Posebnite postapki se regulirani vo Zakonot za sudovite za maloletnici, Zakonot za dava~kite, Zakonot za prekr{ocite, Zakonot za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti, kako i vo zakonite za izvr{uvawe na sankciite na pokrainite vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite.

Za sproveduvawe na krivi~nata postapka, vklu~uvaj}i go izvr{uvaweto na presudata, se va‘ni i nekoi upravni propisi, na primer, Nasoki za krivi~nata postapka i za postapkata na globi.

Strukturata na ZKP

Zakonot za krivi~nata postapka se sostoi od osum knigi. Vo prvata kniga (§ 1 & § 150) pod naslov Op{ti propisi se regulirani onie segmenti {to se zna~ajni za celoto vremetraewe na postapkata. Tuka spa|a mesnata nadle‘nost na sudovite (sudska nadle‘nost § 7 i natamu), dol‘nostite i pravata na svedocite i na ve{tacite (§ 48 i natamu, § 72 i natamu), dozvolenost za odzemawe predmeti, pretres i drugi istra‘ni merki (§ 94 i natamu), uslovite za priveduvawe i vre-meno pritvorawe (§ 112 i natamu), ispituvawe na osomni~eniot (§ 133 i natamu) i negova odbrana (§ 137 i natamu).

Vo vtorata kniga po naslov Prvostepena postapka (§ 151 & § 295) se sledi hronolo{kiot tek na krivi~nata postapka od po~etokot na istragata (§ 160, § 163) do presudata (§ 260, § 267, § 268). Vo Zakonot za krivi~nata postapka prvostepenata krivi~na postapka se deli vo tri fazi: prethodna postapka (1.-2. del, § 151 & § 177), me|upostapka (4. del, § 198 & § 211) i glaven pretres (5.-7. del, § 213 & § 295). Prethodnata postapka (nare~ena i istra‘na postapka) zapo~nuva so po~etokot na istragata od strana na policijata ili na javnoto obvinitelstvo poradi somnevawe za storeno krivi~no delo. Taa e vo nadle‘nost na javnoto obvinitelstvo. Javnoto obvinitelstvo ja vodi istragata i objektivno treba da istra‘uva kako vo korist, taka i na {teta na osomni~eniot (§ 160, stav 2). Vo praktikata policijata samostojno ja vr{i istragata vo okolu 80% od site slu~ai, a potoa mu gi podnesuva oformenite postapki na javnoto obvinitelstvo. Na toj na~in taa iscrpno go koristi svoeto pravo na prv pristap (§ 163). Od druga strana, javnoto obvinitelstvo, fakti~ki, naj~esto upravuva so postapkite vo slu~ajot na osobeno te{ki krivi~ni dela, kako i vo slu~aite na stopanski kriminal, ko-rupcija ili organiziran kriminal. Za site istra‘ni merki {to se relevantni za osnovnite ~ovekovi prava (re{enie za pritvor, pretres, odzemawe predmeti, sledewe telekomunikacii i sl.) na javniot obvinitel mu e potrebna sudska odluka {to ja donesuva sudija na osnoven sud (sudija na istragata). Istra‘nata post-apka e edinstvena postapka, koja ne e podelena vo fazata istraga (investigation) i fazata krivi~no gonewe (prosecution) kako vo nekoi drugi pravni sistemi. Zatoa ne postoi razli~en kvalitet na dokazite vo odnos na dokazite {to se pribaveni vo istra‘nata postapka. Istra‘nata postapka zavr{uva so pokrenuvawe obvi-nitelen akt (§ 170, stav 1) ili so zapirawe na postapkata, na primer, poradi

xvii

stvarni (†nedostig od dokazi#) ili pravni pri~ini (§ 170, stav 2), ili pak poradi postoewe na principot na oportunitet (§ 153 i natamu).

So pokrenuvaweto na obvinitelniot akt zapo~nuva me|upostapkata (§ 199 & § 211). Sudot mu go dostavuva obvinenieto na obvinetiot, davaj}i mu mo‘nost da se izjasni vo vrska so nego (§ 201, stav 1). Vo slu~aj na podnesen predlog i prigovori (§ 201, stav 2) treba da odlu~uva sudot. Zaradi podobro razjasnuvawe na slu~ajot sudot mo‘e da naredi pribavuvawe dopolnitelni dokazi (§ 202). Na krajot od me|upostapkata se odlu~uva za zapo~nuvawe na glavniot pretres. Sudot mo‘e da re{i pozitivno i voedno da go dopu{ti obvinenieto (§ 207) ili da go odbie zapo~nuvaweto na glavniot pretres (§ 204). Vo takov (redok) slu~aj javnoto obvinitelstvo mo‘e da podnese itna ‘alba pred neposredno povisokiot sud.

Propisite za glavnata postapka prvin go reguliraat podgotvuvaweto na glavniot pretres (§ 213 & § 225a), a potoa i glavniot pretres (§ 246 & § 295). Nejziniot tek e zakonski reguliran vo ~lenot § 243: iznesuvawe na predmetot, utvrduvawe prisustvo, ispituvawe na obvinetiot za negovite li~ni podatoci, ~itawe na obvinitelniot akt, pou~uvawe na obvinetiot za negovite prava, eventualno ispituvawe na obvinetiot vo vrska so predmetot, izveduvawe do-kazi (§ 244 & § 257), zaklu~ni izlagawa i zavr{ni zborovi (§ 258), sovetuvawe i soop{tuvawe na presudata (§ 260). Soglasno so na~eloto na slobodno cenewe na dokazite (§ 261), koga odlu~uva, sudot ne mora da se pridr‘uva do strogi pravila za dokazite. Ako sudot ne mo‘e da se uveri vo vinata na obvinetiot, toga{ va‘i na~eloto †in dubio pro reo# Presudata se objavuva †vo imeto na narodot# so ~itawe na izrekata i so usno soop{tuvawe na pri~inite za donesuvawe na odlukata (§ 268).

Vo tretata kniga od ZKP se regulirani pravnite lekovi (§ 296 & § 358). Zakonot za krivi~nata postapka gi predviduva: prvo, ‘albata (§ 304 & § 311a), koja mo‘e da bide naso~ena protiv odlukite na sudot i protiv naredbite na sudijata-pretsedava~; vtoro, apelacijata (§ 312 & § 332), so koja mo‘e da se postigne preispituvawe na presudata, kako vo odnos na utvrduvaweto na faktite, taka i vo odnos na primenata na pravoto vo prethodnata instanca vo sosema nov glaven pretres; i treto, revizijata (§ 333 & § 358), so koja se ispituva donesuvaweto na odlukata samo na formalni ili materijalni pravni gre{ki, no bez novo izve-duvawe dokazi. Vo reviziskata postapka se razlikuvaat relativni i apsolutni pri~ini za revizija. Kaj relativnite pri~ini za revizija mora da se obrazlo‘i deka presudata se temeli na mo‘na povreda na pravoto (§ 337). Za razlika od toa, kaj osumte apsolutni pri~ini za revizija nabrojani vo § 338 sekoga{ treba da se smeta deka presudata se temeli na povreda na zakonite i zatoa treba da se ukine. Na toj na~in vo sekoj pogled so zakon e zagarantirana pravilna postapka. Kako za apelacijata, taka i za revizijata va‘i zabranata za vlo{uvawe (zabrana na reformatio in peius).

Povtoruvaweto na postapkata e regulirano vo ~etvrtata kniga od ZKP (§ 359 & § 373a). Toa e mo‘no samo pod odredeni ograni~eni uslovi, kako vo polza

xviii

(§ 359), taka i na {teta na osudenoto lice (§ 362, § 373a, stav 1). Povtoruvaweto na postapkata se sostoi od segmentite: ispituvawe na dopu{tenosta (adiciona postapka, § 368), ispituvawe na opravdanosta (probaciona postapka, § 369 i § 370) i nov glaven pretres (§ 373).

Pettata kniga (§ 374 § 406h) e naslovena kako U~estvo na o{tetenoto lice vo postapkata. Vo Zakonot se navedeni slednive formi na u~estvo na o{teteniot: privatna tu‘ba (§ 374 & § 394), supsidijarna tu‘ba (§ 395 & § 402), takanare~ena adheziona postapka (§ 403 & § 406c) i †drugi ovlastuvawa na o{teteniot# (§ 406d § 406h). O{teteniot vo svojstvo na tu‘itel mo‘e da podnese privatna tu‘ba namesto javniot obvinitel vo slu~ajot na delikti navedeni vo § 374, stav 1, koga ne postoi javen interes za krivi~no gonewe (§ 376). Me|utoa, vo najgolemiot broj slu~ai privatnata tu‘ba e dopu{tena samo ako dr‘avniot organ ovlasten za spogoduvawe prethodno napravil †obid za mirno re{avawe na sporot#, a negoviot ishod bil neuspe{en (§ 380). Osven toa, javniot obvinitel mo‘e da go prezeme slu~ajot vo sekoja faza od postapkata (§ 377). Vo nekoi slu~ai za-konot predviduva mo‘nost za licata {to imaat poseben interes za postapkata da u~estvuvaat kako supsidijarni tu‘iteli (§ 395). Supsidijarniot tu‘itel ima golem broj sopstveni prava (§ 397) i samostojno mo‘e da podnesuva pravni lekovi (§ 401). So reguliraweto na nadomestuvaweto na {tetata (adheziona postapka) na o{teteniot treba da mu se ovozmo‘i u{te vo krivi~nata postapka da go ostvari svoeto imotnopravno barawe {to nastanalo poradi krivi~noto delo. Na toj na~in treba da se izbegne vtora postapka. I pokraj podobruvaweto na pravnite uslovi vo korist na o{tetenoto lice vo kontekstot na jaknewe na pozicijata na ‘rtvata vo krivi~nata postapka, ovaa postapka s¡ u{te se nao|a vo senka. Imeno, krivi~niot sudija ne mo‘e da donese odluka za gra|anskopravno barawe ako negovata obrabotka mo‘e da predizvika zna~itelno odolgovlekuvawe na postapkata (§ 406). Za ova pra{awe sudijata odlu~uva spored diskrecionoto pravo. Soglasno so †drugite ovlastuvawa na o{tetenoto lice# o{teteniot mo‘e da pobara informacija za ishodot na postapkata (§ 406d), da ovlasti advokat {to }e izvr{i uvid vo aktite za nego (§ 406e), kako i da anga‘ira advokat kako negov zastapnik ili pomo{nik (§ 406f/g).

Predmet na {estata kniga (§ 407 & § 444) se posebnite vidovi postapki. Vo postapkata na kaznen nalog (§ 407 § 412), koja e dopu{tena vo postapka so krivi~en sudija i vo sovet so sudii-porotnici (§ 407), javnoto obvinitelstvo bara pismeno da se utvrdat pravnite posledici na krivi~noto delo bez odr‘uvawe usten glaven pretres. Krivi~niot sudija mo‘e da izdade kaznen nalog, da odbie da izdade kaznen nalog ili da predvidi glaven pretres, preminuvaj}i na toj na~in na redovna postapka (§ 408). Obvinetiot mo‘e da podnese prigovor protiv ka-zneniot nalog, izdejstvuvaj}i na toj na~in odr‘uvawe glaven pretres (§ 410 & § 411). Postapkata so primena na merki na bezbednost se sproveduva (§ 413 & § 416) koga krivi~nata postapka ne e mo‘na poradi toa {to obvinetiot ne e sposoben da ja sogleda svojata vina ili e delovno nesposoben, a namesto toa doa|aat pred-vid merki na vospituvawe ili na bezbednost (§ 413). Ovaa postapka vo na~elo

xix

se sproveduva vo forma na krivi~na postapka (§ 414, § 415), a dokolku podocna, sepak, se utvrdi presmetlivost na obvinetiot, taa se prodol‘uva kako redovna krivi~na postapka (§ 416). Skratenata postapka (§ 417 & § 420) e postapka {to e dopu{tena pred krivi~en sudija i pred sovet so sudii-porotnici. Za taa cel e potrebno barawe na javen obvinitel. Vo toj slu~aj fakti~kata sostojba mora da bide ednostavna i treba da ima mo‘nost za vodewe skratena postapka. Vo ovaa postapka ne mo‘e da se izre~e kazna zatvor povisoka od edna godina (§ 417, § 419). Ovde ne mora da se podnese obvinitelen akt, tuku javniot obvinitel na po~etokot na glavniot pretres usno mo‘e da go pokrene obvinenieto (§ 418, stav 3). Takanare~enata objektivna postapka (§ 430 & § 443) e postapka za privremeno obezbeduvawe i odzemawe predmeti ili imot. Vo nea samostojno i so obezbedu-vawe na potrebnite pravni garancii se regulira sproveduvaweto na pravnite po sledici predvideni vo razli~ni odredbi na materijalnoto pravo, vo slu~ajot koga tie ne se sproveduvaat paralelno so krivi~nata postapka.

Sedmata kniga se odnesuva na izvr{uvaweto na sankcijata i na tro{ocite na postapkata (§ 449 & § 473). Taa gi regulira pravosilnosta na presudata (§ 449), izvr{uvaweto na sankcijata {to e vo nadle‘nost na javnoto obvinitelstvo (§ 451) i tro{ocite na postapkata (§ 464 i natamu).

Osmata kniga od Zakonot za krivi~nata postapka (§ 474 & § 495) vo prviot del (§ 474 & § 482) sodr‘i odredbi za koristewe informacii za celi nadvor od postapkata, vo vtoriot del (§ 483 & § 491) se reguliraat podatocite, dodeka vo tretiot del (§ 492 § 495) se regulira registarot na postapki {to se vodat pred javnite obvinitelstva na nivo na sojuzot.

Najva‘ni na~ela na postapkata sodr‘ani vo ZKP

Principot na oficijalnost (§ 152, stav 1) zna~i deka samo dr‘avata ima pravo da gi goni krivi~nite dela. Kaznenoto pravo na dr‘avata na~elno go sproveduvaat dr‘avnite organi po slu‘bena dol‘nost, bez ogled na voljata na povredeniot. Ograni~uvawe na ovoj princip postoi za deliktite za koi se pod-nesuva barawe ili ovlastuvawe i vo slu~ajot koga krivi~noto gonewe zavisi od obvinitelniot predlog na o{teteniot, odnosno od ovlastuvaweto na dr‘avata. Isklu~ok od principot na oficijalnost pretstavuvaat deliktite za koi se podnesuva privatna tu‘ba.

Akuzatorniot princip (na~elo na obvinenie, § 151) nalaga deka mo‘e da se vr{i sudski pretres samo vrz osnova na obvinenie.

Principot na legalitet (§ 152, stav 2) pretstavuva obvrska na javnoto ob-vinitelstvo da povede istra‘na postapka koga postojat indikacii za storeno krivi~no delo, a koga ima osnovi za somnevawe za storeno delo & da podnese obvinitelen akt protiv sekoe lice, bez ogled na negoviot ugled. Po~ituvaweto na principot na legalitet se obezbeduva so kaznenata odredba od § 258a od ZKP (spre~uvawe na pravdata od strana na slu‘beno lice) i so pravoto na o{tetenoto

xx

lice, po potreba, da sprovede postapka za izdejstvuvawe obvinitelen akt (§ 172 & § 177). Principot na legalitet mo‘e da se potisne vo slu~ajot koga e primenliv principot na oportunitet (§ 153 i natamu).

Soglasno so na~eloto na pretres (na~elo na istraga po slu‘bena dol‘nost) vistinata mora da se utvrduva po slu‘ben pat. Isto kako i javnoto obvinitel-stvo (§ 152, stav 2, § 160 i § 163), i sudot (§ 155, stav 2 i § 244, stav 2) e ovlasten i obvrzan samostojno da go razjasni slu~ajot. Niv ne gi obvrzuvaat barawa na u~esnicite vo postapkata. Razjasnuvaweto na fakti~kata sostojba se slu~uva vo glavniot pretres i bez barawa za dokazi. Priznanieto na obvinetiot ne go vrzuva sudot.

Maksimata na koncentracija (na~elo na zabrzuvawe) nao|a svoj izraz vo § 163, stav 2, spored koj policijata ima obvrska bez odlagawe da mu gi podnese aktite na javnoto obvinitelstvo. Na~eloto na zabrzuvawe osobeno va‘i vo slu~ajot na pritvor, koga na~elno se opredeluva posebno {estmese~no ogra ni~uvawe (§ 121). Glavniot pretres se vr{i vedna{ po otvoraweto na glavnata postapka i po mo‘nost vo kontinuitet.

Na~eloto na javnost na glavniot pretres (§ 169 od Zakonot za sudovite) nalaga, vo ramkite na fakti~kite priliki na mestoto kade {to se slu~uva pretresot, da im se ovozmo‘i pristap na site zainteresirani {to sakaat da prisustvuvaat. Isklu~uvaweto na javnosta e dozvoleno samo vo odreden broj slu~ai predvideni so zakonot (§ 171a, § 171b i § 172 od Zakonot za sudovite).

Na~eloto na usnost na glavniot pretres e izrazeno vo ~lenovite § 261 i § 264. Spored ova na~elo, presudata mo‘e da se temeli samo na materijal {to e usno iznesen i obrazlo‘en vo postapkata. Vo nego e sodr‘ano i na~eloto na soslu{uvawe na site strani vo sporot.

Na~eloto na neposrednost (§ 250) go obvrzuva sudot svojata odluka da ja temeli samo vrz osnova na uveruvaweto {to go steknal vo glavniot pretres, odnosno preku li~ni uvidi. Toa zna~i prednost na personalnite dokazi pred dokazite vo vid na dokumenti.

Istorija na Zakonot za krivi~nata postapkaso poseben osvrt na izmenite po 1949 god.

Zakonot za krivi~nata postapka od 1871 god. e rezultat na liberalnoto reformsko dvi‘ewe vo 19 vek. Negovite idei postepeno se probivale vo ger-manskite pokraini duri po revolucionernata 1848 godina. Pred toa prete‘no va‘ela takanare~enata inkvizitorna postapka. Taa bila li{ena od kontrolata na javnosta poradi tajnosta na pismenata postapka. Ne postoela garancija na nepristrasnost na presudata. Za site funkcii vo postapkata odlu~uval sudijata. Me{awata na vladetelite vo krivi~nata postapka, na primer, preku razre{uvawe sudii, ne bile nevoobi~aena pojava. S¡ do po~etokot na 19 vek ma~eweto zaradi iznuduvawe izjavi bilo zakonski instrument.

xxi

So ogled na takvite sostojbi, Zakonot za krivi~nata postapka so negovite brojni garancii vo polza na obvinetiot pretstavuva izvonredno dostignuvawe na pravnata dr‘ava. Vo site glavi od ZKP stanuva evidentna namerata da ne se zapostavuva garancijata na pravata na obvinetiot zad interesot na dr‘avata za efikasno krivi~no gonewe. Taa cel se ostvaruva i so podelbata na nadle‘nostite pome|u javniot obvinitel i sudijata, kako i so procesnite pravni garancii. Najva‘nite garancii se vtemeleni vo Ustavot na Sojuzna Republika Germanija od 1949 god., izdignuvaj}i se na nivo na ustavni normi. Imeno, stanuva zbor za garancija na priroden sudija, pravo na soslu{uvawe na site strani vo sporot, zabrana na dvojno kaznuvawe i pravni garancii vo slu~aj na li{uvawe od sloboda. Ottoga{ i osnovnite ~ovekovi prava sodr‘ani vo Ustavot, osobeno pravoto na dostoinstvo na ~ovekot, imaat va‘na uloga pri tolkuvaweto i primenata na ZKP. Poedine~ni odredbi na ZKP, na primer, § 136a, vo koj se navedeni nedozvolenite metodi na ispituvawe, pretstavuvaat direktno konkretizirawe na tie ustavni prava. Na ova mesto ne e mo‘no da se nabrojat site izmeni na ZKP od 1871 god. Zatoa }e se zadr‘ime samo na najzna~ajnite izmeni od takanare~eniot Zakon za voedna~uvawe (usoglasuvawe), so koj ZKP dobi nova verzija na 1.10.1950 god.

Otkako so Zakonot za usoglasuvawe vo ZKP bile konkretizirani nekolku os-novni prava od Ustavot, vo 1964 god. zapo~nala postepena reforma na ZKP preku mnogubrojni izmeni i dopolnuvawa. Na ova mesto osobeno treba da se spomene malata reforma na krivi~nata postapka, koja zaedno so Zakonot za izmena na krivi~nata postapka od 19.12.1964 god. rezultirala so va‘ni izmeni vo polza na obvinetiot vo odnos na negovite prava za vreme na istra‘niot pritvor (§ 112 & § 126a), na pravnata pozicija na branitelot preku pro{iruvawe na negovoto pravo na uvid vo aktite i na pravoto na komunikacija so obvinetiot (§ 147 i § 148), kako i obvrskata za pou~uvawe na obvinetiot za negovoto pravo da odbie da dade izjava (§ 136, § 163a, § 243, stav 4). So izmenite od 1968 god., me|u drugoto, se voveduva sledewe na telekomunikaciite (§ 100a, § 100b) i odnovo se reguliraat propisite za tro{ocite (§467, § 467a). Spored ovie propisi, vo slu~ajot na osloboditelna presuda na obvinetiot negovite tro{oci na~elno odat na smetka na dr‘avniot buxet, {to va‘i i vo slu~ajot koga e presudata osloboditelna †samo# poradi nedostig od dokazi, a ne poradi negovata doka‘ana nevinost. Istoto va‘i i vo (mnogu redok) slu~aj koga javnoto obvi nitelstvo go povlekuva obvinitelniot akt i ja zapira postapkata. Va‘na novina od 1972 god. e izmenata na pravoto na istra‘en pritvor preku pro {iruvawe na pri~inata za pritvoraweto poradi opasnost od povtoruvawe na deloto na nekoi krivi~ni dela {to se odnesuvaat na nasilstvo, protiv imotot ili upotreba na narkoti~ni sredstva, kako i na krivi~ni dela opasni za zaednicata (§ 112a).

Najzna~ajnite izmeni na ZKP bea napraveni vo 1974 god. so Vovedniot zakon kon noviot Op{t del na Krivi~niot zakonik, so Prviot zakon za reformirawe na pravoto na krivi~nata postapka i so Zakonot za dopolnuvawe na Prviot zakon za reformirawe na pravoto na krivi~nata postapka. Site tri zakoni stapile vo sila na 1.1.1975 god. So Vovedniot zakon kon noviot Op{t del na Krivi~niot

xxii

zakonik golem broj poedine~ni odredbi od ZKP bile prilagodeni kon Krivi~niot zakonik. Tuka spa|a odzemaweto predmeti ili imot {to podle‘at na privremeno obezbeduvawe ili odzemawe (§ 111b i natamu). So ~lenot § 153a zna~itelno se pro{ireni mo‘nostite na javnoto obvinitelstvo za zapirawe na postapkata vo oblasta na sitniot kriminal. Ukinat e glavniot pretres protiv otsutni lica, isto kako i postapkata za donesuvawe re{enija za pla}awe globi, koja sega se re{ava vo ramkite na krivi~nopravnite prestapi i e prenesena vo oblasta na prekr{o~noto pravo. Vo postapkata na izvr{uvawe kazni e vos tanovena isklu~iva nadle‘nost na javnoto obvinitelstvo kako organ za iz vr{uvawe kazni i zadol‘itelno se vovedeni soveti za izvr{uvawe kazni pri pokrainskite sudovi (§ 78a, § 78b od Zakonot za sudovite). Tie glavno se nad le‘ni za dopolnitelnite sudski odluki {to se potrebni za vreme na izvr {uvaweto na sankcijata. Pred s¡, zaradi za{tita na svedocite slu‘i pro{i renata mo‘nost za isklu~uvawe na javnosta od glavniot pretres koga se iznesuvaat okolnosti od privatniot ‘ivot (§ 171b od Zakonot za sudovite) ili koga se soslu{uvaat lica pod 16 godini (§ 172 od Zakonot za sudovite). Prviot zakon za reformirawe na pravoto na krivi~nata postapka sodr‘i niza merki ~ija cel e zabrzuvawe na postapkata. Tuka spa|aat ukinuvaweto na prethodniot sudski pretres, na zavr{noto ispituvawe od strana na javnoto obvinitelstvo i obvrskata na obvinetiot, na svedocite i na ve{tacite da se javat na pokanata na javnoto obvinitelstvo (§ 161a i § 163a). Pro{ireni se mo‘nostite za prekinuvawe na glavniot pretres i se prodol‘eni rokovite za prekinuvawe (§ 229). Poradi iskustvata steknati vo prvite procesi so teroristi, so Zakonot za dopolnuvawe na Prviot zakon za reformirawe na pravoto na krivi~nata postapka bea doneseni zna~ajni izmeni vo oblasta na pravoto na braniteli. Na primer, regulirano e izzemawe na branitelot (§ 138a § 138d). Maksimalniot broj na braniteli na eden obvinet e ograni~en na trojca (§ 137), a zaedni~kata odbrana na pove}e obvineti od strana na eden branitel ve}e ne e dozvolena (§ 146). Osven toa, glavniot pretres mo‘e da prodol‘i i vo otsustvo na obvinetiot, ako toj so umisla se dovel sebesi vo sostojba vo koja ne mo‘e da go sledi pretresot ili e otstranet od sudnicata poradi prekr{o~no odnesuvawe (§ 231a, § 231b).

Vo periodot od 1975 do 1978 god. za~estenite teroristi~ki aktivnosti rezul-tirale so dopolnitelni izmeni na zakonite, na primer, so voveduvawe sudska kontrola na komunikacijata pome|u branitelot i obvinetiot vo procesite koga se obvineti teroristi (§ 148, stav 2). Vo razjasnuvaweto na teroristi~kite krivi~ni dela e dozvolen pretres na stan vo pro{iren obem (§ 103). Regulirano e postavuvaweto na javni kontrolni mesta za gonewe na takov vid krivi~ni dela (§ 111), isto kako i utvrduvaweto na identitetot (§ 163b i § 163c). Osven toa, za teroristi~kite krivi~ni dela e predvideno i postavuvawe razdelno staklo za razgovori pome|u branitelot i obvinetiot (§ 148). Zaradi zabrzuvawe na post-apkata slu‘at i brojnite izmeni na Zakonot za izmena na krivi~nata postapka od 5.10.1978 god. Najva‘nite izmeni se: izzemaweto na sudijata ve}e ne rezultira so prekinuvawe na glavniot pretres (§ 29, stav 2); pro{ireni mo‘nosti za kon-

xxiii

centracija na materijata na procesot na najva‘nite tovari od obvinitelniot akt za koi mo‘e da se donese presuda vo soodveten rok (§ 154 i § 154a); neregu-larniot sostav na sudot (apsolutna pri~ina za revizija, § 338, br. 1) mo‘e da se ospori vo glaven pretres vo postapka pred pokrainskiot sud ili pred vi{iot pokrainski sud samo pred da zapo~ne ispituvaweto na obvinetiot vo vrska so predmetot, ako toj sostav mu bil soop{ten pred glavniot pretres (§ 222a i § 222b); ograni~uvawe na obvrskata na sudot za izveduvawe dokazi kaj dokazniot materijal pribaven od javnoto obvinitelstvo i branitelot (§ 245, stav 2); vovedu-vawe na takanare~ena postapka na li~no ~itawe na dokazi vo vid na dokumenti (§ 249, stav 2); pro{iruvawe na postapkata na kaznen nalog na postapka na sovet so sudii-porotnici (§ 407, stav 1).

Od aktivnostite na zakonodavecot vo 80-tite godini }e go navedeme samo Zakonot za za{tita na ‘rtvite od 18.12.1986 god. So nego se preformulirani sup-sidijarnata tu‘ba (§ 395 i natamu, § 472) i adhezionata postapka (§ 403 i natamu, § 472a), a podobrena e pravnata pozicija na o{teteniot vo nova glava od ZKP (§ 406d i natamu).

Vo 90-tite godini zakonodavecot be{e pottiknat da go izmeni procesnoto pravo poradi zgolemuvaweto na kriminalot so narkoti~ni sredstva i organizira-niot kriminal. Zakonot za borba protiv ilegalnata trgovija so narkoti~ni sredstva i drugi pojavni formi na organiziraniot kriminal od 15.7.1992 god. sodr‘i odredbi za za{tita na zagrozenite svedoci (§ 68), za koordinirano avtomatsko prebaruvawe na podatocite (§ 98a i § 98b) i spo reduvawe na podatocite (§ 98c), za anga‘irawe lica so prikrien identitet (§ 110a-e), za koristewe tehni~ki sredstva pri krivi~noto gonewe (§ 100c, § 100d) i za raspi{uvawe policisko nabquduvawe (§ 163e). So druga izmena od 1992 god., licata za sovetuvawe na za-visnicite od droga nazna~eni od dr‘avata se steknale so pravoto na odbivawe svedo~ewe (§ 53, stav 1, br. 3b). So Zakonot za ras tovaruvawe na negata na pravoto od 11.1.1993 god., pred s¢, povtorno se pro{ireni mo‘nostite na javnoto obvinitelstvo za zapirawe na postapkata (§ 153, stav 1, S. 2, § 153a, stav 1, S. 1), ograni~ena e mo‘nosta za apelacija, vo prv red, kaj presudite so niski pari~ni kazni (§ 313), dozvolen e kaznen nalog i vo slu~ajot na izrekuvawe uslovna osuda kazna zatvor do edna godina (§ 407, stav 2), pro{irena e nadle‘nosta na osnovniot sud za izrekuvawe kazna zatvor do ~etiri godini, a na krivi~niot sudija & za izrekuvawe kazna zatvor do dve godini (§ 24, § 25 od Zakonot za sudovite), apelacijata protiv presudite na osnovnite sudovi e stavena pod isklu~iva nadle‘nost na malite krivi~ni soveti (§ 76, stav 1, S. 1 od Zakonot za sudovite), a vo golemite krivi~ni soveti se dopu{ta i sostav od samo u{te dvajca postojani sudii (§ 76, stav 2 od Zakonot za sudovite). So Zakonot za borba protiv kriminalot od 28.10.1994 god. pri~inata za pritvorawe poradi te‘inata na deloto (§ 112, stav 3) se pro{iruva na namernata te{ka telesna povreda (§ 226, stav 2 od Krivi~niot zakonik) i na posebno te{koto podmetnuvawe po‘ar (§ 306b i § 306c od Krivi~niot zakonik). Povtorno se regulirani skratenata postapka i postapkata na kaznen nalog preku dopu{tawe na olesneti mo‘nosti

xxiv

za izveduvawe dokazi (§ 420 i § 411, stav 2, S. 2). Osven toa, voveden e registar na postapkite {to se vodat vo javnoto obvinitelstvo na sojuzno nivo (§ 474 i natamu). Razvojot na naukata se sledi vo Zakonot za izmenuvawe na krivi~nata postapka od 17.3.1997 god. Toj ja regulira dopu{tenosta na mo lekularnogenetski istra‘uvawa zaradi utvrduvawe na storitelot ili na bi olo{koto poteklo (§ 81e, § 81f). Soglasno so ovoj zakon, analizi na DNK mo‘at da se vr{at (samo vrz osnova na sudska naredba ili drugi ograni~eni uslovi) na materijal {to e dobien so telesen pregled na obvinetiot ili na drugi lica (§ 81a, § 81v), no i na obezbeden ili odzemen materijal.

Kon dopolnitelno zabrzuvawe na postapkata preku polesna primena na sk-ratena postapka (§ 417 i natamu) se stremi Zakonot za izmena i dopolnuvawe od 17.7.1997 god., so koj se voveduva takanare~en pritvor za vreme na glavniot pretres (§ 127b). Propisot sodr‘i pro{ireno pravo za pritvorawe i posebna pri~ina za pritvorawe. So Zakonot za za{tita na svedoci od 14.11.1997 god. e ovozmo‘eno poza{titni~ki da se organizira ispituvaweto na zagrozeni ili maloletni svedoci, taka {to tie go davaat svojot iskaz nadvor od glavniot pre-tres, koj mo‘e da se emituva vo glavniot pretres preku videozapis (§ 58a, § 168a, § 247a i § 2 25a). Osven toa, so Zakonot za za{tita na svedoci vo opredeleni slu~ai na tro{ok na dr‘avata mu se obezbeduva advokat na svedokot (takanare~en advokat na ‘rtvata, § 68b, § 397a i § 406g).

Kontroverzni se mislewata za takanare~eniot golem upad so prislu{uvawe, koj e voveden vo 1998 god. vo ~lenot 100c od Zakonot za krivi~nata postapka, so koj vrz osnova na naredba na specijalen krivi~en sovet za krivi~ni predmeti od oblasta na dr‘avnata bezbednost (§ 74a od Zakonot za sudovite) se dozvoluva vo slu~ajot na somnevawe za odredeni te{ki krivi~ni dela da se prislu{uvaat razgovori vo stanovi so tehni~ki sredstva. Kako nov instrument na nefor-malno zavr{uvawe na postapkata vo Zakonot za krivi~nata postapka vo 1989 god. e vovedeno spogoduvaweto pome|u storitelot i ‘rtvata, a zna~itelno se pro{ireni mo‘nostite na javnoto obvinitelstvo i na sudot za naso~uvawe kon spogoduvawe pome|u storitelot i ‘rtvata ili nadomest na {teta (§ 155a i § 155b). So nivno izvr{uvawe mo‘at da se ovlastat posebni institucii {to }e gi dobijat potrebnite informacii. So Zakonot za izmena na krivi~nata postapka od 1999 god., vo tekot na 2000 god. stapile vo sila brojni izmeni. Vo najva‘nite spa|aat: starata †poternica# e zameneta so objava, ~ie javno raspi{uvawe e sega olesneto vo slu~ajot na li{uvawe od sloboda i drugi merki na javna potraga (§ 131 § 131c). Potoa, zasileno e pravoto na uvid vo aktite (§ 147, stav 5, 7). Za prv pat zakonski e regulirana podolgoro~nata opservacija (§ 163f). Osven toa, poradi elektronskoto upravuvawe so podatocite i mo‘nostite za elektronsko prene suvawe na podatocite, zakonodavecot bil prinuden da vmetne dve novi glavi vo osmata kniga na Zakonot za krivi~nata postapka, vo koi se ureduva koristeweto podatoci za celi nadvor od postapkata (§ 474 & § 482) i se donesu-vaat brojni regulativi za li~nite podatoci (§ 483 & § 491).

xxv

Od izmenite od 2001 i 2002 god. na ova mesto }e gi navedeme samo najva‘nite. So Zakonot za ‘ivotno partnerstvo od 16.2.2001 god. vo pove}e odredbi od ZKP (pred s¢, vo pravoto za odbivawe svedo~ewe) ‘ivotnite partneri (vonbra~ni drugari, zab. red.) se poistovetuvaat so bra~nite drugari (§ 22, br. 2; § 52, stav 1, br. 2a; § 149, stav 1; § 361, stav 2; § 395, stav 2, br.1; § 404, stav 3, S 2). Potoa, so Zakonot za izmena i dopolnuvawe od 20.12.2001 god. za prv pat e donesena regu-lativa (ograni~ena na tri godini) za davawe informacii za telekomu nikaciski vrski (§ 100g i § 100h). So u{te eden Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe od 15.2.2002 god. se pro{irija i se preciziraa pravoto na odbivawe svedo~ewe i pravoto na izzemawe na mediumite od odzemawe predmeti (§ 53, stav 1 i 2; § 97, stav 5). Osven toa, so Zakonot za voveduvawe na Me|unarodniot krivi~en zakonik od 26.6.2002 god. vo razli~ni odredbi od ZKP se zemeni predvid odredbite od Me|unarodniot krivi~en zakonik (§100a, stav 1, br. 2; § 100c, stav 1, br. 3; § 112, stav 3; § 153c, stav 1) i za me|unarodnopravnite krivi~ni delikti se sozdava mo‘nost za otka‘uvawe od gonewe (§ 153 i natamu). So Zakonot od 6.8.2002 god. se ovozmo‘uva so tehni~ki sredstva da se otkrie lokacijata na aktivno vklu~en mobilen telefon (§ 100i). So zakonot od 5.10.2002 god. se dozvoluva naredba za sledewe na telekomunikaciite soglasno so § 100a, stav 1, br. 2 i vo su~ajot na somne‘ za krivi~ni dela vo vrska so te{ka seksualna zloupotreba na deca. Od 2003 god. Zakonot za krivi~nata postapka e pove}e pati dopolnuvan i izmenuvan vo brojni poedine~ni aspekti. Vredno za spomnuvawe od 2003 god. e dopolnuvaweto na propisite za molekularnogenetski ispituvawa vo ~lenovite § 81g i § 88. So Reformiraniot zakon za pravata na ‘rtvite od 24.6.2004 god. se izmeneti 23 propisi od ZKP so cel da se podobrat pravata na o{teteniot vo krivi~nata postapka. So obemni izmeni rezultira{e i Prviot zakon za modernizirawe na pravosudstvoto od 1.7.2004 god., za koj osobeno treba da se istaknat ograni ~uvaweto na davawe zakletva na svedocite (§ 59), pro{iruvaweto na mo‘nostite za prekinuvawe na glavniot pretres (§ 229) i poednostavuvaweto na postapkata na kaznen nalog (§ 411, stav 1). Od 2004 god. datira i Zakonot za efikasno koristewe podatoci vo oblasta na javnoto obvinitelstvo od 10.9.2004 god. so izmeni na § 484, § 488, § 491495, kako i Zakonot za ‘alba vo slu~ajot na prekr{uvawe na principot na soslu{uvawe na site strani vo sporot od 9.12.2004 god., so koj na~eloto na soslu{uvawe na site strani vo sporot se primenuva i vo revizionata postapka (§ 356a). So Zakonot od 11.2.2005 god. zakonodavecot implementira presuda na Sojuzniot ustaven sud od 3.3.2004 god. i odnovo go formulira propisot za †golemiot upad so prislu{uvawe# (§ 100c) soglasno so direktivite na Ustavniot sud. Ustavniot sud, pred s¢, ja kritikuval okol-nosta {to akusti~no sledewe na stanben prostor e dozvoleno i kaj krivi~ni dela {to ne mo‘at da se karakteriziraat kako †posebno te{ki# i ja proglasil dosega{nata zakonska regulativa kako nespoiva so odredbite od ~len 13, stav 3 od Sojuzniot ustav. So drugi izmeni i dopolnuvawa na koi nema da se osvrneme poblisku rezultiraa Zakonot za inovirawe na forensi~kata DNK analiza od 12.8.2005 god., Zakonot za jaknewe na odzemaweto na imotnopravna korist vo

xxvi

polza na o{teteniot i nepovratno odzemawe na imotnopravna korist {to e steknata so krivi~no delo od 24.10.2006 god., Vtoriot zakon za modernizacija na pra vosudstvoto od 22.12.2006 god. i, na krajot, Zakonot za novo regulirawe na sledeweto na telekomunikacii i drugi posebni istra‘ni merki, kako i za sproveduvawe na direktivata 2006/24/EZ od 21.12.2007 god.

Jirgen Den,generalen javen obvinitel vo penzija

1

Zakon za krivi~nata postapka

Datum na donesuvawe: 12.9.1950

Poln naziv:†Zakon za krivi~nata postapka vo objavena verzija od 7 april 1987 god. (Sojuzen slu‘ben vesnik I, str. 1074, 1319), posledna izmena so § 2 od Zakonot od 16 juli 2007 god. (Sojuzen slu‘ben vesnik I, str. 1327)#

3

Sodr‘ina

Kniga IOp{ti odredbi

Poglavje IStvarna nadle‘nost na sudot ..................................................................... § 1 – 6a

Poglavje IIMesna nadle‘nost na sudot ....................................................................... § 7 – 21

Poglavje IIIIsklu~uvawe i izzemawe lica na sudot ................................................. § 22 – 32

Poglavje IVSudski odluki i komunikacija pome|u u~esnicite ........................... § 33 – 41a

Poglavje VRokovi i vra}awe vo porane{nata sostojba ......................................... § 42 – 47

Poglavje VISvedoci .......................................................................................................... § 48 – 71

Poglavje VIIVe{taci i uvid ............................................................................................ § 72 – 93

Poglavje VIIIOdzemawe predmeti, sledewe telefonskirazgovori, avtomatsko sporeduvawe na li~nite podatoci, koristewe tehni~ki sredstva, anga‘irawe lica so prikrien identitet i pretres ....................... § 94 – 111p

Poglavje IXPriveduvawe i privremeno li{uvawe od sloboda .............................§112-130

Poglavje IXaDrugi merki za obezbeduvawe krivi~no gonewe i za izvr{uvawe kazna ...................................................................................§131-132

Poglavje IXbPrivremena zabrana za vr{ewe profesija............................................... § 132a

Poglavje XSoslu{uvawe na obvinetiot .................................................................§ 133-136a

Poglavje XIBranitel ......................................................................................................§ 137-150

Kniga IIPrvostepeni postapki

Poglavje I Obvinitelen akt ........................................................................................§ 151-157

Poglavje IIPodgotvuvawe obvinitelen akt ..............................................................§ 158-177

4

Poglavje III(ovoj del e izbri{an) ................................................................................§ 178-197

Poglavje IVOdluka za otvorawe glaven pretres ....................................................§ 198-212b

Poglavje VPodgotvuvawe na glavniot pretres .....................................................§ 213-225a

Poglavje VIGlaven pretres ............................................................................................§ 226-275

Poglavje VIIOdluka za merka na bezbednost predvidena vo presudataili za merka na bezbednost so dopolnitelna naredba............................ § 275a

Poglavje VIIIPostapka protiv otsuten obvinet .........................................................§ 276-295

Kniga IIIPravni lekovi

Poglavje IOp{ti odredbi ...........................................................................................§ 296-303

Poglavje II@alba ..........................................................................................................§ 304-311a

Poglavje IIIApelacija .....................................................................................................§ 312-332

Poglavje IVRevizija ........................................................................................................§ 333-358

Kniga IVPovtorno otvorawe pretres {to e zavr{en so pravosilna odluka ....................................................................................§ 359-373a

Kniga V U~estvo na o{teteniot vo postapkata

Poglavje IPrivatna tu‘ba ..........................................................................................§ 374-394

Poglavje IIPridru‘na tu‘ba ............................................................................................§ 395-402

Poglavje IIINadomest na {teta na o{teteniot ............................................................. §403-406c

Poglavje IVDrugi ovlastuvawa na o{teteniot ..........................................................§ 406d-406h

5

Kniga VIPosebni vidovi postapki

Poglavje IPostapka so kaznen nalog .........................................................................§ 407-412

Poglavje IIPostapka so primena na merki na bezbednost .....................................§ 413-429

Poglavje IIIPostapka na konfiskacija i na odzemawe imot .................................§ 430-443

Poglavje IVPostapka na utvrduvawe pari~na kazna protiv pravni lica i protiv zdru‘enija na lica ............................................§ 444-448

Kniga VIIIzvr{uvawe na kaznata i tro{oci na postapkata

Poglavje IIzvr{uvawe na kaznata ..........................................................................§ 449-463d

Poglavje IITro{oci na postapkata ............................................................................§ 464-473

Kniga VIIIDavawe informacii i uvid vo aktite, drugo koristewe na

informacii za celi nadvor od postapkata, regulativi zadatotekite, edinstven registar na site pokraini za postapki{to se vodat vo javnite obvinitelstva ......................................................§ 474-495Poglavje I

Davawe informacii i uvid vo aktite, drugo koristewe na informacii za celi nadvor od postapkata ...........§ 474 do 482

Poglavje IIRegulativi za datotekite ....................................................................§ 483 do 491

Poglavje IIIEdinstven registar na site pokraini za postapki {to se vodat vo javnite obvinitelstva ............................................§ 492 do 495

7

Kniga IOp{ti odredbi

Poglavje IStvarna nadle‘nost na sudot

§ 1Stvarnata nadle‘nost na sudovite se odreduva soglasno so Zakonot za sudovite.

§ 2(1) Spoenite krivi~ni predmeti {to poedine~no spa|aat vo nadle‘nost na sudovi od razli~en stepen mo‘at da se razgleduvaat spoeno pred eden sud so povisoka nadle‘nost. Spoenite krivi~ni predmeti od koi nekoi bi bile vo nadle‘nost na posebni krivi~ni soveti, soglasno so § 74, stav 2, kako i so§ 74a i 74c od Zakonot za sudovite, mo‘at da se razgleduvaat spoeno vo onoj krivi~en sovet {to soglasno so § 74e od Zakonot za sudovi ima prvenstvo.

(2) Od pri~ini na celesoobraznost, so odluka na toj sud mo‘e da se naredi razdvojuvawe na spoenite krivi~ni predmeti.

§ 3Spojuvawe postoi koga edno lice se obvinuva za pove}e krivi~ni dela ili koga za edno delo se obvinuvaat pove}e lica kako storiteli ili u~esnici ili pak za dela na privilegirawe, spre~uvawe na kazneno gonewe ili prikrivawe na krivi~no delo.

§ 4(1) Spojuvawe na povrzani krivi~ni predmeti ili nivno razdvojuvawe mo‘e da se naredi i po otvoraweto na glavniot pretres na barawe na javnoto obvinitelstvo ili na optu‘eniot ili po slu‘bena dol‘nost so re{enie na sudot.

(2) Nadle‘en za re{enieto e sudot so povisok stepen, ako ostanatite sudovi se na negovoto podra~je. Ako ne postoi takov sud, toga{ re{ava zaedni~kiot povisok sud.

§ 5Za traeweto na spojuvaweto na postapkata merodaven e krivi~niot predmet {to spa|a vo nadle‘nosta na sudot od povisok stepen.

8

§ 6Po slu‘bena dol‘nost sudot treba da ja ispita svojata stvarna nadle‘nost vo sekoja faza na postapkata.

§ 6aNadle‘nosta na posebnite krivi~ni soveti, soglasno so odredbite na Zakonot za sudovite (§ 74, stav 2; § 74a, § 74c od Zakonot za sudovite) ja ispituva sudot pred otvoraweto na glavniot pretres. Po toj rok sudot mo‘e da vnimava na svojata nenadle‘nost samo vrz osnova na prigovor na obvinetiot. Obvinetiot mo‘e da go uva‘i svojot prigovor samo do otpo~nuvaweto na negovoto soslu{uvawe po predmetot vo glavniot pretres.

Poglavje IIMesna nadle‘nost na sudot

§ 7(1) Mesnata nadle‘nost na sudot po pravilo e na onoj sud na ~ie podra~je e storeno krivi~noto delo.

(2) Ako krivi~noto delo e storeno preku sodr‘ina na pe~at {to e objavena na teritorijata na va‘ewe na ovoj sojuzen zakon, soglasno so stav 1, kako nadle‘en sud treba da se smeta samo onoj sud na ~ie podra~je e pe~aten spisot. Me|utoa, vo slu~aj na navreda, ako taa se goni so privatna tu‘ba, nadle‘en e i onoj sud na ~ie podra~je e distribuiran pe~atot, ako na taa teritorija e ‘iveali{teto ili postojanoto prestojuvali{te na navredenoto lice.

§ 8(1) Sudska nadle‘nost postoi i na onoj sud na ~ie podra~je e ‘iveali{teto na obvinetiot vo momentot na pokrenuvaweto na tu‘bata.

(2) Ako ‘iveali{teto na obvinetiot ne e na teritorijata na va‘ewe na ovoj sojuzen zakon, toga{ nadle‘nosta na sudot se odreduva i vrz osnova na negovoto postojano prestojuvali{te, a ako toa ne e poznato, vrz osnova na negovoto posledno ‘iveali{te.

§ 9Sudskata nadle‘nost postoi i na onoj sud na ~ie podra~je e priveden obvinetiot.

§ 10(1) Ako e krivi~noto delo storeno nadvor od teritorijata za koja va‘i ovoj sojuzen zakon, na brod {to e ovlasten da go nosi germanskoto zname, nadle‘en

9

e sudot na ~ie podra~je se nao|a mati~noto pristani{te na brodot ili prvoto pristani{te na teritorijata na va‘ewe na ovoj zakon na koe }e pristigne brodot po storenoto delo.

(2) Stav 1 va‘i soodvetno za vozduhoplovi {to se ovlasteni da go nosat znakot za dr‘avnata pripadnost na Sojuzna Republika Germanija.

§ 10aAko za nekoe krivi~no delo {to e storeno na more, nadvor od teritorijata za koja va‘i ovoj zakon, ne e utvrdena sudska nadle‘nost, toga{ sudskata nadle‘enost e vo Hamburg & nadle‘niot osnoven sud e Osnovniot sud Hamburg.

§ 11(1) Germancite {to go u‘ivaat pravoto na eksteritorijalnost, kako i dr‘avnite slu‘benici na Sojuzot ili na germanskite pokraini {to rabotat vo stranstvo, vo odnos na sudskata nadle‘nost go zadr‘uvaat svoeto germansko ‘iveali{te. Ako nemale takvo ‘iveali{te, za nivno ‘iveali{te }e se smeta sedi{teto na Vladata na Sojuzna Republika Germanija.

(2) Ovie odredbi ne se primenuvaat za po~esni konzuli.

§ 12(1) Vo slu~aj na nadle‘nost na pove}e sudovi, soglasno so odredbite od ~l. 7 do ~l.11, prvenstveno pravo ima onoj sud {to prv ja otvoril istragata.

(2) Me|utoa, zaedni~kiot povisok sud istragata i odlu~uvaweto mo‘e da gi prenese na eden od nadle‘nite sudovi.

§ 13(1) Za spoenite krivi~ni predmeti {to soglasno so odredbite od ~l. 7 do ~l. 11 poedine~no bi bile vo nadle‘nost na razli~ni sudovi sudskata nadle‘nost ja ima sekoj sud {to e nadle‘en za eden od krivi~nite predmeti.

(2) Ako pove}e spoeni krivi~ni predmeti treba da se vodat pred pove}e razli~ni sudovi, tie celosno ili delumno mo‘at da se spojat vo eden od tie sudovi vrz osnova na dogovor pome|u sudovite {to se donesuva vrz osnova na barawe na javnoto obvinitelstvo. Dokolku sudovite ne se dogovorat, a javnoto obvinitelstvo ili obvinetiot toa go baraat, toga{ zaedni~kiot povisok sud re{ava za toa na koj sud }e se spojat predmetite.

(3) Na istiot na~in mo‘e da se razdvoi spojuvaweto na predmetite.

10

§ 13aAko na teritorijata na koja va‘i ovoj sojuzen zakon nema nadle‘en sud ili takov sud ne e utvrden, Sojuzniot vrhoven sud }e go opredeli nadle‘niot sud.

§ 14Ako pome|u pove}e sudovi postoi spor za nadle‘nosta, zaedni~kiot povisok sud }e go odredi sudot {to }e ja sprovede postapkata i {to }e odlu~uva.

§ 15Ako nadle‘niot sud vo poedine~en slu~aj e pravno ili stvarno spre~en vo izvr{uvaweto na dol‘nosta na sudijata ili ako poradi pretresot pred toj sud postoi stravuvawe od zagrozuvawe na javnata bezbednost, sledniot povisok sud treba da mu gi prenese pretresot i odlu~uvaweto na sudot od ist stepen vo drug okrug.

§ 16Sudot ja ispituva svojata mesna nadle‘nost do otvoraweto na glavniot pretres po slu‘bena dol‘nost. Po toj rok sudot mo‘e da ja izjavi svojata nenadle‘nost samo vrz osnova na ‘alba na obvinetiot. Obvinetiot mo‘e da go ostvari svoeto pravo na ‘alba samo do zapo~nuvaweto na negovoto soslu{uvawe za deloto vo glavniot pretres.

§ 17 i § 18(ovie ~lenovi se izbri{ani)

§ 19Ako pove}e sudovi, od koi eden e nadle‘en, so re{enie na koi ve}e ne postoi pravo na ‘alba, ja iska‘ale svojata nenadle‘nost, zaedni~kiot povisok sud }e odredi koj sud e nadle‘en.

§ 20Poedine~nite istra‘ni dejstva na nenadle‘niot sud ne se neva‘e~ki samo poradi faktot na taa nenadle‘nost.

§ 21Sudot {to ne e nadle‘en treba da gi izvr{i istra‘nite dejstva na svoeto podra~je vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost.

11

Poglavje IIIIsklu~uvawe i izzemawe lica na sudot

§ 22Soglasno so zakonot, sudijata ne smee da ja vr{i sudiskata dol‘nost ako:1. e li~no o{teten so krivi~noto delo;2. e ili ako bil bra~en drugar, vonbra~en drugar, staratel ili lice za nega na

obvinetiot ili na o{teteniot;3. ako e ili ako bil vo prva rodninska ili svatovska linija so obvinetiot, vo

strani~na rodninska linija do tret stepen ili vo svatovska linija do vtor stepen so obvinetiot;

4. ako na predmetot raboti vo svojstvo na dr‘aven slu‘benik vo javnoto obvinitelstvo, vo policijata, kako advokat na o{teteniot ili kako branitel;

5. ako vo predmetot e soslu{an kako svedok ili kako ve{tak.

§ 23(1) Sudijata {to u~estvuval vo donesuvaweto odluka protiv koja e podnesen praven lek, soglasno so zakonot, se izzema od u~estvo vo donesuvaweto odluka na povisoka sudska instanca.

(2) Sudijata {to u~estvuval vo donesuvaweto odluka za koja se bara povtorno zapo~nuvawe na postapkata, soglasno so zakonot, e izzemen od u~estvo vo donesuvaweto odluka vo povtornoto zapo~nuvawe na postapkata. Ako osporenata odluka e donesena vo povisok sudski stepen, toga{ se isklu~uva i sudijata od poniskiot stepen {to u~estvuval do donesuvaweto odluka za koja se re{ava na povisokiot stepen. Re~enicite 1 i 2 va‘at soodvetno i za u~estvoto vo donesuvaweto odluki za podgotvuvawe povtorna postapka.

§ 24(1) Sudijata mo‘e da se izzeme kako vo slu~aite koga e isklu~en od vr{eweto na sudiskata dol‘nost soglasno so zakonot, taka i poradi stravuvawe od negova pristrasnost.

(2) Sudijata se izzema poradi stravuvawe od negova pristrasnost koga postoi opravdano somnenie za nedoverba vo nepristrasnosta na sudijata.

(3) Pravo na izzemawe na sudijata ima javnoto obvinitelstvo, privatniot tu‘itel i obvinetiot. Na licata {to se ovlasteni za izzemawe na sudijata na nivno barawe treba da im se navedat imiwata na licata na sudot {to se nazna~eni da u~estvuvaat vo donesuvaweto na odlukata.

12

§ 25(1) Izzemaweto na sudijata poradi stravuvawe od negova pristrasnost e dozvoleno do momentot na zapo~nuvaweto na soslu{uvaweto na prvoto obvineto lice za negovite li~ni okolnosti, vo glavniot pretres preku apelacija ili preku revizija pred zapo~nuvaweto na izlagaweto na sudijata-izvestuva~. Site pri~ini za izzemawe treba da se navedat vo isto vreme.

(2) Po toj rok sudijata mo‘e da se izzeme samo ako:1. okolnostite na koi se temeli izzemaweto nastanale podocna ili liceto

{to e ovlasteno da izzeme sudija tie okolnosti gi doznalo podocna i2. ako pravoto na izzemawe se ostvaruva bez odlagawe.

Po zavr{niot zbor na obvinetiot izzemaweto na sudijata ve}e ne e dozvoleno.

§ 26(1) Baraweto za izzemawe sudija mu se podnesuva na sudot na koj mu pripa|a sudijata. Baraweto mo‘e da se dade na zapisnik vo sudskata pisarnica. § 257a ne se primenuva.

(2) Pri~inata za izzemaweto, a vo slu~aite od § 25, stav 2 & i uslovite za navremeno podnesuvawe na baraweto treba da se iznesat verodostojno. Zakletvata kako sredstvo za verodostojnost e isklu~ena. Za doka‘uvawe na verodostojnosta mo‘e da se koristi i svedo~eweto na izzemeniot sudija.

(3) Izzemeniot sudija po slu‘bena dol‘nost treba da se izjasni za pri~inata na negovoto izzemawe.

§ 26a(1) Sudot }e go odbie baraweto za izzemawe sudija kako nedopu{teno ako:1. baraweto e podneseno so zadocnuvawe;2. ne e navedena pri~inata za izzemawe ili sredstvoto za doka‘uvawe na

verodostojnosta na baraweto ili3. e o~igledno deka so izzemaweto samo }e se odolgovlekuva postapkata ili }e

se sledat celi {to nemaat vrska so postapkata.

(2) Sudot odlu~uva za odbivawe na baraweto soglasno so stav 1, bez da se izzeme odbieniot sudija. Vo slu~aite od stav 1, broj 3 e potrebna ednoglasna odluka i naveduvawe na okolnostite od koi proizleguva pri~inata za odbivawe na baraweto. Ako postoi barawe za izzemawe na nadle‘en ili nazna~en sudija, na sudija vo podgotvitelnata postapka ili na krivi~en sudija, toj samiot re{ava dali baraweto za izzemawe treba da se odbie kako nedopu{teno.

13

§ 27(1) Ako baraweto za izzemawe sudija ne se otfrli kako nedopu{teno, za nego odlu~uva sudot na koj mu pripa|a odbieniot sudija, bez negovo u~estvo.

(2) Za barawe na izzemawe sudija {to e sudija vo sudskiot krivi~en sovet odlu~uva krivi~niot sovet vo sostav {to e propi{an za odlu~uvawe nadvor od glavniot pretres.

(3) Za barawe na izzemawe sudija na osnovniot sud re{ava drug sudija na istiot sud. Donesuvaweto odluka ne e potrebno ako sudijata ~ie izzemawe se bara ja potvrdi osnovanosta na baraweto za negovo izzemawe.

(4) Vo slu~ajot koga poradi izzemawe na eden negov sudija sudot {to treba da odlu~uva ve}e ne e vo sostojba da donese odluka re{ava sledniot povisok sud.

§ 28(1) Protiv re{enieto so koe baraweto za izzemawe se priznava kako osnovano ne postoi pravo na ‘alba.

(2) Protiv re{enieto so koe baraweto za izzemawe se odbiva kako nedopu{teno ili kako neosnovano vedna{ postoi pravo na ‘alba. Ako odlukata se odnesuva na sudija {to ja donesuva kone~nata odluka, protiv nea postoi pravo na ‘alba samo zaedno so presudata.

§ 29(1) Pred re{avaweto na baraweto za izzemawe zasegnatiot sudija treba da gi vr{i samo onie dejstva {to ne dozvoluvaat odlagawe.

(2) Ako se bara izzemawe na sudijata za vreme na glavniot pretres, a odlu~uvaweto vo vrska so izzemaweto (§ 26a, § 27) bi zna~elo prekinuvawe na glavniot pretres, toj mo‘e da se prodol‘i onolku dolgo kolku {to e potrebno za donesuvawe odluka vo vrska so izzemaweto, bez odlagawe na glavniot pretres; za baraweto na izzemawe treba da se re{ava najdocna do po~etokot na vtoriot nareden den na pretresot i sekoga{ pred po~etokot na zavr{nite izlagawa. Ako baraweto za izzemawe se usvoi kako osnovano, a poradi toa ne treba da se prekine glavniot pretres, toga{ se povtoruva onoj del na pretresot {to se slu~il po podnesuvaweto na baraweto za izzemawe; toa ne va‘i za onie dejstva {to ne trpat odlo‘uvawe. Po podnesuvaweto na baraweto za izzemawe sudija so negovo u~estvo mo‘at da se donesuvaat odluki {to inaku bi mo‘ele da se donesat i nadvor od glavniot pretres, samo ako ne trpat odlo‘uvawe.

14

§ 30Sudot {to e nadle‘en da odlu~uva vo vrska so baraweto za izzemawe sudija re{ava i vo slu~aite koga ne e podneseno takvo barawe, me|utoa samiot sudija go izvestil za okolnostite {to go opravduvaat negovoto izzemawe, ili pak ako poradi drugi pri~ini postoi somnevawe za toa dali sudijata e izzemen poradi zakonski pri~ini.

§ 31(1) Odredbite od ovoj del soodvetno va‘at za sudiite-porotnici, kako i za slu‘benicite vo sudskata pisarnica i za zapisni~arite.

(2) Odlukata ja donesuva pretsedava~ot. Vo golemiot krivi~en sovet i vo sudskiot sovet so sudii-porotnici odlu~uvaat sudiite. Ako na sudijata mu se nazna~uva zapisni~ar, toj re{ava za negovoto izzemawe.

§ 32(ovoj ~len e poni{ten)

Poglavje IVSudski odluki i komunikacija pome|u u~esnicite

§ 33(1) Odlukata na sudot {to treba da se donese vo tekot na glavniot pretres se donesuva po soslu{uvaweto na u~esnicite.

(2) Odlukata na sudot {to treba da se donese nadvor od glavniot pretres se donesuva po pismena ili usna izjava na javnoto obvinitelstvo.

(3) Koga se donesuva odluka opi{ana vo stav 2, treba da se soslu{a i drug u~esnik pred da se koristat vo negova {teta fakti ili rezultati od dokazi za koi ne e prethodno soslu{an.

(4) Koga se nareduva istra‘en pritvor, odzemawe na predmeti ili drugi merki, ne se primenuva stav 3 ako prethodnoto soslu{uvawe ja zagrozuva celta na naredbata. Stav 3 ne se odnesuva na propisi so koi posebno se regulira soslu{uvaweto na u~esnicite.

§ 33aAko sudot vo svojata odluka go povredil pravoto na soslu{uvawe na eden od u~esnicite, {to ima zna~itelna posledica vrz odlukata, a liceto nema pravo na ‘alba, nitu na drug praven lek na odlukata {to go tovari, toga{ sudot po slu‘bena dol‘nost ili vrz osnova na podneseno barawe so re{enie ja vra}a

15

postapkata vo onaa sostojba {to postoela pred donesuvaweto na odlukata. § 47 va‘i soodvetno.

§ 34Odlukite za koi postoi pravo na ‘alba i odlukite so koi se odbiva barawe treba da gi sodr‘at pri~inite za odlu~uvawe.

§ 34aAko po navremenoto podnesuvawe na praven lek, nekoe re{enie neposredno rezultira so pravosilnost na odlukata protiv koja e podnesena ‘albata, toga{ se smeta deka taa odluka stanuva pravosilna so istekot na denot na donesuvaweto na re{enieto.

§ 35(1) Odlukite {to se donesuvaat vo prisustvo na lice {to e zasegnato od niv mu se soop{tuvaat so usno objavuvawe. Na negovo barawe mo‘e da mu se dade i kopija.

(2) Drugite odluki se soop{tuvaat so dostava. Ako soop{tuvaweto na odlukata ne e vrzano so rok, dovolno e neformalno soop{tenie.

(3) Na lice {to e li{eno od sloboda dostavenoto pismeno treba da mu se pro~ita, ako toa go pobara.

§ 35aKoga se soop{tuva odluka {to mo‘e da se pobiva so vremenski opredelen praven lek, na zasegnatiot treba da mu se dade pravna pouka za mo‘nostite na koristewe na pravniot lek, kako i za predvidenite rokovi i formi. Ako protiv nekoja odluka e dozvolena apelacija, obvinetiot treba da se pou~i za pravnite posledici od § 40, stav 3, § 329 i § 330.

§ 36(1) Dostavuvaweto na odlukite go nareduva pretsedava~ot. Administracijata na sudot se gri‘i za izvr{uvaweto na dostavata.

(2) Odlukite {to treba da se izvr{at treba da mu se predadat na javnoto obvinitelstvo, koe }e gi inicira potrebnite dejstvija. Toa ne va‘i za odlukite {to se odnesuvaat na redot vo sednicite.

§ 37(1) Za postapkata na dostavata soodvetno va‘at odredbite od Zakonot za parni~nata postapka.

16

(2) Ako edno pismeno {to e nameneto za eden u~esnik im se dostavuva na pove}e lica {to se ovlasteni za nejziniot priem, rokot se presmetuva spored poslednata izvr{ena dostava.

§ 38Licata {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka, koi se ovlasteni neposredno da pokanuvaat svedoci i ve{taci, za dostavuvawe na pokanata treba da go anga‘iraat sudskiot izvr{itel.

§ 39(ovoj ~len e izbri{an)

§ 40(1) Ako dostavata do obvinetiot, komu s¡ u{te ne mu e dostavena pokana za glavniot pretres, vo zemjata ne mo‘e da se izvr{i na propi{aniot na~in, a pridr‘uvaweto do postojnite odredbi za dostava vo stranstvo e neizvodlivo ili nema izgledi za uspeh, toga{ e dozvolena javna dostava. Se smeta deka dostavata e uspe{na ako po istaknuvaweto na soop{tenieto pominat dve nedeli.

(2) Ako pokanata za glavniot pretres prethodno mu bila dostavena na obvinetiot, dozvolena e javna dostava do nego ako taa vo zemjata ne mo‘e da se izvr{i na propi{aniot na~in.

(3) Javnata dostava e dozvolena vo postapkata za apelacija {to e podnesena od obvinetiot koga dostavata ne mo‘e da se izvr{i na adresata na koja posleden pat bila izvr{ena dostavata ili {to obvinetiot ja navel posledniot pat.

§ 41Dostavite do javnoto obvinitelstvo se vr{at so predavawe na originalot na pismenoto {to se dostavuva. Ako so dostavata zapo~nuva da te~e rok, toga{ na originalot na pismenoto treba da se zapi{e denot na predavaweto do javnoto obvinitelstvo.

§ 41a(1) Izjavi, barawa ili nivno obrazlo‘uvawe {to se upateni do sudot ili do javnoto obvinitelstvo i {to soglasno so ovoj zakon zadol‘itelno treba da se izgotveni vo pismena forma ili da sodr‘at potpis mo‘at da se podnesat i vo forma na elektronski dokument, ako na nego se stavi kvalifikuvan elektronski potpis, soglasno so Zakonot za elektronski potpisi, i ako e podoben za obrabotka od strana na sudot ili na javnoto obvinitelstvo. Vo odredbata od stav 2, pokraj kvalifikuvaniot elektronski potpis mo‘e da se dopu{ti i druga sigurna postapka so koja se obezbedeni avtenti~nosta

17

i integritetot na isprateniot elektronski dokument. Se smeta deka elektronskiot dokument pristignal {tom }e bide zaveden od strana na slu‘bata vo sudot ili vo javnoto obvinitelstvo {to e odredena za priem na podnesoci. Ako isprateniot elektronski dokument ne e podoben za obrabotka, toa vedna{ treba da mu se soop{ti na ispra}a~ot i da se navedat va‘e~kite tehni~ki ramkovni uslovi. Od elektronskiot dokument vedna{ treba da se izgotvi pe~atena verzija za aktite.

(2) Germanskata sojuzna vlada i pokrainskite vladi za svoite podra~ja so pravilnici }e go opredelat rokot na koj }e zapo~nuva podnesuvaweto elektronski dokumenti do sudovite i do javnite obvinitelstva, kako i formata na dokumentite {to e podobna za obrabotka. Pokrainskite vladi ovlastuvaweto so pravilnik mo‘at da im go prenesat na pokrainskite ministerstva za pravda. Dozvoluvaweto na elektronskata forma mo‘e da se ograni~i na poedine~ni sudovi ili javni obvinitelstva ili postapki.

Poglavje VRokovi i vra}awe vo porane{nata sostojba

§ 42Pri presmetuvaweto na rokot {to e opredelen vo denovi ne se smeta denot vo koj pa|a nastanot od koj treba da se smeta po~etokot na rokot.

§ 43(1) Rokovite opredeleni vo nedeli ili vo meseci se zavr{uvaat so istekot na onoj den od poslednata nedela ili od posledniot mesec {to po svojot broj mu odgovara na denot koga po~nal rokot; ako go nema toj den vo posledniot mesec, rokot se zavr{uva posledniot den na toj mesec.

(2) Ako posledniot den na rokot pa|a vo nedela ili na dr‘aven praznik ili vo sabota, rokot istekuva so istekot na prviot nareden raboten den.

§ 44Ako nekoj od opravdani pri~ini bil spre~en da go zapazi rokot, sudot na negova molba }e mu dozvoli vra}awe vo porane{nata sostojba. Se smeta deka bez svoja vina liceto go propu{tilo rokot na podnesuvawe praven lek ako ne mu e dadena pravna pouka soglasno so § 35a, § 319, stav 2, re~enica 3 i § 34b, stav 2, re~enica 3.

§ 45(1) Molba za vra}awe vo porane{nata sostojba treba da se dostavi vo rok od edna nedela po prestanuvaweto na pri~inata poradi koja liceto go

18

propu{tilo rokot. Zaradi pridr‘uvawe do rokot dovolno e ako baraweto navreme se podnese kaj onoj sud {to re{ava za molbata.

(2) Faktite za obrazlo‘uvawe na molbata treba da se pretstavat verodostojno vo podnesenata molba ili vo postapkata. Vo ramkite na rokot na molbata treba da se nadomesti propu{tenoto dejstvo. Ako toa e slu~aj, vra}aweto vo porane{nata sostojba mo‘e da se odobri i bez soodvetna molba.

§ 46(1) Za molbata odlu~uva sudot {to bil nadle‘en da re{ava po predmetot dokolku navremeno bilo izvr{eno dejstvoto.

(2) Protiv re{enieto so koe se odobruva baraweto ne postoi pravo na ‘alba.

(3) Protiv re{enieto so koe ne se odobruva baraweto e dozvolena ‘alba.

§ 47(1) Molbata za vra}awe vo porane{nata sostojba ne go zadr‘uva izvr{uvaweto na sudskata odluka.

(2) Me|utoa, sudot mo‘e da naredi odlo‘uvawe na izvr{uvaweto.

(3) Ako vra}aweto vo porane{nata sostojba se kosi so pravosilnosta na nekoja sudska odluka, toga{ povtorno stanuvaat va‘e~ki naredbite za pritvor i smestuvawe, kako i drugite naredbi {to postoele za vreme na zapo~nuvaweto na pravosilnosta. Vo vrska so nalogot za pritvor ili za smestuvawe, sudot {to odlu~uva za vra}awe vo porane{nata sostojba nareduva nivno ukinuvawe ako e jasno deka ve}e ne postojat pri~ini za nivno postoewe. Vo sprotivno, nadle‘niot sud treba vedna{ da go preispita pritvorot soglasno so § 126,stav 2.

Poglavje VISvedoci

§ 48Povikuvaweto na svedocite se vr{i so uka‘uvawe na procesnite odredbi {to se vo interes na svedocite, na postojnite mo‘nosti za gri‘a na svedocite i na zakonskite posledici od neopravdan izostanok.

19

§ 49Pretsedatelot na Sojuzna Republika Germanija se soslu{uva vo negoviot dom. Toj ne se povikuva na glavniot pretres. Zapisnikot od negovoto sudsko soslu{uvawe se ~ita na glavniot pretres.

§ 50(1) ^lenovite na Parlamentot na SR Germanija, na Pretstavni~kiot dom na pokrainite na SR Germanija, na parlamentite na germanskite pokraini ili na vtorite domovi se soslu{uvaat vo sobranieto za vreme na nivniot prestoj vo nego.

(2) ^lenovite na Vladata na SR Germanija ili na pokrainskite vladi se soslu{uvaat vo slu‘benoto sedi{te, a vo slu~aj da prestojuvaat nadvor od svoeto slu‘beno sedi{te, tie se soslu{uvaat vo nivnoto prestojuvali{te.

(3) Za otstapuvawe od gorenavedenite odredbi potrebno e:za ~lenovite na organ {to e naveden vo stav 1 & odobrenie na toj organ;za ~lenovite na Vladata na SR Germanija & odobrenie na Vladata na SR Germanija;za ~lenovite na pokrainskite vladi & odobrenie od pokrainskite vladi.

(4) ^lenovite na organite na zakonodavstvoto navedeni vo stav 1 i ~lenovite na Vladata na SR Germanija ili na pokrainskite vladi ne se povikuvaat na glavniot pretres ako se soslu{ani nadvor od nego. Zapisnikot od nivnoto sudsko soslu{uvawe se ~ita na glavniot pretres.

§ 51(1) Ako svedokot {to e uredno povikan ne se javi na pokanata, }e se zadol‘i so tro{ocite {to }e nastanat poradi negoviot izostanok. Osven toa, protiv nego }e se odredi prekr{o~na pari~na kazna i vo slu~ajot da ne mo‘e da ja plati kaznata, se odreduva prekr{o~na kazna pritvor. Dozvoleno e i prisilno doveduvawe na svedokot pred sudot; § 135 va‘i soodvetno. Vo slu~ajot na povtorno otsustvo na svedokot povtorno mo‘e da se odredi prekr{o~na kazna.

(2) Svedokot nema da se zadol‘i so tro{oci i nema da mu se utvrdi prekr{o~na kazna ako negoviot izostanok se opravda navreme i so ubedliva pri~ina. Ako opravduvaweto od stav 1 ne usledi navreme, svedokot nema da se zadol‘i so tro{oci i nema da mu se utvrdi prekr{o~na kazna samo ako mo‘e da go ubedi sudot deka ne e vinoven poradi docneweto na opravdanieto. Ako svedokot podocna se opravda dovolno, izre~enite naredbi }e se ukinat soglasno so odredbite od stav 2.

20

(3) Ovlasteni za donesuvawe na vakvi merki se i sudiite vo prethodnata postapka, sudiite-~lenovi na kolegijalen sud i sudiite {to se vklu~uvaat vrz osnova na barawe.

§ 52(1) Oslobodeni se od dol‘nost da svedo~at:1. bra~en drugar na obvinetiot ili lice na koe obvinetiot mu dal vetuvawe

deka }e sklu~at ‘ivotno partnerstvo;2. bra~niot drugar na obvinetiot, i po zavr{uvawe na brakot; 2a. vonbra~en drugar na obvinetiot, i po zavr{uvawe na vonbra~nata zaednica;3. rodninite na obvinetiot po prava linija, rodninite po strani~na linija

do tretiot stepen, kako i lica {to mu bile ili {to mu se rodnini po svatovstvo do vtoriot stepen.

(2) Maloletnoto lice {to poradi nedovolna du{evna razvienost ili maloletnoto lice ili {titenik {to poradi psihi~ka bolest ili intelektualna ili du{evna bolest nema dovolna pretstava za zna~eweto na pravoto da ne svedo~i smee da se soslu{a samo ako e podgotveno da dade izjava i ako negoviot zakonski zastapnik se soglasi so svedo~eweto. Ako obvinetiot e zakonskiot zastapnik na maloletnoto lice, toj ne mo‘e da odlu~uva za pravoto na odbivawe na svedo~ewe; istoto va‘i i za roditelot {to ne e obvinet ako dvajcata roditeli se zakonski zastapnici na maloletnoto lice.

(3) Licata {to se oslobodeni od dol‘nosta da svedo~at, a vo slu~aite od stav 2 & i licata {to se ovlasteni da odlu~uvaat za ostvaruvawe na pravoto da ne se svedo~i treba da se pou~at za svoeto pravo pred da se soslu{aat. Tie mo‘at da go otpovikaat ova pravo na osloboduvawe i za vreme na soslu{uvaweto.

§ 53(1) I slednive lica se oslobodeni od dol‘nost da svedo~at:1. verski ispovednik za ona {to mu e ispovedano ili ka‘ano vo negovoto

svojstvo na verski ispovednik;2. branitelot na obvinetiot za ona {to mu e dovereno ili ka‘ano vo toa

svojstvo;3. advokati, advokati za patenti, notari, ekonomski revizori, postojani

revizori za smetkovodstvo, dano~ni konsultanti i dano~ni polnomo{nici, lekari, stomatolozi, psiholo{ki psihoterapevti, psihoterapevti za deca i mladi, farmacevti i aku{erki za ona {to im e dovereno ili ka‘ano vo toa svojstvo; ostanatite ~lenovi na advokatskata komora imaat ist rang so advokatite;

3a. ~lenovite i ovlastenite zastapnici na licencirano sovetuvali{te, soglasno so § 3 i § 8 od Zakonot za konflikt na bremenost, za ona {to im e dovereno ili ka‘ano vo toa svojstvo;

21

3b. sovetnici za pra{awa na zavisnost od narkoti~ni sredstva vo sovetuvali{te {to e licencirano ili osnovano od dr‘aven organ ili korporacija, javno-pravna ustanova ili fondacija za ona {to im e dovereno ili ka‘ano vo toa svojstvo;

4. ~lenovi na Parlamentot na SR Germanija, na pokrainskite parlamenti ili na vtora komora za lica {to im doverile fakti vo nivno svojstvo na ~lenovi na navedenite organi ili pak na koi tie im doverile fakti, kako i za samite fakti;

5. lica {to profesionalno u~estvuvale ili s¡ u{te u~estvuvaat vo podgotovka, proizvodstvo ili {irewe na pe~ateni materijali, radioemisii, filmski izve{tai ili informativni ili komunikaciski slu‘bi {to slu‘at za informirawe ili sozdavawe mnenie.

Licata {to se navedeni vo re~enica 1, broj 5 mo‘at da odbijat da svedo~at za avtorot ili za ispra}a~ot na prilogot i na dokumentite ili na drugite informanti, kako i za soop{tenijata {to se dadeni za nivnata dejnost, za nivnata sodr‘ina i za materijalite {to se izraboteni za sodr‘inata i za predmetot na profesionalnite nabquduvawa. Toa va‘i samo ako se raboti za prilozi, dokumenti, soop{tenija i materijali za redakciskiot del ili za informativni i komunikaciski uslugi {to se redakciski obraboteni.

(2) Licata {to se navedeni vo stav 1, re~enica 1, br. 2 do 3b ne smeat da odbijat da svedo~at ako se oslobodeni od obvrskata za ~uvawe tajna. Ovlastuvaweto za odbivawe na svedo~ewe na licata {to se navedeni vo stav 1, re~enica 1, broj 5 za sodr‘inata na sopstvenite izraboteni materijali i za predmetot na soodvetni nabquduvawa ne va‘i vo slu~aite koga svedo~eweto treba da pridonese kon rasvetluvaweto na te{ko krivi~no delo ili koga predmet na istragata e:1. krivi~no delo na predavstvo na mirot i zagrozuvawe na demokratskata

pravna dr‘ava ili predavstvo na dr‘avata i zagrozuvawe na nadvore{nata bezbednost (§ 80a, § 85, § 87, § 88, § 95 i vo vrska so § 97b, § 97a, § 98 do § 100a od Krivi~niot zakonik);

2. krivi~no delo protiv seksualnoto samoopredeluvawe, soglasno so § 174 do§ 176 i §179 od Krivi~niot zakonik ili

3. perewe pari ili prikrivawe na nezakonski steknati predmeti, soglasno so § 261, stav 1 do stav 4 od Krivi~niot zakonik,

a utvrduvaweto na fakti~kata sostojba ili istra‘uvaweto na prestojuvali{teto na obvinetiot na poinakov na~in nema izgledi za uspeh ili e zna~itelno ote‘nato. Me|utoa, svedokot i vo toj slu~aj mo‘e da odbie da svedo~i ako so toa gi otkrie avtorot ili ispra}a~ot na prilozite i dokumentite ili nekoj drug informator ili soop{tenijata i nivnite

22

sodr‘ini {to mu se dovereni vo vrska so negovata dejnost od stav 1, re~enica 1, broj 5.

§ 53a(1) So licata {to se navedeni vo § 53, stav 1, re~enica 1, broj 1 do 4 se poistovetuvaat nivnite pomo{nici i licata {to u~estvuvaat vo profesionalnata dejnost zaradi obuka vo strukata. Za ostvaruvawe na pravoto na ovie pomo{nici da odbijat da svedo~at odlu~uvaat licata od § 53, stav 1, re~enica 1, broj 1 do 4, osven vo slu~ajot koga taa odluka ne mo‘e da se dobie vo dogledno vreme.

(2) Osloboduvaweto od obvrskata za ~uvawe tajna (§ 53, stav 2, re~enica 1) va‘i i za pomo{nicite.

§ 54(1) Za soslu{uvawe sudii, dr‘avni slu‘benici i drugi lica od javnata administracija vo svojstvo na svedoci za okolnosti {to se odnesuvaat na nivnata obvrska za ~uvawe delovni tajni i za odobruvawe na nivno svedo~ewe va‘at posebnite propisi za dr‘avnite slu‘benici.

(2) Za ~lenovite na Parlamentot na SR Germanija, na pokrainskite parlamenti, na Vladata na SR Germanija i na pokrainskite vladi, kako i za vrabotenite vo prateni~kite grupi vo Parlamentot na SR Germanija i na pokrainskite parlamenti va‘at posebnite merodavni propisi.

(3) Pretsedatelot na dr‘avata mo‘e da odbie da svedo~i ako negovoto svedo~ewe mo‘e da im na{teti na Sojuzot ili na sojuznite pokraini.

(4) Ovie odredbi va‘at i vo slu~ajot koga navedenite lica ve}e ne se vo javnata administracija ili ve}e ne se vraboteni vo prateni~ka grupa ili po zavr{uvaweto na nivnite mandati, ako stanuva zbor za nastani {to se slu~ile ili {to gi doznale za vreme na nivniot raboten i slu‘ben odnos ili mandat.

§ 55(1) Sekoj svedok mo‘e da odbie da odgovori na pra{awata ~ij odgovor mo‘e da mu na{teti nemu li~no ili na nekoe negovo blisko lice od § 52, stav 1 i da bide progonuvan poradi krivi~no delo ili prekr{ok.

(2) Svedokot treba da se predupredi za negovoto pravo deka ne e dol‘en da odgovori na pra{awata.

23

§ 56Faktot vrz koj svedokot go temeli odbivaweto da svedo~i vo slu~aite od § 52,§ 53 i § 55 treba da go prika‘e verodostojno, ako toa se pobara od nego. Za taa cel e dovolno ako svedokot polo‘i zakletva.

§ 57Pred da go dade svojot iskaz, svedokot se opomenuva deka treba da ja ka‘e vistinata, mu se uka‘uva na mo‘nosta na davawe zakletva i se podu~uva za krivi~nite posledici na davaweto la‘en iskaz. Vo slu~aj na polo‘uvawe zakletva, svedokot treba da se pou~i za zna~eweto na zakletvata i za mo‘nosta na davawe zakletva so verska i bez verska izjava.

§ 58(1) Svedocite se soslu{uvaat oddelno i bez prisustvo na svedocite {to podocna }e go dadat svojot iskaz. § 406g, stav 1, re~enica 1 va‘i soodvetno.

(2) Soo~uvaweto so drugi svedoci ili so obvinetiot vo prethodnata postapka e dozvoleno ako e toa korisno za natamo{nata postapka.

§ 58a(1) Soslu{uvaweto na svedokot mo‘e da se snima na audio-vizuelen nosa~ na podatoci. Soslu{uvaweto treba da se snimi vo slednive slu~ai:1. kaj lica na vozrast pod 16 godini, koi se povredeni so krivi~noto delo;2. ako postoi stravuvawe deka svedokot ne }e mo‘e da se soslu{a na glavniot

pretres, a snimkata e potrebna za utvrduvawe na vistinata.

(2) Upotrebata na audio-vizuelnata snimka za celi na krivi~noto gonewe e dopu{tena samo koga e toa potrebno za utvrduvawe na vistinata. § 110b, stav 6 va‘i soodvetno. § 147 i § 406e se primenuvaat soodvetno, pod uslov deka na licata {to se ovlasteni da vr{at uvid vo aktite mo‘at da im se predadat kopii na snimkata. Kopiite ne smeat nitu da se umno‘uvaat, nitu da se davaat na treti lica. Tie treba da mu se predadat na javnoto obvinitelstvo {tom }e nema opravdan interes za nivno natamo{no koristewe. Za davawe na snimkata ili na nejzinata kopija na lica {to ne se pogore navedeni e potrebna soglasnost na svedokot.

(3) Ako svedokot ne dade soglasnost za davawe na kopijata od snimkata na negovoto soslu{uvawe, soglasno so stav 2, re~enica 3, na licata {to se ovlasteni za uvid vo aktite namesto kopijata }e im se predade pismena forma na snimkata {to e stavena vo zapisnik, soglasno so § 147, § 406e. Liceto {to go izgotvilo prenosot svoera~no treba da go potpi{e i da napi{e klauzula so koja ja potvrduva vernosta na prenosot. Pravoto na gledawe na snimkata,

24

soglasno so § 147 i § 406e, ostanuva da va‘i. Svedokot treba da se pou~i za negovoto pravo na prigovor, soglasno so re~enica 1.

§ 59(1) Svedocite davaat zakletva samo koga sudot }e oceni deka e toa potrebno poradi golemoto zna~ewe na iskazot ili zaradi dobivawe vistinit iskaz. Pri~inata za barawe na polo‘uvawe zakletva ne treba da se navede vo zapisnikot, osven vo slu~ajot koga svedokot se soslu{uva nadvor od glavniot pretres.

(2) Svedocite ja davaat zakletvata poedine~no, po nivnoto soslu{uvawe. Zakletvata se dava pred glavniot pretres, osven ako ne e poinaku odredeno.

§ 60Slednive lica ne smeat da dadat zakletva:1. lica {to vo momentot na soslu{uvaweto ne napolnile 16 godini ili lica

{to poradi nedovolna zrelost za razbirawe ili poradi psihi~ka bolest ili intelektualna ili du{evna popre~enost nemaat dovolna pretstava za su{tinata i zna~eweto na zakletvata.

2. lica {to se osomni~eni ili {to se osudeni za deloto {to e predmet na istragata, kako i za u~estvo, pomagawe i prikrivawe na toa krivi~no delo ili primawe ukradeni predmeti.

§ 61Licata {to mu se bliski na obvinetiot, navedeni vo § 52, stav 1, imaat pravo da odbijat da polo‘at zakletva & za toa pravo treba da se pou~at.

§ 62Vo podgotvitelnata postapka e dozvoleno davawe zakletva koga:1. se zakanuva neposredna opasnost ili2. postoi verojatnost deka svedokot }e bide spre~en da dojde na glavniot

pretres,

a se ispolneti uslovite od § 59, stav 1.

§ 63Ako svedokot go soslu{uva sudija-~len na kolegijalen sud ili sudija {to se vklu~uva vrz osnova na barawe, zakletvata, ako e dopu{tena, se polo‘uva samo ako e toa navedeno vo baraweto ili vo nalogot na sudot.

§ 64(1) Zakletvata so verska formulacija se polo‘uva taka {to sudijata mu se obra}a na obvinetiot so slednive zborovi:

25

†Dali se kolnete na semo}niot i seznajniot Gospod deka so ~ista sovest ste ja ka‘ale celata vistina i deka ni{to ne ste premol~ile?#

Svedokot treba da odgovori so zborovite:†Da, se kolnam, a Gospod neka mi e na pomo{#.

(2) Zakletvata bez verska formulacija se polo‘uva taka {to sudijata mu se obra}a na obvinetiot so slednive zborovi:†Dali se kolnete deka so ~ista sovest ste ja ka‘ale celata vistina i deka ni{to ne ste premol~ile?#

Svedokot treba da odgovori so zborovite:†Da, se kolnam#.

(3) Ako svedokot izjavi deka kako ~len na verska zaednica ili na druga zaednica so verska opredelba saka da koristi verska formulacija na taa zaednica, toj mo‘e da ja pridodade na svojata zakletva.

(4) Svedokot treba da ja krene desnata raka koga ja polo‘uva zakletvata.

§ 65(1) Ako svedokot izjavi deka poradi verski pri~ini ili poradi sovesta ne saka da dade zakletva, mora da ja potvrdi vistinitosta na svojot iskaz. Potvrdata na iskazot e ekvivalentna so zakletvata; toa treba da mu se predo~i na svedokot.

(2) Vistinitosta na iskazot se potvrduva taka {to sudijata mu se obra}a na svedokot so slednive zborovi:†Dali potvrduvate deka svesni za svojata odgovornost pred sudot i so ~ista sovest ste ja ka‘ale celata vistina i deka ni{to ne ste premol~ile?#

Svedokot treba da odgovori so zborovite:†Da#.

(3) § 64, stav 3 va‘i soodvetno.

§ 66(1) Liceto so o{teten sluh ili govor polo‘uva zakletva po sopstven izbor so povtoruvawe na formulacijata na zakletvata, so prepi{uvawe i potpi{uvawe na formulacijata na zakletvata ili so pomo{ na lice {to }e go ovozmo‘i razbiraweto i {to }e go anga‘ira sudot. Sudot treba da gi stavi na raspolagawe potrebnite tehni~ki pomagala. Liceto so o{teten sluh ili govor treba da se pou~i za svoeto pravo na izbor.

26

(2) Sudot mo‘e da pobara polo‘uvawe zakletva vo pismena forma ili da pobara anga‘irawe lice {to }e go ovozmo‘i razbiraweto, ako liceto so o{teten sluh ili govor ne go iskoristi svoeto pravo na izbor, soglasno so stav 1, ili ako polo‘uvaweto na zakletvata, soglasno so izbranata forma od§ 1, ne e voop{to mo‘no ili e mo‘no so vlo‘uvawe nesrazmeren napor.

(3) § 64 i § 65 va‘at soodvetno.

§ 67Ako svedok {to polo‘il zakletva dal izjava i treba da se soslu{a povtorno vo istata prethodna postapka ili vo istiot glaven pretres, sudijata od nego mo‘e da pobara, namesto povtorno da polo‘i zakletva, da ja potvrdi to~nosta na svojot iskaz so povikuvawe na prethodno polo‘enata zakletva.

§ 68(1) Soslu{uvaweto zapo~nuva taka {to svedokot se pra{uva za negovoto ime i prezime, za starosta, za statusot ili za zanimaweto i za ‘iveali{teto. Svedocite {to davaat iskaz za ona {to go doznale vo svojstvo na slu‘beno lice namesto svoeto ‘iveali{te mo‘at da go navedat slu‘benoto sedi{te.

(2) Ako postoi osnovana zagri‘enost deka poradi naveduvawe na ‘iveali{teto mo‘e da nastane opasnost za svedokot ili za drugo lice, na svedokot mo‘e da mu se dozvoli namesto ‘iveali{teto ili slu‘benoto sedi{te da navede druga adresa na koja mo‘e da mu se dostavi pokana. Ako e ispolnet uslovot od re~enica 1, pretsedava~ot na glavniot pretres mo‘e da mu dozvoli na svedokot da ne go navede svoeto ‘iveali{te.

(3) Ako postoi osnovana zagri‘enost deka poradi iska‘uvawe na identitetot ili na ‘iveali{teto ili prestojuvali{teto na svedokot se zagrozuva ‘ivotot, fizi~kiot integritet ili slobodata na svedokot ili na nekoe drugo lice, mo‘e da mu se dozvoli da ne naveduva li~ni podatoci ili samo da naveduva podatoci za svojot porane{en identitet. Me|utoa, svedokot vo glavniot pretres mora da odgovori vo koe svojstvo gi doznal faktite za koj dava iskaz. Dokumentite vrz osnova na koi mo‘e da se doznae identitetot na svedokot se ~uvaat vo javnoto obvinitelstvo. Tie se stavaat vo aktite otkako }e prestane da postoi opasnosta za svedokot.

(4) Ako postoi potreba, na svedokot treba da mu se postavat pra{awa za okolnosti {to se odnesuvaat na negoviot kredibilitet vo vrska so predmetot, a osobeno za negovata relacija so obvinetiot ili so o{teteniot.

27

§ 68a(1) Pra{awata za okolnosti {to bi mo‘ele da go izlo‘at svedokot ili negovoto blisko lice vo smisla na § 52, stav 1 na te‘ok sram ili pak {to se odnesuvaat na sferata na nivniot li~en ‘ivot treba da se postavuvaat samo ako e toa neophodno.

(2) Na svedokot mu se postavuvaat pra{awa za negovata prethodna osuduvanost samo ako taa konstatacija e potrebna za da se odlu~i za postoeweto na uslovite od § 60, broj 2 ili za da se oceni negoviot kredibilitet.

§ 68bVrz osnova na soglasnost od javnoto obvinitelstvo, na svedokot {to nema praven zastapnik mo‘e da mu se nazna~i advokat za vreme na soslu{uvaweto, ako e o~igledno deka toj samiot ne mo‘e da gi ostvari svoite prava za vreme na soslu{uvaweto i ako negovite opravdani interesi ne mo‘at da se za{titat dovolno na poinakov na~in. Koga predmet na soslu{uvaweto e: 1. te{ko krivi~no delo;2. prestap soglasno so § 174 do § 174c, § 176, § 179, stav 1 do 4, § 180, § 182, § 225,

stav 1 ili 2, § 232, stav 1 ili 2, § 233, stav 1 ili 2 ili § 233a od Krivi~niot zakonik ili

3. drug prestap od golemo zna~ewe {to e storen na komercijalna osnova ili po navika ili pak od ~len na banda ili na drug organiziran na~in,

treba da se nazna~i praven zastapnik na barawe na svedokot ili na javnoto obvinitelstvo, ako se ispolneti uslovite od re~enicata 1. § 141, stav 4 i § 142, stav 1 se primenuvaat soodvetno za nazna~uvawe zakonski zastapnik. Protiv odlukata ne postoi pravo na ‘alba.

§ 69(1) Svedokot se povikuva da go iznese povrzano ona {to go znae za predmetot na soslu{uvaweto. Pred soslu{uvaweto na svedokot treba da mu se navedat predmetot na na istragata i imeto na obvinetiot, ako toj postoi.

(2) Zaradi razjasnuvawe i dopolnuvawe na iskazot i so cel da se ispita od kade mu e poznato ona {to go svedo~i, na svedokot po potreba mu se postavuvaat dopolnitelni pra{awa.

(3) Odredbite od § 136a se primenuvaat soodvetno za soslu{uvawe svedoci.

§ 70(1) Ako svedokot odbie da svedo~i ili da polo‘i zakletva bez zakonska pri~ina, }e se zadol‘i so tro{ocite {to }e nastanat poradi takvoto negovo

28

odbivawe. Istovremeno }e mu se izre~e prekr{o~na pari~na kazna, a ako taa ne mo‘e da se naplati, se izrekuva prekr{o~na kazna pritvor.

(2) Kaznata pritvor mo‘e da se izre~e i zaradi iznuduvawe na svedo~eweto, koja ne smee da trae podolgo od vremetraeweto na postapkata vo taa faza, nitu da bide podolga od {est meseci.

(3) Ovlasteni za odreduvawe na ovie merki se sudijata vo prethodnata postapka, sudijata-~len na kolegijalen sud i sudijata {to se vklu~uva vrz osnova na barawe.

(4) Ako ovie merki se iscrpeni, ne mo‘at povtorno da se odredat vo istata postapka ili vo druga postapka ~ij predmet e istoto delo.

§ 71Tro{ocite mu se nadomestuvaat na svedokot soglasno so Zakonot za nadomestuvawe i pla}awe ot{teta vo sudstvoto.

Poglavje VIIVe{taci i uvid

§ 72Delot VI {to se odnesuva na svedocite se primenuva soodvetno i za ve{tacite, osven ako vo narednite ~lenovi ne e poinaku regulirano.

§ 73(1) Sudijata gi izbira ve{tacite {to treba da se vklu~at i go odreduva nivniot broj. Sudijata se dogovara so ve{tacite za vremenskiot rok vo koj treba da gi dostavat svoite ve{ta~ewa.

(2) Ako za opredeleni vidovi ve{ta~ewa ima postojana lista na nazna~eni ve{taci, drugi lica mo‘at da se izberat samo ako toa go nalagaat posebnite okolnosti.

§ 74(1) Ve{takot mo‘e da se izzeme poradi istite pri~ini {to ovlastuvaat izzemawe sudija. Me|utoa, kako pri~ina za izzemawe ve{tak ne mo‘e da se navede okolnosta deka ve{takot bil soslu{an kako svedok.

(2) Pravo na izzemawe ve{tak imaat javnoto obvinitelstvo, privatniot tu‘itel i obvinetiot. Imeto na nazna~eniot ve{tak treba da im se soop{ti na

29

licata {to se ovlasteni da baraat negovo izzemawe, osven vo slu~aite koga toa ne e dozvoleno poradi posebni okolnosti.

(3) Pri~inata za izzemawe treba da e verodostojna; zakletvata kako sredstvo za verodostojnost ne e dozvolena.

§ 75(1) Liceto {to e odredeno za ve{tak treba da odgovori na zada~ata ako e nazna~en kako postojan ve{tak za izgotvuvawe na stru~no mislewe od potrebniot vid ili ako negovoto zanimawe e vo oblasta na naukata, umetnosta ili zanaet~istvoto, ~ie poznavawe e uslov za ve{ta~eweto, ili pak ako e javno nazna~en ili ovlasten da se zanimava so taa dejnost.

(2) I onie lica {to izrazile podgotvenost pred sudot da izgotvat ve{ta~ewe se dol‘ni da go storat toa.

§ 76(1) Ve{takot mo‘e da odbie da izgotvi ve{ta~ewe vrz osnova na istite pri~ini poradi koi svedokot mo‘e da odbie da svedo~i. Ve{takot mo‘e da se oslobodi od obvrskata za izgotvuvawe na ve{ta~ewe i poradi drugi pri~ini.

(2) Za soslu{uvawe sudii, dr‘avni slu‘benici i drugi lica od javnata administracija vo svojstvo na ve{taci va‘at posebnite odredbi od propisite za dr‘avni slu‘benici. Za ~lenovite na Vladata na SR Germanija i na pokrainskite vladi va‘at posebnite propisi merodavni za niv.

§ 77(1) Ako ve{takot {to e dol‘en da izgotvi stru~en naod ne se pojavi ili go odbie ve{ta~eweto, }e se zadol‘i da gi plati tro{ocite {to nastanale poradi takvoto negovo odnesuvawe. Istovremeno }e mu se izre~e prekr{o~na pari~na kazna. Vo slu~aj na povtorno takvo odnesuvawe, pokraj zadol‘uvaweto so tro{oci, mo‘e u{te edna{ da mu se izre~e prekr{o~na pari~na kazna.

(2) Ako ve{takot {to e dol‘en da izgotvi stru~en naod i mislewe odbie da se dogovori za razumen rok, soglasno so § 73, stav 1, re~enica 2, ili pak ako ne go zapazi dogovoreniot rok, }e mu se izre~e prekr{o~na pari~na kazna. Pred da se izre~e prekr{o~nata pari~nata kazna, ve{takot treba da se opomene i da mu se odredi nov rok. Ako povtorno ne se pridr‘i do vremenskiot rok, prekr{o~nata pari~na kazna mo‘e da se izre~e u{te edna{.

§ 78Ako oceni deka e toa potrebno, sudijata }e rakovodi so rabotata na ve{takot.

30

§ 79(1) Ako oceni deka e toa potrebno, sudot mo‘e da bara od ve{takot da polo‘i zakletva.

(2) Zakletvata se polo‘uva po podnesuvaweto na ve{ta~eweto; celta na zakletvata e ve{takot nepristrasno i vrz osnova na ~ista svest i sovest da go izgotvi svojot stru~en naod i mislewe.

(3) Ako ve{toto lice polo‘ilo op{ta zakletva za izgotvuvawe stru~ni mislewa i naodi od soodveten vid, dovolno e da se povika na taa zakletva.

§ 80(1) Ve{takot mo‘e da pobara soslu{uvawe na svedoci ili na obvinetiot so cel da mu se pojasnat okolnostite {to mu se potrebni za da go izgotvi ve{ta~eweto.

(2) Za istata cel mo‘e da mu se dozvoli uvid vo aktite, prisustvo za vreme na soslu{uvaweto na svedocite ili na obvinetiot, kako i neposredno da im postavuva pra{awa.

§ 80aAko postoi verojatnost deka }e se naredi smestuvawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova, vo ustanova za odviknuvawe od zavisnost ili merka za bezbednost, toga{ na ve{takot u{te vo prethodnata postapka treba da mu se ovozmo‘i da gi podgotvi stru~niot naod i mislewe {to }e treba da gi podnese na glavniot pretres.

§ 81(1) Zaradi podgotovka na stru~en naod i mislewe za psihi~kata sostojba na obvinetiot sudot po soslu{uvaweto na ve{takot i na branitelot mo‘e da naredi smestuvawe i nabquduvawe na obvinetiot vo javna psihijatriska bolnica.

(2) Sudot }e go izdade nalogot soglasno so stav 1 samo ako postoi osnovano somnevawe deka obvinetiot go storil krivi~noto delo. Sudot ne smee da izdade takov nalog ako toj ne e srazmeren so va‘nosta na predmetot, so o~ekuvanata kazna ili so kaznenata merka za vospituvawe i bezbednost.

(3) Vo podgotvitelnata postapka odlu~uva onoj sud {to bi bil nadle‘en za poveduvawe na glavniot pretres.

(4) Protiv ova re{enie vedna{ e dozvoleno pravo na ‘alba. Taa ‘alba ima odlo‘uva~ko dejstvo.

31

(5) Smestuvaweto vo psihijatriska ustanova soglasno so stav 1 ne smee da trae podolgo od vkupno {est nedeli.

§ 81a(1) Fizi~ki pregled na obvinetiot mo‘e da se naredi zaradi utvrduvawe na fakti {to se va‘ni za postapkata. Za taa cel e dozvoleno lekar da zema primeroci od krv i da primeni drugi invazivni metodi {to se vo soglasnost so pravilata na medicinata zaradi vr{ewe na ispituvawa; ako poradi toa ne se o~ekuva nastanuvawe na negativni posledici vrz zdravjeto na obvinetiot, ne e potrebna negovata soglasnost.

(2) Sudijata e ovlasten da izdade takov nalog, a vo slu~aj na zagrozuvawe na uspehot na ispituvaweto poradi odlo‘uvawe, takov nalog mo‘at da izdadat i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite).

(3) Primerocite od krv ili od drugi telesni kletki {to se zemeni od obvinetiot smeat da se koristat samo za celite na krivi~nata postapka za koja se zemeni ili za druga posledovatelna krivi~na postapka; tie vedna{ treba da se uni{tat {tom }e prestane potrebata od niv.

§ 81bAko postoi potreba zaradi sproveduvawe na krivi~nata postapka ili za celite na oddelot na policijata za dosieja, protiv voljata na obvinetiot mo‘at da se napravat fotografii, da se zemat otpe~atoci od negovite prsti, kako i da se izvr{at merewa i sli~ni merki vrz nego.

§ 81c(1) Osven obvinetiot, bez nivna soglasnost mo‘at da se pregledaat i drugite lica {to doa|aat predvid kako svedoci, samo ako zaradi utvrduvawe na vistinata treba da se ispita dali na nivnite tela se nao|aat odredeni tragi ili posledici od krivi~noto delo.

(2) Kaj drugite lica {to ne se obvineti pregledite zaradi utvrduvawe na potekloto i zemaweto na primerok od krvta se dozvoleni bez soglasnosta na ispitanikot samo ako ne postoi strav od negativni posledici za negovoto zdravje i ako merkata e nepohodna zaradi utvrduvawe na vistinata. Pregledite i zemaweto na primeroci od krvta smee da gi vr{i samo lekar.

(3) Pregledite ili zemaweto primeroci od krvta mo‘at da se odbijat od istite pri~ini poradi koi mo‘e da se odbie i svedo~eweto. Koga maloletnoto lice poradi nedovolna intelektualna zrelost ili koga maloletno lice ili {titenik poradi psihi~ka bolest ili poradi du{evna ili intelektualna

32

popre~enost ne go razbira dovolno svoeto pravo na odbivawe, re{ava negoviot zakonski zastapnik. § 52, stav 2, re~enica 2 i stav 3 va‘at soodvetno. Ako zakonskiot zastapnik e isklu~en od odlu~uvaweto (§ 52, stav 2, re~enica 2) ili pak ako poradi drugi pri~ini e spre~en navreme da odlu~i, a postoi itna potreba od pregled ili od zemawe primeroci od krvta zaradi obezbeduvawe dokazi, ovie merki se dozvoleni samo vrz osnova na poseben nalog od sudijata. Protiv re{enieto so koe se nareduvaat ovie merki ne postoi pravo na ‘alba. Dokazite {to }e se obezbedat, soglasno so postapkata od re~enica 3, mo‘at da se koristat vo natamo{nata postapka samo so soglasnost na ovlasteniot zakonski zastapnik.

(4) Merkite {to se prezemaat soglasno so stav 1 i 2 ne se dozvoleni ako po procenkata na site okolnosti se zaklu~i deka ne e razumno da se baraat od zasegnatiot.

(5) Za izdavawe takov nalog e ovlasten sudijata, a vo slu~ajot koga uspehot na istragata e zagrozen poradi odlo‘uvawe, se ovlasteni i javnoto obvinitelstvo i nivnite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite), a isklu~ok od ova pretstavuva stav 3, re~enica 3, § 81a, stav 3 se primenuva soodvetno.

(6) Odredbata od § 70 se primenuva soodvetno koga zasegnatoto lice odbiva da se pregleda. Zasegnatoto lice mo‘e da se prisili na pregled samo vrz osnova na poseben nalog od sudijata. Takov nalog se izdava vo slu~ajot koga na obvinetiot prethodno mu e izre~ena prekr{o~na pari~na kazna, a toj sepak prodol‘uva da go odbiva pregledot, ili pak vo slu~aj na zakanuvawe na neposredna opasnost.

§ 81d(1) Ako telesniot pregled mo‘e da go povredi ~uvstvoto na sram na liceto, pregledot }e go izvr{i lice od ist pol ili, pak, lekar ili lekarka. Ako postoi opravdan interes, treba da se odobri molbata na zasegnatiot pregledot da go izvr{i lice ili lekar od opredelen pol. Po barawe na zasegnatoto lice treba da se odobri prisustvoto na lice od negova doverba. Zasegnatoto lice treba da se pou~i za odredbite od re~enicite 2 i 3.

(2) Ovaa odredba va‘i i koga zasegnatoto lice se soglasuva so pregledot.

§ 81e(1) Materijalite {to }e se dobijat so pomo{ na merkite od § 81a, stav 1 mo‘at da se izlo‘at i na molekularni i genetski ispituvawa, ako tie merki se potrebni zaradi utvrduvawe na nivnoto poteklo ili na faktot dali najdenite tragi poteknuvaat od obvinetiot ili od o{teteniot; vo ovoj slu~aj smee da se

33

utvrdi i polot na liceto. Ispituvawata soglasno so re~enica 1 se dozvoleni i zaradi steknuvawe soodvetni soznanija za materijalot {to e dobien so pomo{ na merkite od § 81c. Steknuvawe soznanija za drugi fakti nadvor od onie {to se navedeni vo re~enica 1 ne e dozvoleno; ispituvawata ~ija namena e steknuvawe takvi soznanija se zabraneti.

(2) Ispituvawata {to se dozvoleni soglasno so stav 1 mo‘at da se vr{at i vrz pronajdeni, obezbedeni ili odzemeni materijali na koi se nao|aat tragi. Stav 1, re~enica 3 i § 81a, stav 3, prva polure~enica se primenuvaat soodvetno.

§ 81f(1) Ispituvawata soglasno so § 81e, stav 1 za koi nema pismena soglasnost na zasegnatoto lice mo‘e da gi naredi samo sudot, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga(§ 152 od Zakonot za sudovite). Liceto {to se soglasilo so ispituvaweto treba da se pou~i za koja cel }e se koristat sobranite podatoci.

(2) Za vr{ewe na ispituvawata soglasno so § 81e pismeno se nazna~uvaat ve{taci {to se javno imenuvani ili {to se obvrzani soglasno so Zakonot za prenesuvawe obvrski ili {to se nositeli na javni funkcii, {to ne pripa|aat na organot {to ja vodi istragata ili pak {to pripa|aat na organizaciona edinica na takov organ, no koja e organizaciski i predmetno oddelena od organot {to ja vodi istragata. Ve{tacite so primena na tehni~ki i organizaciski merki treba da garantiraat deka nema da se vr{at nedozvoleni molekularno-genetski ispituvawa i deka treti lica nema da doznaat informacii od ispituvaweto. Materijalot {to treba da se ispita mu se predava na ve{takot bez naveduvawe na imeto, na adresata ili na denot i mesecot na ra|awe na zasegnatiot. Vo slu~ajot koga ve{takot ne raboti vo dr‘avna ustanova, va‘i § 38 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite, pod uslov deka nadzorniot organ }e go kontrolira pridr‘uvaweto na propisite za za{tita na podatocite & i koga nema dovolno pokazateli za povreda na propisite, a i vo slu~ajot koga ve{takot ne gi obrabotuva avtomatski li~nite podatoci vo datoteki.

§ 81g(1) Ako e obvinetiot osomni~en za te{ko krivi~no delo ili za krivi~no delo protiv seksualnoto samoopredeluvawe, zaradi utvrduvawe na negoviot identitet vo idni krivi~ni postapki mo‘at da mu se zemat telesni kletki i da se ispituvaat molekularno-genetski zaradi utvrduvawe na negovata identifikaciskata mostra na DNK i na polot, koga poradi vidot na deloto i na~inot na izvr{uvaweto, poradi li~nosta na obvinetiot ili drugi soznanija postoi osnovano somnevawe deka vo idnina protiv nego }e se vodat krivi~ni postapki za storeno te{ko krivi~no delo. Vo odnos na negovata sodr‘ina na

34

nanesena nepravda, povtorno izvr{enoto drugo krivi~no delo mo‘e da bide ekvivalentno so te{ko krivi~no delo.

(2) Zemenite telesni kletki mo‘at da se upotrebuvaat samo za molekularno-genetski ispituvawa soglasno so stav 1; tie vedna{ treba da se uni{tat {tom }e prestane potrebata od niv. Pri ispituvaweto ne smeat da se vr{at drugi naodi osven onie {to se potrebni za utvrduvawe na identifikaciskata mostra na DNK i na polot; zabraneti se ispituvawa {to imaat poinakvi celi.

(3) Zemawe telesni kletki bez pismena soglasnost na obvinetiot mo‘e da naredi samo sudot, a koga se zakanuva itna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). Molekularno-genetskoto ispituvawe na telesnite kletki bez pismena soglasnost na obvinetiot mo‘e da naredi samo sudot. Liceto {to ja dava soglasnosta treba da se pou~i za koja cel }e se koristat sobranite podatoci. § 81f, stav 2 va‘i soodvetno. Vo pismenoto obrazlo‘enie na sudot za sekoj poedine~en slu~aj treba da se obrazlo‘at:1. faktite {to se presudni za ocenuvawe na te‘inata na krivi~noto delo;2. soznanijata vrz osnova na koi postoi pri~ina za somnevawe deka protiv

obvinetiot vo idnina }e se vodat krivi~ni postapki i3. odmeruvawe na merodavnite okolnosti.

(4) Stavovite 1 do 3 va‘at soodvetno koga zasegnatoto lice e pravosilno osudeno za deloto ili pak koga ne e osudeno poradi:1. doka‘ana ili verojatna nesposobnost za vina;2. nesposobnost za postapkata poradi du{evna bolest ili3. nedostig ili verojaten nedostig od odgovornost (§ 3 od Zakonot za sudovite

za mladi),

a soodvetniot zapis vo Sojuzniot centralen registar ili vo Vospitniot registar s¢ u{te ne e izbri{an.

(5) Sobranite podatoci smeat da se memoriraat vo Sojuzniot zavod za kriminalistika i da se koristat soglasno so odredbite od Zakonot za sojuzniot zavod za kriminalistika. Istoto va‘i i:1. pod uslovite od stav 1 za sobranite podatoci za obvinetiot, soglasno so

§ 81e, stav 1 i2. za sobranite podatoci od § 81e, stav 2.

Podatocite smeat da se koristat samo za celite na krivi~nata postapka, za odbrana od opasnosti i za me|unarodna pravna pomo{. Vo slu~aite od re~enica 2, broj 1 obvinetiot vedna{ treba da se informira za memoriraweto na podatocite i da se pou~i deka ima pravo da pobara sudska odluka.

35

§ 81h(1) Ako vrz osnova na opredeleni fakti postoi somnevawe deka e storeno te{ko krivi~no delo vrz ‘ivotot, fizi~kiot integritet, li~nata sloboda ili seksualnoto samoopredeluvawe, od lica {to gi ispolnuvaat karakteristikite {to verojatno gi ima storitelot so nivna pismena soglasnost smeat da: 1. se zemaat telesni kletki;2. da se ispituvaat zaradi utvrduvawe na identifikaciskata mostra na DNK i3. utvrdenite identifikaciski mostri na DNK avtomatski da se sporeduvaat

so identifikaciskite mostri na DNK {to se pronajdeni na materijalot {to sodr‘i tragi,

koga takvo ne{to e potrebno za da se utvrdi dali materijalot so tragi poteknuva od tie lica, a merkata e vo soodnos so te‘inata na deloto, osobeno vo odnos na brojot na zasegnatite lica.

(2) Za merkata od stav 1 e potreben nalog od sudot. Toj se dava po pismen pat. Nalogot treba da sodr‘i opis na zasegnatite lica vrz osnova na opredeleni karakteristiki za ispituvawe i obrazlo‘enie. Ne e potrebno prethodno soslu{uvawe na zasegnatite lica. Protiv re{enieto so koe se nareduva merkata ne postoi pravo na ‘alba.

(3) Za sproveduvawe na merkata soodvetno va‘at § 81f, stav 2 i § 81g, stav 2. Koga }e prestane potrebata od identifikaciskite mostri na DNK {to se utvrdeni so merkata i {to slu‘at za rasvetluvawe na te{koto krivi~no delo, tie vedna{ treba da se uni{tat. Uni{tuvaweto treba da se dokumentira.

(4) Zasegnatite lica pismeno treba da se pou~at deka merkata mo‘e da se izvr{i samo so nivna soglasnost. Osven toa, treba da im se uka‘e deka:1. zemenite telesni kletki }e se koristat isklu~itelno za ispituvawa

soglasno so stav 1 i vedna{ }e se uni{tat {tom }e prestane potrebata od niv;

2. utvrdnite identifikaciski mostri na DNK nema da se memoriraat vo Sojuzniot zavod za kriminalistika zaradi utvrduvawe identitet vo idni krivi~ni postapki.

§ 82Vo prethodnata postapka sudijata odlu~uva so naredba dali ve{tacite svoeto stru~no mislewe i naod gi davaat vo pismena ili usna forma.

§ 83(1) Sudijata mo‘e da dade naredba za izgotvuvawe na novo ve{ta~ewe od strana na istite ili na drugi ve{taci ako smeta deka ve{ta~eweto ne e dovolno.

36

(2) Sudijata mo‘e da dade naredba za izgotvuvawe na novo ve{ta~ewe od strana na drug ve{tak ako prviot ve{tak po podnesuvaweto na svoeto ve{ta~ewe e uspe{no odbien.

(3) Vo va‘nite slu~ai mo‘e da se pobara stru~no mislewe od stru~na ustanova.

§ 84Ve{takot dobiva nadomest soglasno so Zakonot za nadomestoci i obes{tetuvawe vo sudstvoto.

§ 85Vo slu~ajot koga e potrebno da se soslu{aat stru~ni lica zaradi doka‘uvawe izminati fakti ili okolnosti za ~ie razgleduvawe e potrebna posebna stru~nost, va‘at odredbite za dokazi na svedocite.

§ 86Vo slu~ajot koga se vr{i uvid od strana na sudijata, vo zapisnikot se evidentira utvrdenata sostojba i se dava mislewe za toa koi tragi ili karakteristiki nedostigale, a za koi, poradi posebnata priroda na slu~ajot, mo‘elo da se pretpostavi nivno prisustvo.

§ 87(1) Pregledot na le{ot go vr{i javnoto obvinitelstvo, a na barawe na javnoto obvinitelstvo & i sudijata, so pomo{ na lekar. Lekarot ne se povikuva ako e o~igledno deka toa ne e potrebno zaradi razjasnuvawe na fakti~kata sostojba.

(2) Obdukcijata ja vr{at dvajca lekari. Edniot od niv mora da bide lekar po sudska medicina ili rakovoditel na javen institut za sudska medicina ili patologija ili pak lekar {to raboti po nalog na toj rakovoditel vo institutot i ima stru~ni znaewa od oblasta na sudskata medicina. Obdukcijata ne mo‘e da ja vr{i lekarot {to go lekuval po~inatiot poradi bolest {to direktno £ prethodela na negovata smrt. Sepak, toj lekar mo‘e da se pokani da prisustvuva na obdukcijata i da dade razjasnuvawe na okolnostite za smrtta na po~inatiot. Javnoto obvinitelstvo mo‘e da prisustvuva na obdukcijata. Na barawe na javnoto obvinitelstvo obdukcijata se vr{i vo prisustvo na sudija.

(3) Zaradi uvid ili obdukcija e dozvolena ekshumacija na pogrebano telo.

(4) Naredba za obdukcija i ekshumacija na pogrebano telo izdava sudijata; javnoto obvinitelstvo e ovlasteno da dade takva naredba ako uspe{nosta na istragata e zagrozena poradi odlagawe. Vo slu~ajot koga se dava naredba za

37

ekshumacija, istovremeno treba da se dade i naredba za izvestuvawe na eden rodnina na po~inatiot, ako toj rodnina mo‘e da se pronajde bez posebni te{kotii, a celta na istragata ne se zagrozuva poradi izvestuvaweto.

§ 88(1) Pred obdukcijata treba da se utvrdi identitetot na po~inatiot. Za taa cel osobeno mo‘at da se ispra{uvaat lica {to go poznavale po~inatiot i da se sproveduvaat istra‘ni merki so pomo{ na podatocite od policiskite dosieja. Zaradi utvrduvawe na identitetot i polot e dozvoleno zemawe telesni kletki i nivno molekularno-genetsko ispituvawe; za molekularno-genetskoto ispituvawe soodvetno va‘i § 81f, stav 2.

(2) Vo slu~ajot koga postoi obvineto lice, le{ot treba da mu se poka‘e zaradi priznavawe.

§ 89Ako sosotojbata na le{ot go dozvoluva toa, obdukcijata mora da opfa}a otvorawe na glavata, na gradniot ko{ i na abdomenot.

§ 90Koga se pregleduva le{ na novoroden~e, ispituvaweto osobeno treba da go utvrdi pra{aweto dali deteto bilo ‘ivo po ili za vreme na ra|aweto, kako i dali bilo zrelo ili barem sposobno da ‘ivee vonmateri~en ‘ivot.

§ 91(1) Ako postoi somne‘ za truewe, ispituvaweto na somnitelnite materii {to se pronajdeni vo teloto ili na nekoe drugo mesto go vr{i hemi~ar ili posebna ustanova {to e specijalizirana za toksikolo{ki ispituvawa.

(2) Mo‘e da se naredi ispituvawe od takov vid da se vr{i so u~estvo ili pod rakovodstvo na lekar.

§ 92(1) Ako postoi somnenie vo vrska so falsifikuvawe pari ili ‘etoni, po potreba parite ili ‘etonite treba da se dostavuvaat do organot {to gi pu{ta vo optek originalnite pari ili originalnite ‘etoni. Toj organ treba da izgotvi ve{ta~ewe za la‘nite ili falsifikuvanite pari ili ‘etoni i za na~inot na koj e verojatno izvr{eno falsifikuvaweto.

(2) Ako se raboti za pari ili ‘etoni na stranska valuta, namesto ve{ta~ewe na stranskiot organ mo‘e da se pobara stru~no mislewe na germanski organ.

38

§ 93Za da se ispita dali e nekoj dokument avtenti~en ili la‘en, kako i da se utvrdi negoviot avtor, mo‘e da se izvr{i sporedba na rakopisi so pomo{ na ve{ti lica.

Poglavje VIIIOdzemawe predmeti, sledewe telefonski razgovori,

avtomatsko sporeduvawe na li~nite podatoci,koristewe tehni~ki sredstva,

koristewe lica so prikrien identitet i pretres

§ 94(1) Predmetite {to bi mo‘ele da imaat va‘nost kako dokazi vo istragata se odzemaat privremeno ili se obezbeduvaat na drug na~in.

(2) Ako tie predmeti gi ~uva lice {to ne gi dava dobrovolno, potrebno e da mu se odzemat.

(3) Stavovite 1 i 2 se odnesuvaat i na onie voza~ki dozvoli {to podle‘at na odzemawe.

§ 95(1) Liceto {to ~uva nekoj od goreopi{anite predmeti e obvrzano da gi poka‘e i da gi predade ako toa se bara od nego.

(2) Ako liceto odbie da go stori toa, protiv nego mo‘at da se izre~at merki na prekr{o~na kazna i prisilni merki, soglasno so § 70. Ova ne se odnesuva na licata {to imaat pravo da odbijat da svedo~at.

§ 96Ne smee da se bara poka‘uvawe ili predavawe akti ili drugi spisi {to slu‘beno gi ~uva dr‘aven organ ili dr‘aven slu‘benik ako nivniot najvisok organ izjavi deka objavuvaweto na sodr‘inata na tie akti ili spisi mo‘e da ima negativni posledici za blagosostojbata na sojuznata dr‘ava ili na germanskite pokraini. Re~enicata 1 soodvetno va‘i za aktite ili za drugite spisi {to gi ~uvaat ~lenovite na Parlamentot na Sojuzna Republika Germanija ili na pokrainskite parlamenti, odnosno slu‘benikot na prateni~ka grupa vo Parlamentot na Sojuzna Republika Germanija ili vo pokrainskite parlamenti, ako nadle‘nata slu‘ba za izdavawe takva dozvola dala soodvetna izjava.

39

§ 97(1) Slednite predmeti ne mo‘at da se odzemat:1. pismeni obra}awa pome|u obvinetiot i licata {to imaat pravo da odbijat

da svedo~at soglasno so § 52 ili § 53, re~enica 1, broj 1 do 3b; 2. zapisi na lica, navedeni vo § 53, stav 1, re~enica 1 do 3b, {to se odnesuvaat

na informacii {to im gi doveril obvinetiot ili na drugi okolnosti {to se za{titeni so pravoto na osloboduvawe od svedo~ewe;

3. drugi predmeti, vklu~uvaj}i gi i lekarskite naodi na licata {to se za{titeni so pravoto na osloboduvawe od svedo~ewe, soglasno so § 53, stav 1, re~enica 1 do 3b.

(2) Ovie ograni~uvawa va‘at samo ako predmetite gi ~uva liceto {to ima pravo da bide oslobodeno od svedo~ewe, a isklu~ok pretstavuva zdravstveniot karton vo smisla na § 291a od Knigata V od Socijalniot zakonik. Osven toa, ne smeat da se odzemaat predmeti {to se za{titeni so pravoto na odbivawe na svedo~ewe na lekari, zabolekari, psiholo{ki psihoterapevti, psihoterapevti za deca i mladi, farmacevti i aku{erki, ako tie se ~uvaat vo zdravstvena ustanova ili kaj davatel na usluga {to sobira, obrabotuva ili koristi li~ni podatoci za navedenite lica, kako i predmeti kaj lica {to se za{titeni so pravoto na odbivawe na svedo~ewe soglasno so § 53, stav 1, re~enica 1, vo 3a i 3b, ako tie se ~uvaat vo sovetuvali{ta {to se navedeni vo ovie odredbi. Ograni~uvawata za odzemawe zaplena ne va‘at ako licata {to imaat pravo da odbijat da svedo~at se osomni~eni za pottiknuvawe ili za sou~esni{tvo, za popre~uvawe na pravdata ili za rakuvawe so ukradeni predmeti ili pak ako se raboti za predmeti {to proizlegle od krivi~noto delo, ili {to bile upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto delo, ili {to poteknuvaat od krivi~noto delo. (3) Odzemaweto spisi ne e dozvoleno ako pravoto na odbivawe na svedo~ewe se odnesuva na ~lenovi na Parlamentot na Sojuzna Republika Germanija, ili na ~len na pokrainskite parlamenti, ili na ~len na vtoriot dom (§ 53, stav 1, re~enica 1, broj 4).

(4) Stavovite 1 do 3 se primenuvaat soodvetno ako licata navedeni vo § 53a imaat pravo da odbijat da svedo~at.

(5) Ako pravoto na odbivawe na svedo~ewe se odnesuva na licata navedeni vo§ 53, stav 1, re~enica, broj 5, ne e dozvoleno odzemawe spisi, nositeli na audio i videosnimki i nositeli na podatoci, sliki i drugi ilustracii {to gi ~uvaat tie lica ili {to se ~uvaat vo redakcijata, izdava~kata ku}a, pe~atnicata i radiostanicata. Stav 2, re~enica 3 va‘i soodvetno; me|utoa, i vo ovie slu~ai odzemaweto e dozvoleno ako, zemaj}i gi predvid § 5, stav 1, re~enica 2 od Ustavot na Sojuzna Republika Germanija, ne e nesrazmerno so zna~eweto na

40

predmetot i so ispituvaweto na fakti~kata sostojba ili koga mestoto na prestoj na storitelot na drug na~in ne mo‘e da se utvrdi ili utvrduvaweto bi bilo povrzano so pogolemi te{kotii.

§ 98(1) Naredbi za odzemawe mo‘at da izdadat samo sudiite, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). Naredba za odzemawe, soglasno so § 97, stav 5, re~enica 2, vo prostoriite na redakcijata, izdava~kata ku}a, pe~atnicata ili na radiostanicata mo‘e da izdade samo sudija.

(2) Dr‘avniot slu‘benik {to odzel predmet bez naredba od sudija treba vo rok od 3 dena da pobara potvrda od sudijata ako pri odzemaweto ne bilo prisutno nitu zasegnatoto lice, nitu negoviot polnoleten blizok rodnina ili ako zasegnatoto lice, a vo slu~ajot na negovo otsustvo & negoviot blizok rodnina naglaseno se sprotivstavile na odzemaweto. Zasegnatoto lice vo sekoe vreme mo‘e da pobara re{enie od sudija. Vo slu~ajot koga s¢ u{te ne e podnesen obvinitelen akt odlu~uva osnovniot sud na ~ie podra~je bilo izvr{eno odzemaweto. Ako odzemaweto na predmetite, zadr‘uvaweto na po{tenskite pratki ili pretresot ve}e se izvr{eni na drugo podra~je, toga{ odlu~uva osnovniot sud na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na javnoto obvinitelstvo {to ja vodi istra‘nata postapka. I vo toj slu~aj zasegnatoto lice mo‘e da go podnese svoeto barawe do osnovniot sud na ~ie podra~je se odzemeni predmetite. Ako toj sud ne e nadle‘en, soglasno so re~enica br. 4, sudijata go prosleduva baraweto do nadle‘niot osnoven sud. Zasegnatoto lice treba da se podu~i za svoite prava.

(3) Ako predmetite se odzemeni od strana na javnoto obvinitelstvo ili od negovite lica za istraga po pokrenuvaweto na obvinenieto, vo rok od 3 dena se izvestuva sudijata; odzemenite predmeti mu se stavaat na raspolagawe na sudijata.

(4) Ako postoi potreba za odzemawe predmeti vo slu‘bena zgrada, vo ustanova {to ne e dostapna za javnosta ili na teren na Germanskata armija, od pretpostavenata slu‘ba na Germanskata armija se bara taa da go izvr{i odzemaweto. Organot {to go pobaral odzemaweto e ovlasten da prisustvuva za vreme na odzemaweto na predmetite. Ne e potrebno da se podnese barawe ako se odzemaat predmeti vo prostorii {to isklu~itelno gi koristat lica {to ne se vojnici.

§ 98a(1) Ako postojat dovolno fakti~ki indikatori deka e storeno te{ko krivi~no delo:

41

1. vo oblasta na nedozvolenata trgovija so narkoti~ni sredstva ili so oru‘je ili falsifikuvawe pari ili ‘etoni;

2. vo oblasta na nacionalnata bezbednost (§ 74a, § 120 od Zakonot za sudovite);3. vo oblasta na krivi~ni dela {to se opasni po op{tata javnost;4. protiv fizi~kiot integritet ili ‘ivotot, seksualnoto samoopredeluvawe

ili li~nata sloboda;5. vo delovniot ‘ivot ili po navika ili6. od strana na ~len na banda ili na drug organiziran na~in,

a § 94, § 110, § 161 ostanuvaat da va‘at; li~nite podatoci na licata {to verojatno ispolnuvaat opredeleni karakteristiki na storitelot {to treba da se ispitaat mo‘at da se sporeduvaat avtomatski, so cel da se isklu~at licata {to ne se osomni~eni ili da se utvrdat licata {to ispolnuvaat drugi karakteristiki {to se zna~ajni za istragata. Takva merka mo‘e da se naredi samo ako ispituvaweto na fakti~kata sostojba ili utvrduvaweto na prestojuvali{teto na storitelot na drug na~in bi bile pomalku uspe{ni ili svrzani so pogolemi te{kotii.

(2) Za celite opi{ani vo stav 1 organot {to gi memorira podatocite {to se potrebni zaradi avtomatsko sporeduvawe treba da gi izdvoi od bazata na podatoci i da im gi predade na organite za krivi~no gonewe.

(3) Ako baranite podatoci mo‘at da se izdvojat od drugite podatoci samo so neproporcionalno golem anga‘man, vrz osnova na naredba treba da se prosledat i ostanatite podatoci. Nivno koristewe ne e dozvoleno.

(4) Na barawe na javnoto obvinitelstvo organot {to gi memorira podatocite treba da mu dade poddr{ka na organot {to go vr{i sporedbenoto ispituvawe.

(5) § 95, stav 2 se primenuva soodvetno.

§ 98b(1) Avtomatska sporedba i prosleduvawe na podatocite mo‘e da naredi samo sudijata, a koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo. Ako nalogot go dalo javnoto obvinitelstvo, toa vedna{ treba da pobara i potvrda od sudija. Naredbata ja gubi va‘nosta ako vo rok od tri dena ne se potvrdi od sudija. Naredbata mora da bide vo pismena forma. Naredbata go sodr‘i imeto na liceto {to e obvrzano da gi prosledi podatocite i treba da se ograni~i na podatocite i ispitanite karakteristiki {to se potrebni za konkretniot slu~aj. Ne mo‘e da se naredi prosleduvawe podatoci za ~ija upotreba postojat posebni pre~ki vo sojuznite zakoni ili vo soodvetnite pokrainski zakoni. § 96, § 97, § 98, stav 1, re~enica 2 va‘at soodvetno.

42

(2) Prekr{o~ni kazni i prinudni merki (§ 95, stav 2) mo‘e da naredi samo sudijata, a koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo; samo sudijata mo‘e da odredi kazna pritvor.

(3) Ako se podatocite prosledeni na nositel na podatoci, tie treba da se vratat vedna{ po zavr{uvaweto na avtomatskata sporedba. Li~nite podatoci {to se preneseni na drugi nositeli na podatoci vedna{ treba da se izbri{at {tom }e prestane potrebata od niv vo krivi~nata postapka. Li~nite podatoci {to }e se dobijat so avtomatskata sporedba mo‘at da se koristat kako dokaz vo drugi krivi~ni postapki samo ako pri nivnoto razgleduvawe se dojde do soznanie deka se potrebni zaradi rasvetluvawe krivi~no delo od § 98a, stav 1.

(4) § 163 g, stav 5 se primenuva soodvetno. Po zavr{uvaweto na merkata, soglasno so § 98a, se izvestuvaat dr‘avnite organi {to se nadle‘ni za kontrola na pridr‘uvaweto kon pravilata za za{tita na podatoci.

§ 98cSo cel da se rasvetli krivi~no delo ili da se utvrdi prestojuvali{teto na lice {to se bara za celite na krivi~nata postapka, avtomatski smeat da se sporeduvaat li~nite podatoci od edna krivi~na postapka so drugi avtomatski memorirani podatoci za krivi~no gonewe ili za izvr{uvawe krivi~na sankcija ili za spre~uvawe opasnosti. Dokolku postojat poinakvi posebni propisi za primena na podatocite vo sojuznite ili pokrainskite zakoni, tie ostanuvaat da va‘at.

§ 99Dozvoleno e odzemawe po{tenski pratki i telegrami {to se upateni do obvinetiot, koi gi ~uvaat lica ili pretprijatija ~ija dejnost e davawe ili u~estvo vo davawe po{tenski ili telekomunikaciski uslugi. Osven toa, dozvoleno e odzemawe po{tenski pratki i telegrami kaj koi, vrz osnova na postojni fakti, mo‘e da se zaklu~i deka poteknuvaat od obvinetiot ili deka se nameneti za nego i deka nivnata sodr‘ina e va‘na za istragata.

§ 100(1) Za odzemawe predmeti (od § 99) e ovlasten samo sudijata, a vo slu~aj na neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo.

(2) Ako e odzemaweto naredeno od strana na javnoto obvinitelstvo, duri i koga predmetite s¡ u{te ne mu se ispora~ani, naredbata stanuva neva‘e~ka ako vo rok od tri dena ne se potvrdi od strana na sudija.

(3) Sudijata ima pravo da gi otvori ispora~anite predmeti. Toj mo‘e da go prenese svoeto ovlastuvawe na javnoto obvinitelstvo ako e toa potrebno za da

43

ne se zagrozi uspehot na istragata poradi odlagawe. Protiv ova prenesuvawe na ovlastuvaweto ne postoi pravo na ‘alba; toa mo‘e da se otpovika vo sekoe vreme. Dokolku ne e izdadena naredba soglasno so re~enica 2, javnoto obvinitelstvo vedna{ mu gi dostavuva na sudijata predmetite {to mu se ispora~ani, a zatvorenite po{tenski pratki gi dostavuva neotvoreni.

(4) Za naredbata za odzemawe predmeti {to ja izdalo javnoto obvinitelstvo odlu~uva sudija {to e nadle‘en soglasno so § 98. Za otvorawe na dostavenite predmeti odlu~uva sudijata {to go naredil ili {to go potvrdil nivnoto odzemawe.

§ 100aSledeweto i snimaweto telekomunikacii mo‘e da se naredi ako poradi odredeni fakti postojat osnovi za somnevawe deka nekoe lice kako storitel ili kako u~esnik izvr{il:1. a) krivi~ni dela protiv mirot, velepredavstvo i zagrozuvawe na

demokratskata pravna dr‘ava ili predavstvo i zagrozuvawe na nadvore{nata bezbednost (§ 80 do § 82, § 84 do § 86, § 87 do § 89, § 94 do§ 100a od Krivi~niot zakonik, § 20 stav 1, pozicii 1 do 4 od Zakonot za zdru‘enija);

b) krivi~ni dela protiv nacionalnata odbrana (§ 109d do § 109h od Krivi~niot zakonik);

s) krivi~ni dela protiv javniot red (§ 129 do § 130 od Krivi~niot zakonik, § 95, stav 1, broj 8 od Zakonot za prestoj);

d) pottiknuvawe ili sou~esni{tvo vo dezertirawe ili pottiknuvawe neposlu{nost (§ 16, § 19 vo vrska so § 1, stav 3 od Krivi~niot zakon na armijata) od strana na lica {to ne se pripadnici na armijata;

e) krivi~ni dela protiv bezbednosta na trupite na negermanskite zemji-potpisni~ki na Severnoatlantskiot pakt {to se stacionirani vo Sojuzna Republika Germanija ili na trupite na edna od Trite sili {to se prisutni vo pokrainata Berlin (§ 89, § 94 do § 97, § 98 do § 100, § 109d do § 109 od Krivi~niot zakonik, § 16 i § 19 od Krivi~niot zakon na armijata, vo vrska so § 7 od ~etvrtiot zakon za izmena na kaznenoto pravo);

2. krivi~ni dela: falsifikuvawe pari ili hartii od vrednost (§ 146, § 151,§ 152 od Krivi~niot zakonik);polov napad vrz dete, soglasno so § 176a, stav 1 do 3 ili 5 od Krivi~niot zakonik, ili polov napad vrz dete so smrtna posledica, soglasno so § 176b od Krivi~niot zakonik; {irewe pornografski spisi, soglasno so § 184b, stav 3 od Krivi~niot zakonik;ubistvo so umisla i ubistvo bez umisla (§ 211, § 212 od Krivi~niot zakonik) ili genocid (§ 6 od Me|unarodniot krivi~en zakonik);

44

krivi~no delo protiv li~nata sloboda (§ 232, stav 3, 4 ili 5, § 233, stav 3, ako se raboti za te{ko krivi~no delo, § 234, 234a, 239a, 239b od Krivi~niot zakonik);grabe‘ vo banda (§ 244, stav 1, broj 2 od Krivi~niot zakonik) ili te‘ok grabe‘ vo banda (§ 244a od Krivi~niot zakonik);razbojni{tvo ili ucena so razbojni{tvo (§ 249 do § 251, § 255 od Krivi~niot zakonik);ucena (§ 253 od Krivi~niot zakonik);delovno prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti, prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti vo banda (§ 260 od Krivi~niot zakonik) ili delovno prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti vo banda (§ 260a od Krivi~niot zakonik);perewe pari ili prikrivawe nezakonski steknat imot, soglasno so § 261, stav 1, 2 ili 4 od Krivi~niot zakonik;krivi~no delo {to ja zagrozuva op{tata javnost vo slu~aite {to se opi{ani so § 306 do § 306c ili § 307, stav 1 do 3, § 308, stav 1 do 3, § 309, stav 1 do 4, § 310, stav 1, § 313 i § 314 ili § 315, stav 3, § 315b, stav 3 ili§ 316a ili 316c od Krivi~niot zakonik;

3. krivi~no delo soglasno so § 51, § 52, stav 1, broj 1, 2, bukva c i d, stav 5 i 6 od Zakonot za oru‘je, § 34, stav 1 do 6 od Zakonot za nadvore{na trgovija ili§ 19, stav 1 do 3, § 20, stav 1 ili 2, vo vrska so § 21 ili § 22a, stav 1 do 3 od Zakonot za kontrola na voenoto oru‘je;

4. krivi~no delo soglasno so § 29, stav 3, re~enica 2, broj 1 od Zakonot za narkoti~ni sredstva ili propis {to se odnesuva na nekoj od uslovite {to se navedeni vo niv ili krivi~no delo soglasno so § 29a, § 30, stav 1, broj 1, 2, 4, § 30a ili § 30b od Zakonot za narkoti~ni sredstva;

5. krivi~no delo soglasno so § 96, stav 2 ili § 97 od Zakonot za prestoj ili soglasno so § 84, stav 3 ili stav 84a od Zakonot za azilna postapka,

ili vo slu~aite koga e obidot kazniv, liceto se obidelo da izvr{i krivi~no delo ili go podgotvilo so krivi~no delo, ili koga fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na obvinetiot ne mo‘at da se utvrdat na drug na~in ili nivnoto utvrduvawe bi bilo svrzano so pogolemi pote{kotii. Naredbata mo‘e da se odnesuva samo na obvinetiot ili na licata za koi poradi opredeleni fakti postoi osnovano somnenie deka primaat ili prosleduvaat poraki {to se nameneti za obvinetiot ili {to poteknuvaat od nego ili deka obvinetiot go koristi nivniot priklu~ok.

45

§ 100b(1) Sledewe i snimawe na telekomunikaciite (§ 100a) mo‘e da naredi samo sudijata. Vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost, naredbata mo‘e da ja izdade i javnoto obvinitelstvo. Naredbata na javnoto obvinitelstvo stanuva neva‘e~ka ako vo rok od 3 dena ne ja potvrdi sudija.

(2) Naredbata se izdava vo pismena forma. Taa treba da gi sodr‘i imeto i adresata na liceto protiv koe e naso~ena, kako i negoviot telefonski broj ili drug podatok za identifikacija na telekomunikaciskiot priklu~ok. Vo naredbata treba da se navedat vidot, obemot i traeweto na merkata. Naredbata treba da se ograni~i na najmnogu 3 meseci. Dozvoleno e prodol‘uvawe na toj rok za u{te najmnogu 3 meseci ako prodol‘at da postojat uslovite od § 100a.

(3) Vrz osnova na naredbata site subjekti ~ija dejnost e obezbeduvawe ili u~estvo vo obezbeduvaweto telekomunikaciski uslugi mora da im ovozmo‘at na sudijata, na javnoto obvinitelstvo i na nivnite lica za istraga {to rabotat vo policijata (§ 152 od Zakonot za sudovite) sledewe i snimawe na telekomunikaciite, odnosno sledewe i snimawe na telefonskite povici. Pra{aweto dali i vo koj obem treba da se prezemaat soodvetni merki vo ovaa smisla proizleguva od § 110 od Zakonot za telekomunikaciite i od Pravilnikot za tehni~ko i organizacisko sproveduvawe na merki na nabquduvawe. § 95, stav 2 se primenuva soodvetno.

(4) Koga }e prestanat da va‘at uslovite od § 100a, merkite {to proizleguvaat od naredbata vedna{ treba da se zaprat. Za zapiraweto na merkata treba da se izvestat sudijata i nadle‘nite lica navedeni vo stav 3.

(5) Li~nite informacii dobeni so pomo{ na merkata mo‘at da se upotrebat kako dokaz vo drugi krivi~ni postapki samo ako vo tekot na nivnoto procenuvawe se dojde do soznanija {to se potrebni za rasvetluvawe na edno od krivi~nite dela od §100a.

(6) Koga }e prestane potrebata od dokumentite {to se dobieni so merkata za celite na krivi~no gonewe, tie vedna{ treba da se poni{tat pod nadzor na javnoto obvinitelstvo. Za poni{tuvaweto se izgotvuva zapisnik.

§ 100c(1) Bez znaewe na zasegnatoto lice, vo negoviot dom so tehni~ki sredstva mo‘at da se prislu{kuvaat i da se snimaat negovite zborovi {to ne se nameneti za javnosta, ako:

46

1. vrz osnova na opredeleni fakti postoi osnovano somnevawe deka liceto storilo posebno te{ko krivi~no delo soglasno so stav 2 ili vo slu~ajot koga i obidot e kazniv liceto se obidelo da stori krivi~no delo;

2. toa delo i poedine~no e posebno te{ko krivi~no delo;3. vrz osnova na fakti~ki pokazateli mo‘e da se pretpostavi deka so

sledeweto mo‘e da se presretnat iskazi na obvinetiot {to se zna~ajni za utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na drugo obvineto lice;

4. utvrduvaweto na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na drugo obvineto lice na drug na~in e nesrazmerno ote‘nato ili nevozmo‘no.

(2) Posebno te{ki krivi~ni dela vo smisla na stav 1, broj 1 se:1. od Krivi~niot zakonik:

a) krivi~ni dela protiv mirot, velepredavstvo i zagrozuvawe na demokratskata pravna dr‘ava ili predavstvo i zagrozuvawe na nadvore{nata bezbednost (§ 80, § 81 i § 82, § 84, § 94, § 95, stav 3 i § 96, stav 1, vo vrska so § 97b, kako i § 97a, § 98, stav 1, re~enica 2, § 99, stav 2 i § 100, 100a, stav 4a);

b) formirawe kriminalni zdru‘uvawa, soglasno so § 129, stav 1, vo vrska so stav 4, polure~enica 2, i formirawe teroristi~ki zdru‘uvawa, soglasno so § 129a, stav 1, 2, 4, 5, re~enica 1, alternativa 1, vo vrska so § 129b, stav 1;

s) falsifikuvawe pari i hartii od vrednost vo slu~aite od § 146, § 151, vo vrska so § 152, profesionalno falsifikuvawe plate‘ni karti~ki, ~ekovi i menici ili nivno falsifikuvawe vo banda, soglasno so § 152a, stav 3, i falsifikuvawe plate‘ni karti~ki so garantna funkcija i obrasci za evro~ekovi, soglasno so § 152b, stav 1 do 4;

d) krivi~ni dela protiv seksualnoto samoopredeluvawe vo slu~aite od§ 176a, stav 2, br. 2 ili stav 3, § 177, stav 2, broj 2 ili § 179, stav 5, broj 2;

e) {irewe, nabavuvawe i poseduvawe spisi so detska pornografija vo slu~aite od § 184b, stav 3;

f) ubistvo so umisla i ubistvo bez umisla, soglasno so § 211, § 212;g) krivi~ni dela protiv li~nata sloboda vo slu~aite od § 234, § 234a, stav

1, 2, § 239a, 239b i trgovija so lu|e so cel seksualna eksploatacija i eksploatacija na rabotnata sila, soglasno so § 232, stav 3, 4 ili 5, § 233, stav 3, ako se raboti za krivi~no delo;

h) kra‘ba vo banda, soglasno so § 244, stav 1, br. 2, i te{ka kra‘ba vo banda, soglasno so § 244a;

i) te{ko razbojni{tvo i razbojni{tvo so smrtna posledica, soglasno so§ 250, stav 1 ili stav 2, § 251;

j) razbojni~ka ucena, soglasno so § 255 i posebno te‘ok slu~aj na ucena, soglasno so § 253, pod uslovi navedeni vo § 253, stav 2, re~enica 2;

47

k) delovno prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti, prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti vo banda ili delovno prikrivawe ili kupuvawe ukradeni predmeti vo banda, soglasno so § 260 i § 260a;

l) posebno te‘ok slu~aj na perewe pari ili prikrivawe nezakonski steknat imot, soglasno so § 261, soglasno so uslovite {to se navedeni vo § 261, stav 2, re~enica 2;

m) posebno te‘ok slu~aj na potkuplivost ili potkup, soglasno so § 335, stav 1, pod uslovite navedeni vo § 335, stav 2, broj 1 do 3.

2. od Zakonot za azilna postapka:a) naveduvawe na podnesuvawe barawe za azil zaradi zloupotreba, soglasno

so § 84, stav 3;b) naveduvawe na podnesuvawe barawe za azil zaradi zloupotreba na

komercijalna osnova ili vo banda, soglasno so § 84, stav 1.3. od Zakonot za prestoj:

a) ufrluvawe stranci, soglasno so § 96, stav 2;b) ufrluvawe stranci so smrtna posledica ili nivno ufrluvawe vrz

komercijalna osnova ili vo banda, soglasno so § 97.4. od Zakonot za narkoti~ni sredstva:

a) posebno te‘ok slu~aj na krivi~no delo soglasno so § 29, stav 1, re~enica 1, broj 1, 5, 6, 10, 11 ili 13, stav 3, pod uslovite navedeni vo § 29, stav 3, re~enica 2, broj 1;

b) krivi~no delo soglasno so § 29a, § 30, stav 1, broj 1, 2, 4, § 30a.5. od Zakonot za kontrola na voenoto oru‘je:

a) krivi~no delo soglasno so § 19, stav 2 ili § 20, stav 1, vo vrska so § 21;b) posebno te‘ok slu~aj na krivi~no delo soglasno so § 22a, stav 1, vo vrska

so § 2.6. od Me|unarodniot krivi~en zakonik:

a) genocid, soglasno so § 6;b) te{ko krivi~no delo protiv ~ove~nosta, soglasno so § 7;s) krivi~no delo vo vojna, soglasno so § 8 do § 12.

7. od Zakonot za oru‘je:a) posebno te‘ok slu~aj na krivi~no delo soglasno so § 51, stav 1, vo vrska

so § 2;b) posebno te‘ok slu~aj na krivi~no delo soglasno so § 52, stav 1, broj 1, vo

vrska so § 5.

(3) Merkata smee da se naso~i samo sprema obvinetiot i da se sprovede samo vo domot na obvinetiot. Merkata e dozvolena vo domovi na drugi lica samo ako vrz osnova na odredeni fakti postoi somnevawe deka:1. tamu prestojuva obvinetiot, soglasno so § 100d, stav 2 i2. merkata {to se sproveduva samo vo domot na obvinetiot nema da rezultira

so utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na drugo obvineto lice.

48

Merkata mo‘e da se sproveduva i koga od nea neizbe‘no se zasegnati i drugi lica.

(4) Merkata smee da se naredi samo ako vrz osnova na fakti~ki pokazateli, osobeno vo odnos na vidot na prostoriite {to se nabquduvaat i me|usebniot odnos na nabquduvanite lica, postoi somnevawe deka so sledeweto nema da se presretnat iskazi {to spa|aat vo osnovnata sfera na ureduvawe na privatniot ‘ivot. Razgovorite vo slu‘beni i rabotni prostorii ne spa|aat vo osnovnata sfera na ureduvawe na privatniot ‘ivot. Istoto va‘i za razgovorite za storeni krivi~ni dela i za iskazite za izvr{uvawe krivi~no delo.

(5) Prislu{kuvaweto i snimaweto vedna{ treba da se prekinat ako za vreme na sledeweto postojat pokazateli deka }e se presretnat iskazi {to spa|aat vo osnovnata sfera na ureduvawe na privatniot ‘ivot. Snimkite za takvi iskazi vedna{ treba da se izbri{at. Soznanijata za takvi iskazi ne smeat da se upotrebuvaat. Faktot za prislu{kuvaweto i snimaweto na podatocite i za nivno bri{ewe treba da se dokumentira. Ako merkata se prekinuva soglasno so re~enica 1, taa smee da se prodol‘i pod uslovite od stav 4. Vo slu~aj na dilema za prekinuvaweto ili prodol‘uvaweto na merkata, vedna{ treba da se pobara odluka od sudot; § 100d, stav 4 va‘i soodvetno.

(6) Vo slu~aite od § 53 ne e dozvolena merka soglasno so stav 1; ako za vreme na sproveduvaweto na merkata ili po nejzinoto sproveduvawe se zaklu~i deka postoi slu~aj soglasno so § 53, soodvetno }e va‘i § 5, re~enica 2 do 5. Vo slu~aite od § 52 i § 53a soznanijata steknati od stav 1 mo‘at da se koristat samo ako e zemeno predvid deka zna~eweto na odnosot na doverba ne e nesrazmerno so interesot za utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na obvinetiot. Ako licata {to imaat pravo da odbijat da svedo~at se somni~at za pottiknuvawe ili za sou~esni{tvo, za popre~uvawe na pravdata ili za rakuvawe so ukradeni predmeti, re~enicite 1 i 2 ne se primenuvaat.

(7) Ako e verojatna zabranata za koristewe na materijalot soglasno so stav 5, javnoto obvinitelstvo vedna{ treba da pobara odluka za koristewe na materijalot od sudot {to ja dal naredbata. Ako sudot ne go dozvoli koristeweto na materijalot, taa odluka ima obvrzuva~ko dejstvo za natamo{nata postapka.

§ 100d(1) Merkite soglasno so § 100c na barawe na javnoto obvinitelstvo mo‘at da gi naredat samo sudskite soveti pri pokrainskite sudovi navedeni vo § 74a, stav 4 od Zakonot za sudovite na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na javnoto obvinitelstvo. Vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost naredbata

49

mo‘e da ja dade i pretsedava~ot. Taa naredba stanuva neva‘e~ka ako vo rok od tri dena ne ja potvrdi krivi~niot sudski sovet. Naredbata mo‘e da se ograni~i na najmnogu eden mesec. Prodol‘uvawe na rokot za najmnogu eden mesec e dozvoleno ako prodol‘at da va‘at uslovite i rezultatite {to se dobieni od istragata. Ako vremetraeweto na naredbata e prodol‘eno na vkupno {est meseci, za nejzinoto prodol‘uvawe re{ava Vi{iot pokrainski sud.

(2) Naredbata mora da bide vo pismena forma. Taa treba da go sodr‘i slednovo:1. ime i prezime, kako i adresa na obvinetiot sprema kogo e naso~ena merkata,

ako se poznati;2. deloto za koe se somni~i i vrz osnova na koe se nareduva merkata;3. domot ili drugi prostorii {to se nabquduvaat;4. vidot, obemot i traeweto na merkata;5. vidot na informaciite {to }e se soberat so merkata i nivnoto zna~ewe za

postapkata.

(3) Vo obrazlo‘enieto na naredbata ili na nejzinoto prodol‘uvawe treba da se navedat uslovite i najzna~ajnite aspekti na procenuvaweto. Osobeno, za sekoj poedine~en slu~aj treba da se navedat:1. opredeleni fakti {to go potvrduvaat somnevaweto;2. najzna~ajnite procenki za potrebata i proporcionalnosta na merkata;3. fakti~kite indikatori vo smisla na § 100c, stav 4, re~enica 1.

(4) Sudot {to ja naredil merkata treba da se informira za tekot i za rezultatite na merkata. Koga }e prestanat da postojat uslovite za naredbata, sudot treba da naredi zapirawe na merkata ako naredbata za zapirawe ne e ve}e inicirana od javnoto obvinitelstvo. Naredba za zapirawe na merkata mo‘e da dade i pretsedava~ot na sudskiot sovet.

(5) Ako prestane potrebata od dobienite podatoci za krivi~no gonewe ili za eventualno ispituvawe na sudot, soglasno so stav 10, tie treba vedna{ da se uni{tat. Uni{tuvaweto treba da se dokumentira. Ako uni{tuvaweto e zapreno samo poradi eventualno ispituvawe, soglasno so stav 10, podatocite treba da se blokiraat; tie smeat da se koristat samo za taa cel.

(6) Li~nite informacii steknati so tonsko sledewe na stanbenata prostorija smeat da se koristat za drugi celi samo pod slednive uslovi:1. Li~nite informacii {to se pribaveni so pomo{ na merka soglasno so

§ 100c bez soglasnost na nabquduvanite lica smeat da se koristat samo zaradi rasvetluvawe na krivi~noto delo, vrz osnova na {to bi mo‘ela da se

50

naredi merkata od § 100c, ili pak zaradi utvrduvawe na prestojuvali{teto na liceto {to e obvineto za takvo krivi~no delo.

2. Dozvolena e upotrebata na pribavenite li~ni informacii {to se dobieni so pomo{ na merkata od § 100c, vklu~uvaj}i gi i onie od § 100c, stav 6, polure~enica 2, za celite na spre~uvawe opasnosti ili opasnost po ‘ivotot na poedinecot ili itna opasnost po fizi~kiot integritet ili slobodata na poedinecot, ili po predmeti so zna~itelna vrednost {to slu‘at za snabduvawe na naselenieto ili {to imaat visoka kulturna vrednost, ili pak {to se navedeni vo § 305 od Krivi~niot zakonik. Li~nite informacii {to se pribaveni so pomo{ na merka soglasno so § 100c smeat da se koristat i za spre~uvawe poedine~no itna opasnost {to postoi po drug zna~aen imot. Koga }e prestane potrebata od informaciite za spre~uvawe na opasnosta ili za pretsudsko ili sudsko ispituvawe na merkite {to se sprovedeni zaradi spre~uvawe opasnost, organot {to e nadle‘en za spre~uvawe na opasnosta vedna{ treba da gi poni{ti snimkite so tie informacii. Poni{tuvaweto treba da se dokumentira. Ako e poni{tuvaweto zapreno poradi eventualno pretsudsko ili sudsko ispituvawe, podatocite treba da se blokiraat; tie smeat da se koristat samo za navedenata cel.

3. Ako se li~nite informacii pribaveni so pomo{ na soodvetna policiska merka, bez soglasnost na nabquduvanoto lice tie smeat da se koristat vo krivi~nata postapka samo za rasvetluvawe na krivi~noto delo, vrz osnova na {to bi mo‘ela da se naredi merkata soglasno so § 100c, ili za utvrduvawe na prestojuvali{teto na liceto {to e obvineto za takvo krivi~no delo.

(7) Podatocite {to se pribaveni so merkata treba da se ozna~at kako takvi. Po nivnoto prosleduvawe primatelot na podatocite treba da gi so~uva oznakite.

(8) Javnoto obvinitelstvo treba da gi izvesti zasegnatite lica za merkata {to e sprovedena soglasno so § 100c. Pritoa, tie treba da se pou~at za mo‘nosta za dopolnitela pravna za{tita, soglasno so stav 10, i za predvideniot rok. Zasegnati lica vo smisla na stav 1 se:1. obvinetite protiv koi e naso~ena merkata;2. drugite nabquduvani lica i3. sopstvenicite i stanarite na nabquduvanite stanovi.

Zasegnatite lica vo smisla na re~enicata 3, broj 2 i 3 nema da se izvestat ako e izvestuvaweto povrzano so nesrazmerni istra‘ni merki ili ako treba da se za{titat prevladuva~kite interesi na drugi zasegnati lica. Vo ostanatite slu~ai zasegnatite treba da se izvestat {tom }e bide mo‘no toa, bez da se

51

zagrozat celta na pretresot, ‘ivotot, fizi~kiot integritet ili slobodata na nekoe lice ili zna~aen imot.

(9) Ako soglasno so stav 8, re~enica 5 zasegnatite lica ne se izvestat vo rok od {est meseci po zavr{uvaweto na merkata, za zapirawe na izvestuvaweto e potrebna soglasnost od sudija. Istoto va‘i za istekot od po {est natamo{ni meseci. Za soglasnosta re{ava sudot {to bil nadle‘en za nareduvawe na merkata. Ako e izvestuvaweto zapreno za vkupno 18 meseci, za sudskata soglasnost za natamo{ni zapirawa re{ava Vi{iot pokrainski sud. § 101, stav 4 va‘i soodvetno.

(10) Po zavr{uvaweto na edna od merkite navedeni vo § 100c zasegnatite lica vo rok od dve nedeli po izvestuvaweto mo‘at da baraat ispituvawe na zakonitosta na naredbata, kako i na na~inot na nejzinoto izvr{uvawe. Za baraweto re{ava sudot {to bil nadle‘en za nareduvawe na merkata. Protiv odlukata vedna{ e dozvolena ‘alba. Ako e pokrenat obvinitelniot akt, a obvinetiot e izvesten za nego, za baraweto odlu~uva stvarnonadle‘niot sud vo odlukata so koja se zavr{uva postapkata.

§ 100e(1) Javnite obvinitelstva go izvestuvaat svojot najvisok nadle‘en pravosuden organ za naredenite merki vo kalendarskata godina, soglasno so § 100c. Pokrainite gi rezimiraat svoite izve{tai i rezimeto go prosleduvaat najdocna do 30 juni vo godinata {to sleduva po kalendarskata godina vo koja se pribirani podatocite, a do Vladata na Sojuzna Republika Germanija i do Parlamentot na Sojuzna Republika Germanija rezimeto go prosleduvaat godi{no za merkite na sledewe {to se pobarani vo prethodnata kalendarska godina.

(2) Vo izve{taite od stav 1 treba da se navedat:1. brojot na postapki vo koi se naredeni merki soglasno so so § 100c, stav 1;2. krivi~nite dela {to slu‘ele kako povod soglasno so podelbata vo § 100c,

stav 2;3. dali e postapkata povrzana so gonewe organiziran kriminal;4. brojot na nabquduvani objekti za sekoja postapka spored privatnite domovi

ili drugite domovi, kako i spored domovite na obvinetiot i domovite na treti lica;

5. broj na nabquduvani lica za sekoja postapka spored obvinetite i neobvinetite lica;

6. vremetraewe na poedine~noto sledewe spored traeweto na naredbata, traeweto na nejzinoto prodol‘uvawe i traeweto na prislu{kuvaweto;

52

7. kolku pati merkata soglasno so § 100c, stav 5 i § 100d, stav 4 e prekinata ili zaprena;

8. dali se izvesteni zasegnatite lica (§ 100d, stav 8) ili poradi koi pri~ini ne se izvesteni;

9. dali od sledeweto proizlegle rezultati {to se relevantni za postapkata ili postoi verojatnost deka mo‘at da bidat relevantni za postapkata;

10. dali od sledeweto proizlegle rezultati {to se relevantni za drugi krivi~ni postapki ili postoi verojatnost deka mo‘at da bidat relevantni za drugi krivi~ni postapki;

11. ako od sledeweto ne proizlegle relevantni rezultati, pri~inite za toa se naveduvaat diferencirano spored tehni~kite pri~ini i drugi pri~ini;

12. tro{ocite na merkata diferencirani spored tro{ocite za preveduva~ki uslugi i drugi tro{oci.

§ 100f(1) Bez znaewe na zasegnatite, nadvor od domot mo‘at:1. da se pravat fotografii;2. za drugi posebni celi na opservacijata da se koristat opredeleni tehni~ki

sredstva za ispituvawe na fakti~kata sostojba ili za utvrduvawe na prestojuvali{teto na obvinetoto lice, ako predmetot na istragata e krivi~no delo od posebno zna~ewe i

ako fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na obvinetoto lice na drug na~in ne mo‘at da se utvrdat ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii.

(2) Bez znaewe na zasegnatite, nadvor od domot so tehni~ki sredstva mo‘at da se prislu{kuvaat i da se snimaat negovite zborovi {to ne se nameneti za javnosta, ako poradi odredeni fakti postoi osnovano somnevawe deka liceto storilo krivi~no delo od § 100a, a fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na obvinetoto lice na drug na~in ne mo‘at da se utvrdat ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii. Merkata mo‘e da ja naredi samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). § 98b, stav 1, re~enica 2 i § 100b, stav 1, re~enica 3, stav 2, 4 i 6 va‘at soodvetno.

(3) Merkite smeat da se naso~at samo protiv obvinetiot. Merkite soglasno so stav 1, br. 1 se dozvoleni protiv drugi lica samo ako fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na obvinetoto lice na drug na~in ne mo‘at da se utvrdat ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii. Merkite soglasno so stav 1, broj 2 smeat da se naredat protiv drugi lica samo ako vrz osnova na opredeleni fakti mo‘e da se pretpostavi deka se vo relacija so obvinetiot ili deka }e se vospostavi takva relacija, deka merkata }e rezultira so

53

utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na edno obvineto lice {to na drug na~in ne mo‘at da se utvrdat ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii.

(4) Merkite mo‘at da se sproveduvaat i koga od niv neizbe‘no se zasegnati i drugi lica.

(5) Li~nite informacii {to se pribiraat so pomo{ na koristewe tehni~ki sredstva, soglasno so stav 2, re~enica 1, smeat da se koristat vo drugi krivi~ni postapki samo ako pri nivnoto ocenuvawe proizlezat soznanija {to se potrebni za rasvetluvawe na krivi~nite dela od § 100a.

§ 100g(1) Ako poradi opredeleni fakti postoi osnovano somnevawe deka liceto kako storitel ili kako sou~esnik storilo krivi~no delo od posebno zna~ewe ili krivi~no delo od § 100a, re~enica 1, ili so pomo{ na kraen ured (§ 3, broj 3 od Zakonot za telekomunikacii), ili vo slu~aite koga e obidot kazniv, liceto se obidelo da stori krivi~no delo ili go podgotvilo so pomo{ na krivi~no delo, smee da se dade naredba deka subjektite ~ija dejnost e davawe ili u~estvo vo davawe telekomunikaciski uslugi vedna{ treba da dadat informacii za vidovite na telekomunikaciskite vrski od stav 3, ako e taa informacija potrebna za istragata. Toa va‘i samo ako podatocite za telekomunikaciskite vrski se odnesuvaat na obvinetiot ili na drugite lica navedeni vo § 100a, re~enica 2. Naredba za dobivawe informacii smee da se dava i za idnite telekomunikaciski vrski.

(2) Naredba za davawe informacii za toa dali od eden telekomunikaciski priklu~ok se ostvaruvaat telekomunikaciski vrski so licata navedeni vo stav 1, re~enica 2 smee da se izdade samo ako fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na obvinetoto lice na drug na~in ne mo‘at da se utvrdat ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii.

(3) Podatoci za telekomunikaciskite vrski se:1. vo slu~aj na povrzuvawe & {ifri za ovlastuvawe, broj na karti~ki, {ifra

na lokacijata, kako i telefonskiot broj ili {ifra na priklu~okot {to se povikuva ili od koj se povikuva ili na krajniot ured;

2. po~etok i kraj na vrskata spored datumot i ~asot,3. krajnite to~ki na fiksnite vrski, nivniot po~etok i kraj spored datumot i

~asot.

§ 100h(1) Naredbata treba da sodr‘i ime i adresa na zasegnatoto lice protiv kogo e naso~ena merkata, kako i telefonskiot broj ili druga {ifra na negoviot

54

telefonski priklu~ok. Vo slu~aj na krivi~no delo od golemo zna~ewe, dovolen e prostoren i vremenski opredelen opis na telekomunikacijata za koja treba da se dade informacijata, ako fakti~kata sostojba na drug na~in ne mo‘e da se utvrdi ili nejzinoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii.§ 100b, stav 1, 2, re~enica 1 i 3, stav 6 i § 95, stav 2 va‘at soodvetno; vo slu~ajot koga se nareduva davawe informacija za idni telekomunikaciski vrski soodvetno va‘i i § 100b, stav 2, re~enica 4 i 5, stav 4.

(2) Ako za slu~aite od § 53, stav 1, re~enica 1, broj 1, 2 i 4 va‘i pravoto na odbivawe na svedo~ewe, ne e dozvoleno da se baraat informacii za telekomunikaciskite vrski {to se ostvareni so ili od liceto {to e ovlasteno da odbie da svedo~i; ako sepak se pribavi takva informacija, taa ne smee da se upotrebuva. Toa ne va‘i vo slu~ajot koga licata {to se oslobodeni od svedo~ewe se osomni~eni za pottiknuvawe ili za sou~esni{tvo, za popre~uvawe na pravdata ili za raspolagawe so ukradeni predmeti.

(3) Pribavenite li~ni podatoci smeat da se koristat kako dokazi vo drugi krivi~ni postapki samo ako pri nivnoto ocenuvawe se dojde do soznanija {to se potrebni za rasvetluvawe na krivi~noto delo od § 100g, stav 1, re~enica 1 ili koga obvinetiot }e se soglasi.

§ 100i(1) So tehni~ki sredstva smeat da se pribavuvaat informacii: 1. za brojot na aparatot ili na karti~kata zaradi podgotovka na merka

soglasno so § 100a, kako i2. za lokacijata na aktivno vklu~en mobilen telefon zaradi privremeno

pritvorawe, soglasno so § 127, stav 2, ili zaradi li{uvawe na storitelot od sloboda vrz osnova na nalog za pritvor ili za smestuvawe.

(2) Merkata od stav 1, br. 1 e dozvolena samo ako postojat uslovite od § 100a, a sproveduvaweto na merkata na sledewe ne e mo‘na bez utvrduvawe na brojot na aparatot ili na karti~kata ili nivnoto utvrduvawe e svrzano so pogolemi te{kotii. Merkata od stav 1, broj 2 e dozvolena samo vo slu~aj od golemo zna~ewe koga utvrduvaweto na prestojuvali{teto na storitelot na poinakov na~in ne e mo‘no ili e svrzano so pogolemi te{kotii; § 100f, stav 3, re~enica 2 va‘i soodvetno. Merkata soglasno so stav 1, broj 2 e dozvolena vo slu~aj na krivi~no delo od golemo zna~ewe i koga utvrduvaweto na prestojuvali{teto na storitelot e potrebno za li~nata sigurnost na slu‘benicite na policijata {to se anga‘iraat zaradi privremeno pritvorawe ili zaradi li{uvawe na osomni~eniot od sloboda.

(3) Li~nite podatoci na treti lica smeat da se pribavuvaat so ovie merki samo poradi tehni~ki pri~ini, ako e toa neizbe‘no zaradi postignuvawe na

55

celta od stav 1. Tie ne smeat da se koristat za drugi celi osven za sporeduvawe podatoci zaradi utvrduvawe na baranite broevi na aparati i karti~ki, a po zavr{uvaweto na merkata vedna{ treba da se izbri{at.

(4) § 100b, stav 1 va‘i soodvetno; vo slu~aj na naredba za podgotvuvawe merki soglasno so § 100a, soodvetno va‘i i § 100b, stav 2, re~enica 1. Naredbata treba da se ograni~i na najmnogu {est meseci. Dozvoleno e prodol‘uvawe za najmnogu {est meseci, ako prodol‘at da va‘at uslovite od stav 1 i 2. Vrz osnova na naredbata od stav 1, broj 2, sekoj subjekt ~ija dejnost e davawe ili u~estvo vo davawe telekomunikaciski uslugi treba da gi izvesti sudijata, javnoto obvinitelstvo i nivnite lica za istraga {to rabotat vo policijata(§ 152 od Zakonot za sudovite) za brojot na aparatot ili na karti~kata {to se potrebni zaradi utvrduvawe na lokacijata na mobilniot telefonski aparat.

§ 101(1) U~esnicite treba da se izvestat za prezemenite merki (§ 81e, § 99, § 100a,§ 100b, § 100f, stav 1, broj 2, stav 2, § 100g i § 100h) {tom }e mo‘e da se stori toa, bez da se zagrozat celta na istragata, javnata bezbednost, ‘ivotot i fizi~kiot integritet na nekoe lice, kako i mo‘nosta za natamo{no anga‘irawe slu‘beno lice {to istra‘uva tajno.

(2) Po{tenskata pratka za ~ie otvorawe nema naredba vedna{ treba mu se vrati na osomni~eniot. Istoto va‘i ako po otvoraweto na pratkata nema potreba od nejzino zadr‘uvawe.

(3) Del od zadr‘anoto pismo ~ie zadr‘uvawe ne e prepora~livo od aspekt na istragata treba da mu se isprati vo forma na kopija na liceto {to e ovlasteno da go primi.

(4) Odlukite i drugite dokumenti {to se odnesuvaat na merki soglasno so§ 100f, stav 1, broj 2, stav 2 se ~uvaat vo javnoto obvinitelstvo. Tie se stavaat vo aktite koga }e bidat ispolneti uslovite od stav 1.

§ 102Kaj liceto {to e osomni~eno kako storitel ili kako u~esnik vo krivi~no delo ili vo privilegirano delo, vo spre~uvawe kazneno gonewe ili vo prikrivawe krivi~no delo mo‘e da se izvr{i pretres na stanot i na drugi prostorii, na negovoto telo i na predmetite {to mu pripa|aat & kako zaradi negovo priveduvawe, taka i vo slu~aite koga mo‘e da se pretpostavi deka pretresot }e rezultira so pronao|awe dokazen materijal.

56

§ 103(1) Pretresi na drugi lica se dozvoleni samo zaradi priveduvawe na obvinetiot ili zaradi sledewe tragi od krivi~noto delo ili zaradi odzemawe odredeni predmeti, koga postojat fakti od koi mo‘e da se zaklu~i deka baranoto lice, traga ili predmet se nao|aat vo prostoriite {to se prebaruvaat. Zaradi celite na priveduvawe na obvinetoto lice za koe postoi osnovano somnevawe deka storilo krivi~no delo soglasno so § 129a i vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik ili drugo krivi~no delo {to e navedeno vo taa odredba, dozvolen e pretres na stanovi i drugi prostorii ako tie se nao|aat vo edna zgrada za koja osnovano mo‘e da se pretpostavi deka obvinetiot se nao|a vo nea.

(2) Ograni~uvawata od stav 1, re~enica 1 ne se odnesuvaat na prostorii vo koi e priveden obvinetiot ili vo koi vleguval za vreme na potragata po nego.

§ 104(1) Stanovite, delovnite prostorii i privatniot imot mo‘at da se pretresuvaat no}e samo ako se vr{i potraga po lice za {totuku storeno delo ili vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost ili koga povtorno treba da se privede izbegan zatvorenik.

(2) Ova ograni~uvawe ne va‘i za prostoriite {to no}e se dostapni za sekogo ili {to £ se poznati na policijata kako zasolni{ta ili sobirali{ta na kaznuvani lica, kako skladi{ta za predmeti steknati so krivi~ni dela ili kako skrivali{ta za igri na sre}a, za nedozvolena trgovija so droga i so oru‘je ili za prostitucija.

(3) Za no}no vreme se smeta vremeto od 21.00 ~asot nave~er do 04.00 ~asot nautro, vo periodot od 1 april do 30 septemvri, kako i vremeto od 21.00 ~asot nave~er do 06.00 ~asot nautro, vo periodot od 1 oktomvri do 31 mart.

§ 105(1) Pretres mo‘e da naredi samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga(§ 152 od Zakonot za sudovite). Naredbi za pretresi soglasno § 103, stav 1, re~enica 2 izdava sudijata; javnoto obvinitelstvo e ovlasteno da izdava takvi naredbi koga se zakanuva neposredna opasnost.

(2) Ako e potrebno da se pretresat stan, delovni prostorii ili privaten imot bez prisustvo na sudijata ili na javniot obvinitel, po mo‘nost se povikuva slu‘beno lice od op{tinata ili dvajca ~lenovi na op{tinata na ~ie podra~je se vr{i pretresot. Licata {to se povikuvaat kako ~lenovi na op{tinata

57

smeat da bidat policiski slu‘benici ili lica za istraga na javnoto obvinitelstvo.

(3) Ako e potrebno da se pretresat delovna zgrada, ustanova ili teren na Armijata na Sojuzna Republika Germanija {to ne se dostapni za javnosta, se bara pretresot da go izvr{i pretpostaveniot organ na armijata. Organot {to go bara pretresot ima pravo da prisustvuva za vreme na pretresuvaweto. Takvo barawe ne e potrebno ako pretresot se vr{i vo prostorii vo koi ‘iveat isklu~itelno lica {to ne se vojnici.

§ 106(1) Sopstvenikot na prostoriite ili na predmetite {to se pretresuvaat mo‘e da prisustvuva za vreme na pretresot. Ako e toj otsuten, po mo‘nost se povikuva negoviot pretstavnik ili polnoleten ~len na semejstvoto, lice {to ‘ivee vo negovoto semejstvo ili sosed.

(2) Vo slu~aite od § 103, stav 1 pred po~etokot na istragata nejzinata cel treba da mu se soop{ti na sopstvenikot ili na liceto {to e povikano da prisustvuva na negovo mesto. Ovaa odredba ne se odnesuva na sopstvenicite na prostoriite od § 104, stav 2.

§ 107Po zavr{uvaweto na pretresot na zasegnatoto lice, na negovo barawe, treba da mu se izdade pismena informacija {to treba da ja sodr‘i pri~inata na pretresot (§ 102, § 103), kako i krivi~noto delo, vo slu~aite od § 102. Na negovo barawe treba da mu se izdade i spisok na predmetite {to mu se odzemeni i {to mu se odzemeni zaradi ~uvawe, a ako ne e pronajdeno ni{to somnitelno, mu se izdava potvrda za toa.

§ 108(1) Ako pri pretresot se pronajdat predmeti {to ne mo‘at da se povrzaat so istragata, no upatuvaat na drugo izvr{eno krivi~no delo, tie se odzemaat privremeno. Za ova treba da se informira javnoto obvinitelstvo. Re~enicata 1 ne se primenuva ako pretresot se vr{i soglasno so § 103, stav 1, re~enica 2.

(2) Ako kaj lekar se pronajdat predmeti soglasno so stav 1, re~enica 1 {to se odnesuvaat na prekin na bremenost na pacientka, nivnoto koristewe za celite na krivi~nata postapka protiv pacientkata poradi krivi~no delo soglasno so § 218 od Krivi~niot zakonik ne e dozvoleno.

58

§ 109 Predmetite {to se odzemaat ili {to se odzemaat zaradi ~uvawe to~no treba da se navedat vo spisok i jasno da se obele‘at so oficijalen pe~at ili na drug soodveten na~in zaradi spre~uvawe na nivno zamenuvawe so drugi predmeti.

§ 110(1) Javnoto obvinitelstvo, a na negova naredba & i negovite lica {to vr{at istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite) se ovlasteni da vr{at pretres na dokumentite na zasegnatoto lice.

(2) Osven niv, drugi slu‘benici se ovlasteni da gi razgledaat pronajdenite dokumenti samo ako nivniot sopstvenik go dozvoluva toa. Vo sprotivno, dokumentite za koi smetaat deka treba da se razgledaat treba da gi stavat vo plik {to go zape~atuvaat so slu‘ben pe~at vo prisustvo na nivniot imatel, a potoa plikot treba da go dostavat do javnoto obvinitelstvo.

(3) Ovoj stav e izbri{an.

§ 110a(1) Lica za istraga so prikrien identitet mo‘at da se anga‘iraat za rasvetluvawe krivi~ni dela ako postojat dovolno fakti~ki pokazateli deka e storeno krivi~no delo so zna~itelna va‘nost:1. vo oblasta na nedozvolenata trgovija so droga ili oru‘je, kako i vo oblasta

na falsifikuvawe pari ili ‘etoni;2. vo oblasta na nacionalnata bezbednost (§ 74a, § 120 od Zakonot za sudovite);3. na komercijalna osnova ili po navika ili4. od ~len na banda ili na drug organiziran na~in.

Licata za istraga so prikrien identitet mo‘at da se koristat i za rasvetluvawe te{ki krivi~ni dela koga vrz osnova na opredeleni fakti postoi opasnost od nivno povtoruvawe. Nivnoto koristewe e dozvoleno samo koga te{koto krivi~no delo na drug na~in ne mo‘e da se rasvetli ili ako negovoto rasvetluvawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii. Osven toa, licata za istraga so prikrien identitet mo‘at da se koristat za rasvetluvawe te{ki krivi~ni dela koga posebnoto zna~ewe na deloto go nalaga toa, a nekoja druga merka bi bila neuspe{na.

(2) Licata za istraga so prikrien identitet se slu‘benici na policijata {to vr{at istraga pod dolgoro~no dodelen, promenet identitet (legenda). Tie imaat pravo pod svojata legenda da u~estvuvaat vo pravniot promet.

(3) Ako postoi potreba, zaradi sozdavawe i so~uvuvawe na legendata mo‘at da se izgotvuvaat, da se menuvaat i da se koristat soodvetni dokumenti.

59

§ 110b(1) Koristeweto lica za istraga so prikrien identitet e dozvoleno samo so soglasnost od javnoto obvinitelstvo. Ako se zakanuva neposredna opasnost, a odlukata na javnoto obvinitelstvo ne mo‘e da se dobie navreme, taa treba da se pobara {to e mo‘no pobrzo; merkata se prekinuva ako javnoto obvinitelstvo ne dade soglasnost vo rok od tri dena. Soglasnosta se dava vo pismena forma i za opredelen vremenski period. Dozvoleno e prodol‘uvawe na rokot ako prodol‘at da va‘at uslovite za negoviot anga‘man.

(2) Za anga‘mani na lica za istraga so prikrien identitet: 1. {to se naso~eni kon opredeleno obvineto lice ili2. koga se vleguva vo stan {to ne e dostapen za javnosta

e potrebna soglasnost od sudijata. Koga se zakanuva neposredna opasnost, dovolna e soglasnost od javnoto obvinitelstvo. Vo slu~ajot koga odlukata na javnoto obvinitelstvo ne mo‘e da se dobie navreme, taa treba da se pobara {to e mo‘no pobrzo. Merkata se prekinuva ako sudijata ne dade svoja soglasnost vo rok od tri dena. Stav 1, re~enica 3 i 4 va‘at soodvetno.

(3) Identitetot na liceto za istraga mo‘e da se ~uva vo tajnost i po zavr{uvaweto na negoviot anga‘man. Javniot obvinitel i sudijata {to se nadle‘ni da odlu~uvaat za anga‘manot mo‘at da pobaraat da im se otkrie identitetot. Vo site ostanati slu~ai e dozvoleno identitetot na liceto vo krivi~nata postapka da se ~uva vo tajnost soglasno so § 96, osobeno ako postoi osnovana zagri‘enost deka otkrivaweto na identitetot }e gi zagrozi ‘ivotot, fizi~kiot integritet ili slobodata na liceto so prikrien identitet ili na drugo lice ili pak }e go zagrozi ponatamo{niot anga‘man na liceto so prikrien identitet.

§ 110cLicata za istraga so prikrien identitet mo‘at da ja koristat svojata legenda za da vleguvaat vo stanovi so soglasnost na ovlastenoto lice. Taa soglasnost ne smee da se iznudi so la‘no prika‘uvawe na pravoto na pristap, {to go nadminuva koristeweto na legendata. Vo site drugi slu~ai ovlastuvawata na liceto so prikrien identitet se utvrduvaat so ovoj zakon i so drugi zakonski propisi.

§ 110d(1) Licata vo ~ij stan op{tata javnost nema pristap, a vo koj vleglo liceto so prikrien identitet, treba da se informiraat za negoviot anga‘man {tom }e mo‘e da se stori toa, bez da se zagrozat celta na istragata, javnata bezbednost, ‘ivotot i fizi~kiot integritet na drugo lice, kako i mo‘nosta za natamo{niot anga‘man na liceto so prikrien identitet.

60

(2) Odlukite i drugite dokumenti za anga‘manot na liceto so prikrien identitet se ~uvaat vo javnoto obvinitelstvo. Tie se stavaat vo aktite koga }e bidat ispolneti uslovite od stav 1.

§ 110eLi~nite podatoci {to se dobieni so pomo{ na anga‘manot na liceto so prikrien identitet mo‘at da se koristat kako dokaz vo drugi krivi~ni postapki samo ako pri nivnata procenka se dojde do soznanija {to se potrebni za rasvetluvawe na edno od krivi~nite dela soglasno so § 110a, stav 1; § 110d, stav 6 prodol‘uva da va‘i.

§ 111(1) Ako poradi opredeleni fakti postoi osnovano somnevawe deka e izvr{eno krivi~no delo soglasno so § 129a ili vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik ili nekoe od krivi~nite dela navedeni vo ovoj propis, ili pak krivi~no delo soglasno so § 250, stav 1, broj 1 od Krivi~niot zakonik, i na javnite pati{ta, ulici i plo{tadi mo‘at da se postavat kontrolni punktovi ako vrz osnova na faktite osnovano mo‘e da se pretpostavi deka taa merka mo‘e da rezultira so priveduvawe na obvinetiot ili so obezbeduvawe dokazi {to mo‘at da poslu‘at za rasvetluvawe na krivi~noto delo. Na kontrolniot punkt sekoj e obvrzan da go doka‘e svojot identitet i da dozvoli pretres na predmetite {to gi nosi so sebe.

(2) Naredbata za postavuvawe kontrolen punkt ja izdava sudijata; javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite) se ovlasteni da izdadat takov nalog samo vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost.

(3) Za pretresot i za utvrduvaweto na identitetot soglasno so stav 1 soodvetno va‘at § 106, stav 2, re~enica 1, § 107, re~enica 2, polure~enica 1,§ 108, § 109, § 110, stav 1 i 2, kako i § 163b i § 163c.

§ 111a(1) Ako postojat osnovani pri~ini za pretpostavkata deka }e bide odzemena dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo (§ 69 od Krivi~niot zakonik), sudijata so re{enie privremeno mo‘e da mu ja odzeme dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo na obvinetiot. Od privremenoto odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo mo‘at da se isklu~at odredeni vidovi motorni vozila ako vrz osnova na posebni okolnosti mo‘e da se pretpostavi deka so toa nema da se zagrozi celta na merkata.

(2) Privremenoto odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo treba da se ukine koga }e prestane da postoi pri~inata za nejzino odzemawe

61

ili ako sudot so presuda ne ja odzeme dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo.

(3) Privremenoto odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo ima dejstvo na naredba ili na potvrda za odzemawe na dokumentot na voza~kata dozvola {to e izdadena od germanski dr‘aven organ. Istoto va‘i i za dokumentot na voza~kata dozvola {to e izdadena od zemja-~lenka na Evropskata unija ili od druga zemja-potpisni~ka na Spogodbata za Evropska ekonomska zaednica, ako prestojuvali{teto na sopstvenikot e vo Sojuzna Republika Germanija.

(4) Ako dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo e odzemena vrz osnova na odredbata od § 69, stav 3, re~enica 2 od Krivi~niot zakonik, a za odzemaweto e potrebno sudsko re{enie, na mestoto na toa re{enie doa|a re{enieto za privremeno odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo.

(5) Dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo {to e odzemena zaradi ~uvawe, obezbeduvawe ili privremeno odzemawe, bidej}i soglasno so § 69, stav 3, re~enica 2 od Krivi~niot zakonik mo‘e da se odzeme, mora da mu se vrati na obvinetiot ako sudijata ne go odobri privremenoto odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo poradi nepostoewe na uslovite od stav 1, ili ako go ukine odzemaweto, ili pak ako sudot ne ja odzeme voza~kata dozvola so svojata presuda. Me|utoa, ako se izre~e zabrana za upravuvawe so motorno vozilo soglasno so § 44 od Krivi~niot zakonik, vra}aweto na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo mo‘e da se odlo‘i ako obvinetiot ne se sprotivstavi.

(6) Privremenoto odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo treba da se zavede vo aktite, osven kaj stranskite dozvoli za upravuvawe so motorno vozilo {to se navedeni vo stav 3, re~enica 2. Do momentot na zapi{uvawe vo aktite dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo mo‘e da se odzeme (§ 94, stav 3 i § 98).

§ 111b(1) Predmetite mo‘at da se obezbedat po pat na odzemawe soglasno so § 111c ako postojat osnovani pri~ini za somnevawe deka se ispolneti uslovite za nivno trajno odzemawe ili konfiskuvawe. § 94, stav 3 prodol‘uva da va‘i.

(2) Ako vrz osnova na opravdani pri~ini mo‘e da se pretpostavi deka se ispolneti uslovite za trajno odzemawe na protivvrednost ili za privremeno odzemawe na protivvrednost, zaradi nivno obezbeduvawe mo‘e da se naredi odzemawe na predmetite soglasno so § 111d.

62

(3) Ako ne postojat itni pri~ini, sudot ja ukinuva naredbata za merkite od stav 1, re~enica 1 i stav 2 najdocna po istekot na {est meseci. Ako poradi opredeleni fakti postoi osnova za somnevawe deka e storeno krivi~no delo, a rokot od re~enica 1 ne e dozvolen poradi posebnata te{kotija ili poradi posebniot obem na istragata ili pak poradi nekoja druga va‘na pri~ina, sudijata, na barawe na javnoto obvinitelstvo, mo‘e da go prodol‘i vremetraeweto na merkata ako navedenite pri~ini go opravduvaat prodol‘uvaweto na rokot. Ako ne postojat itni pri~ini, merkata ne smee da trae podolgo od 12 meseci.

(4) § 102 do § 110 va‘at soodvetno.

(5) Stavovite 1 do 4 se primenuvaat soodvetno ako trajnoto odzemawe ne mo‘e da se naredi zatoa {to se ispolneti uslovite od § 73, stav 1, re~enica 2 od Krivi~niot zakonik.

§ 111c(1) Odzemaweto podvi‘en imot vo slu~aite od § 111b se vr{i taka {to imotot se odzema poradi ~uvawe ili odzemaweto se obele‘uva vidlivo so pe~at ili na nekoj drug na~in.

(2) Odzemaweto zemji{te ili pravo, za koe va‘at odredbite za prisilno izvr{uvawe vo nedvi‘niot imot, se vr{i so vnesuvawe zapis za odzemaweto vo katastarskata kniga. Odredbite od Zakonot za prisilna licitacija i za prinudno upravuvawe za obemot na odzemaweto pri prisilnata licitacija va‘at soodvetno.

(3) Odzemaweto pobaruvawe ili nekoe drugo pravo na imot, {to ne podle‘i na odredbite za prisilno izvr{uvawe na nedvi‘en imot, se vr{i po pat na zalog. Odredbite od Zakonot za parni~nata postapka za prisilno izvr{uvawe pobaruvawe i drugi prava na imot se primenuvaat soodvetno. So odzemaweto treba da se povrze i baraweto za davawe izjavi od § 840, stav 1 od Zakonot za parni~nata postapka.

(4) Odzemaweto brodovi, brodovi vo izgradba i vozduhoplovi se vr{i soglasno so stav 1. Koga se odzemaat brodovi, brodovi vo izgradba i vozduhoplovi {to se zapi{ani vo registarot za brodovi, vo registarot za gradewe brodovi ili vo registarot za prava na zalog na vozduhoplovi odzemaweto se zapi{uva vo registarot. Brodovite vo izgradba i letalata {to s¢ u{te ne se zapi{ani, a {to mo‘at da se zapi{at vo registar, za taa cel mo‘at da se prijavat zaradi zapi{uvawe; vo ovoj slu~aj va‘at soodvetno odredbite {to se primenuvaat pri prijavuvawe od strana na lice {to ima pravo na zapi{uvawe vo registar vrz osnova na sudska presuda {to mo‘e da se izvr{i.

63

(5) Odzemaweto predmet soglasno so odredbite 1 do 4 ima dejstvo na zabrana na otu|uvawe vo smisla na § 136 od Gra|anskiot zakonik; zabranata ne se odnesuva samo na otu|uvawe, tuku i na drugi formi na raspolagawe.

(6) Odzemeniot podvi‘en imot mo‘e: 1. da bide vraten vedna{ po pla}aweto na negovata vrednost ili2. da bide otstapen zaradi privremeno natamo{no koristewe do zavr{uvaweto

na postapkata so zadr‘uvawe na pravoto na negovo povlekuvawe vo sekoe vreme.

Iznosot {to se pla}a soglasno so re~enica 1, broj 1 stapuva na mestoto na predmetot ili na imotot. Merkata od re~enica 1, broj 2 mo‘e da se uslovi so okolnosta dali zasegnatiot dal soodvetna garancija ili ispolnil opredeleni uslovi.

§ 111d(1) Zaplenuvaweto predmeti mo‘e da se naredi so cel da se izvr{i nepovratno odzemawe ili odzemawe na protivvrednost poradi pari~na kazna ili poradi nastanuvawe na verojatni tro{oci za krivi~nata postapka. Zaplenuvaweto predmeti mo‘e da se naredi poradi pari~na kazna ili tro{oci {to verojatno }e nastanat samo koga protiv obvinetiot so presuda e izre~ena krivi~na sankcija. Zaradi obezbeduvawe tro{oci za izvr{uvawe, kako i za pomali iznosi ne mo‘e da se naredi zaplenuvawe predmeti.

(2) § 917 i § 920, stav 1, kako i § 923, § 928, § 930 do § 932 i § 934, stav 1 od Zakonot za parni~na postapka va‘at soodvetno.

(3) Ako zaplenuvaweto na predmetite e naredeno poradi pari~na kazna ili poradi tro{oci {to verojatno }e nastanat, na barawe na osomni~eniot treba da se zapre merkata na izvr{uvawe ako zalo‘eniot predmet mu e potreben na obvinetiot za da gi pokrie tro{ocite za branitelot, za pokrivawe na sopstvenite ‘ivotni tro{oci ili za izdr‘uvawe na negovoto semejstvo.

§ 111e(1) Naredba za odzemawe (§ 111c) i za zaplenuvawe (§ 111d) mo‘e da izdade samo sudot, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo. Naredba za odzemawe podvi‘en imot (§ 111c, stav 1) vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost mo‘at da izdadat i licata za istraga na javnoto obvinitelstvo (§ 152 od Zakonot za sudovite).

(2) Ako javnoto obvinitelstvo naredilo odzemawe ili zaplenuvawe, vo rok od edna nedela treba da pobara potvrda na sudskata naredba. Ova ne va‘i

64

za slu~aite koga se nareduva odzemawe podvi‘en imot. Vo site ovie slu~ai zasegnatoto lice mo‘e da pobara odluka od sudot.

(3) Javnoto obvinitelstvo vedna{ treba da go informira o{tetenoto lice za odzemaweto i za zaplenuvaweto ako e toa lice poznato ili ako stane poznato vo tekot na postapkata.

(4) Informacijata mo‘e da se soop{ti so ednokratno objavuvawe vo Sojuzniot slu‘ben vesnik vo elektronska forma, koga informiraweto na sekoe poedine~no o{teteno lice e povrzano so nesrazmeren napor ili ako se pretpostavuva deka drugi, nepoznati o{teteni lica }e imaat pobaruvawa {to nastanale od deloto. Osven toa, informacijata mo‘e da se objavi i na drug soodveten na~in. Li~ni podatoci smeat da se objavuvat samo ako nivnoto naveduvawe e neophodno za na o{tetenoto lice da mu se ovozmo‘i pristap do obezbedeniot imot. Po zavr{uvaweto na merkite na bezbednost javnoto obvinitelstvo treba da pokrene bri{ewe na informacijata {to e objavena vo Sojuzniot slu‘ben vesnik.

§ 111f(1) Sproveduvaweto na odzemaweto (§ 111c) e vo nadle‘nost na javnoto obvinitelstvo, a za odzemawe podvi‘en imot (§ 111c, stav 1) & i na negovite lica za istraga. § 98, stav 4 se primenuva soodvetno.

(2) Potrebnite zapi{uvawa vo katastarskite knigi, kako i vo registrite od§ 111c, stav 4 se vr{at na barawe na javnoto obvinitelstvo ili na sudot {to go naredil odzemaweto. Istoto se odnesuva na prijavite od § 111c, stav 4.

(3) Ako treba da se izvr{i zaplenuvawe predmeti soglasno so odredbite za davawe podvi‘en imot pod zalog, toa mo‘at da go izvr{at organot {to e naveden vo § 2 od Zakonot za izvr{uvawe vo pravosudstvoto, sudskiot izvr{itel, javnoto obvinitelstvo ili negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). Stav 2 se primenuva soodvetno. Za nareduvawe davawe pod zalog na registriran brod ili na brod vo izgradba, kako i za davawe pod zalog na pobaruvawe vrz osnova na zaplenuvawe soglasno so § 111d e nadle‘no javnoto obvinitelstvo, a na negovo barawe & i sudot {to go naredil odzemaweto.

(4) Za dostavuvaweto va‘i § 37, stav 1, pod uslov deka i licata za istraga na javnoto obvinitelstvo (§ 152 od Zakonot za sudovite) mo‘at da se zadol‘at za negovo izvr{uvawe.

65

(5) Protiv merkite {to se donesuvaat zaradi izvr{uvawe na odzemaweto ili na zaplenuvaweto zasegnatoto lice mo‘e vo sekoe vreme da pobara sudska odluka.

§ 111g(1) Odzemaweto predmet soglasno so § 111d i izvr{uvaweto na zaplenuvaweto ne se odnesuvaat na odlukata {to e donesena vrz osnova na baraweto {to nastanalo od krivi~noto delo po pat na prisilno izvr{uvawe ili na izvr{uvawe na zaplenuvaweto.

(2) Za prisilnoto izvr{uvawe ili za izvr{uvaweto na zaplenuvaweto, soglasno so stav 1, e potrebno odobrenie od sudot {to e nadle‘en za nareduvawe na odzemaweto (§ 111c) ili za zaplenuvaweto (§ 111d). Odobrenieto se dava so re{enie protiv koe javnoto obvinitelstvo, obvinetiot i o{teteniot vedna{ imaat pravo na ‘alba. Odobrenieto nema da se izdade ako o{teteniot verodostojno ne uspeal da doka‘e deka negovoto pobaruvawe proizleguva od krivi~noto delo. Se primenuva § 294 od Zakonot za parni~nata postapka.

(3) Zabranata za otu|uvawe soglasno so § 111c, stav 5 se primenuva od momentot na odzemaweto i vo polza na o{tetenite lica {to za vreme na odzemaweto vr{at prisilno izvr{uvawe na odzemeniot imot ili go izvr{uvaat zaplenuvaweto. Zapi{uvaweto na zabranata za otu|uvawe vo katastarskata kniga vo polza na dr‘avata va‘i i za primenata na § 892, stav 1, re~enica 2 od Gra|anskiot zakonik i kako zapi{uvawe vo korist na onie o{teteni lica {to za vreme na odzemaweto vo katastarskata kniga se zapi{uvaat kako privilegirani lica od zabranata za otu|uvawe. Dokaz za toa deka pobaruvaweto nastanalo od krivi~noto delo mo‘e da se dostavi do Katastarot so podnesuvawe na sudskoto re{enie. Re~enicite 2 i 3 va‘at soodvetno za zabranata za otu|uvawe brodovi, brodovi vo izgradba i vozduhoplovi soglasno so § 111c, stav 4. Pravnoto dejstvo na zabranata za otu|uvawe vo polza na o{tetenoto lice ne e zasegnato so ukinuvaweto na odzemaweto. Re~enicite 1 i 5 va‘at soodvetno za pravnoto dejstvo za pravoto za zalog {to nastanalo so izvr{uvawe na zaplenuvaweto na podvi‘niot imot (§ 111d).

(4) Ako imotnata korist {to e odzemena ili {to e dadena pod zalog vrz osnova na zaplenuvaweto poradi drugi pri~ini nadvor od onie od § 73, stav 1, re~enica 2 od Krivi~niot zakonik ne podle‘i na nepovratno odzemawe ili pak ako sudot protivpravno go izdal odobrenieto, o{teteniot e obvrzan na tretite lica da im ja nadomesti {tetata {to nastanala poradi okolnosta {to zabranata za otu|uvawe od stav 3 va‘i vo negova korist.

66

(5) Stavovite 1 do 4 se primenuvaat soodvetno ako se nareduva nepovratno odzemawe imotna korist, a naredbata s¢ u{te ne e pravosilna. Tie ne se primenuvaat ako predmetot podle‘i na konfiskacija.

§ 111h(1) Ako o{tetenoto lice podnese barawe za prisilno izvr{uvawe pobaruvawe {to nastanalo od krivi~noto delo ili za zaplenuvawe zemji{te na koe e ve}e izvr{eno zaplenuvawe soglasno so § 111d, toa lice mo‘e da pobara garantnata hipoteka vrz ~ija osnova e izvr{eno zaplenuvaweto spored rangot da stapi po negovoto pravo. Me|utoa, rangot {to mu se otstapuva na negovoto pravo ne se gubi so ukinuvawe na zaplenuvaweto. Za promenata na rangot ne e potrebna soglasnost na sopstvenikot. Vo ostanatite slu~ai se primenuva § 880 od Gra|anskiot zakonik.

(2) Za promena na rangot e potrebno odobrenie od sudijata {to e nadle‘en za zaplenuvaweto (§ 111d); § 111g, stav 2, re~enica 2 do 4, kako i stav 3, re~enica 3 va‘at soodvetno.

(3) Ako odobrenieto bilo dadeno protivpravno, o{tetenoto lice e obvrzano na tretite lica da im ja nadomesti {tetata {to nastanala poradi promenata na rangot.

(4) Stavovite 1 do 3 va‘at soodvetno ako soglasno so § 111d zaplenuvaweto e izvr{eno na brod, brod vo izgradba ili vozduhopolov vo smisla na § 111c, stav 4, re~enica 2.

§ 111i(1) Sudot mo‘e da naredi merkata na odzemawe imotna korist soglasno so§ 111c ili arestacijata soglasno so § 111d da trae najmnogu tri meseci ako e postapkata soglasno so § 430 i § 442, stav 1 ograni~ena na ostanatite pravni posledici i ako e nejzinoto brzo ukinuvawe nepovolno za o{teteniot.

(2) Ako sudot ne donel odluka za nepovratno odzemawe na imotnata korist samo poradi toa {to nekoe o{teteno lice ima pravo na pobaruvawe soglasno so § 73, stav 1, re~enica 2 od Krivi~niot zakonik, taa okolnost mo‘e da se konstatira vo presudata. Vo toj slu~aj mora da ja navede steknatata imotna korist. Ako se ispolneti uslovite od § 73a od Krivi~niot zakonik, sudot vo presudata go naveduva pari~niot iznos {to odgovara na vrednosta na steknatata imotna korist. Vo slu~ajot koga:1. o{teteniot go ostvaril svoeto pravo po pat na prisilno izvr{uvawe ili na

izvr{uvawe zaplenuvawe;2. mo‘e da se doka‘e deka baraweto na o{teteniot e pokrieno od imot {to ne

e odzemen ili daden vo zalog po pat na zaplenuvawe, ili

67

3. na o{teteniot mu e vraten predmetot soglasno so § 111k,

taa okolnost soodvetno treba da se ima predvid pri donesuvaweto na konstatacija vo ramkite na re~enicite 2 i 3.

(3) Ako sudot postapuva soglasno so stav 2, za merkata na odzemawe na imotnata korist (§ 111c) {to e steknata vo smisla na stav 2, re~enica 2 i 4, kako i za merkata na zaplenuvawe (§ 111d) vo visina na iznosot {to e utvrden vo stav 2, re~enica 3 i 4, sudot }e izdade odluka za nivno va‘ewe vo traewe od tri godini. Rokot zapo~nuva da te~e so pravosilnosta na presudata. Vo nego treba da se navedat obezbedenite imoti. § 917 od Zakonot za parni~nata postapka ne se primenuva. Ako mo‘e da se doka‘e deka za vreme na rokot se zadovoleni barawata na o{teteniot od imot {to ne e odzemen ili daden pod zalog po pat na izvr{uvawe zaplenuvawe, na barawe na zasegnatoto lice sudot ja ukinuva merkata na odzemawe imotna korist (§ 111c) ili merkata na zaplenuvawe(§ 111d).

(4) Sudot vedna{ mora da go izvesti liceto {to e o{teteno so krivi~noto delo za naredbata od stav 3, kako i za zapo~nuvaweto na pravosilnosta. Vo soop{tenieto treba da se navedat posledicite od stav 5 i mo‘nosta za ispolnuvawe na barawata po pat na prisilno izvr{uvawe ili na izvr{uvawe zaplenuvawe. § 111e, stav 4, re~enica 1 do 3 va‘at soodvetno.

(5) So istekot na rokot od stav 3 dr‘avata se steknuva so pravo na imotot od stav 2, soglasno so § 73e, stav 1 od Krivi~niot zakonik, kako i so pravo na pari~niot iznos {to e utvrden vo stav 2, osven vo slu~aite koga: 1. o{teteniot, vo me|uvreme, go ostvaril svoeto pravo po pat na prisilno

izvr{uvawe ili na izvr{uvawe zaplenuvawe;2. mo‘e da se doka‘e deka baraweto na o{teteniot e pokrieno od imot {to ne

e odzemen ili daden vo zalog po pat na zaplenuvawe; 3. na o{teteniot, vo me|uvreme, mu se vrateni predmetite soglasno so § 111h;4. soglasno so § 111k trebalo da mu se vratat predmetite na o{tetenoto lice, a

toj go pobaral nivnoto vra}awe pred istekot na rokot od stav 3.

Osven toa, dr‘avata mo‘e da go koristi pravoto na davawe pod zalog {to postoi vrz osnova na izvr{uvawe na merkata na zaplenuvawe soglasno so odredbite od kniga VIII od Zakonot za parni~nata postapka. Prinosot i deponiranite pari~ni sredstva se sopstvenost na dr‘avata. So davaweto pod zalog prestanuva pravoto na pari~en iznos od re~enica 1 i vo slu~aj koga prinosot od zalogot e ponizok od iznosot na baraweto.

(6) Prvostepeniot sud so re{enie gi utvrduva zapo~nuvaweto i obemot na pravoto na dr‘avata na steknuvawe na imotot soglasno so stav 5, re~enica 1.

68

§ 111, stav 4 va‘i soodvetno. Protiv re{enieto vedna{ postoi pravo na ‘alba. Po pravosilnosta na re{enieto sudot }e pokrene bri{ewe na informaciite {to se objaveni vo elektronska forma vo Sojuzniot slu‘ben vesnik soglasno so stav 4.

(7) Ako osudenoto lice ili liceto {to e zasegnato so merkite na odzemawe ili na zaplenuvawe na imotnata korist gi zadovoli barawata na o{teteniot po istekot na rokot od stav 3, mo‘e da pobara poramnuvawe do visinata na iznosot na prinosot {to go ostvarila dr‘avata. Poramnuvaweto e isklu~eno ako:1. toa e vo sprotivnost so pravoto na pari~niot iznos na dr‘avata soglasno so

stav 5, re~enica 1 so zasmetuvawe na prinosot na dr‘avata; 2. ako od istekot na rokot od stav 3 pominale tri godini.

(8) Vo slu~aite od § 76a, stav 1 ili 3 od Krivi~niot zakonik, stavovite 2 do 7 soodvetno se primenuvaat na postapkata soglasno so § 440 i § 441, a vo vrska so § 442, stav 1.

§ 111kPodvi‘niot imot {to e odzemen soglasno so § 94 ili {to e obezbeden na drug na~in, ili pak {to e odzemen soglasno so § 111c, stav 1, koj ve}e ne e potreben za celite na krivi~nata postapka, treba da mu se vrati na o{tetenoto lice komu mu e odzemen so krivi~noto delo ako toa lice e poznato i ako pobaruvawata na treti lica ne pretstavuvaat pre~ka za toa. Se primenuva§ 111f, stav 5. Javnoto obvinitelstvo treba da pobara odluka na sudot ako pravoto na o{teteniot ne e o~igledno.

§ 111l(1) Imotot {to e odzemen soglasno so § 111c ili {to e obezbeden i daden pod zalog (§ 111d) mo‘e da se otu|i pred pravosilnosta na odlukata ako e podlo‘en na rasipuvawe ili ako negovata vrednost mo‘e da se namali zna~itelno, ili pak ako negovoto ~uvawe, nega ili odr‘uvawe bi bile povrzani so nesrazmerni tro{oci ili te{kotii. Vo slu~aite od § 111i, stav 2 imotot {to e obezbeden i daden pod zalog mo‘e da se prodade po pravosilnosta na presudata ako e toa celishodno. Prinosot go zamenuva imotot.

(2) Vo podgotvitelnata postapka i po pravosilnosta na presudata prodavaweto poradi nu‘da go nareduva javnoto obvinitelstvo. Negovite lica za istraga(§ 152 od Zakonot za sudovite) se ovlasteni da izdadat takva naredba ako predmetot mo‘e da se rasipe pred da se dobie odluka na javnoto obvinitelstvo.

(3) Po podnesuvaweto na obvinitelniot akt naredbata ja dava sudot {to se zanimava so glavniot predmet. Javnoto obvinitelstvo e ovlasteno da dade takov

69

nalog ako predmetot mo‘e da se rasipe pred da se dobie odluka na sudot; stav 2, re~enica 2 va‘at soodvetno.

(4) Obvinetiot, sopstvenikot i drugite lica {to imat prava na predmetot treba da se soslu{uvaat pred da se izdade naredba. Tie treba da se izvestat za naredbata, kako i za vremeto i mestoto na prodavaweto, ako e toa izvodlivo.

(5) Prodavaweto poradi nu‘da se vr{i spored odredbite na Zakonot za parni~nata postapka za izvr{uvawe predmet {to e daden pod zalog. Vo slu~aite od stavovite 2 i 3, re~enica 2 na mestoto na sudot za izvr{uvawe(§ 764 od Zakonot za parni~nata postapka) mo‘e da stapi javnoto obvinitelstvo, a vo slu~aite od stav 3, re~enica 1 & sudot {to se zanimava so glavniot predmet. Dozvolenoto likvidirawe na predmetot soglasno so § 825 od Zakonot za parni~nata postapka mo‘e da se naredi po slu‘bena dol‘nost ili po barawe na licata od stav 4, a vo slu~ajot od stav 3, re~enica 1 & i po barawe na javnoto obvinitelstvo, i toa paralaleno so prodavaweto poradi nu‘da ili potoa. Ako e celishodno, osven sudskiot izvr{itel prodavaweto poradi nu‘da mo‘e da se izvr{i na poinakov na~in i od strana na drugo lice.

(6) Zasegnatoto lice mo‘e da pobara sudska odluka za naredbite na javnoto obvinitelstvo ili na negovite lica za istraga. § 161a, stav 3, re~enica 2 do 4 va‘i soodvetno, pod uslov deka po pokrenuvaweto na obvinitelniot akt za odlukata da bide nadle‘en sudot {to se zanimava so glavniot predmet, a po pravosilnosta & prvostepeniot sud. Sudot, a vo itni slu~ai & i pretsedava~ot mo‘at da naredat zapirawe na prodavaweto.

§ 111m(1) Odzemawe pe~aten materijal ili drugi spisi ili predmeti vo smisla na§ 74d od Krivi~niot zakonik ne smee da se naredi soglasno so § 111b, stav 1 ako {tetnite posledici na odzemaweto, osobeno zagrozuvaweto na javniot interes za nivna brza distribucija se nesrazmerni so zna~eweto na predmetot.

(2) Delovite od materijalot {to mo‘at da se izdvojat, a koi ne sodr‘at ni{to kaznivo, ne mo‘at da se odzemat. Vo naredbata mo‘e da se ograni~i odzemaweto.

(3) Vo naredbata za odzemawe treba da se navedat mestata na pi{aniot materijal {to davaat povod za odzemawe.

(4) Odzemaweto mo‘e da se spre~i na na~in {to zasegnatoto lice }e go isklu~i od umno‘uvawe ili od distribuirawe onoj del od pi{aniot materijal {to dava povod za odzemawe.

70

§ 111n(1) Odzemawe periodi~en pe~aten materijal ili drug predmet so ist rang vo smisla na § 74d od Krivi~niot zakonik mo‘e da naredi samo sudijata. Odzemawe drug pe~aten materijal ili drug predmet vo smisla na § 74d od Krivi~niot zakonik, vo slu~aj koga se zakanuva neposredna opasnost, mo‘e da naredi i javnoto obvinitelstvo. Naredbata na javnoto obvinitelstvo ja gubi va‘nosta ako vo rok od tri dena ne bide potvrdena od sudija.

(2) Odzemaweto se zapira ako vo rok od dva meseci ne se pokrene obvinitelniot akt ili ako se bara samostojna konfiskacija. Ako vremenskiot rok od re~enica 1 ne e dovolen poradi posebniot obem na istragite, na barawe na javnoto obvinitelstvo sudot mo‘e da go prodol‘i rokot za dva meseci. Baraweto mo‘e da se povtori edna{.

(3) Ako ne se pokrene obvinitelen akt, nitu pak se pobara samostojna konfiskacija, odzemaweto treba da se zapre na barawe na javnoto obvinitelstvo.

§ 111o(1) Ako postoi osnovano somnevawe deka postojat uslovi za izrekuvawe imotnopravna kazna, poradi nea mo‘e da se naredi zaplenuvawe.

(2) § 917, § 928, § 930 do § 932 i § 934, stav 1 od Zakonot za parni~nata postapka se primenuvaat soodvetno. Vo naredbata za zaplenuvawe treba da se navede pari~niot iznos so ~ie deponirawe se zapira izvr{uvaweto na zaplenuvaweto i se ovlastuva dol‘nikot da podnese barawe za zapirawe na izvr{enoto zaplenuvawe. Visinata na iznosot se opredeluva vo zavisnost od okolnostite na poedine~niot slu~aj, odnosno spored verojatniot iznos na imotnopravnata kazna. Toj iznos mo‘e da se opredeli so procena. Baraweto za zapirawe na zaplenuvaweto treba da gi sodr‘i faktite {to se va‘ni za utvrduvawe na pari~niot iznos.

(3) Za davawe naredba za zaplenuvawe poradi imotnopravna kazna e nadle‘en samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javniot obvinitel. Ako javnoto obvinitelstvo ja izdalo naredbata, vo rok od edna nedela treba da pobara od sudot da ja potvrdi naredbata. Obvinetiot vo sekoe vreme mo‘e da podnese molba za donesuvawe sudska odluka.

(4) Ako poradi imotnopravna kazna treba da se sprovede izvr{uvawe zaplenuvawe, § 111f, stav 1 se primenuva soodvetno.

(5) Vo ostanatite slu~ai se primenuvaat § 111b, stav 3, § 111e, stav 3 i 4, § 111f, stav 2 i 3, re~enica 2 i 3, kako i § 111g i 111h.

71

§ 111p(1) Pod uslovite navedeni vo § 111o, stav 1, imotot na obvinetiot mo‘e da se odzeme ako se ~ini deka poradi naredbata za zaplenuvawe soglasno so § 111o ne e sigurno izvr{uvaweto na o~ekuvanata imotnopravna kazna vo odnos na vidot i obemot na imotot ili poradi drugi pri~ini.

(2) Odzemaweto treba da se ograni~i na poedine~ni delovi od imot ako okolnostite, odnosno verojatnata visina na imotnopravnata kazna se dovolni za da se obezbedi izvr{uvaweto.

(3) So naredbata za odzemawe imot obvinetiot go gubi pravoto da upravuva so odzemeniot imot i da raspolaga so nego. Vo naredbata se naveduva ~asot na odzemaweto.

(4) § 111b, stav 3, § 111o, stav 2, § 291, § 292, stav 2 i § 3 se primenuvaat soodvetno.

(5) Upravitelot na imotot go izvestuva javnoto obvinitelstvo i sudot za site soznanija {to gi steknal vo tekot na upravuvaweto so imotot, a {to mo‘at da slu‘at za celta na odzemaweto.

Poglavje IXPriveduvawe i privremeno li{uvawe od sloboda

§ 112(1) Pritvorawe na obvinetiot mo‘e da se naredi ako e seriozno osomni~en za krivi~noto delo i ako postoi pri~ina za negovo pritvorawe. Pritvoraweto ne mo‘e da se naredi ako e nesrazmerno so zna~eweto na predmetot i so propi{anata kazna ili so merkata na bezbednost i vospitnata merka.

(2) Pri~ina za li{uvawe od sloboda postoi ako vrz osnova na opredeleni fakti: 1. se utvrdi deka obvinetiot izbegal ili se krie;2. so ocenuvawe na okolnostite na konkretniot slu~aj postoi opasnost deka

obvinetiot }e ja izbegne krivi~nata postapka (opasnost od begstvo);3. odnesuvaweto na obvinetiot dava povod za osnovano somnevawe deka:

a) }e poni{ti, }e izmeni, }e otstrani, }e prikrie ili }e falsifikuva dokazi;

b) na nedozvolen na~in }e vlijae na drugite soobvineti, na svedocite ili na ve{tacite;

72

v) }e pottikne drugi lica da go storat toa i ako poradi toa postoi opasnost deka utvrduvaweto na vistinata }e bide ote‘nato (opasnost od uni{tuvawe na tragite od deloto).

(3) Protiv obvinetiot mo‘e da se naredi pritvor i vo slu~ajot koga ne postoi pri~ina za pritvorawe soglasno so stav 2 ako postoi osnovano somnevawe deka storil krivi~no delo soglasno so § 6, stav 1, broj 1 od Me|unarodniot krivi~en zakonik ili § 129a, stav 1 ili stav 2, vo vrska so § 129b, stav 1, ili soglasno so § 211, § 212, § 226, § 306b ili § 306c od Krivi~niot zakonik, ili ako so krivi~noto delo se zagrozeni ‘ivotot i fizi~kiot integritet na drugo lice, soglasno so § 308, stav 1 do 3 od Krivi~niot zakonik.

§ 112a(1) Pri~ina za pritvorawe postoi i koga postoi osnovano somnevawe deka obvinetiot:1. izvr{il krivi~no delo soglasno so § 174, § 174a, § 176 do § 179 ili § 238, stav

2 i 3 od Krivi~niot zakonik;2. }e go povtori ili }e go dovr{i obidot za krivi~no delo so koe seriozno go

zagrozuva pravniot poredok soglasno so § 125a, § 224 do § 227, § 243, § 244,§ 249 do § 255, § 260, § 263, § 306 do § 306s ili § 316a od Krivi~niot zakonik ili soglasno so § 29, stav 1, broj 1, 4, 10 ili stav 3, § 29a, stav 1, § 30, stav 1, § 30a, stav 1 od Zakonot za narkoti~ni sredstva

i vrz osnova na odredeni fakti postoi osnovana opasnost deka pred donesuvaweto na pravosilnata presuda toj }e izvr{i drugi te{ki krivi~ni dela od ist vid ili }e prodol‘i da go vr{i krivi~noto delo, a pritvorot e potreben za spre~uvawe na neposrednata opasnost, dodeka vo slu~aite od broj 2 se o~ekuva izrekuvawe kazna zatvor nad edna godina.

(2) Stav 1 ne se primenuva ako postojat uslovi za izdavawe naredba za priveduvawe soglasno so § 112, a ne postojat uslovi za zapirawe na izvr{uvaweto na re{enieto za li{uvawe od sloboda soglasno so § 116,stav 1 i 2.

§ 113(1) Ako e za deloto predvidena samo kazna zatvor do 6 meseci ili pari~na kazna do sto i osumdeset dnevni globi, ne mo‘e da se naredi pritvor poradi opasnost od uni{tuvawe na tragite od deloto.

(2) Vo takvite slu~ai mo‘e da se naredi pritvor poradi opasnost od begstvo samo ako obvinetiot:

73

1. prethodno izostanal od postapkata protiv nego ili ako se obidel da izbega;

2. nema postojano ‘iveali{te ili prestojuvali{te vo podra~jeto na va‘ewe na ovoj zakon;

3. ako ne mo‘e da go doka‘e svojot identitet.

§ 114(1) Pritvorot se nareduva so pismena naredba za priveduvawe {to ja donesuva sudijata.

(2) Vo re{enieto za pritvorawe se naveduvaat podatoci za:1. obvinetiot;2. deloto za koe postoi osnovano somnevawe deka go storil, vremeto i mestoto

na izvr{uvaweto, zakonskite karakteristiki na krivi~noto delo i soodvetnite kazneni odredbi {to treba da se primenat;

3. pri~inata za pritvoraweto, kako i4. faktite {to go objasnuvaat somnevaweto za izvr{enoto krivi~no delo i

osnovnata pri~ina za pritvorawe, osven ako na toj na~in ne se zagrozuva nacionalnata bezbednost.

(3) Koga mo‘e da se primeni § 112, stav 1, re~enica 2 ili koga obvinetiot se povikuva na taa odredba, treba da se navedat pri~inite poradi koi ne se primenuva taa odredba.

§ 114a(1) Koga se li{uva od sloboda, obvinetiot treba da se informira za re{enieto za pritvorawe. Ako ne e mo‘no toa, privremeno treba da mu se soop{ti za koe delo e osomni~en. Vo takviot slu~aj, bez odlagawe, toj dopolnitelo treba da se informira za re{enieto za pritvorawe.

(2) Na obvinetiot mu se dava prepis od re{enieto za pritvorawe.

§ 114b(1) Za li{uvaweto od sloboda i za site drugi odluki vo vrska so traeweto na pritvorot vedna{ treba da se izvesti blizok rodnina na pritvoreniot ili lice od negova doverba. Nadle‘en za izdavawe na nalogot e sudijata.

(2) Osven toa, na privedenoto lice treba da mu se dade mo‘nost za svoeto pritvorawe da izvesti nekoj svoj blizok rodnina ili lice od negova doverba, ako so toa ne se zagrozuva celta na istragata.

74

§ 115(1) Ako e obvinetiot li{en od sloboda vrz osnova na naredba za priveduvawe, vedna{ treba da se dovede pred nadle‘niot sudija.

(2) Vedna{ po li{uvaweto od sloboda, a najdocna naredniot den, sudijata treba da go soslu{a obvinetiot vo vrska so predmetot na obvinenieto.

(3) Za vreme na soslu{uvaweto obvinetiot treba da se pou~i za okolnostite za koi se tovari i za negovoto pravo da se izjasni ili da ne se izjasni vo vrska so obvinenieto. Na obvinetiot treba da mu se dade mo‘nost da gi otstrani pri~inite za negovo somnenie i li{uvawe od sloboda i da gi navede faktite {to se vo negova korist.

(4) Ako se pritvori, obvinetiot treba da se pou~i za negovoto pravo na ‘alba i za drugite pravni lekovi (§ 117, stav 1 i 2, § 118, stav 1 i 2).

§ 115a(1) Ako obvinetiot na denot na negovoto li{uvawe od sloboda ne mo‘e da se dovede pred nadle‘en sudija, toj bez odlagawe, a najdocna eden den po li{uvaweto od sloboda, treba da se dovede pred sudija od najbliskiot osnoven sud.

(2) Sudijata vedna{ po priveduvaweto treba da go ispita obvinetiot, a najdocna naredniot den. Pri ispituvaweto treba da se primeni § 115, stav 3, ako e toa mo‘no. Ako po ispituvaweto se poka‘e deka se ukinuva re{enieto za pritvor ili deka liceto {to e li{eno od sloboda ne e liceto {to e navedeno vo re{enieto za pritvor, privedenoto lice treba da se pu{ti na sloboda. Ako privedeniot na drug na~in vlo‘i prigovor kon re{enieto za pritvor ili kon negovoto izvr{uvawe, koj e o~igledno osnovan, ili ako sudijata ima dilemi vo vrska so prodol‘uvaweto na pritvorot, za toa vedna{ treba da go izvesti nadle‘niot sudija na najbrziot mo‘en na~in {to odgovara na soodvetnite okolnosti.

(3) Ako obvinetiot ne se pu{ti na sloboda, na negovo barawe treba da se dovede pred nadle‘niot sudija zaradi ispituvawe soglasno so § 115. Obvinetiot treba da se izvesti za ova pravo i da se pou~i soglasno so § 115, stav 4.

§ 116(1) Sudijata go ukinuva izvr{uvaweto na re{enieto za priveduvawe {to e opravdano samo ako postoi opasnost od begstvo i ako so nekoja poblaga merka

75

vo dovolna mera mo‘e da se obrazlo‘i deka celta na pritvorot mo‘e da se postigne so nejzina pomo{. Predvid doa|aat:1. naredbata deka obvinetiot vo opredeleni rokovi treba da se javuva kaj

sudijata, kaj organot za gonewe krivi~ni dela ili vo slu‘benoto sedi{te {to }e go opredeli toj;

2. naredbata deka obvinetiot bez dozvola na sudijata ili na organot za gonewe krivi~ni dela ne smee da go napu{ti ‘iveali{teto ili prestojuvali{teto ili nekoe opredeleno podra~je;

3. naredbata deka obvinetiot smee da go napu{ti svojot stan samo pod nadzor na opredeleno lice;

4. deponiraweto soodvetna garancija od strana na obvinetiot ili od drugo lice.

(2) Sudijata mo‘e da go zapre izvr{uvaweto na re{enieto za pritvor {to e opravdano poradi opasnost od uni{tuvawe na dokazite od deloto ako so pomalku rigorozni merki osnovano mo‘e da se o~ekuva deka zna~itelno }e se namali opasnosta od uni{tuvawe na dokazite od deloto. Na primer, predvid doa|a naredbata so koja mu se zabranuva na obvinetiot da vospostavuva kontakti so obvinetite lica, so svedocite ili so ve{tacite.

(3) Sudijata mo‘e da go zapre izvr{uvaweto na re{enieto za pritvor {to e doneseno vo soglasnost so § 112a ako osnovano mo‘e da se o~ekuva deka obvinetiot }e se pridr‘uva do odredeni naredbi i deka na toj na~in }e se postigne celta na li{uvaweto od sloboda. (4) Sudijata go nareduva izvr{uvaweto na naredbata za priveduvawe vo slu~aite od stav 1 do 3 ako: 1. obvinetiot grubo gi prekr{i izre~enite dol‘nosti i ograni~uvawata;2. obvinetiot vr{i podgotovki za begstvo, od neopravdani pri~ini izostanuva

iako e uredno povikan ili ako na drug na~in poka‘e deka ne ja opravduva uka‘anata doverba;

3. poradi novonastanati okolnosti postoi potreba od negovo pritvorawe.

§ 116a(1) Garancija se dava so polagawe gotovi pari, hartii od vrednost, so davawe imot vo zalog ili so garantna izjava na podobni lica. Propisite {to otstapuvaat od ova i {to se doneseni vo pravni akti vrz osnova na Zakonot za platen promet so sudovi i pravosudni organi ostanuvaat da va‘at.

(2) Sudijata ima diskreciono pravo za utvrduvawe na visinata i na vidot na garancijata.

(3) Obvinetoto lice {to }e pobara zapirawe na izvr{uvaweto na re{enieto za pritvor so davawe garancija, a koe ne ‘ivee vo podra~jeto na va‘ewe na

76

ovoj zakon, e obvrzano da opolnomo{ti lice {to ‘ivee vo podra~jeto na nadle‘niot sud zaradi primawe na dostavite.

§ 117(1) S¢ dodeka obvinetiot se nao|a vo istra‘en pritvor, vo sekoe vreme mo‘e da bara sudot da ispita dali re{enieto za pritvor treba da se zapre ili negovoto izvr{uvwe da se prekine soglasno so § 116 (ispituvawe na pritvorot).

(2) Osven baraweto za ispituvawe na pritvorot, ne postoi drugo pravo na ‘alba. Protiv re{enieto {to }e se donese vrz osnova na baraweto postoi pravo na ‘alba.

(3) Sudijata mo‘e da naredi poedine~ni istra‘ni dejstvija {to se va‘ni za idnata odluka i za prodol‘uvawe na pritvorot, a po sproveduvaweto na istra‘nite dejstva mo‘e da go preispita slu~ajot.

(4) Ako obvinetiot s¢ u{te nema branitel, }e mu se nazna~i branitel za vremetraeweto na istra‘niot pritvor ako pritvorot trael najmalku 3 meseci, a toa go baraat javnoto obvinitelstvo ili obvinetiot ili negoviot zakonski zastapnik. Obvinetiot treba da se pou~i za negovoto pravo na podnesuvawe barawe. § 142, § 143 i § 145 va‘at soodvetno.

(5) Ako pritvorot trael 3 meseci, a obvinetiot ne pobaral ispituvawe na pritvorot, nitu pak podnel ‘alba protiv pritvorot, ispituvaweto na pritvorot }e se vr{i po slu‘bena dol‘nost, osven vo slu~ajot koga obvinetiot ima branitel.

§ 118(1) Vo slu~aj na ispituvawe na pritvorot, odluka se donesuva otkako }e se odr‘i ro~i{te na barawe na obvinetiot ili po slu‘bena dol‘nost spored diskrecionoto pravo na sudot.

(2) Ako e podnesena ‘alba protiv re{enieto za pritvor, na barawe na obvinetiot ili po slu‘bena dol‘nost, i vo ‘albenata postapka mo‘e da se odlu~uva po odr‘anoto ro~i{te.

(3) Ako pritvorot se prodol‘i po odr‘anoto ro~i{te, obvinetiot ima pravo na drugo ro~i{te samo ako pritvorot trael najmalku 3 meseci, a od poslednoto ro~i{te pominale najmalku 2 meseci.

77

(4) Pravo na ro~i{te ne postoi za vreme na glavniot pretres ili koga e donesena presuda so koja e izre~ena kazna zatvor ili merka li{uvawe od sloboda, t.e. merka na bezbednost ili vospitna merka.

(5) Ro~i{teto treba da se odr‘i vedna{; bez soglasnost od obvinetiot toa ne mo‘e da se zaka‘e podocna od 2 nedeli po priemot na baraweto.

§ 118a(1) Javnoto obvinitelstvo, kako i obvinetiot i negoviot branitel treba da se izvestat za mestoto i vremeto na odr‘uvawe na ro~i{teto.

(2) Obvinetiot se doveduva na ro~i{teto, osven vo slu~ajot koga se otka‘uva od prisustvoto ili koga za negovoto doveduvawe na ro~i{eto postojat pre~ki poradi golema dale~ina ili bolest ili poradi drugi nepremostlivi pre~ki. Ako obvinetiot ne se dovede na ro~i{teto, negoviot branitel treba da gi zastapuva negovite interesi na ro~i{teto. Vo toj slu~aj, ako obvinetiot s¢ u{te nema branitel, za ro~i{teto treba da mu se nazna~i branitel. § 142, § 143 i § 145 va‘at soodvetno.

(3) Na ro~i{teto treba da se soslu{aat site prisutni u~esnici. Sudot gi utvrduva vidot i obemot na izveduvaweto na dokazite. Za ro~i{teto se izgotvuva zapisnik; § 271 do § 273 se primenuvaat soodvetno.

(4) Odlukata se objavuva na krajot na ro~i{teto. Ako ne e mo‘no toa, odlukata treba da se donese najdocna vo rok od edna nedela.

§ 118b§ 297 do § 300 i § 302, stav 2 se primenuvaat soodvetno za baraweto za ispituvawe na pritvorot (§ 117, stav 1) i za baraweto za odr‘uvawe ro~i{te.

§ 119 (1) Privedenoto lice ne smee da se smestuva vo ista prostorija so drugi zatvorenici. Osven toa, treba da bide odvoeno od drugi zatvorenici {to se osudeni za krivi~ni dela, ako postojat uslovi za toa.

(2) Toa mo‘e da se smesti vo ista prostorija so drugi privedeni lica samo na negovo izri~no pismeno barawe. Toa barawe vo sekoe vreme mo‘e da se povle~e na istiot na~in. Privedenoto lice smee da se smesti vo ista prostorija so drugi zatvorenici koga toa go bara negovata psihofizi~ka sostojba.

(3) Na privedenoto lice mo‘at da mu se nametnat ograni~uvawa samo ako toa go dozvoluvaat celta na pritvoraweto ili redot vo kaznenata ustanova.

78

(4) Privedeniot na sopstven tro{ok mo‘e da si obezbedi komfor i zabava ako tie se spoivi so celta na pritvoraweto i ako ne go popre~uvaat mirot vo kaznenata ustanova.

(5) Na privedenoto lice mo‘e da mu se stavat lisici ako:1. postoi opasnost deka }e primeni sila protiv drugi lica ili predmeti ili

ako dade otpor;2. napravi obid za begstvo ili ako pri cenewe na okolnostite na konkretniot

slu~aj, odnosno na okolnostite na obvinetiot i na okolnostite {to ne uka‘uvaat na begstvo sepak postoi opasnost deka }e se oslobodi od nadzorot;

3. postoi opasnost od samoubistvo ili od samopovreduvawe;

i koga opasnosta ne mo‘e da se spre~i so druga pomalku rigorozna merka. Na privedeniot ne treba da mu se stavaat lisici za vreme na glavniot pretres.

(6) Merkite od prethodnite odredbi gi nareduva sudijata. Vo itnite slu~ai privremena merka mo‘at da izre~at i javniot obvinitel, rakovoditelot na kaznenata ustanova ili drugo slu‘beno lice pod ~ij nadzor e pritvoreniot. Merkite treba da gi potvrdi sudija.

§ 120(1) Re{enieto za pritvor treba da se ukine {tom }e prestanat da va‘at uslovite za istra‘niot pritvor ili ako se zaklu~i deka prodol‘uvaweto na istra‘niot pritvor e nesrazmeren so zna~eweto na predmetot i so merkata na bezbednost i vospitnata merka. Re{enieto osobeno treba da se ukine ako na obvinetoto lice mu se izre~e osloboditelna presuda ili ako se odbie otvoraweto glaven pretres ili ako celosno se zapre postapkata.

(2) Pu{taweto na obvinetiot na sloboda ne smee da se odlo‘i poradi podnesen praven lek.

(3) Naredbata za priveduvawe treba da se ukine ako javnoto obvinitelstvo go bara toa pred pokrenuvaweto na obvinitelniot akt. Istovremeno, so baraweto mo‘e da se naredi i pu{tawe na obvinetiot na sloboda.

§ 121(1) S¢ dodeka ne se donese presuda so koja }e se izre~e kazna zatvor ili vospitna merka za podobruvawe ili za obezbeduvawe, izvr{uvaweto na pritvorot za isto krivi~no delo podolgo od {est meseci e dozvoleno samo ako poradi posebnata slo‘enost ili posebniot obem na istragata ili poradi nekoja druga va‘na pri~ina ne mo‘e da se donese presuda i se opravduva prodol‘uvaweto na pritvorot.

79

(2) Vo slu~aite predvideni vo stav 1 naredbata za priveduvawe treba da se ukine po istekot na {est meseci ako izvr{uvaweto na naredbata za priveduvawe se zapre soglasno so § 116 ili ako Vi{iot pokrainski sud ne naredi prodol‘uvawe na istra‘niot pritvor.

(3) Ako na Vi{iot pokrainski sud mu se podnesat aktite pred istekot na rokot od stav 2, smetaweto na rokot }e se zapre do donesuvaweto na odlukata. Ako glavniot pretres po~ne pred istekot na rokot, smetaweto na rokot, isto taka, }e miruva do objavuvaweto na presudata. Ako se zapre glavniot pretres, a aktite vedna{ po zapiraweto mu se dostavat na Vi{iot pokrainski sud, smetaweto na rokot, isto taka, }e miruva dodeka toj ne donese odluka.

(4) Za slu~aite {to se vo nadle‘nost na krivi~niot sovet, soglasno so § 74 a od Zakonot za sudovite, odlukata }e ja donese Vi{iot pokrainski sud {to e nadle‘en, soglasno so § 120 od Zakonot za sudovite. Za slu~aite {to se vo nadle‘nost na Vi{iot pokrainski sud, soglasno so § 120 od Zakonot za sudovite, na negovo mesto }e odlu~uva Vrhovniot sud na Sojuzna Republika Germanija.

§ 122(1) Vo slu~aite od § 121 nadle‘niot sud gi dostavuva aktite preku javnoto obvinitelstvo do Vi{iot pokrainski sud na odlu~uvawe, ako toa e potrebno zaradi prodol‘uvawe na istra‘niot pritvor ili ako toa go pobara javnoto obvinitelstvo.

(2) Obvinetiot i negoviot branitel treba da se soslu{uvaat pred da se donese odluka. Vi{iot pokrainski sud mo‘e da re{i za prodol‘uvaweto na istra‘niot zatvor po odr‘uvaweto na usnoto ro~i{te; ako toa se slu~i, § 118a va‘i soodvetno.

(3) Ako Vi{iot pokrainski sud naredi prodol‘uvawe na istra‘niot pritvor, § 114, stav 2, broj 4 se primenuvaat soodvetno. Za natamo{noto ispituvawe na pritvorot (§ 117, stav 1) e nadle‘en Vi{iot pokrainski sud do donesuvaweto na presudata so koja }e se izre~e kazna zatvor ili li{uvawe od sloboda zaradi merka na bezbednost ili vospitna merka. Toj mo‘e da mu go prenese ispituvaweto na pritvorot, sekoga{ za po tri meseci, na sudot {to e nadle‘en soglasno so op{tite odredbi. Za slu~aite od § 118, stav 1 Vi{iot pokrainski sud odlu~uva po podnesenoto barawe za usno ro~i{te, soglasno so svoeto diskreciono pravo.

(4) Ispituvaweto na uslovite soglasno so § 121, stav 1 vo tekot na natamo{nata postapka ostanuva vo nadle‘nost na Vi{iot pokrainski sud. Ispituvaweto mora da se povtori najdocna po tri meseci.

80

(5) Vi{iot pokrainski sud mo‘e da go zapre izvr{uvaweto na re{enieto za pritvor soglasno so § 116.

(6) Ako za istiot slu~aj pove}e lica se nao|aat vo istra‘en zatvor, Vi{iot pokrainski sud mo‘e da odlu~uva za prodol‘uvaweto na istra‘niot pritvor i za onie obvineti lica za koi soglasno so § 121 i so gorenavedenite odredbi s¢ u{te ne e nadle‘en.

(7) Ako za donesuvawe na odlukata e nadle‘en Vrhovniot sud na Sojuzna Republika Germanija, toj stapuva na mestoto na Vi{iot pokrainski sud.

§ 122aVo slu~aite od § 121, stav 1 izvr{uvaweto na pritvorot ne smee da trae podolgo od edna godina ako se potpira na pri~inata za priveduvawe soglasno so § 112a.

§ 123(1) Merkata {to slu‘i za ukinuvawe na izvr{uvaweto na pritvorot (§ 116) se zapira:1. ako se ukine naredbata za priveduvawe; 2. ako se izvr{uva istra‘niot pritvor ili izre~enata kazna zatvor ili

li{uvawe od sloboda zaradi merka na bezbednost ili vospitna merka.

(2) Pod istite uslovi se osloboduva i garancijata {to ne e aktivirana.

(3) Lice {to dalo garancija za obvinetiot mo‘e da postigne nejzino osloboduvawe ako vo rokot {to }e go opredeli sudot izdejstvuva pojavuvawe na obvinetiot ili ako navreme gi soop{ti faktite {to }e go potvrdat somnevaweto deka obvinetiot ima namera da izbega, taka {to obvinetiot }e mo‘e da se privede.

§ 124(1) Garancijata {to nema da se oslobodi odi vo prihodot na buxetot ako obvinetiot ja izbegne istragata ili ako ne go zapo~ne izdr‘uvaweto na kaznata zatvor ili li{uvawe od sloboda zaradi merka na bezbednost ili vospitna merka.

(2) Pred da se donese odlukata, obvinetiot i liceto {to ja obezbedilo garancijata za obvinetiot treba da dadat izjava. Protiv odlukata tie imaat samo pravo na neposredna ‘alba. Pred da se donese odluka po ‘albata, tie lica i javnoto obvinitelstvo treba da imaat mo‘nost usno da gi obrazlo‘at svoite barawa i sprovedenite istra‘ni merki.

81

(3) Re{enieto so koe se izrekuva odzemaweto na garancijata za liceto {to dalo garancija za obvinetiot ima dejstvo na pravosilna kone~na presuda {to e donesena od sudija na gra|anskiot sud i mo‘e da se izvr{i, a po istekot na rokot za ‘alba odlukata ima dejstvo na pravosilna kone~na presuda vo gra|anskata postapka.

§ 125(1) Pred pokrenuvaweto na obvinitelniot akt naredba za priveduvawe izdava sudijata pri osnovniot sud {to e mesno nadle‘en ili na ~ie podra~je prestojuva obvinetiot, na barawe na javnoto obvinitelstvo ili pak ako javniot obvinitel ne e dostapen ili se zakanuva neposredna opasnost & po slu‘bena dol‘nost.

(2) Pred pokrenuvaweto na obvinitelniot akt naredba za priveduvawe izdava sudot {to se zanimava so predmetot, a vo slu~ajot koga e podneseno barawe za revizija & sudot protiv ~ija presuda e podneseno baraweto za revizija. Vo itni slu~ai naredba za priveduvawe mo‘e da donese i pretsedava~ot.

§ 126(1) Pred pokrenuvaweto na obvinitelniot akt za natamo{nite sudski odluki i merki {to se odnesuvaat na istra‘niot pritvor ili na zapiraweto na izvr{uvaweto na pritvorot (§ 116) e nadle‘en onoj sudija {to ja izdal naredbata za priveduvawe. Ako naredbata za priveduvawe ja izdal apelacioniot sud, nadle‘en e onoj sudija {to ja donel prethodnata odluka. Ako podgotvitelnata postapka se sproveduva na drugo mesto ili ako pritvorot se izvr{uva na drugo mesto, na barawe na javnoto obvinitelstvo sudijata mo‘e da mu ja prenese nadle‘nosta na sudija na osnovniot sud na toa drugo mesto. Ako e toa mesto podeleno na pove}e sudski podra~ja, vladata na pokrainata so upraven akt }e go opredeli nadle‘niot sud. Vladata na pokrainata mo‘e da ja prenese ovaa nadle‘nost na pokrainskoto ministerstvo za pravda.

(2) Po pokrenuvaweto na obvinitelniot akt e nadle‘en sudot komu mu e dodelen predmetot. Po podnesuvaweto revizija e nadle‘en sudot ~ija presuda se osporuva. Poedine~nite merki, osobeno onie soglasno so § 119 gi nareduva pretsedava~ot. Vo itni slu~ai toj mo‘e da ja ukine naredbata za priveduvawe i da go zapre izvr{uvaweto (§ 116) ako se soglasi javnoto obvinitelstvo; vo sprotivno, vedna{ treba da se pobara odluka na sudot.

(3) Apelacioniot sud mo‘e da ja ukine naredbata za priveduvawe ako ja ukine osporenata presuda, a od taa odluka nedvosmisleno proizleze deka se ispolenti uslovite od § 120, stav 1.

(4) § 121 i § 122 ostanuvaat da va‘at.

82

§ 126a(1) Ako postojat osnovani pri~ini za da se pretpostavi deka nekoe lice storilo protivzakonsko delo vo sostojba na nedostig na krivi~na odgovornost ili vo sostojba na namalena krivi~na odgovornost (§ 20 i § 21 od Krivi~niot zakonik) i deka }e se naredi negovo smestuvawe vo psihijatriska ustanova ili vo ustanova za odviknuvawe od zavisnost, sudot so naredba za smestuvawe mo‘e da naredi privremeno smestuvawe vo edna od tie ustanovi ako e potrebno toa zaradi javnata bezbednost.

(2) Za privremenoto smestuvawe soodvetno va‘at § 114 do § 115a, § 116, stav 3 i 4, § 117 do § 119, § 123, § 125 i § 126. § 121 i § 122 va‘at soodvetno, pod uslov Vi{iot pokrainski sud da ispita dali s¢ u{te postojat uslovite za privremeno smestuvawe.

(3) Naredbata za smestuvawe se ukinuva koga }e prestanat da postojat uslovite za privremeno smestuvawe ili koga sudot vo presudata nema da go naredi smestuvaweto vo psihijatriska ustanova ili vo ustanova za odviknuvawe od zavisnost. Podnesuvaweto ‘alba ne treba da go odlaga osloboduvaweto. § 120, stav 3 se primenuva soodvetno.

(4) Ako liceto {to e smesteno vo ustanovata ima zakonski zastapnik ili polnomo{nik vo smisla na § 1906, stav 5 od Gra|anskiot zakonik, tie odluki treba da mu se soop{tat soglasno so stav 1 do 3.

§ 127(1) Ako e nekoe lice fateno na delo ili ako se goni, ili ako e pod somnenie deka }e izbega, ili ako vedna{ ne mo‘e da se utvrdi negoviot identitet, sekoj e ovlasten da go privede privremeno i bez sudska naredba. Utvrduvaweto na identitetot na nekoe lice od strana na javnoto obvinitelstvo ili od strana na slu‘benite lica na policijata se opredeluva soglasno so § 163b, stav 1.

(2) Vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost, javnoto obvinitelstvo i slu‘benite lica na policijata se ovlasteni privremeno da go li{at liceto od sloboda ako postojat uslovite za naredba za priveduvawe ili za naredba za smestuvawe vo ustanova.

(3) Ako nekoe krivi~no delo mo‘e da se goni samo vrz osnova na obvinitelno barawe, privremenoto li{uvawe od sloboda e dozvoleno i koga baraweto s¢ u{te ne e podneseno. Ova va‘i soodvetno ako krivi~noto delo mo‘e da se goni samo so ovlastuvawe ili so obvinitelen predlog.

83

§ 127a(1) Ako obvinetiot nema postojano ‘iveali{te ili prestojuvali{te vo podra~jeto na va‘ewe na ovoj zakon, a uslovite za naredba za priveduvawe postojat poradi opasnost od begstvo, sudot mo‘e da se otka‘e od nareduvawe negovo li{uvawe od sloboda ili od negovo prodol‘uvawe ako:1. ne se o~ekuva deka poradi deloto }e bide izre~ena kazna zatvor ili kazna

li{uvawe od sloboda poradi merka na bezbednost ili vospitna merka;2. obvinetiot deponira soodvetna garancija za o~ekuvanata pari~na kazna i za

tro{ocite na postapkata.

(2) § 116a, stav 1 i 3 se primenuvaat soodvetno.

§ 127b(1) Javnoto obvinitelstvo i slu‘benite lica na policijata se ovlasteni privremeno da go li{at od sloboda liceto {to }e go fatat na delo ili liceto {to e vo begstvo ako:1. postoi verojatnost deka }e bide donesena itna odluka vo skratena postapka

i2. ako vrz osnova na odredeni fakti postoi opasnost deka privedenoto lice

nema da se pojavi na glavniot pretres.

(2) Naredba za priveduvawe (§ 128, stav 2, re~enica 2) na liceto {to e pod silno somnenie deka go storilo deloto smee da se izdade samo ako se o~ekuva deka glavniot pretres }e se odr‘i vo rok od edna nedela po li{uvaweto od sloboda. Naredbata za priveduvawe treba da se ograni~i na najmnogu edna nedela po li{uvaweto od sloboda.

(3) Za donesuvawe naredba za priveduvawe treba da re{ava sudijata {to e odgovoren za sproveduvaweto na skratenata postapka.

§ 128(1) Privedenoto lice vedna{, a najdocna eden den po li{uvaweto od sloboda, treba da se dovede pred sudijata na osnovniot sud vo ~ija mesna nadle‘nost e li{en od sloboda, osven ako ne bide pu{ten na sloboda. Sudijata go ispituva privedenoto lice soglasno so § 115, stav 3.

(2) Ako sudijata smeta deka li{uvaweto od sloboda ne e opravdano ili gi otstrani pri~inite za li{uvaweto od sloboda, treba da dade naredba za osloboduvawe na liceto. Vo sprotivno, na barawe na javniot obvinitel ili koga javniot obvinitel ne e dostapen, po slu‘bena dol‘nost }e izdade naredba za priveduvawe ili naredba za smestuvawe na liceto vo ustanova. § 115, stav 4 va‘i soodvetno.

84

§ 129Ako protiv liceto {to e li{eno od sloboda ve}e e pokrenat obvinitelen akt, toa vedna{ ili po nalog na sudijata pred koj e dovedeno najprvo treba da se dovede pred nadle‘niot sud; sudot najdocna eden den po li{uvaweto na liceto od sloboda treba da odlu~i za negovoto osloboduvawe, pritvorawe ili privremeno smestuvawe.

§ 130Ako poradi somnenie za krivi~no delo {to mo‘e da se goni samo vrz osnova na obvinitelno barawe se izdade naredba za priveduvawe pred da se podnese baraweto, liceto {to e ovlasteno da podnese obvinitelno barawe vedna{ treba da izvesti najmalku edno od pove}e lica za izdadenata naredba za priveduvawe i da izvesti deka naredbata za priveduvawe }e se ukine ako obvinitelnoto barawe ne se dostavi vo rokot {to }e go opredeli sudijata, a koj ne smee da bide podolg od edna nedela. Ako vo toj rok ne se podnese obvinitelnoto barawe, naredbata za priveduvawe treba da se ukine. Istoto va‘i i koga krivi~noto delo mo‘e da se goni samo vrz osnova na ovlastuvawe ili obvinitelen predlog. Vo toj slu~aj se primenuva § 120, stav 3.

Poglavje IXaDrugi merki za obezbeduvawe krivi~no gonewe i za izvr{uvawe kazna

§ 131(1) Vrz osnova na naredba za priveduvawe i na naredba za smestuvawe vo ustanova, sudijata i javnoto obvinitelstvo, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite), mo‘at da iniciraat izdavawe poternica.

(2) Ako postojat uslovite za naredba za priveduvawe i za naredba za smestuvawe vo ustanova, na ~ie donesuvawe ne mo‘e da se ~eka poradi zagrozuvawe na uspehot na istragata, javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite) mo‘at da gi iniciraat merkite od stav 1, ako e toa potrebno zaradi privremeno li{uvawe od sloboda. Odlukata za donesuvawe naredba za priveduvawe i naredba za smestuvawe vo ustanova treba da se pobara vedna{, a najdocna vo rok od edna nedela.

(3) Vo slu~aj na krivi~no delo od golemo zna~ewe, vo slu~aite od stavovite 1 i 2 sudijata i javnoto obvinitelstvo mo‘at da iniciraat i javni poternici ako prestojuvali{teto na drug na~in ne mo‘e da se utvrdi ili ako e negovoto utvrduvawe svrzano so zna~itelni te{kotii. Ova ovlastuvawe va‘i pod istite uslovi za licata za istraga na javnoto obvinitelstvo (§ 152 od Zakonot za sudovite), vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost, ili ako sudijata

85

ili javnoto obvinitelstvo ne se dostapni navreme. Vo slu~aite od re~enica 2 vedna{ treba da se pobara odluka na javnoto obvinitelstvo. Naredbata stapuva nadvor od sila, ako taa potvrda ne se izdade vo rok od 24 ~asa.

(4) Za obvinetiot treba da se dadat {to e mo‘no poto~ni podatoci, a ako postoi potreba i da se opi{e; mo‘e da se prilo‘i i fotografija. Osven toa, mo‘at da se navedat deloto za koe e osomni~en, vremeto i mestoto na negovoto izvr{uvawe, kako i okolnostite {to se va‘ni za negovoto otkrivawe.

(5) § 115 i § 115a se primenuvaat soodvetno.

§ 131a(1) Izdavawe poternica zaradi utvrduvawe na prestojuvali{teto na osomni~enoto lice ili na svedokot mo‘e da se naredi ako nivnoto prestojuvali{te ne e poznato.

(2) Stav 1 va‘i i za izdavawe poternica za obvineto lice ako slu‘i za odzemawe voza~ka dozvola, za obrabotka za policiskoto dosie, za pravewe DNK-analiza ili za utvrduvawe na negoviot identitet.

(3) Vrz osnova na izdadenata poternica za utvrduvawe na prestojuvali{teto na obvinetoto lice ili na svedokot vo slu~aj na krivi~no delo od golemo zna~ewe mo‘e da se naredi i izdavawe objava ako za obvinetiot postoi osnovano somnenie deka go storil krivi~noto delo, a negovoto prestojuvali{te ne mo‘e da se utvrdi na drug na~in ili bi bilo svrzano so zna~itelni te{kotii.

(4) § 131, stav 4 va‘i soodvetno. Pri utvrduvaweto na prestojuvali{teto na svedokot treba da se navede deka baranoto lice ne e obvineto. Objavata po svedok nema da se raspi{e ako prevladuvaat interesite na svedokot {to treba da se za{titat. Fotografii na svedokot mo‘at da se objavuvaat samo ako negovoto prestojuvali{te ne mo‘e da se utvrdi na drug na~in ili ako negovoto utvrduvawe bi bilo svrzano so zna~itelni te{kotii.

(5) Poternicite od stav 1 i 2 mo‘at da se izdadat vo site pomo{ni sredstva na organite za progon na krivi~ni dela.

§ 131b(1) Dozvoleno e da se objavuvaat fotografii na obvinetoto lice {to e osomni~eno za krivi~no delo od golemo zna~ewe ako rasvetluvaweto na krivi~noto delo, osobeno utvrduvaweto na identitetot na nepoznat storitel, na drug na~in ne e mo‘no ili e zna~itelno ote‘nato.

86

(2) Dozvoleno e da se objavuvaat fotografii na svedoci i informacii za krivi~nata postapka, vrz osnova na koja se izdava poternicata, ako rasvetluvaweto na krivi~noto delo, osobeno utvrduvaweto na identitetot na svedokot, na drug na~in ne e mo‘no ili e zna~itelno ote‘nato. Vo poternicata jasno mora da se navede deka liceto na fotografijata ne e obvinetiot.

(3) § 131, stav 4, re~enica 1, polure~enica 1 i re~eica 2 va‘at soodvetno.

§ 131s(1) Objava soglasno so § 131a, stav 3 i § 131b smee da naredi samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). Za objava soglasno so§ 131a, stav 1 i 2 e potrebna naredba od javniot obvinitel, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost naredbata mo‘at da ja izdadat i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite).

(2) Vo slu~ajot koga objavata postojano se izdava vo elektronskite mediumi, na televizija ili vo periodi~nite pe~ateni mediumi naredbata na javnoto obvinitelstvo i na negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite) stanuva neva‘e~ka soglasno so stav 1, re~enica 1 ako vo rok od edna nedela ne ja potvrdi sudijata. Osven toa, naredbite za izdavawe objava na licata za istraga na javnoto obvinitelstvo stanuvaat neva‘e~ki (§ 152 od Zakonot za sudovite) ako vo rok od edna nedela ne gi potvrdi javnoto obvinitelstvo.

§ 132(1) Ako obvinetiot {to e pod osnovano somnenie deka storil krivi~no delo nema postojano ‘iveali{te ili prestojuvali{te na podra~jeto na va‘ewe na ovoj zakon, a ne postojat uslovi za naredba za priveduvawe, so cel da se obezbedi sproveduvaweto na krivi~nata postapka, mo‘e da se naredi obvinetiot:1. da obezbedi soodvetna garancija za o~ekuvanata pari~na kazna i za

tro{ocite na postapkata;2. da ovlasti lice, {to ‘ivee vo podra~jeto na nadle‘niot sud da gi prima

dostavenite dokumenti.

§ 116a, stav 1 va‘i soodvetno.

(2) Naredbata mo‘e da ja dade samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javnoto obvinitelstvo i negovite lica za istraga(§ 152 od Zakonot za sudovite).

87

(3) Ako obvinetiot ne se pridr‘uva do naredbata, mo‘e da mu se odzemat sredstvata za transport i drugite predmeti {to obvinetiot gi nosi so sebe i {to se negova sopstvenost. § 94 i § 98 va‘at soodvetno.

Poglavje IXbPrivremena zabrana za vr{ewe profesija

§ 132a(1) Ako postojat osnovani pri~ini za pretpostavkata deka }e bide naredena privremena zabrana za vr{ewe profesija (§ 70 od Krivi~niot zakonik), sudijata so re{enie privremeno mo‘e da go zabrani vr{eweto na profesijata, na grankata na profesijata, na dejnosta i na grankata na dejnosta. § 70, stav 3 od Krivi~niot zakonik va‘at soodvetno.

(2) Privremenata zabrana za vr{ewe profesija se ukinuva ako nejzinata pri~ina ve}e ne postoi ili ako sudot vo svojata presuda ne naredi zabrana za vr{ewe profesija.

Poglavje XIspituvawe na obvinetiot

§ 133(1) Obvinetiot se povikuva na ispituvawe po pismen pat.

(2) Vo pokanata mo‘e da se navede deka vo slu~aj na nepojavuvawe liceto mo‘e da bide dovedeno pred sudot.

§ 134(1) Doveduvaweto na obvinetiot pred sudot mo‘e da se naredi ako postojat pri~ini {to bi go opravdale izdavaweto naredba za priveduvawe.

(2) Vo naredbata za doveduvawe pred sudot jasno treba da se opi{e obvinetiot, kako i deloto za koe se tovari i pri~inata za negovoto doveduvawe.

§ 135Obvinetiot vedna{ treba da se dovede pred sudijata {to }e go ispita. Vrz osnova na naredbata za doveduvawe pred sudot obvinetiot ne mo‘e se li{i od sloboda podolgo vreme od vremeto do krajot na sledniot den po negovoto doveduvawe pred sudot.

88

§ 136(1) Na po~etokot na prvoto ispituvawe na obvinetiot treba da mu se soop{ti deloto za koe se tovari i koi kazneni odredbi doa|aat predvid. Isto taka, treba da mu se uka‘e deka soglasno so zakonot toj ima pravo da se proiznese za slu~ajot ili pak da ne se proiznese i deka vo sekoe vreme, zna~i i pred ispituvaweto, mo‘e da se konsultira so branitelot {to samiot }e go odbere. Osven toa, toj treba da se pou~i deka zaradi negovo rastovaruvawe mo‘e da pobara poedine~no izveduvawe dokazi. Vo poedne~ni slu~ai na obvinetiot treba da mu se uka‘e deka mo‘e da se proiznese po pismen pat, kako i na mo‘nosta za poramnuvawe me|u storitelot i ‘rtvata.

(2) Pri ispituvaweto na obvinetiot treba da mu se dade mo‘nost da gi otstrani pri~inite poradi koi e osomni~en, kako i da gi istakne faktite {to se vo negova polza.

(3) Pri prvoto soslu{uvawe na obvinetiot treba da se zeme predvid i utvrduvaweto na negovite li~ni okolnosti.

§ 136a(1) Slobodata na obvinetiot da ja izrazi i da ja potvrdi svojata volja ne smee da se zagrozi so zlostavuvawe, so predizvikuvawe umor, so povreda na telesniot integritet, so davawe sredstva, so ma~ewe, so doveduvawe do zabluda ili so hipnoza. Prinuda mo‘e da se primeni samo ako e toa dozvoleno so pravoto za krivi~na postapka. Zabraneto e zakanuvawe so primena na merka {to ne e dozvolena spored odredbite na zakonot, kako i vetuvawe nekoja korist {to ne e predvidena so zakonot.

(2) Merki so koi se vlijae na se}avaweto i na sposobnosta za rasuduvawe na obvinetiot se zabraneti.

(3) Zabranata soglasno so stavovite 1 i 2 va‘i bez ogled dali za toa postoi soglasnost na obvinetiot. Izjavite {to se dadeni so povreda na navedenite zabrani ne smeat da se koristat nitu vo slu~ajot koga obvinetiot }e se soglasi so nivnoto koristewe.

Poglavje XIBranitel

§ 137(1) Obvinetiot vo sekoja faza od postapkata mo‘e da bara pomo{ od branitel. Brojot na izbranite braniteli ne smee da bide pogolem od trojca.

89

(2) Ako obvinetiot ima zakonski zastapnik, samostojno mo‘e da izbere i svoj branitel. Stav 1, re~enica 2, va‘at soodetno.

§ 138(1) Za branitel mo‘at da bidat izbrani advokatite i profesorite po pravo na germanskite univerziteti soglasno so Ramkovniot zakon za visokoto obrazovanie, koi se kvalifikuvani za sudii.

(2) Drugi lica mo‘at da se dopu{tat samo so dozvola na sudot, a ako se raboti za slu~aj na nu‘na odbrana i ako izbraniot ne spa|a vo krugot na licata {to mo‘at da se opredelat kako braniteli, tie mo‘at da se dopu{tat kako izbran branitel samo zaedno so drug branitel.

§ 138a(1) Branitelot se isklu~uva od u~estvo vo postapkata ako postojat osnovani pri~ini ili pri~ini ~ij stepen opravduva otvorawe glaven pretres dokolku: 1. u~estvuval vo deloto {to e predmet na pretresot; 2. ja zloupotrebuva komunikacijata so obvinetiot {to e li{en od sloboda so

cel da izvr{at krivi~ni dela ili zna~itelno da ja zagrozat bezbednosta na kaznenata ustanova;

3. izvr{il delo {to vo slu~ajot na izrekuvawe osuditelna presuda za obvinetiot bi pretstavuvalo sou~esni{tvo, popre~uvawe na pravdata ili prikrivawe ukradeni predmeti.

(2) Branitelot treba da se isklu~i od postapkata ~ij predmet e krivi~no delo soglasno so § 129a i vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik koga vrz osnova na opredeleni fakti postoi osnovano somnevawe deka izvr{il ili deka }e izvr{i edno od dejstvijata od stav 1, br. 1 i 2.

(3) Isklu~uvaweto na branitelot se ukinuva:1. {tom }e prestanat da postojat uslovite za isklu~uvaweto, no ne samo poradi

faktot {to obvinetiot }e bide pu{ten na sloboda;2. ako branitelot bide osloboden po glavniot pretres {to e otvoren poradi

okolnosti {to rezultirale so negovo isklu~uvawe ili ako vo presudata na po~esniot ili na profesionalniot sud ne e konstatirana namerna povreda na profesionalnite obvrski vo odnos na taa okolnost.

3. ako vo rok od edna godina po isklu~uvaweto poradi okolnosta {to rezultirala so isklu~uvaweto ne se otvori glavniot pretres vo krivi~nata postapka ili vo postapkata na po~esniot ili na profesionalniot sud ili pak ako ne e izre~en kaznen nalog.

Isklu~uvaweto na branitelot {to se ukinuva soglasno so broj 3 mo‘e da se prodol‘i da va‘i opredeleno vreme, a najdolgo vo traewe od u{te edna godina,

90

ako poradi posebni te{kotii ili poradi posebniot obem na predmetot ili poradi nekoja druga va‘na pri~ina s¡ u{te ne mo‘e da se donese re{enie za otvorawe glaven pretres.

(4) S¡ dodeka e branitelot isklu~en, toj ne mo‘e da go brani obvinetiot vo drugi zakonski uredeni postapki. Vo vrska so drugi raboti toj ne smee da go posetuva obvinetiot {to e li{en od sloboda.

(5) S¡ dodeka e branitelot isklu~en, toj ne mo‘e da brani drugi obvineti lica vo istata postapka, nitu vo drugi postapki ~ij predmet se krivi~ni dela soglasno so § 129a i vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik, a isklu~uvaweto sleduva vo postapka ~ij predmet e isto takvo krivi~no delo. Stav 4 va‘i soodvetno.

§ 138bBranitelot treba da se isklu~i od postapka ~ij predmet e nekoe od krivi~nite dela {to se navedeni vo § 74a, stav 1, br. 3 i § 120, stav 1, broj 3 od Zakonot za sudovite ili neizvr{uvawe na obvrskite soglasno so § 138 od Krivi~niot zakonik vo odnos na krivi~nite dela velepredavstvo ili zagrozuvawe na nadvore{nata bezbednost soglasno so § 94 do § 96, § 97a, i § 100 od Krivi~niot zakonik, ako vrz osnova na opredeleni fakti postoi osnovano somnenie deka negovoto u~estvo bi pridonelo kon zagrozuvawe na bezbednosta na Sojuzna Republika Germanija. § 138a, stav 3, re~enica 1, broj 1 se primenuvaat soodvetno.

§ 138s(1) Odlukite soglasno so § 138a i § 138b gi donesuva Vi{iot pokrainski sud. Ako vo tekot na podgotvitelnata postapka so istragata rakovodel sojuzniot generalen obvinitel ili ako postapkata treba da se vodi na Sojuzniot vrhoven sud, }e odlu~uva Sojuzniot vrhoven sud. Ako postapkata treba da se vodi pred senat na Vi{iot pokrainski sud ili na Sojuzniot vrhoven sud, }e odlu~uva drug senat.

(2) Sudot {to e nadle‘en soglasno so stav 1 odlu~uva po pokrenuvaweto na obvinitelniot akt do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata ili na predlog na sudot pred koj se vodi postapkata, a na barawe na javnoto obvinitelstvo. Predlogot se dostavuva vrz osnova na barawe na javnoto obvinitelstvo ili po slu‘bena dol‘nost so posredstvo na javnoto obvinitelstvo. Ako treba da se isklu~i nekoj branitel {to e ~len na advokatskata komora, prepisot na baraweto na javnoto obvinitelstvo soglasno so re~enica 1 ili predlogot na sudot treba da mu se soop{tat na upravniot odbor na nadle‘nata advokatska komora. Toj mo‘e da se proiznese vo postapkata.

91

(3) Sudot pred koj }e se vodi postapkata mo‘e da naredi pravata na branitelot soglasno so § 147 i § 148 da miruvaat do donesuvaweto na odlukata na nadle‘niot sud; sudot, isto taka, mo‘e da naredi miruvawe na tie prava i za slu~aite od § 138a, stav 4 i 5. Pred pokrenuvaweto na obvinitelniot akt i po pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata naredbata od stav 1 ja donesuva sudot {to treba da re{ava za isklu~uvawe na branitelot. Naredbata se dava so re{enie protiv koe ne postoi pravo na ‘alba. Za vreme na va‘eweto na naredbata sudot treba da nazna~i drug branitel zaradi ostvaruvawe na pravata od § 147 i § 148. § 142 va‘i soodvetno.

(4) Ako sudot pred koj treba da se vodi postapkata dostavi predlog vo tekot na glavniot pretres soglasno so stav 2, istovremeno so predlogot go prekinuva ili go zapira glavniot pretres do donesuvaweto odluka soglasno so stav 1 od strana na nadle‘niot sud. Glavniot pretres mo‘e da se prekine vo traewe od trieset dena.

(5) Ako branitelot se isklu~i od u~estvo vo postapkata poradi sopstvena odluka ili na predlog na obvinetiot, otkako soglasno so § 2 e podneseno barawe za negovo isklu~uvawe ili predmetot e podnesen zaradi odlu~uvawe pred nadle‘niot sud, toj sud mo‘e da ja prodol‘i postapkata za isklu~uvawe so cel da se utvrdi dali u~estvoto na isklu~eniot branitel e dozvoleno vo postapkata. Odlukata za nedopu{tenost na branitelot e ednakva na negovoto isklu~uvawe vo smisla na § 138a, 138b i 138d.

(6) Ako e branitelot isklu~en od u~estvo vo postapkata, toj mo‘e da se zadol‘i so tro{ocite {to se predizvikani poradi odlo‘uvaweto na postapkata. Za toa odlu~uva sudot pred koj se vodi postapkata.

§ 138d(1) Odluka za isklu~uvawe branitel se donesuva po odr‘ana usna rasprava.

(2) Branitelot treba da se povika na usnata rasprava. Rokot za povikuvawe iznesuva edna nedela; toj mo‘e da se skrati na tri dena. Javnoto obvinitelstvo, obvinetiot i vo slu~aite od § 138s, stav 2, re~enica 3 za usnata rasprava treba da go izvestat upravniot odbor na advokatskata komora.

(3) Usnata rasprava mo‘e da se odr‘i i bez branitelot ako e toj uredno povikan, a vo pokanata e navedeno deka usnata rasprava mo‘e da se odr‘i i vo negovo otsustvo.

92

(4) Na usnata rasprava treba da se soslu{aat prisutnite u~esnici. Obemot na pribirawe na dokazite go opredeluva sudot so svoeto diskreciono pravo. Za raspravata se izgotvuva zapisnik; § 271 do § 273 va‘at soodvetno.

(5) Odlukata se objavuva na krajot na usnata rasprava. Ako ne e mo‘no toa, odlukata se donesuva najdocna vo rok od edna nedela.

(6) Protiv odlukata so koja se razre{uva branitel poradi pri~inite od § 138a ili koja se odnesuva na slu~aj od § 138b e dozvolena neposredna ‘alba. Upravniot odbor na advokatskata komora nema pravo na ‘alba. Protiv re{enieto so koe se otfrla barawe za isklu~uvawe branitel soglasno so§ 138a ne postoi pravo na ‘alba.

§ 139Advokatot {to e izbran za branitel, so soglasnost na liceto {to go izbralo, odbranata mo‘e da mu ja prenese na pravnik {to go polo‘il prviot pravosuden ispit i {to raboti vo pravosuden organ najmalku edna godina i tri meseci.

§ 140(1) U~estvoto na branitelot e zadol‘itelno koga:1. glavniot pretres vo prvostepenata postapka se vodi na vi{ pokrainski sud

ili na pokrainski sud;2. obvinetiot se tovari za te{ko krivi~no delo;3. postapkata mo‘e da rezultira so zabrana za vr{ewe profesija;4. (ovaa to~ka e izbri{ana); 5. obvinetiot prestojuval najmalku tri meseci vo ustanova vrz osnova na

naredba od sudija ili so soglasnot na sudija i ne e otpu{ten najmalku dve nedeli pred zapo~nuvaweto na glavniot pretres;

6. predvid doa|a podgotvuvawe ve{ta~ewe za psihi~kata sostojba na obvinetiot zaradi negovo smestuvawe vo ustanova soglasno so § 81;

7. se sproveduva postapka za bezbednost;8. prethodniot branitel e razre{en od u~estvo vrz osnova na odluka.

(2) Vo ostanatite slu~ai sudijata-pretsedava~, vrz osnova na barawe ili po slu‘bena dol‘nost, nazna~uva branitel ako poradi te‘inata na krivi~noto delo ili poradi slo‘enosta na slu~ajot ili na pravnata sostojba se prepora~uva u~estvo na branitel ili koga e o~igledno deka obvinetiot ne mo‘e da se brani samiot bidej}i na o{tetenoto lice mu e nazna~en branitel soglasno so § 397a i § 406g, stav 3 i 4. Barawata na obvinetoto lice so o{teten sluh ili govor treba da se prifatat.

93

(3) Nazna~uvaweto branitel soglasno so stav 1, broj 5 mo‘e da se poni{ti ako e obvinetiot otpu{ten od ustanova najmalku dve nedeli pred zapo~nuvaweto na glavniot pretres. Nazna~uvaweto branitel soglasno so § 117, stav 4 ostanuva da va‘i za natamo{nata postapka pod uslovite navedeni vo stav 1, broj 5, osven ako ne se nazna~i drug branitel.

§ 141(1) Vo slu~aite od § 140, stav 1 i 2 na obvinetoto lice {to s¢ u{te nema branitel mu se opredeluva branitel {tom od nego }e se pobara da dade izjava vo vrska so obvinitelniot akt.

(2) Ako duri podocna proizleze deka postoi potreba od branitel, toj vedna{ }e mu se opredeli.

(3) Branitel mo‘e da se opredeli u{te za vreme na prethodnata postapka. Potrebnoto barawe go dostavuva javnoto obvinitelstvo ako, spored negovoto mislewe, postoi potreba od u~estvo na branitelot vo sudskata postapka soglasno so § 140, stav 1 ili 2. Po zavr{uvaweto na istragata (§ 169a) toj se opredeluva na barawe na javnoto obvinitelstvo.

(4) Za opredeluvaweto na branitelot odlu~uva pretsedava~ot na onoj sud {to e nadle‘en za glavniot preteres ili na koj }e se vodi postapkata.

§ 142(1) Branitelot {to treba da se opredeli }e go izbere pretsedava~ot na sudot, po mo‘nost, od krugot na advokatite {to se postaveni vo podra~jeto na sudot. Obvinetiot treba da ima mo‘nost za vreme na opredelen rok da nazna~i svoj branitel. Pretsedava~ot go opredeluva branitelot {to go izbral obvinetiot, osven ako za toa ne postojat va‘ni pre~ki.

(2) Vo slu~aite od § 140, stav 1, broj 2 i 5, kako i na § 140, stav 2 kako branitel vo prvostepena postapka mo‘e da se opredeli i pravnik {to go polo‘il prviot pravosuden ispit i {to raboti vo pravosuden organ najmalku edna godina i tri meseci, no ne na onoj sud na koj e raspredelen zaradi stru~no usovr{uvawe.

§ 143Nazna~uvaweto na branitelot treba da se otpovika ako naskoro treba da se izbere drug branitel {to go prifatil nazna~uvaweto.

§ 144(Ovoj ~len e izbri{an.)

94

§ 145(1) Vo slu~ajot koga e zadol‘itelno prisustvoto na branitel ako branitelot ne dojde na glavniot pretres, ako se oddale~i pred vreme ili ako odbie da ja vodi odbranata, pretsedava~ot na obvinetiot vedna{ treba da mu opredeli drug branitel. Sudot mo‘e da donese i re{enie za odlo‘uvawe na postapkata.

(2) Ako zadol‘itelniot branitel soglasno so § 141, stav 2 bide opredelen duri vo tekot na glavniot pretres, sudot mo‘e da donese odluka za odlo‘uvawe na postapkata.

(3) Raspravata se prekinuva ili se odlo‘uva ako novonazna~eniot branitel izjavi deka nema dovolno vreme za da se podgotvi za odbranata.

(4) Ako e potrebno da se odlo‘i raspravata poradi vina na branitelot, toj }e se zadol‘i da gi plati nastanatite tro{oci.

§ 145a(1) Izbraniot branitel ~ie polnomo{no se nao|a vo aktite, kako i opredeleniot branitel se ovlasteni da gi primaat dostavite i drugite soop{tenija za obvinetiot.

(2) Pokana za obvinetiot mo‘e da mu se dostavi na branitelot samo ako vo polnomo{noto {to se nao|a vo aktite e izri~no navedeno deka e branitelot ovlasten da prima pokani. § 116a, stav 3 ostanuva da va‘i.

(3) Ako na branitelot mu se dostavi odluka soglasno so stav 1, obvinetiot treba da se izvesti za toa; istovremeno neformalno mu se dostavuva prepis na odlukata. Ako na obvinetiot mu e dostavi odluka, branitelot vedna{ treba da se izvesti za toa, duri i vo slu~ajot koga vo aktite na predmetot nema pismeno polnomo{no; vo toj slu~aj neformalno mu se dostavuva prepis od odlukata.

§ 146Eden branitel vo isto vreme ne mo‘e da brani pove}e lica {to se obvineti za isto delo. Vo edna postapka vo isto vreme toj ne mo‘e da brani pove}e lica {to se obvineti za pove}e razli~ni dela.

§ 146a(1) Dokolku e nekoe lice izbrano za branitel iako postojat uslovite od § 137, stav 1, re~enica 2 ili § 146, takvoto lice treba da se odbie kako branitel {tom }e se doznae toa; istoto va‘i i koga se ispolneti uslovite od § 146 otkako }e se izbere branitelot. Ako vo slu~aite od § 137, stav 1, re~enica 2 se prijavat pove}e braniteli {to se izbrani i ako e nadminat maksimalniot dozvolen broj na braniteli, site tie se odbivaat. Za odbivaweto odlu~uva

95

sudot na koj treba se vodi postapkata ili koj bi bil nadle‘en za glavniot pretres.

(2) Dejstvijata {to branitelot gi prezel pred da bide odbien ne se neva‘e~ki samo poradi toa {to bile ispolneti uslovite od § 137, stav 1, re~enica 2 ili od § 146.

§ 147(1) Branitelot ima pravo na uvid vo aktite {to mu se podneseni na sudot ili {to treba da mu se podnesat na sudot vo slu~aj na pokrenuvawe obvinitelen akt, kako i na uvid vo dokaznite materijali {to se ~uvaat slu‘beno.

(2) Ako zavr{uvaweto na istragata s¡ u{te ne e zavedeno vo aktite, na branitelot mo‘e da ne mu se dozvoli uvid vo aktite ili vo poedine~ni delovi od aktite, kako i vo razgleduvaweto na dokazniot materijal {to se ~uva slu‘beno ako so toa se zagrozuva celta na istragata.

(3) Vo nitu edna faza od postapkata na branitelot ne mo‘e da mu se skrati pravoto na uvid vo zapisnicite od ispituvaweto na obvinetiot ili vo onie sudski istra‘ni dejstvija kaj koi mu bilo odobreno ili trebalo da mu se odobri prisustvoto na branitelot, kako i vo stru~nite naodi i mislewa na ve{tacite.

(4) Na barawe na branitelot, ako ne postojat va‘ni pri~ini protiv toa, aktite treba da mu se dadat da gi zeme so sebe za da gi razgleda vo svoite slu‘beni prostorii ili vo svojot dom, so isklu~ok na dokaznite materijali. Ovaa odluka ne mo‘e da se pobie so ‘alba.

(5) Za odobruvaweto za vr{ewe uvid vo aktite vo podgotvitelnata postapka i po pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata odlu~uva javnoto obvinitelstvo, a vo ostanatite slu~ai & pretsedava~ot na sudot {to re{ava za slu~ajot. Ako javnoto obvinitelstvo ne go odobri uvidot vo aktite, otkako vo niv }e go zavede zavr{uvaweto na istragata, ako ne go dozvoli uvidot soglasno so stav 3 ili ako e obvinetiot li{en od sloboda, mo‘e da se pobara sudska odluka soglasno so odredbite od § 161a, stav 3, re~enica 2 do 4. Vo taa odluka ne se naveduvaat pri~inite za neodobruvawe na uvidot vo aktite ako nivnoto naveduvawe mo‘e da ja zagrozi celta na istragata.

(6) Ako pri~inata za odbivawe uvid vo aktite prodol‘ila da va‘i, javniot obvinitel ja ukinuva naredbata najdocna do zavr{uvaweto na istragata. Branitelot treba da se izvesti {tom pravoto na uvid vo aktite povtorno }e va‘i neograni~eno.

96

(7) Na obvinetiot {to nema branitel mo‘e da mu se odobri pravo na dobivawe informacii i prepisi od aktite ako so toa ne se zagrozi celta na istragata i ako toa ne e vo sprotivnost so prevladuva~kite interesi na treti lica {to treba da se za{titat. Stav 5 i § 477, stav 5 va‘at soodvetno.

§ 148(1) Obvinetiot i vo slu~ajot koga e li{en od sloboda ima pravo na pismena i usna komunikacija so branitelot.

(2) Ako e obvinetiot li{en od sloboda, a predmet na istragata e krivi~no delo soglasno so § 129a, i vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik, treba da se vratat spisite i drugite predmeti ako nivniot ispra}a~ ne se soglasuva tie prvo da mu se dostavat na sudijata. Pod uslovite navedeni vo re~enica 1 istoto se odnesuva i na pismenata komunikacija pome|u obvinetiot i branitelot vo druga zakonski regulirana postapka. Dokolku treba da se sledi pismenata komunikacija od re~enica 1 i 2, za vreme na razgovorot pome|u obvinetiot i branitelot treba da se postavat soodvetni uredi so koi }e se spre~i predavawe spisi i drugi predmeti.

§ 148a(1) Za sproveduvawe na merkite za sledewe soglasno so § 148, stav 2 e nadle‘en sudijata na osnovniot sud na ~ie podra~je se nao|a ustanovata za izvr{uvawe kazna. Ako e podnesena prijava soglasno so § 138 od Krivi~niot zakonik, spisite ili drugite predmeti od koi proizleguva obvrskata za prijavuvawe treba da se odzemat zaradi privremeno ~uvawe; odredbite za odzemaweto ostanuvaat da va‘at.

(2) Sudijata {to e nadle‘en za merkite za sledewe ne smee da raboti na predmetot, nitu mo‘e da mu se dodeli takov predmet. Sudijata treba gi ~uva vo tajnost site soznanija {to }e gi doznae za vreme na istragata. § 138 od Krivi~niot zakonik ostanuva da va‘i.

§ 149(1) Bra~niot drugar ili vonbra~niot drugar na obvinetiot treba da se dopu{ti vo glavniot pretres kako lice za poddr{ka i da se soslu{a, ako toa go pobara. Toj navreme treba da se izvesti za vremeto i za mestoto na odr‘uvawe na glavniot pretres.

(2) Istoto va‘i i za zakonskiot zastapnik na obvinetiot.

(3) Vo prethodnata postapka sudot ima diskreciono pravo da go dozvoli prisustvoto na ovie lica za poddr{ka.

97


98

Kniga IIPrvostepena postapka

Poglavje IObvinitelen akt

§ 151Postapkata pred sudot se otvora so podnesuvawe obvinitelen akt.

§ 152(1) Javnoto obvinitelstvo e povikano da podnese obvinitelen akt.

(2) Javnoto obvinitelstvo e obvrzano, osven ako so zakon ne e opredeleno poinaku, da se vklu~i kaj site krivi~ni dela {to treba da se gonat ako postojat dovolno fakti~ki dokazi za niv.

§ 152aZakonskite odredbi na edna pokraina vo vrska so uslovite pod koi mo‘e da se zapo~ne ili da se prodol‘i krivi~noto gonewe na ~len na organ na zakonodavstvoto va‘at i za ostanatite pokraini na Sojuzna Republika Germanija, kako i za Sojuzot.

§ 153(1) Ako e predmet na postapkata prestap, javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od negovoto gonewe, ako so toa se soglasuva sudot {to e nadle‘en za otvorawe glaven pretres, ako vinata na storitelot mo‘e da se smeta za mala i ako ne postoi interes na zaednicata za negovo gonewe. Odobrenie od sudot ne e potrebno za prestap za koj e kaznata zgolemena za minimum, a posledicite {to nastanale od toa delo se od malo zna~ewe.

(2) Ako e ve}e podnesen obvinitelen akt, so soglasnost na javnoto obvinitelstvo i na obvinetiot vo postapkata sudot vo sekoja nejzina faza mo‘e da ja zapre postapkata pod uslovite od stav 1. Soglasnost na obvinetiot ne e potrebna ako glavniot pretres ne mo‘e da se sprovede poradi pri~inite od stav 205 ili pak ako se sproveduva vo negovo otsustvo soglasno so § 231, stav 2 i § 232 i § 233. Odlukata se donesuva so re{enie. Protiv re{enieto ne postoi pravo na ‘alba.

§ 153a(1) So soglasnost na sudot {to e nadle‘en za otvorawe na glavniot pretres i na obvinetiot javnoto obvinitelstvo privremeno mo‘e da se otka‘e od pokrenuvawe obvinitelen akt i da mu zadade na obvinetiot obvrski i

99

zadol‘enija ako se tie podobni za da se otstrani interesot na javnosta za krivi~no gonewe, a te‘inata na vinata ne pretstavuva pre~ka. Kako obvrski i zadol‘enija osobeno doa|aat predvid: 1. vr{ewe opredelena usluga/rabota zaradi popravawe {teta {to nastanala

poradi deloto; 2. uplata na pari~en iznos vo korist na nekoe humanitarno zdru‘enie ili vo

dr‘avniot buxet;3. vr{ewe drug vid op{tokorisna rabota;4. pla}awe obvrski za izdr{ka vo opredelen iznos; 5. pravewe seriozen obid za poramnuvawe so o{teteniot (poramnuvawe

pome|u storitelot i ‘rtvata) i na toj na~in celosno ili delumno da ja nadomesti {teteta od svoeto delo ili da se stremi kon nadomestuvawe na {tetata;

6. u~estvo na seminar soglasno so § 2b, stav 2, re~enica 2 ili § 4, stav 8, re~enica 4 od Zakonot za paten soobra}aj.

Za ispolnuvawe na obvrskite i zadol‘enijata javniot obvinitel mu opredeluva rok na obvinetiot, koj vo slu~aite od re~enica 2, broj 1 do 3, 5 i 6 mo‘e da trae najmnogu {est meseci, a vo slu~aite od re~enica 2, br. 4 & najmnogu edna godina. Javnoto obvinitelstvo podocna mo‘e da gi ukine obvrskite i zadol‘enijata i da go prodol‘i rokot edna{ za tri meseci; so soglasnost na obvinetiot javnoto obvinitelstvo dopolnitelno mo‘e da mu izre~e obvrski i zadol‘enija, kako i da gi izmeni. Ako obvinetiot gi ispolni zadol‘enijata i obvrskite, deloto ve}e ne mo‘e da se goni kako prestap. Ako obvinetiot ne gi ispolni zadol‘enijata i obvrskite, nema pravo da mu se nadomestat uslugata i pla}awata {to ve}e gi izvr{il zaradi ispolnuvawe na obvrskite i zadol‘enijata. § 153, stav 1, re~enica 2 va‘i soodvetno vo slu~aite od re~enica 2, br. 1 do 5.

(2) Ako e ve}e podnesen obvinitelniot akt, sudot so soglasnost na javnoto obvinitelstvo privremeno mo‘e da ja zapre postapkata do krajot na glavniot pretres, vo koj za posleden pat }e mo‘e da se ispitaat realnite konstatacii i istovremeno da mu gi izre~e na obvinetiot zadol‘enijata i obvrskite od stav 1, re~enica 1 i 2. Stav 1, re~enica 3 do 6 va‘at soodvetno. Odlukata od re~enica 1 se donesuva so re{enie. Protiv re{enieto ne postoi pravo na ‘alba. Re~enica 4 va‘i i za konstatacija deka se ispolneti zadol‘enijata i obvrskite soglasno so re~enica 1.

(3) Presmetuvaweto na zastaruvaweto miruva za vreme na rokot {to e opredelen za ispolnuvawe na obvrskite i na zadol‘enijata.

100

§ 153b(1) Ako postojat uslovi spored koi sudot mo‘e da se otka‘e od izrekuvaweto kazna, javnoto obvinitelstvo, so soglasnost na sudot {to bi bil nadle‘en za glavniot pretres, mo‘e da se otka‘e od pokrenuvawe obvinenitelen akt.

(2) Ako e ve}e podnesen obvinitelniot akt, do zapo~nuvaweto na glavniot pretres sudot, so soglasnost na javnoto obvinitelstvo i na obvinetiot, mo‘e da ja zapre postapkata.

§ 153s(1) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe krivi~nio delo:1. {to e izvr{eno nadvor od mesnoto podra~je na va‘ewe na ovoj zakon ili

{to go storil sou~esnik vo delo na podra~je {to e nadvor od mesnoto podra~je na va‘ewe na ovoj zakon;

2. {to go izvr{il stranec vo zemjata na stranski brod ili vozduhoplov;3. ako vo slu~aite od § 129 i § 129a, vo vrska so § 129b, stav 1 od Krivi~niot

zakonik organizacijata ne postoi ili prete‘no ne postoi vo stranstvo, a delata na u~estvo vo zemjata se od podredeno zna~ewe ili se svedeni samo na ~lenstvo.

Za delata {to se kaznuvaat soglasno so Me|unarodniot krivi~en zakonik va‘i § 153f.

(2) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe krivi~no delo ako e protiv storitelot na deloto ve}e izvr{ena kazna vo stranstvo i ako o~ekuvanata kazna vo zemjata {to bi se zasmetala na stranskata kazna e bezna~ajna ili ako e obvinetiot osloboden so pravosilna odluka vo stranstvo.

(3) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe krivi~ni dela {to se izvr{eni na mesnoto podra~je na va‘ewe na ovoj zakon so dejstvija nadvor od podra~jeto ako sproveduvaweto na postapkata bi pretstavuvalo opasnost so te{ki posledici za Sojuzna Republika Germanija ili ako e goneweto sprotivno so prevladuva~kiot interes na zaednicata.

(4) Ako e obvinitelniot akt ve}e pokrenat, vo slu~aite od stav 1, br. 1 i 2 i stavot 3 javnoto obvinitelstvo vo koja bilo faza od postapkata mo‘e da go povle~e obvinenieto i da ja zapre postapkata ako sproveduvaweto na postapkata bi pretstavuvalo opasnost so te{ki posledici za Sojuzna Republika Germanija ili ako e goneweto sprotivno so prevladuva~kiot interes na zaednicata.

101

(5) Ako se predmet na postapkata krivi~ni dela {to se navedeni vo § 74a, stav 1, broj 2 do 6 i § 120, stav 1, broj 2 do 7 od Zakonot za sudovite za niv e nadle‘en sojuzniot vrhoven obvinitel.

§ 153d(1) Sojuzniot vrhoven obvinitel mo‘e da se otka‘e od gonewe krivi~ni dela {to se navedeni vo § 74a, stav 1, broj 2 do 6 i § 120, stav 1, broj 2 do 7 od Zakonot za sudovite ako sproveduvaweto na postapkata bi pretstavuvalo opasnost so te{ki posledici za Sojuzna Republika Germanija ili ako e goneweto sprotivno so prevladuva~kot interes na zaednicata.

(2) Ako e javnoto obvinenie ve}e pokrenato, vo slu~aite od stav 1, sojuzniot vrhoven obvinitel vo koja bilo faza od postapkata mo‘e da go povle~e obvinenieto i da ja zapre postapkata.

§ 153e(1) Ako se predmet na postapkata krivi~ni dela od § 74a, stav 1, broj 2 do 4 i§ 120, stav 1, broj 2 do 7 od Zakonot za sudovite, sojuzniot vrhoven obvinitel so odobrenie na nadle‘niot vi{ pokrainski sud mo‘e da se otka‘e od gonewe takvo delo ako storitelot po deloto, pred da doznae deka e otkrieno, pomognal vo otstranuvawe na opasnosta za postoeweto i za bezbednosta na Sojuzna Republika Germanija ili na nejziniot ustaven poredok. Istoto va‘i i ako storitelot po izvr{enoto delo dade pridones so iznesuvawe na site svoi znaewa za namerite za velepredavstvo, za zagrozuvawe na demokratskata pravna dr‘ava, za predavstvo na zemjata, kako i za zagrozuvawe na nadvore{nata bezbednost na slu‘bena ustanova.

(2) Ako e obvinitelniot akt ve}e podnesen, vi{iot pokrainski sud {to e nadle‘en, soglasno so § 120 od Zakonot za sudovite, so soglasnost na sojuzniot vrhoven obvinitel mo‘e da ja zapre postapkata pod uslovite {to se navedeni vo stav 1.

§ 153f(1) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe delo {to e kaznivo soglasno so § 6 do § 14 od Me|unarodniot krivi~en zakonik vo slu~aite od§ 153s, stav 1, br 1 i 2 ako obvinetiot ne prestojuva ili ako ne se o~ekuva da prestojuva vo zemjata. Ako vo slu~aite od § 153s, stav 1, broj 1 obvinetiot e germanski dr‘avjanin, odredbata va‘i samo ako deloto go goni me|unaroden sud na pravdata ili dr‘ava na ~ija teritorija e storeno deloto ili ~ij pripadnik e povreden so deloto.

102

(2) Javnoto obvinitelstvo osobeno mo‘e da se otka‘e od gonewe krivi~no delo {to e kaznivo soglasno so § 6 do § 14 od Me|unarodniot krivi~en zakonik vo slu~aite od § 153s, stav 1, broj 1 i 2 ako:1. ne postoi somnevawe deka deloto go storil germanski dr‘avjanin;2. deloto ne e storeno protiv germanski dr‘avjanin;3. liceto {to e osomni~eno za krivi~no delo ne prestojuva i ne se o~ekuva da

prestojuva vo zemjata;4. deloto se goni na me|unaroden sud na pravdata ili vo dr‘ava na ~ija

teritorija e storeno deloto, ~ij dr‘avjanin e osomni~en za deloto ili ~ij blizok rodnina e povreden so deloto.

Istoto va‘i ako stranec {to e obvinet za delo vo stranstvo prestojuva vo zemjata, me|utoa se ispolneti uslovite od re~enica 1, broj 2 i 4, a e dozvoleno ili postoi namera za negovo predavawe na me|unaroden sud na pravdata ili za negova ektradicija vo dr‘avata {to go goni.

(3) Ako e obvinenitelniot akt ve}e pokrenat, vo slu~aite od stav 1 ili 2 javniot obvinitel vo koja bilo faza od postapkata mo‘e da go povle~e obvinenieto i da ja zapre postapkata.

§ 154(1) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe delo:1. ako kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka {to mo‘at

da rezultiraat poradi goneweto ne se od posebno zna~ewe pokraj kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka {to se ve}e pravosilno izre~eni protiv obvinetiot poradi drugo delo ili {to treba da gi o~ekuva poradi drugo delo;

2. osven toa, koga ne se o~ekuva presuda za takvo delo vo razumen rok i koga kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka {to se pravosilno izre~eni protiv obvinetiot poradi drugo delo ili {to treba da gi o~ekuva poradi drugo delo se ~inat dovolni za da vlijaat vrz storitelot i da go za{titat pravniot poredok.

(2) Ako e ve}e podneseno obvinenie, sudot na barawe na javnoto obvinitelstvo privremeno mo‘e da ja prekine postapkata vo koja bilo faza.

(3) Ako postapkata bila privremeno prekinata zatoa {to e ve}e izre~ena kazna ili merka na bezbednost ili vospitna merka, osven vo slu~aj na zastaruvawe, taa povtorno mo‘e da se zapo~ne ako pravosilnata kazna ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka podocna otpadnat.

103

(4) Ako postapkata bila privremeno prekinata zatoa {to se o~ekuvalo izrekuvawe kazna ili merka na bezbednost ili vospitna merka, osven ako ve}e ne e zastarena, taa povtorno mo‘e da se zapo~ne vo rok od tri meseci po pravosilnosta na presudata {to e izre~ena poradi drugo delo.

(5) Ako sudot privremeno ja prekinal postapkata, za nejzinoto prodol‘uvawe e potrebna sudska odluka.

§ 154a(1) Ako odredeni delovi od krivi~noto delo {to mo‘at da se izdvojat ili poedine~ni povredi na zakonot {to se del od pove}e povredi ne se od posebna va‘nost: 1. za kaznata ili za merkata na bezbednost ili za vospitnata merka ili2. pokraj kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka {to se

pravosilno izre~eni protiv obvinetiot za drugo delo ili {to treba da gi o~ekuva poradi drugo delo,

goneweto mo‘e da se ograni~i na ostanatite delovi od deloto ili na drugite povredi na zakonot. § 154, stav 1, broj 2 va‘i soodvetno. Ograni~uvaweto treba da se zapi{e vo aktite.

(2) Po podnesuvaweto na obvinitelniot akt sudot so soglasnost na javnoto obvinitelstvo mo‘e da go primeni ograni~uvaweto vo koja bilo faza od postapkata.

(3) Sudot vo koja bilo faza od postapkata povtorno mo‘e da gi vklu~i isklu~enite delovi na nekoe delo ili povredi na zakonot. Baraweto na javnoto obvinitelstvo za nivno vklu~uvawe treba da se odobri. Ako povtorno se vklu~at isklu~enite delovi na nekoe delo, soodvetno treba da se primenuva § 265, stav 4.

§ 154b(1) Obvinitelniot akt ne mora da se podnese ako obvinetiot poradi deloto se ekstradira do vladata na druga dr‘ava.

(2) Istoto va‘i ako toj poradi drugo delo se ekstradira do vladata na druga dr‘ava ili do me|unaroden sud na pravdata, a kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka so koi mo‘e da rezultira goneweto vo dr‘avata ne se od posebno zna~ewe pokraj kaznata ili merkata na bezbednost ili vospitnata merka {to mu se izre~eni vo stranstvo ili {to treba da gi o~ekuva vo stranstvo.

104

(3) Obviniteniot akt, isto taka, ne mora da se pokrene vo slu~ajot koga obvinetiot se proteruva od teritorijata na va‘ewe na ovoj sojuzen zakon.

(4) Ako vo slu~aite od stavovite 1 do 3 obvinitelniot akt e ve}e pokrenat, na barawe na javnoto obvinitelstvo sudot privremeno }e ja zapre postapkata.§ 154, stav 3 do 5 va‘i soodvetno, pod uslov deka rokot vo stav 4 iznesuva edna godina.

§ 154s(1) Ako so zakana e izvr{ena prisila ili ucena (§ 240 i § 253 od Krivi~niot zakonik) za otkrivawe na krivi~noto delo, javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe na deloto ~ie otkrivawe bilo predmet na zakanata, osven vo slu~ajot koga e neophodna krivi~na sankcija poradi te‘inata na deloto.

(2) Ako ‘rtvata na prisilata ili na ucenata (§ 240, § 253 od Krivi~niot zakonik) go prijavi toa (§ 158)i ako na toj na~in se doznae za prekr{okot {to go storila ‘rtvata, javnoto obvinitelstvo mo‘e da se otka‘e od gonewe na prekr{okot, osven vo slu~ajot koga e neophodna krivi~na sankcija poradi te‘inata na deloto.

§ 154dAko podnesuvaweto na obvinitelniot akt poradi prekr{ok zavisi od pra{aweto dali toa mo‘e da se re{ava od aspekt na gra|anskoto pravo ili na upravnoto pravo, javnoto obvinitelstvo mo‘e da opredeli rok zaradi re{avawe na pra{aweto vo gra|anska parni~na postapka ili vo upravnosudska postapka. Za ovaa odluka treba da se izvesti liceto {to go prijavilo prekr{okot. Po istekot na toj rok javnoto obvinitelstvo mo‘e da ja zapre postapkata.

§ 154e(1) Obvinitelniot akt poradi kleveta ili navreda (§ 164, § 185 do § 188 od Krivi~niot zakonik) ne treba da se pokrene s¡ dodeka poradi prijavenoto ili navedenoto dejstvo se vodi krivi~na ili disciplinska postapka.

(2) Ako se ve}e pokrenati obvinitelniot akt ili privatnata tu‘ba, sudot treba da ja prekine postapkata do zavr{uvaweto na krivi~nata ili na disciplinskata postapka poradi prijavenoto ili navedenoto dejstvo.

(3) Do zavr{uvaweto na krivi~nata ili na disciplinskata postapka poradi prijavenoto ili navedenoto dejstvo treba da miruva periodot na zastaruvawe na goneweto kleveta ili navreda.

105

§ 155(1) Pretresot i odlukata se odnesuvaat samo na deloto {to e navedeno vo tu‘bata i na licata {to se obvinuvaat so tu‘bata.

(2) Vo ramkite na takvite ograni~uvawa sudovite se ovlasteni i se obvrzani da dejstvuvaat samostojno; pri primenata na kaznenoto pravo tie ne se obvrzani da se pridr‘uvaat do podnesenite barawa.

§ 155aJavnoto obvinitelstvo i sudot vo sekoja faza od postapkata treba da gi ispituvaat mo‘nostite za postignuvawe poramnuvawe pome|u obvinetiot i o{teteniot. Ako slu~ajot go dozvoluva toa, sudovite treba da dejstvuvaat vo taa nasoka. Ako o{teteniot izri~no ne se soglasi, spogoduvaweto ne mo‘e da se prifati.

§ 155b(1) So cel da se postigne poramnuvawe pome|u storitelot i ‘rtvata ili nadomestuvawe na {tetata, javnoto obvinitelstvo i sudot mo‘at da gi prosleduvaat potrebnite li~ni podatoci do slu‘ba {to tie }e ja opredelat po slu‘bena dol‘nost ili na barawe na strankite. Na opredelenata slu‘ba aktite mo‘at da £ se prepratat zaradi uvid ako davaweto informacii bi baralo nesrazmerno golem anga‘man. Ako opredelenata slu‘ba ne e dr‘aven organ, taa treba da se predupredi deka prosledenite informacii mo‘e da gi koristi samo za celite na poramnuvawe pome|u storitelot i ‘rtvata ili za nadomest na {tetata.

(2) Opredelenata slu‘ba mo‘e da gi obrabotuva i da gi koristi prosledenite li~ni informacii soglasno so stav 1 samo ako se tie potrebni zaradi sproveduvawe na poramnuvaweto pome|u storitelot i ‘rtvata ili zaradi nadomestuvawe na {tetata, a ne se povreduvaat interesite na zasegnatiot {to treba da se za{titat. Slu‘bata mo‘e da gi pribira i da gi koristi pribavenite podatoci samo ako zasegnatoto lice se soglasilo so toa i ako e toa potrebno zaradi sproveduvawe poramnuvawe pome|u storitelot i ‘rtvata ili zaradi nadomestuvawe na {tetata. Po zavr{uvaweto na svojata rabota opredelenata slu‘ba podnesuva soodveten izve{taj do javnoto obvinitelstvo ili do sudot.

(3) Ako opredelenata slu‘ba ne e dr‘aven organ, odredbite od Delot III od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite se primenuvaat i koga podatocite ne se obrabotuvaat vo ili od datoteki.

(4) Po istekot na edna godina po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, opredelenata slu‘ba treba da gi poni{ti aktite {to gi sodr‘at li~nite

106

podatoci {to se navedeni vo stav 2, re~enica 1 i 2. Javnoto obvinitelstvo ili sudot vedna{ po slu‘bena dol‘nost ja izvestuvaat soodvetnata slu‘ba za datata na zavr{uvawe na postapkata.

§ 156Po zapo~nuvaweto na glavniot pretres obvinitelniot akt ne mo‘e da se povle~e.

§ 157Vo smisla na ovoj zakon: Obvinetiot e lice protiv kogo e pokrenat obvinitelen akt;Optu‘eniot e obvinet protiv kogo e donesena odluka za zapo~nuvawe glaven pretres.

Poglavje IIPodgotvuvawe na obvinitelniot akt

§ 158(1) Prijava na krivi~no delo ili predlog za krivi~no gonewe mo‘at da se podnesat usno ili pismeno do javnoto obvinitelstvo, do organite i do slu‘benite lica na policijata. Usnata informacija treba da se dokumentira pismeno.

(2) Krivi~nite dela {to se gonat samo vrz osnova na predlog treba da se podnesat pismeno ili da se dadat usno na zapisnik pred sudot ili pred javnoto obvinitelstvo, a pred drugite organi & samo vo pismena forma.

§ 159(1) Ako postojat pokazateli deka nekoe lice ne po~inalo od prirodna smrt ili ako e najden le{ na nepoznato lice, policijata i organite na lokalnata samouprava se obvrzani vedna{ da podnesat prijava do javnoto obvinitelstvo ili do osnovniot sud.

(2) Za pogrebuvawe na le{ot e potrebna pismena dozvola od javnoto obvinitelstvo.

§ 160(1) [tom javnoto obvinitelstvo vrz osnova na prijava ili na drug na~in }e dojde do soznanie za storeno krivi~no delo, pred da odlu~i vo vrska so pokrenuvaweto obvinitelen akt, treba da ja ispita fakti~kata sostojba.

107

(2) Javnoto obvinitelstvo ne treba da gi utvrduva samo optovaruva~kite okolnosti tuku i olesnitelnite okolnosti, da vodi smetka za sobiraweto na dokazite i da go spre~i nivnoto is~eznuvawe.

(3) Istra‘nite dejstvija na javnoto obvinitelstvo treba da gi opfatat i okolnostite {to se va‘ni za opredeluvawe na zakonskite posledici na deloto. Za taa cel mo‘e da da pobara pomo{ od sudot.

(4) Merkata ne e dozvolena ako za nea postojat pre~ki vo sojuzniot zakon ili vo soodvetniot pokrainski zakon vo odredbite za nejzinata primena.

§ 161(1) Za celta {to e navedena vo § 160, stav 1 do 3 javnoto obvinitelstvo e ovlasteno da bara informacii od site dr‘avni organi i da sproveduva istra‘ni dejstvija od sekakov vid samostojno ili preku organite i slu‘benite lica na policijata, osven vo slu~ajot koga negovite nadle‘nosti ne se regulirani so drugi zakonski propisi. Organite i slu‘benite lica na policijata se obvrzani da odgovorat na baraweto ili na naredbata na javnoto obvinitelstvo i vo toj slu~aj se ovlasteni da pobaraat informacii od site dr‘avni organi.

(2) Li~nite podatoci {to se najdeni vo domot so pomo{ na tehni~ki sredstva zaradi sopstveno obezbeduvawe vo tekot na tajnite istragi vrz osnova na policiskite zakonski odredbi smeat da se koristat kako dokazi samo so po~ituvawe na na~eloto na proporcionalnost (§ 13, stav 5 od Ustavot na SR Germanija), ako osnovniot sud (§ 162, stav 1) na ~ie podra~je e sedi{teto na organot {to ja izdal naredbata ja utvrdil zakonitosta na merkata; vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost, vedna{ treba da se pobara odluka na sudot.

§ 161a(1) Svedocite i ve{tacite se obvrzani da se pojavat pred javnoto obvinitelstvo ako se pokaneti i da dadat izjava za predmetot ili da go dadat svoeto stru~no mislewe. Osven ako ne e regulirano poinaku, soodvetno va‘at odredbite od poglavjata VI i VII od kniga I. Samo sudijata ima pravo da bara davawe izjava pod zakletva.

(2) Ako nekoj svedok ili ve{tak ne dojde ili ako odbie da dojde poradi neopravdani pri~ini, javnoto obvinitelstvo e ovlasteno da gi opredeli merkite {to se predvideni vo § 51, § 70 i § 77. Me|utoa, samo sudijata e ovlasten da opredeli pritvor; nadle‘en e osnovniot sud na ~ie podra~je e sedi{teto na javnoto obvinitelstvo {to go bara opredeluvaweto na merkata.

108

(3) Protiv odlukata na javnoto obvinitelstvo od stav 2, re~enica 1 mo‘e da se pobara odluka na sudot. Ako so § 120, stav 3, re~enica 1 i § 135, stav 2 od Zakonot za sudovite ne e uredeno poinaku, odlukata ja donesuva pokrainskiot sud na ~ie podra~je e sedi{teto na javnoto obvinitelstvo. Odredbite od § 297 do § 300, § 302, § 306 do § 309 i § 311a, kako i odredbite za raspredeluvawe na tro{ocite vo ‘albenata postapka va‘at soodvetno. Protiv odlukata na sudot ne postoi pravo na ‘alba.

(4) Ako javnoto obvinitelstvo pobara od drugo javno obvinitelstvo da go ispita svedokot ili ve{takot, ovlastuvawata soglasno so stav 2, re~enica 1 }e gi ima javnoto obvinitelstvo {to go podnesuva baraweto.

§ 162(1) Ako javnoto obvinitelstvo smeta deka e potrebna sudska istraga, toa podnesuva barawe do osnovniot sud na ~ie podra~je treba da se sprovede toa istra‘no dejstvo. Ako smeta deka se potrebni sudski naredbi za sproveduvawe istra‘ni dejstva na pove}e podra~ja, javnoto obvinitelstvo gi podnesuva barawata do osnovniot sud na ~ie podra~je e negovoto sedi{te. Re~enica 2 ne se odnesuva na ispituvawata {to gi vr{i sudijata, nitu vo slu~aite koga javnoto obvinitelstvo smeta deka uspehot na istragata mo‘e da se zagrozi poradi odlagaweto {to bi mo‘elo da nastane so podnesuvaweto barawe do osnovniot sud {to e nadle‘en soglasno so re~enica 2.

(2) Nadle‘nosta na osnoviot sud ostanuva da va‘i i vo slu~ajot koga po podnesuvaweto barawe doa|a do promena na su{tinskite okolnosti.

(3) Sudijata treba da proveri dali e, so ogled na okolnostite na slu~ajot, zakonski dozvoleno dejstvoto za koe e podneseno baraweto.

§ 163(1) Organite i slu‘benite lica na policijata treba da gi istra‘uvaat krivi~nite dela i gi prezemaat site merki {to ne smeat da se odlagaat so cel da go spre~at prikrivaweto na tragite na deloto. Za taa cel tie se ovlasteni da pobaraat informacii od site organi, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & itno da baraat informacii, kako i da gi prezemaat site vidovi istragi dokolku nivnite ovlastuvawa ne se regulirani poinaku so drugi zakonski odredbi.

(2) Organite i slu‘benite lica na policijata vedna{ treba da mu gi predadat svoite spisi na javnoto obvinitelstvo. Vo slu~ajot koga postoi potreba od brzo prezemawe sudski istra‘ni dejstvija, spisite mo‘at da se prosledat neposredno do osnovniot sud.

109

§ 163a(1) Obvinetiot treba da se ispita najdocna do zavr{uvaweto na istra‘nite merki, osven vo slu~ajot koga postapkata }e se zapre. Vo ednostavnite predmeti e dovolno da mu se dade mo‘nost da se izjasni pismeno.

(2) Ako obvinetiot podnese barawe za izveduvawe dokazi zaradi negovo rastovaruvawe, tie treba da se izvedat ako se bitni.

(3) Obvinetiot e dol‘en da se pojavi pred javnoto obvinitelstvo ako bide povikan. § 133 do § 136a, § 168s, stav 1 i 5 va‘at soodvetno. Za doveduvawe na obvinetiot pred sudot odlu~uva sudot na barawe na obvinetiot; § 161a, stav 3, re~enica 2 do 4 se primenuvaat soodvetno.

(4) Pri prvoto ispituvawe na obvinetiot od strana na slu‘benite lica na policijata, toj treba da se izvesti za koe delo se tovari. Vo ostanatite slu~ai pri soslu{uvaweto na obvinetiot od strana na slu‘benite lica na policijata treba da se primenat § 136, stav 1, re~enica 2 do 4, stav 2 i 3, kako i § 136a.

(5) Pri ispituvaweto na svedokot ili na ve{takot od strana na slu‘benoto lice na policijata soodvetno treba da se primenat § 52, stav 3, § 55, stav 2, § 81 v, stav 3, re~enica 2, vo vrska so § 52, stav 3 i § 136a.

§ 163b(1) Ako e nekoj osomni~en za krivi~no delo, javnoto obvinitelstvo i slu‘benite lica na policijata mo‘at da gi prezemat soodvetnite merki za utvrduvawe na negoviot identitet; § 163a, stav 4, re~enica 1 se primenuvaat soodvetno. Osomni~enoto lice mo‘e da bide zadr‘ano ako negoviot identitet ne mo‘e da se utvrdi na drug na~in ili ako utvrduvaweto bi bilo svrzano so golemi te{kotii. Pod uslovite od re~enicata 2 e dozvoleno pretresuvawe na osomni~eniot i na predmetite {to gi nosi so sebe, kako i da se sprovedat merkite od policiskite dosieja.

(2) Ako e toa potrebno zaradi razre{uvawe na krivi~noto delo, mo‘e da se utvrdi i identitetot na liceto {to ne e osomni~eno za krivi~no delo; § 69, stav 1, re~enica 2 se primenuva soodvetno. Merkite {to se navedeni vo stav 1, re~enica 2 ne smeat da se prezemat ako se nesrazmerni so va‘nosta na predmetot; merkite {to se navedeni vo stav 1, re~enica 3 ne mo‘at da se prezemat protiv voljata na zasegnatoto lice.

§ 163s(1) Liceto {to e zasegnato od merka soglasno so § 163b vo nikoj slu~aj ne mo‘e da bide zadr‘ano podolgo vreme otkolku {to e potrebno za da se utvrdi negoviot identitet. Zadr‘anoto lice vedna{ treba da se dovede pred sudija

110

na osnovniot sud na ~ie podra~je e zadr‘ano za da se utvrdi dali li{uvaweto od sloboda e dozvoleno i dali mo‘e da se prodol‘i, osven vo slu~ajot koga e izvesno deka za odlukata na sudijata }e bide potrebno pove}e vreme otkolku za utvrduvaweto na identitetot.

(2) Privedenoto lice ima pravo da pobara da se izvesti vedna{ negovo blisko lice ili rodnina. Na liceto treba da mu se ovozmo‘i da izvesti negovo blisko lice ili lice od doverba, osven vo slu~ajot koga e osomni~eno za krivi~no delo, a so izvestuvaweto bi se zagrozila celta na istragata.

(3) Li{uvaweto od sloboda zaradi utvrduvawe na identitetot ne smee da trae podolgo od vkupno dvanaeset ~asa.

(4) Koga }e se utvrdi identitetot vo slu~aite od § 163b, stav 2 treba da se poni{tat spisite {to se sobrani vo vrska so utvrduvaweto na identitetot.

§ 163d(1) Ako vrz osnova na odredeni fakti postoi osnovano somnenie deka e izvr{eno:1. edno od krivi~nite dela od § 111 ili2. edno od krivi~nite dela od § 100a, re~enica 1, broj 3 i 4,

podatocite za identitetot na licata i za okolnostite {to se zna~ajni zaradi razre{uvawe na krivi~noto delo ili zaradi priveduvawe na storitelot, a {to se steknati so pomo{ na kontrolata na grani~nata policija, vo slu~ajot na broj 1 i od kontrolata na lica soglasno so § 111, mo‘at da se memoriraat vo datoteka koga vrz osnova na faktite postoi osnovano somnevawe deka nivnata obrabotka mo‘e da dovede do fa}awe na storitelot ili do rasvetluvawe na deloto, a merkata ne e nesrazmerna so zna~eweto na deloto. Istoto va‘i i koga vo slu~aite od re~enica 1 avtomatski se ~itaat paso{ite i li~nite karti. Dozvoleno e da se posreduvaat podatoci samo do organite za gonewe krivi~ni dela.

(2) Merkite od tipot {to e naveden vo stav 1 mo‘e da gi naredi samo sudijata, a vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost & i javniot obvinitel i negovite lica za istraga (§ 152 od Zakonot za sudovite). Ako javnoto obvinitelstvo ili nekoe od negovite lica za istraga ja dale naredbata, javnoto obvinitelstvo vedna{ treba da pobara nejzina potvrda od sudijata. Naredbata ja gubi svojata va‘nost ako vo rok od tri dena ne ja potvrdi sudijata.

(3) Naredbata se izdava vo pismena forma. Taa treba da sodr‘i to~en opis na licata ~ii podatoci se memoriraat, koi se prika‘ani detalno spored obele‘jata i karakteristikite kolku {to e mo‘no da se znaat

111

za osomni~enoto lice vo momentot na davaweto na naredbata. Vidot i vremetraeweto na merkata treba da se utvrdat. Naredbata treba da se ograni~i vremenski na najmnogu tri meseci. Ovoj rok mo‘e da se prodol‘i edna{ za u{te najmnogu tri meseci, ako prodol‘at da postojat uslovite od stav 1.

(4) Ako prestanat da postojat uslovite za izdavawe na naredbata ili ako e postignata celta na merkite {to proizleguvaat od naredbata, tie vedna{ treba da se prekinat. Li~nite podatoci {to se dobieni so pomo{ na merkite vedna{ treba da se izbri{at {tom }e prestane potrebata od niv za krivi~nata postapka; ne e dozvoleno da se memoriraat podatoci podolgo od predvideniot rok od tri meseci za merkata (stav 3). Javnoto obvinitelstvo treba da se izvesti za bri{eweto na podatocite. Memoriranite li~ni podatoci mo‘at da se koristat samo vo krivi~nata postapka. Nivnoto koristewe za drugi celi e dozvoleno samo ako organot {to gi obrabotuva podatocite dojde do soznanija {to se potrebni za razre{uvawe na drugo krivi~no delo ili za utvrduvawe na liceto za koe e izdadena poternica zaradi utvrduvawe na negovoto prestojuvali{te, zaradi krivi~no gonewe ili zaradi izvr{uvawe kazna.

(5) Licata {to se zasegnati od merkite od stav 1 i protiv koi po obrabotuvaweto na podatocite se vodat ponatamo{ni istragi treba da se izvestat, osven vo slu~ajot koga postoi zagri‘enost deka }e se zagrozat celta na istragata ili javnata bezbednost.

§ 163e(1) Mo‘e da se naredi raspi{uvawe sledewe po povod policiski kontroli so koi se dozvoluva utvrduvawe na li~nite podatoci ako postojat dovolno indikatori za toa deka e storeno krivi~no delo od golemo zna~ewe. Naredbata mo‘e da se odnesuva samo na obvinetiot i smee da se donese samo ako fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na storitelot ne mo‘at da se utvrdat na drug na~in ili ako nivnoto utvrduvawe bi bilo svrzano so golemi te{kotii. Merkata e dozvolena protiv drugi lica ako vrz osnova na opredeleni fakti mo‘e da se pretpostavi deka se tie povrzani so storitelot ili deka }e vospostavat takva relacija, deka merkata }e rezultira so utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na storitelot, ako tie ne mo‘at da se utvrdat na drug na~in ili ako nivno utvrduvawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii.

(2) Registarskite tablici na motornoto vozilo mo‘at da se raspi{at ako e voziloto registrirano na lice od stav 1 po koe e izdadena poternica ili ako voziloto go koristat toa lice ili nekoe drugo lice ~ie ime s¢ u{te ne e poznato, a e osomni~eno za krivi~no delo od golemo zna~ewe.

112

(3) Ako toa lice se zapre, mo‘at da se prosledat i li~nite informacii na pridru‘nikot na liceto za koe e izdadena poternica ili na liceto {to upravuva so motornoto vozilo.

(4) Naredba za raspi{uvawe policisko sledewe mo‘e da izdade samo sudijata. Vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost naredbata mo‘e da ja izdade i javnoto obvinitelstvo. Ako naredbata ja izdalo javnoto obvinitelstvo, toa vedna{ treba da pobara od sudijata da ja potvrdi naredbata. Naredbata stanuva neva‘e~ka ako ne e potvrdena od sudijata vo rok od tri dena. Naredbata se ograni~uva za period od najmnogu edna godina. § 100b, stav 2, re~enica 5 se primenuva soodvetno.

§ 163f(1) Ako postojat dovolno fakti~ki pokazateli deka e storeno krivi~no delo od golemo zna~ewe, mo‘e da se naredi planirano sledewe na obvinetiot {to treba:1. da trae kontinuirano podolgo od 24 ~asa;2. da se vr{i podolgo od dva dena (podolgoro~na opservacija).

Merkata mo‘e da se naredi samo ako fakti~kata sostojba ili prestojuvali{teto na storitelot ne mo‘at da se utvrdat na drug na~in ili ako nivnoto utvrduvawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii. Merkata e dozvolena protiv drugi lica ako vrz osnova na opredeleni fakti mo‘e da se pretpostavi deka se tie povrzani so storitelot ili deka }e vospostavat takva relacija, deka merkata }e rezultira so utvrduvawe na fakti~kata sostojba ili na prestojuvali{teto na storitelot, ako tie ne mo‘at da se utvrdat na drug na~in ili ako nivno utvrduvawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii.

(2) Merkata mo‘e da se sprovede i koga neizbe‘no se zasegnati treti lica.

(3) Za merkata e potrebna naredba od javnoto obvinitelstvo; vo slu~ajot koga se zakanuva neposredna opasnost, naredbata mo‘at da ja izdadat i licata za istraga na javnoto obvinitelstvo (§ 152 od Zakonot za sudovite). Ako naredbata ja izdalo lice za istraga na javnoto obvinitelstvo, toa vedna{ treba da pobara od javnoto obvinitelstvo da ja potvrdi naredbata. Naredbata stanuva neva‘e~ka ako ne e potvrdena od javnoto obvinitelstvo vo rok od tri dena.

(4) Merkata treba da se zavede vo aktite so naveduvawe na najva‘nite pri~ini i da se ograni~i na najmnogu eden mesec. Za prodol‘uvawe na merkata e potrebna nova naredba {to mo‘e da ja izdade samo sudijata.

113

§ 164Liceto {to upravuva so slu‘benite aktivnosti na teren e ovlasteno da privede lica {to namerno ja popre~uvaat negovata slu‘bena aktivnost ili {to im se sprotivstavuvaat na naredbite {to toa gi dava vo ramkite na svoite slu‘beni ovlastuvawa, kako i da gi zadr‘i vo pritvor do zavr{uvaweto na negovite slu‘beni zada~i, no ne podolgo od naredniot den.

§ 165Vo slu~aj koga se zakanuva neposredna opasnost, sudijata mo‘e da gi prezeme potrebnite istra‘ni dejstva i bez barawe, ako javnoto obvinitelstvo ne e dostapno.

§ 166(1) Ako obvinetiot go ispituva sudija, a toj pri soslu{uvaweto zaradi svoe rastovaruvawe pobara poedine~no izveduvawe dokazi, sudijata treba da go stori toa ako smeta deka e va‘no, ako postoi zagri‘enost deka dokazite }e is~eznat ili deka so izveduvaweto na dokazite mo‘e da se obrazlo‘i osloboduvawe na obvinetiot.

(2) Ako dokazite treba da se obezbedat na podra~je na nadle‘nost na drug sud, sudijata mo‘e da pobara od sudijata vo toa drugo podra~je da gi izvede dokazite.

§ 167Vo slu~aite od § 165 i § 166 ovlastuvawe za natamo{no raspolagawe ima javnoto obvinitelstvo.

§ 168Za sekoe istra‘no dejstvie na sudijata se izgotvuva zapisnik. Za vodewe na zapisnikot se povikuva slu‘benik od sudskata administracija. Sudijata mo‘e da se otka‘e od ovaa mo‘nost ako smeta deka nema potreba od anga‘irawe zapisni~ar. Vo itni slu~ai sudijata kako zapisni~ar mo‘e da anga‘ira lice {to prethodno pred nego treba da polo‘i zakletva.

§ 168a(1) Vo zapisnikot treba da se navedat mestoto i datata na ro~i{teto i imiwata na licata-u~esnici, kako i da se ispita dali se ispolneti su{tinskite formalnosti na postapkata. § 68, stavovi 2 i 3 ostanuvaat da va‘at.

(2) Sodr‘inata na zapisnikot privremeno mo‘e da se pribele‘i so voobi~aeno stenografsko pismo, so stenografska ma{ina, so magnetofon ili

114

so razbirlivi skratenici. Vo takov slu~aj zapisnikot treba da se izgotvi vedna{ po zavr{uvaweto na ro~i{teto. Pribele{kite treba da se stavat vo aktite, a ako ne se podobni za ~uvawe vo aktite, se ~uvaat vo sudskata administracija zaedno so aktite. Tonskite snimki mo‘at da se izbri{at po pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata ili koga postapkata }e se zapre na drug na~in.

(3) Zapisnikot treba da im se pro~ita zaradi odobruvawe na licata {to u~estvuvaat vo ro~i{teto, ako gi zasega niv, ili da im se dostavi na uvid. Odobruvaweto na zapisnikot treba da se zapi{e. U~esnicite go potpi{uvaat zapisnikot ili vo nego se zapi{uva pri~inata za nepotpi{uvaweto. Ako sodr‘inata na zapisnikot e pribele‘ena samo privremeno, dovolno e da se pro~itaat samo pribele{kite ili da se pu{ti tonskata snimka. Vo zapisnikot treba da se navede deka e toa storeno i odobreno ili pak koi prigovori se dadeni. ^itaweto na zapisnikot i negovoto podnesuvawe zaradi uvid ili pu{taweto na tonskata snimka ne mora da se izvr{at ako licata-u~esnici se otka‘at od taa mo‘nost; vo zapisnikot treba da se navede deka tie lica se otka‘ale od svoeto pravo.

(4) Zapisnikot go potpi{uvaat sudijata i zapisni~arot. Ako e sodr‘inata na zapisnikot celosno ili delumno privremeno zavedena na audiolenta, bez prisustvo na zapisni~ar, zapisnikot go potpi{uvaat sudijata i liceto {to go izgotvilo snimaweto. Toa lice treba da go potpi{e zapisnikot i da napi{e formulacija so koja ja potvrduva to~nosta na prenesuvaweto na sodr‘inata. Dozvoleno e da se doka‘e deka sodr‘inata ne e to~no prenesena.

§ 168b(1) Rezultatot od istra‘nite dejstvija na javnoto obvinitelstvo treba da se zavede vo aktite. (2) Za ispra{uvaweto na obvinetiot, na svedocite i na ve{tacite treba da se izgotvi zapisnik soglasno so to~kite 168 i 168a, dokolku toa mo‘e da se stori bez zna~itelno odlo‘uvawe na istra‘nite merki.

§ 168s(1) Za vreme na soslu{uvaweto na sudot, dozvoleno e prisustvoto na javnoto obvinitelstvo i na branitelot.

(2) Za vreme na soslu{uvaweto na svedokot ili na ve{takot na sudot e dozvoleno prisustvo na javnoto obvinitelstvo, na obvinetiot i na branitelot.

(3) Sudijata mo‘e da ne mu dozvoli na obvinetiot da u~estvuva na ro~i{teto ako negovoto prisustvo mo‘e da ja zagrozi celta na istragata. Ova osobeno

115

se odnesuva na slu~aite koga se stravuva deka svedokot poradi prisustvoto na obvinetiot nema da ja ka‘e vistinata.

(4) Ako obvineto lice {to e li{eno od sloboda ima branitel, toj ima pravo da u~estvuva samo na onie ro~i{ta {to se odr‘uvaat na sudot vo mestoto kade {to se nao|a i pritvorot.

(5) Za ro~i{tata odnapred se izvestuvaat licata {to se ovlasteni da prisustvuvaat na niv. Tie lica nema da se izvestat ako e zagrozena celta na istragata. Licata {to se ovlasteni da prisustvuvaat na ro~i{teto nemaat pravo da go odlo‘at ro~i{teto poradi nivnata spre~enost da prisustvuvaat na nego.

§ 168d(1) Koga sudijata vr{i uvid, javniot obvinitel, obvinetiot i branitelot imaat pravo da u~estvuvaat na ro~i{teto. § 168s, stav 3, re~enica 1, stav 4 i 5 se primenuvaat soodvetno.

(2) Koga sudijata vr{i uvid i se povikuva ve{tak, obvinetiot mo‘e da pobara na ro~i{teto da dojdat i ve{tacite {to }e gi predlo‘i toj, a ako sudijata go odbie negoviot predlog, toj samiot mo‘e da gi povika. Ve{takot {to }e go opredeli obvinetiot ima pravo da u~estvuva vo uvidot i na potrebnite pregledi ako so negovoto u~estvo ne ja popre~uva rabotata na ve{tacite {to gi opredelil sudijata.

§ 168eAko postoi neposredna opasnost od seriozna {tetna posledica za svedokot, ako se soslu{a vo prisustvo na licata {to se ovlasteni da prisustvuvaat na ro~i{teto i ako taa opasnost ne mo‘e da se otstrani na poinakov na~in, sudijata treba da go soslu{a svedokot posebno i bez prisustvo na tie lica. Na licata {to imaat pravo da prisustvuvaat na ro~i{teto soslu{uvaweto na svedokot }e im se emituva vo ‘ivo preku audiovizuelna snimka. Ostanatite ovlastuvawa na licata {to imaat pravo da prisustvuvaat na ro~i{teto ostanuvaat nezasegnati. § 58a i § 241a se primenuvaat soodvetno. Protiv re{enieto od re~enica 1 ne postoi pravo na ‘alba.

§ 169(1) Za slu~aite za koi soglasno so § 120 od Zakonot za sudovite vo prvostepenata postapka e nadle‘en Vi{iot pokrainski sud zada~ite {to vo istra‘nata postapka gi ima sudijata na prvostepeniot sud mo‘at da gi vr{at sudiite na istragata na Vi{iot pokrainski sud. Ako istragata ja vodi sojuzniot vrhoven javen obvinitel, mesto niv se nadle‘ni istra‘nite sudii na Vrhovniot sojuzen sud.

116

(2) Nadle‘niot sudija na istragata na Vi{iot pokrainski sud mo‘e da naredi istra‘ni dejstvija i koga tie nema da se vr{at na podra~jeto na toj sud.

§ 169aAko javnoto obvinitelstvo smeta deka treba da se pokrene obvinitelen akt, vo aktite treba da navede deka e zavr{ena istragata.

§ 170(1) Ako istragata dava dovolen povod za pokrenuvawe obvinitelen akt, javnoto obvinitelstvo go pokrenuva obvinenieto so podnesuvawe predlog pred nadle‘niot sud.

(2) Vo sprotivno, javnoto obvinitelstvo ja prekinuva postapkata. Za ova treba da se izvesti obvinetiot ako e soslu{an vo toa svojstvo ili ako e doneseno re{enie za negovo li{uvawe od sloboda; istoto va‘i ako obvinetiot pobaral da se izvesti ili koga e o~igleden negoviot poseben interes za izvestuvaweto.

§ 171Ako javnoto obvinitelstvo go odbie podneseniot predlog za pokrenuvawe obvinitelen akt ili ako po zavr{uvaweto na istragata naredi da se prekine postapkata, za taa odluka treba da go izvesti podnositelot na predlogot i da gi navede pri~inite. Vo izvestuvaweto treba da se pou~i podnositelot na predlogot, ako voedno e i o{teteno lice, za mo‘nostite za podnesuvawe ‘alba i za predvideniot rok (§ 172, stav 1).

§ 172(1) Ako podnositelot na predlogot voedno e i o{teteniot, soglasno so § 171 toj ima pravo na ‘alba do pretpostavenoto slu‘beno lice na javnoto obvinitelstvo vo rok od dve nedeli po dobivaweto na izvestuvaweto. So podnesuvaweto na ‘albata do javnoto obvinitelstvo se zapazuva rokot. Rokot ne te~e ako liceto ne dobilo pravna pouka soglasno so § 171, re~enica 2.

(2) Protiv re{enieto na pretpostavenoto lice na javnoto obvinitelstvo so koe se odbiva negovata ‘alba podnositelot na predlogot ima pravo vo rok od eden mesec po negovoto dobivawe da pobara sudska odluka. Za ova pravo i za predvidenata forma treba da dobie pravna pouka. Rokot ne te~e ako podnositelot na predlogot ne dobil pravna pouka. Predlogot ne e dopu{ten ako predmet na postapkata e isklu~itelno krivi~no delo {to o{teteniot mo‘e da go goni po pat na privatna tu‘ba ili ako javnoto obvinitelstvo se otka‘alo od gonewe na deloto soglasno so § 153, stav 1, § 153a, stav 1, re~enica 1, 7 ili § 153b, stav 1; istoto va‘i i za slu~aite od § 153s do § 154, stav 1, kako i § 154b i § 154s.

117

(3) Vo predlogot za donesuvawe sudska presuda treba da se navedat faktite so koi se obrazlo‘uva pokrenuvaweto obvinitelen akt, kako i dokazite. Predlogot treba da bide potpi{an od advokat; pravnata pomo{ se ureduva so istite odredbi {to va‘at za gra|anskite parnici. Predlogot se podnesuva pred sudot {to e nadle‘en da odlu~uva.

(4) Za re{avaweto na predlogot e nadle‘en Vi{iot pokrainski sud. § 120 od Zakonot za sudovite se primenuva soodvetno.

§ 173(1) Na barawe na sudot javnoto obvinitelstvo treba da mu gi dostavi zapisnicite za odr‘anite ro~i{ta.

(2) Sudot mo‘e da go izvesti obvinetiot za baraweto i da mu opredeli rok za da se izjasni vo vrska so nego.

(3) Sudot mo‘e da naredi istra‘ni merki zaradi podgotvuvawe na svojata odluka i da mu ja doveri taa zada~a na sudija.

§ 174(1) Ako nema dovolno pri~ini za pokrenuvawe obvinitelen akt, sudot go otfrla predlogot i gi izvestuva podnositelot na predlogot, javnoto obvinitelstvo i obvinetiot za otfrlaweto.

(2) Ako se otfrli predlogot, obvinitelniot akt mo‘e da se pokrene samo vrz osnova na novi fakti ili dokazi.

§ 175Ako sudot po soslu{uvaweto na obvinetiot smeta deka e predlogot osnovan, re{ava da se pokrene obvinitelen akt. Za sproveduvaweto na re{enieto e nadle‘no javnoto obvinitelstvo.

§ 176(1) So re{enie na sudot, pred da re{ava po predlogot, sudot mo‘e da go zadol‘i podnositelot na predlogot da obezbedi garancija za tro{ocite {to verojatno }e nastanat za dr‘avnata kasa i za obvinetiot vo postapkata {to se pokrenuva na predlog na podnositelot. Garancijata se obezbeduva so deponirawe gotovinski sredstva ili hartii od vrednost. Drugite odredbi {to se doneseni vrz osnova na Zakonot za platen promet so sudovite i pravosudnite organi ostanuvaat da va‘at. Sudot ima diskreciono pravo da ja odredi visinata na garancijata {to treba da se obezbedi. Istovremeno, sudot opredeluva rok vo koj treba da se obezbedi garancijata.

118

(2) Ako garancijata ne se obezbedi vo opredelen rok, sudot treba da proglasi deka e predlogot povle~en.

§ 177So tro{ocite {to }e nastanat vo postapkata vo slu~aite § 174 i § 176, stav 2 se zadol‘uva podnositelot na predlogot.

Poglavje III(Izbri{ano.)

(§ 178 do § 197(Izbri{ano.)

Poglavje IVOdluka za otvorawe glaven pretres

§ 198(Izbri{ano.)

§ 199(1) Sudot {to e nadle‘en za glavniot pretres odlu~uva za toa dali }e se otvori glavniot pretres ili postapkata }e se zapre privremeno.

(2) Obvinitelniot akt go sodr‘i predlogot za otvorawe na glavniot pretres. Zaedno so nego na sudot mu se podnesuvaat i aktite.

§ 200(1) Vo obvinenieto se naveduvaat obvinetiot, krivi~noto delo za koe se tovari, vremeto i mestoto na izvr{uvawe, zakonskite elementi i kaznenite odredbi {to treba da se primenat (obvinitelen akt). Potoa se naveduvaat dokazite, sudot pred koj treba da se odr‘i glavniot pretres i branitelot. Ako se poso~eni svedoci, vo slu~aite predvideni so § 68, stav 1, re~enica 2 i stav 2, re~enica 1 e dovolno da se navede adresata na koja mo‘at da se dostavat pokanite. Dokolku e poso~en svedok ~ij celosen ili delumen identitet ne treba da se otkrie, taa okolnost treba da se navede; istoto va‘i i za ~uvawe vo tajnost na prestojuvali{teto ili ‘iveali{teto na svedokot.

(2) Vo obvinitelniot akt se naveduvaat i najva‘nite rezultati od istragata. Tie ne mora da se naveduvaat ako obvinenieto se podnesuva pred krivi~niot sudija.

119

§ 201(1) Sudijata-pretsedava~ go izvestuva obvinetiot za obvinitelniot akt i istovremeno go povikuva vo opredelen rok da se izjasni dali }e pobara poedine~no izveduvawe dokazi pred da se donese odluka za otvorawe na glavniot pretres i dali }e vlo‘i prigovori protiv otvoraweto na glavniot pretres.

(2) Sudot odlu~uva po podnesenite barawa i po vlo‘enite prigovori. Protiv taa odluka ne postoi pravo na ‘alba.

§ 202Pred sudot da odlu~i za otvorawe na glavniot pretres, mo‘e da donese odluka za pribirawe poedine~ni dokazi {to }e pomognat za podobro rasvetluvawe na slu~ajot. Protiv taa odluka ne postoi pravo na ‘alba.

§ 203Sudot odlu~uva da otvori glaven pretres ako, so ogled na rezultatite od podgotvitelnata postapka, postoi osnovano somnenie deka obvinetiot go izvr{il krivi~noto delo.

§ 204(1) Ako sudot odlu~i da ne otvori glavna postapka, vo odlukata mora da se navede dali taa se bazira na fakti~ki ili zakonski pri~ini.

(2) Za taa odluka treba da se izvesti obvinetiot.

§ 205Ako postojat pre~ki za otvorawe na glavniot pretres poradi podolgo otsustvo na obvinetiot ili poradi druga li~na pri~ina na obvinetiot, sudot so re{enie privremeno mo‘e da go zapre glavniot pretres. Pretsedatelot na sovetot gi obezbeduva dokazite, ako e toa potrebno.

§ 206Pri donesuvaweto odluki sudot ne e obvrzan da se pridr‘uva do barawata na javnoto obvinitelstvo.

§ 206a(1) Ako po otvoraweto na glavniot pretres nastane procesna pre~ka, sudot nadvor od glavniot pretres so re{enie mo‘e da ja zapre postapkata.

(2) Protiv re{enieto mo‘e da se podnese neposredna ‘alba.

120

§ 206bAko nekoj kaznen zakon {to va‘el za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo se izmeni pred donesuvaweto na odlukata i ako predmetot na krivi~nata postapka {to se vodi vo sudot e delo za koe e predvidena kazna soglasno so prethodniot zakon, a so noviot zakon ve}e ne e predvidena kazna, sudot so odluka ja prekinuva postapkata nadvor od glavniot pretres. Protiv odlukata mo‘e da se podnese neposredna ‘alba.

§ 207(1) Vo odlukata so koja se otvora glavniot pretres sudot go dopu{ta obvinitelniot akt vo glavniot pretres i go opredeluva sudot pred koj }e se odr‘i glavniot pretres.

(2) Sudot vo odlukata naveduva so koi izmeni }e go dopu{ti obvinitelniot akt na glavniot pretres ako:1. obvinenieto e podneseno za pove}e dela, a za sekoe poedine~no delo treba da

se odbie otvorawe na glavniot pretres;2. vo soglasnost so § 154a, goneweto e ograni~eno na poedine~ni odvoeni

delovi na edno krivi~no delo ili tie delovi povtorno se voveduvaat vo pretresot;

3. ceneweto na deloto otstapuva od obvinitelniot akt; 4. vo soglasnost so § 154a, goneweto se ograni~uva na nekolku poedine~ni

povredi na zakonot {to se del od pove}e povredi, a {to se izvr{eni so istoto krivi~no delo ili ako tie povredi na zakonot povtorno se voveduvaat vo postapkata.

(3) Vo slu~aite od stav 2, broj 1 i 2 javnoto obvinitelstvo dostavuva nov obvinitelen akt {to e soodveten na odlukata. Izveduvaweto na najzna~ajnite rezultati od istra‘nite merki mo‘e da ne se bara.

(4) Istovremeno sudot po slu‘bena dol‘nost odlu~uva za nareduvawe istra‘en pritvor ili prodol‘uvawe na istra‘niot pritvor ili privremeno smestuvawe.


§ 209(1) Dokolku sudot na koj e podnesen obvinitelniot akt smeta deka sud od poniska instanca vo negovata oblast ima nadle‘nost, toga{ postapkata ja otvora pred takviot sud.

121

(2) Dokolku sudot na koj e podnesen obvinitelniot akt smeta deka sud od povisoka instanca vo negovata oblast ima nadle‘nost, toga{ gi dostavuva aktite preku javnoto obvinitelstvo do toj sud za odluka.

§ 209aVo smisla na § 4, stav 2, § 209, kako i § 210, stav 2 stoi deka:1. specijalnite krivi~ni soveti, soglasno so § 74, stav 2, § 74a, § 74s od

Zakonot za sudovite, vo odnos na op{tite krivi~ni komori i pome|u sebe, vo svojata oblast se rangiraat spored redosledot prika‘an vo § 74e od Zakonot za sudovite, dodeka

2. maloletni~kite sudovi pri odlu~uvaweto dali predmetite: a) spored § 33, stav 1, § 103, stav 2, prva re~enica i § 107 od Zakonot za

maloletni~ki sud ilib) kako maloletni~ki za{titni pra{awa (§ 26, stav 1, prva re~enica, to~ka

74b, prva re~enica od Zakonot za sudovite)treba da se sudat pred maloletni~kite sudovi, se smetaat za ednakvi so sudovite od povisok stepen vo odnos na sudovite od ist stepen nadle‘ni za op{tite krivi~ni predmeti.

§ 210(1) Re{enieto spored koe e otvoren glavniot pretres ne mo‘e da se ospori od obvinetiot.

(2) Javnoto obvinitelstvo ima pravo da vlo‘i neposredna ‘alba protiv re{enieto so koe se odbiva otvoraweto na glavniot pretres ili protiv re{enieto spored koe, sprotivno na predlogot na javnoto obvinitelstvo, postapkata e prosledena do sud od ponizok stepen.

(3) Ako sudot {to rasprava po ‘albata ja dozvoli ‘albata, istovremeno mo‘e da odlu~i deka glavniot pretres treba da se odr‘i pred nekoja druga komora na sudot {to go donela re{enieto soglasno so stav 2 ili pred nekoj sud od ist stepen i vo istata pokraina {to se nao|a vo sosedstvo. Kaj postapkite kaj koi Vi{iot pokrainski sud ima odlu~eno vo prv stepen, Vrhovniot sojuzen sud mo‘e da odlu~i glavniot pretres da se odr‘i pred drug sovet pred istiot sud.

§ 211Ako otvoraweto na glavniot pretres bilo odbieno so re{enie {to ve}e ne mo‘e da se ospori, obvinenieto mo‘e da prodol‘i samo vrz osnova na novi fakti ili dokazi.

§212 do §212b(Ovie ~lenovi se izbri{ani.)

122

Poglavje VPodgotvuvawe na glavniot pretres

§ 213Datumot na glavniot pretres se opredeluva od strana na sudijata-pretsedava~.

§ 214(1) Nalog za pokanite potrebni za glavniot pretres izdava sudijata-pretsedava~. Istovremeno toj dava nalog o{tetenata strana, koja spored § 395, stav 1 i 2, br. 1 ima pravo na pridru‘no obvinenie, da bide izvestena vo vrska so terminot na odr‘uvawe na glavniot pretres, dokolku spored aktite sleduva deka taa strana pobarala da bide izvestena. Drugi o{teteni strani, koi spored § 406g, stav 1 imaat pravo na u~estvo vo glavniot pretres, treba da dobijat izvestuvawa, dokolku spored aktite sleduva deka stranata pobarala da bide izvestena. Tuka va‘i § 406d, stav 3. Arhivata se gri‘i za izgotvuvawe i za ispra}awe na pokanite.

(2) Dokolku se o~ekuva glavniot pretres da trae podolg vremenski period, sudijata-pretsedava~ nalo‘uva site ili poedine~nite svedoci i ve{taci da bidat pokaneti na podocne‘en datum {to se smeta za datum na zapo~nuvawe na glavniot pretres.

(3) Javnoto obvinitelstvo e ovlasteno direktno da povika dopolnitelni lica.

(4) Javnoto obvinitelstvo se gri‘i za pribirawe na predmetite {to slu‘at kako dokazen materijal. Toa mo‘e da go napravi i sudot.

§ 215Re{enieto vo vrska so otvoraweto na glavniot pretres se dostavuva do obvinetiot najdocna so dostavuvaweto na pokanata. Istoto va‘i i za slu~aite predvideni vo § 207, stav 3 za obvinitelniot akt dostaven posledovatelno.

§ 216(1) Povikuvaweto obvinet {to e na sloboda se pravi po pismen pat so toa {to mu se izrekuva opomena deka }e bide priveden i doveden pred sudot vo slu~aj na negovo neopravdano nepojavuvawe. Opomenata mo‘e da se izostavi vo slu~aite od § 232.

(2) Obvinetiot {to ne e na sloboda se povikuva preku izvestuvawe za datumot na glavniot pretres soglasno so § 35. Pritoa obvinetiot se pra{uva dali ima barawa i kakvi barawa ima {to saka da gi dostavi vo svoja odbrana na glavniot pretres.

123

§ 217(1) Me|u dostavata na pokanata od § 216 i denot na glavniot pretres mora da postoi vremenski rok od najmalku edna nedela.

(2) Dokolku ovoj vremenski rok ne se po~ituva, toga{ obvinetiot mo‘e da pobara prekinuvawe na postapkata vo koe bilo vreme pred zapo~nuvaweto na negovoto soslu{uvawe vo vrska so obvinenieto.

(3) Obvinetiot mo‘e da se otka‘e od zapazuvaweto na vremenskiot rok.

§ 218Pokraj obvinetiot sekoga{ se povikuva i branitel {to e nazna~en od sudot ili e izbran branitel, pri {to toj se povikuva dokolku sudot bil izvesten za takviot izbor. Se primenuva § 217.

§ 219(1) Dokolku obvinetiot pobara povikuvawe svedoci ili ve{taci ili izveduvawe drugi dokazi za glavniot pretres, takvite barawa gi podnesuva do sudijata-pretsedava~, istaknuvaj}i gi faktite vo vrska so koi treba da se priberat dokazi. Toj se izvestuva za dejstvijata prezemeni po vakvoto negovo barawe.

(2) Dokolku barawata na obvinetiot vo vrska so dokazite bidat prifateni, se prosleduvaat do javnoto obvinitelstvo.

§ 220(1) Dokolku sudijata-pretsedava~ go odbie baraweto za povikuvawe nekoe lice, obvinetiot direktno mo‘e da go povika. Toj ima ovlastuvawe toa da go stori duri i bez prethodno podneseno barawe.

(2) Direktno povikanoto lice ima obvrska da se pojavi samo vo slu~ajot koga vo vremeto na povikuvaweto zakonskiot nadomestok za patni tro{oci i za otsustvo od rabota mu e ponuden vo gotovinski pari~ni sredstva ili koga ima dokaz za deponirawe na takviot nadomest vo arhivata.

(3) Dokolku vo tekot na glavniot pretres se dobie vpe~atok deka soslu{uvaweto na direktno povikanoto lice bilo korisno za ras~istuvawe na predmetot, sudot vrz osnova na podnesenoto barawe nalo‘uva na takvoto lice da mu se odobri zakonski nadomestok od dr‘avniot buxet.

§ 221Sudijata-pretsedava~ i po slu‘bena dol‘nost mo‘e da nalo‘i pribirawe dopolnitelni predmeti {to slu‘at kako dokazen materijal.

124

§ 222(1) Sudot navremeno treba da im gi soop{ti na javnoto obvinitelstvo i na obvinetiot imiwata na povikanite svedoci i ve{taci, kako i nivnite mesta na ‘iveewe i prestojuvawe. Dokolku javnoto obvinitelstvo go iskoristi svoeto pravo soglasno so § 214, stav 3, toga{ blagovremeno treba da im gi soop{ti na sudot i na obvinetiot imiwata na povikanite svedoci i ve{taci, kako i da gi imenuva nivnite mesta na prestojuvali{te ili ‘iveali{te. § 200, stav 1, treta i ~etvrta re~enica va‘at soodvetno.

(2) Obvinetiot navremeno }e im gi soop{ti na sudot i na javnoto obvinitelstvo imiwata na svedocite i ve{tacite direktno povikani od negova strana ili na onie {to treba da se dovedat na glavniot pretres, a }e gi imenuva i nivnite mesta na prestojuvali{te ili ‘iveali{te.

§ 222a(1) Dokolku glavniot pretres vo prv stepen se odr‘uva pred pokrainski sud ili pred Vi{iot pokrainski sud, toga{ sostavot na sudot se soop{tuva ne podocna od zapo~nuvaweto na glavniot pretres, so naveduvawe na sudijata-pretsedava~ i na dopolnitelnite sudii, kako i na dopolnitelnite sudii-porotnici {to se povikani. Po nalog od pretsedava~kiot sudija sostavot mo‘e da se soop{ti i pred glavniot pretres; za obvinetiot takvoto prosleduvawe se vr{i preku negoviot branitel. Dokolku ve}e imenuvaniot sostav se izmeni, takvata promena se soop{tuva ne podocna od vremeto na zapo~nuvaweto na glavniot pretres.

(2) Dokolku izvestuvaweto za sostavot ili za promenata na sostavot e dobieno podocna od edna nedela pred zapo~nuvaweto na glavniot pretres, na predlog na obvinetiot, na branitelot ili na javnoto obvinitelstvo sudot mo‘e da go prekine glavniot pretres za da go ispita sostavot, ako toa bide pobarano, najdocna do po~etokot na soslu{uvaweto na prviot obvinet spored obvinenieto.

(3) Uvid vo dokumentite {to se odlu~uva~ki za sostavot na sudiite za obvinetiot mo‘e da ima samo negoviot branitel; za o{teteniot privaten tu‘itel {to se pridru‘uva kon obvinenieto takvata proverka mo‘e da ja izvr{i samo advokat.

§ 222b(1) Dokolku soop{tenieto za sostavot na sudot e izvr{eno soglasno so § 222a, prigovor deka e sudot sostaven sprotivno na pravilata mo‘e da se vlo‘i samo pred po~etokot na soslu{uvaweto na prviot obvinet spored obvinenieto na glavniot pretres. Se naveduvaat faktite vrz osnova na koi se osporuva sostavot kako sprotivstaven na pravilata. Site prigovori se iznesuvaat

125

istovremeno. Nadvor od glavniot pretres prigovorite se iznesuvaat po pismen pat; § 345, stav (2), a za o{teteniot privaten tu‘itel & § 390, stav 2 va‘at soodvetno.

(2) Po prigovorot odlu~uva sudot {to se sostavuva po potreba za odluki doneseni nadvor od glavniot pretres. Dokolku toj smeta deka e prigovorot osnovan, donesuva odluka deka sudot ne e sostaven vo soglasnost so pravilata. Ako poradi prigovor dojde do promena na sostavot, toga{ § 222a ne mo‘e da se primeni na noviot sostav.

§ 223(1) Dokolku poradi bolest ili slabost ili poradi drugi nesovladlivi pre~ki svedokot ili ve{takot se spre~eni vo tekot na podolg ili neopredelen vremenski period da se pojavat na glavniot pretres, toga{ sudot mo‘e da nalo‘i tie da bidat soslu{ani od postaven ili nazna~en sudija.

(2) Istoto pravilo va‘i i ako svedokot ili ve{takot ne mo‘at da prisustvuvaat na glavniot pretres poradi nivnata pregolema oddale~enost.

(3) Otpa|a.

§ 224(1) Javnoto obvinitelstvo, obvinetiot i branitelot odnapred se izvestuvaat za datumite opredeleni za soslu{uvaweto; nivnoto prisustvo na soslu{uvaweto ne e zadol‘itelno. Nema da ima izvestuvawe dokolku toa mo‘e da go zagrozi uspehot na istragata. Zapisnikot se dostavuva do javnoto obvinitelstvo i do branitelot.

(2) Ako obvinet {to ne e na sloboda ima branitel, ima pravo da prisustvuva samo na onie raspravi {to se odr‘uvaat na mestoto kade {to e pritvoren.

§ 225Dokolku za podgotvuvaweto na glavniot pretres e potrebna proverka od strana na sudijata, toga{ se primenuvaat odredbite od § 224.

§ 225a(1) Dokolku sudot pred po~etokot na glavniot pretres smeta deka postoi materijalna nadle‘nost na sud od povisoka instanca, toga{ ja dostavuva dokumentacijata do takviot sud preku javnoto obvinitelstvo; § 209a, br. 2 bukva a & va‘at soodvetno. Sudot komu mu se dostavuva slu~ajot odlu~uva so sudsko re{enie dali }e go prifati predmetot.

126

(2) Dokolku aktite se dostavuvaat do sudija na krivi~en sud ili do sud so sudii-porotnici od povisok stepen, toga{ obvinetiot mo‘e da pobara pribirawe konkretni dokazi vo ramkite na odreden vremenski rok {to se opredeluva so predlogot. Pretsedava~kiot sudija na sudot komu mu se upatuva predmetot odlu~uva po baraweto.

(3) Vo sudskoto re{enie so koe se vr{i primopredavawe na predmetot se imenuvaat obvinetiot i sudot pred koj treba da se odr‘i glavniot pretres.§ 207, stav 2, br. 2 do 4, stav 3 i 4 va‘at soodvetno. Spornosta na sudskoto re{enie se ureduva so § 210.

(4) Postapkata soglasno so stav 1 do 3, isto taka, se primenuva dokolku sudot pred po~etokot na glavniot pretres smeta deka e osnovan prigovorot od obvinetiot soglasno so § 6a, pri {to nadle‘en bi bil specijalen krivi~en sovet {to ima prednost soglasno so § 74e od Zakonot za sudovite. Ako sudot smeta deka e vospostavena nadle‘nosta na drug krivi~en sovet, a sudot ima prednost nad toj sovet soglasno so § 74e od Zakonot za za sudovite, toga{ go upatuva predmetot na toj sovet so obvrzuva~ko dejstvo; spornosta na odlukata za upatuvawe se ureduva so § 210.

Poglavje VIGlaven pretres

§ 226(1) Glavniot pretres se odr‘uva za vreme na neprekinato prisustvo na licata povikani da donesat presuda, kako i na javniot obvinitel i na zapisni~arot.

(2) Krivi~niot sudija vo glavniot pretres mo‘e da se otka‘e od zapisni~ar. Ovaa odluka ne mo‘e da se ospori.

§ 227Pove}e od eden slu‘benik na javnoto obvinitelstvo i pove}e od eden branitel mo‘at da prisustvuvaat na glavniot pretres i da gi spodelat svoite zadol‘enija.

§ 228(1) Sudot odlu~uva za odlo‘uvawe na glavniot pretres i za negovo prekinuvawe soglasno so § 229, stav 2. Pretsedava~kiot sudija e nadle‘en da nalo‘uva kusi prekini.

127

(2) Vo slu~aj na pre~ka za pojavuvaweto na branitelot, ne prekr{uvaj}i ja odredbata od § 145, obvinetiot nema da ima pravo da bara odlo‘uvawe na raspravata.

(3) Dokolku vremenskiot rok opredelen vo § 217, stav 1 ne e zapazen, sudijata-pretsedava~ treba da go izvesti obvinetiot za negovoto pravo da bara odlo‘uvawe na pretresot.

§ 229(1) Prekinot na glavniot pretres mo‘e da trae do tri nedeli.

(2) Glavniot pretres mo‘e da se prekine za period do eden mesec dokolku prethodno se odr‘uval na najmalku sekoi deset dena.

(3) Dokolku optu‘eniot ili liceto povikano da donese presuda poradi bolest ne mo‘e da se pojavi na glavniot pretres {to ve}e se odr‘uval na najmalku sekoi deset dena, toga{ smetaweto na vremenskite ograni~uvawa spomnati vo stav 1 i 2 se suspendira za najmnogu {est nedeli; takvite vremenski ograni~uvawa istekuvaat najrano deset dena po krajot na suspendiranoto merewe. Sudot preku nesporno sudsko re{enie odlu~uva koga zapo~nuva i koga zavr{uva takvata suspenzija.

(4) Dokolku glavniot pretres ne prodol‘i najdocna na denot {to sleduva po istekot na vremenskoto ograni~uvawe spomnato vo prethodnite stavovi, toga{ glavniot pretres zapo~nuva odnovo. Ako denot {to sleduva po istekot na vremenskoto ograni~uvawe e nedela, dr‘aven praznik ili sabota, glavniot pretres mo‘e da prodol‘i na sledniot raboten den.

§ 230(1) Protiv optu‘eniot {to ne se pojavil na glavniot pretres ne se odr‘uva glaven pretres.

(2) Dokolku optu‘eniot ne go opravda svojot izostanok, se nareduva da bide doveden pred sudot ili se izdava nalog za pritvor.

§ 231(1) Optu‘eniot {to se pojavil ne smee da zamine od pretresot. Sudijata-pretsedava~ mo‘e da prezeme soodvetni merki za da go spre~i da zamine; toj isto taka mo‘e da opredeli pritvor za optu‘eniot za vreme na prekinot na pretresot.

(2) Dokolku, i pokraj s¢, optu‘eniot zamine ili dokolku ne se pojavi na prodol‘enieto na prekinatiot glaven pretres, glavniot pretres mo‘e da

128

se zavr{i za vreme na negovoto otsustvo ako ve}e bil soslu{an vo odnos na obvinitelniot akt i ako sudot ne smeta deka negovoto ponatamo{no prisustvo e potrebno.

§ 231a(1) Dokolku optu‘eniot namerno i nezakonski se stavi sebesi vo sostojba {to go spre~uva da bide podgotven za negovoto sudewe i ako kako rezultat na toa toj svesno go spre~uva pravilnoto odr‘uvawe ili prodol‘uvawe na glavniot pretres vo negovo prisustvo, toga{ glavniot pretres vo slu~ajot koga toj ne e s¢ u{te soslu{an vo odnos na obvinenieto se odr‘uva ili se prodol‘uva vo negovo otsustvo, osven ako sudot smeta deka negovoto prisustvo e neophodno. Postapkata soglasno so prvata re~enica se primenuva samo ako optu‘eniot, po poveduvaweto na glavniot pretres, imal mo‘nost da dade izjavi vo vrska so obvinenieto pred sud ili nazna~en sudija.

(2) [tom optu‘eniot povtorno }e bide podgotven da mu se sudi, pretsedava~kiot sudija go izvestuva za su{tinskata sodr‘ina na postapkata za vreme na negovoto otsustvo, osven vo slu~ajot koga e zapo~nato objavuvaweto na presudata.

(3) Sudot odlu~uva okolu odr‘uvaweto na raspravata vo otsustvo na obvinetiot soglasno so stav 1 otkako }e soslu{a lekar kako ve{tak. Odlukata mo‘e da bide donesena u{te pred da zapo~ne glavniot pretres. Dozvolena e neposredna ‘alba protiv odlukata; taa ima odlo‘uva~ko dejstvo. Ve}e zapo~natiot glaven pretres se prekinuva do donesuvaweto na odlukata vo vrska so neposrednata ‘alba; prekinot mo‘e da trae do trieset dena, duri i ako ne se ispolneti uslovite od § 229, stav 2.

(4) Na optu‘eniot {to nema branitel mu se nazna~uva branitel dokolku doa|a predvid da se odr‘i pretresot bez obvinetiot soglasno so stav 1.

§ 231b(1) Ako poradi nedisciplinirano odnesuvawe optu‘eniot e otstranet od sudnicata ili staven vo pritvor (§ 177 od Zakonot za sudovite), raspravata mo‘e da se odr‘i vo negovo otsustvo ako sudot smeta deka negovoto ponatamo{no prisustvo ne e neophodno i ako postoi zagri‘enost deka prisustvoto na obvinetiot seriozno bi mo‘elo da mu na{teti na tekot na glavniot pretres. Vo sekoj slu~aj, na optu‘eniot mu se dava mo‘nost da dade izjava vo vrska so obvinenieto.

(2) [tom na optu‘eniot }e mu bide dozvoleno da se vrati, se primenuva postapkata soglasno so § 231a, stav 2.

129

§ 231sDokolku glavniot pretres se odr‘uva vo odnos na pove}e optu‘eni, sudot mo‘e da nalo‘i na oddelni optu‘eni lica & i na nivnite braniteli, vo slu~aj na zadol‘itelna odbrana & da im bide dozvoleno, vrz osnova na barawe, da zaminat za vreme na odredeni delovi na pretresot, osven ako se zasegnati od tie delovi na pretresot. Vo nalogot se naveduvaat onie delovi na raspravata za koi e dadena dozvolata. Dozvolata mo‘e da se ukine vo koe bilo vreme.

§ 232(1) Glavniot pretres mo‘e da se odr‘i vo otsustvo na optu‘eniot ako toj bil uredno povikan, a vo pokanata bilo spomnato deka raspravata mo‘e da se odr‘i vo negovo otsustvo, i samo ako mo‘e da se o~ekuva pari~na kazna do 180 dnevni globi, predupreduvawe so uslovna osuda, zabrana za upravuvawe motorno vozilo, odzemawe, konfiskacija, uni{tuvawe ili onesposobuvawe predmet ili kombinacija od takvi kazni. Postroga kazna ili merka za podobruvawe i bezbednost ne smeat da se izre~at vo takva postapka. Dozvoleno e odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo ako na obvinetiot mu bilo uka‘ano na taa mo‘nost vo pokanata.

(2) Dokolku e pokanata izvr{ena preku javno soop{tenie, toga{ glavniot pretres ne smee da se odr‘i bez optu‘eniot.

(3) Zapisnikot od sudskoto soslu{uvawe na optu‘eniot se ~ita na glavniot pretres.

(4) Presudata donesena vo otsustvo na optu‘eniot li~no mora da mu bide dostavena, zaedno so pri~inite za presudata, ako ne mu e dostavena na negoviot branitel soglasno so § 145a, stav 1.

§ 233(1) Optu‘eniot, na svoe barawe, mo‘e da bide osloboden od obvrskata da se pojavi na glavniot pretres samo ako mo‘e da se o~ekuva zatvorska kazna do {est meseci, pari~na kazna do 180 dnevni globi, predupreduvawe so uslovna osuda, zabrana za upravuvawe so motorno vozilo, odzemawe, konfiskacija, uni{tuvawe ili onesposobuvawe predmet ili kombinacija od takvi kazni. Postroga kazna ili merka na podobruvawe i bezbednost ne mo‘at da se izre~at vo negovo otsustvo. Dozvoleno e odzemawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo.

(2) Ako e optu‘eniot osloboden od obvrskata da se pojavi na glavniot pretres, mora da bide soslu{an vo vrska so obvinitelniot akt od strana na postaven ili nazna~en sudija. Vo taa smisla, toj se pou~uva za dozvolenite pravni posledici

130

na pretresot vo negovo otsustvo i se pra{uva dali ostanuva na baraweto da bide osloboden od pojavuvawe na glavniot pretres.

(3) Javnoto obvinitelstvo i branitelot se izvestuvaat za datumot opredelen za soslu{uvawe na optu‘eniot; nivnoto prisustvo na soslu{uvaweto ne e zadol‘itelno. Zapisnikot od ispituvaweto se ~ita na glavniot pretres.

§ 234Dokolku glavniot pretres mo‘e da se odr‘i vo otsustvo na optu‘eniot, toj ima pravo da bide zastapuvan od branitel so pismeno polnomo{no.

§ 234aDokolku glavniot pretres se odr‘uva vo otsustvo na optu‘eniot, dovolno e na branitelot da mu se dadat informaciite navedeni vo § 265, stav 1 i 2; soglasnosta na optu‘eniot spored § 245, stav 1, vtora re~enica, kako i soglasno so § 251, stav 1, br. 1 i stav 2, broj 3 ne e zadol‘itelna ako branitelot zeme u~estvo na glavniot pretres.

§ 235Dokolku glavniot pretres bil odr‘an vo otsustvo na optu‘eniot soglasno so § 232, protiv taa presuda, a vo rok od edna nedela od nejzinoto dostavuvawe, toj mo‘e da pobara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba, kako i vo slu~aj na nezapazuvawe na vremenskiot rok; vo koe bilo vreme toj mo‘e da pobara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba ako nemal soznanie za pokanata za glavniot pretres. Optu‘eniot se pou~uva za takvoto pravo koga }e mu se dostavi presudata.

§ 236Sudot vo sekoe vreme e ovlasten da nalo‘i optu‘eniot li~no da se pojavi pred sudot i da go izvr{i toa preku nalog za negovo doveduvawe pred sud ili preku nalog za priveduvawe.

§ 237Dokolku postoi vrska pome|u pove}e krivi~ni dela {to se re{avaat vo ist sud, sudot mo‘e da nalo‘i spojuvawe zaradi nivna zaedni~ka rasprava, duri i ako takvata vrska ne e onaa navedena vo § 3.

§ 238(1) Sudijata-pretsedava~ go odr‘uva pretresot, go soslu{uva obvinetiot i prifa}a dokazi.

131

(2) Dokolku nekoj u~esnik vo postapkata podnese prigovor deka nalogot od sudijata-pretsedava~ vo odnos na odr‘uvaweto na pretresot e nedozvolen, toga{ odlukata ja donesuva sudot.

§ 239(1) Sudijata-pretsedava~ prepu{ta soslu{uvaweto na svedocite i ve{tacite imenuvani od javnoto obvinitelstvo i optu‘eniot da bide izvr{eno od strana na javnoto obvinitelstvo i branitelot po podneseno usoglaseno barawe od obete strani. Svedocite i ve{tacite imenuvani od javnoto obvinitelstvo prvo gi soslu{uva javnoto obvinitelstvo, dodeka onie imenuvani od optu‘eniot prvo gi soslu{uva branitelot.

(2) Po takvoto soslu{uvawe i sudijata-pretsedava~ im postavuva pra{awa na svedocite i na ve{tacite {to gi smeta za potrebni zaradi ponatamo{no razjasnuvawe na deloto.

§ 240(1) Sudijata-pretsedava~ im dozvoluva na pomo{nite sudii na nivno barawe da postavat pra{awa do obvinetiot, do svedocite i do ve{tacite.

(2) Sudijata-pretsedava~ im dava sli~na dozvola i na javnoto obvinitelstvo, na obvinetiot, na branitelot, kako i na sudiite-porotnici. Ne e nedozvoleno direktno raspra{uvawe obvinet od strana na soobvinet.

§ 241(1) Na liceto {to, vo slu~ajot predviden so § 239, stav 1, }e go zloupotrebi svoeto pravo na soslu{uvawe mo‘e da mu bide odzemeno takvoto pravo od strana na sudijata-pretsedava~.

(2) Vo slu~aite od § 239, stav 1 i § 240, stav 2 sudijata-pretsedava~ mo‘e da odbie nesoodvetni ili irelevantni pra{awa.

§ 241a(1) Soslu{uvaweto na svedoci pod 16-godi{na vozrast go sproveduva isklu~itelno sudijata-pretsedava~.

(2) Licata spomenati vo § 240, stav 1 i 2, prva re~enica mo‘at da pobaraat od sudijata-pretsedava~ na svedocite da im bidat postaveni dopolnitelni pra{awa. Pretsedava~kiot sudija mo‘e da im dozvoli na takvite lica direktno da im postavuvat pra{awa na svedocite ako, spored negovoto

132

diskreciono pravo fokusirano na izvr{uvawe na dol‘nostite, ne se o~ekuva nanesuvawe {teta na dobrobitta na svedokot.

(3) § 241, stav 2 va‘i soodvetno.

§ 242Sudot odlu~uva kaj site slu~ai na somnevawe vo vrska so toa dali nekoe pra{awe e dozvoleno ili ne e dozvoleno.

§ 243(1) Glavniot pretres zapo~nuva koga }e se povika predmetot. Pretsedava~kiot sudija utvrduva dali optu‘eniot i branitelot se prisutni i dali se sobrani dokazi, a osobeno dali se pojavile povikanite svedoci i ve{taci.

(2) Svedocite ja napu{taat sudnicata. § 406g, stav 1, re~enica 1 ostanuva nepromenet. Pretsedava~kiot sudija go ispituva obvinetiot vo odnos na negovata li~na sostojba.

(3) Potoa, javniot obvinitel go ~ita tekstot na obvinenieto. Kaj slu~aite predvideni vo § 207, stav 3 toj koristi nov obvinitelen akt. Kaj slu~aite predvideni vo § 207, stav 2, br. 3 javniot obvinitel go ~ita obvinenieto i dostavuva zakonska procenka vrz koja se zasnova nalogot za poveduvawe na glavniot pretres. Osven toa, toj mo‘e da go izrazi i svoeto razli~no pravno mislewe. Kaj slu~aite predvideni vo § 207, stav 2, br. 4 toj predvid gi zema izmenite {to sudot gi napravil pri prifa}aweto na predmetot za glavniot pretres.

(4) Potoa, optu‘eniot se izvestuva deka mo‘e da izbere da se izjasni vo vrska so obvinenieto ili da ne dade nikakva izjava vo vrska so obvinenieto. Ako optu‘eniot e podgotven da se izjasni, toga{ vo smisla na § 136, stav 2 }e bide soslu{an vo vrska so obvinenieto. Kakva bilo prethodna osuda na optu‘eniot se otkriva samo dokolku e zna~ajna za odlukata. Sudijata-pretsedava~ odlu~uva koga treba da se konstatira deka optu‘eniot bil prethodno osuduvan.

§ 244(1) Po soslu{uvaweto na optu‘eniot sleduva naveduvaweto na dokazite.

(2) So cel da se utvrdi vistinata, sudot, po sopstvena procenka, vo zemaweto dokazi mo‘e da gi opfati site fakti i dokazni sredstva {to se soodvetni za odlukata.

(3) Baraweto za zemawe dokazi se odbiva ako zemaweto takvi dokazi e nedozvoleno. Vo site drugi slu~ai baraweto za zemawe dokazi mo‘e da bide

133

odbieno samo ako zemaweto takvi dokazi e izli{no zatoa {to stanuva zbor za ne{to {to e op{to poznato, ako faktot {to se doka‘uva e irelevanten za odlukata ili e ve}e doka‘an, ako dokazite se vo celost nesoodvetni ili nedostapni, ako baraweto e podneseno zaradi oddol‘uvawe na postapkata ili ako va‘noto tvrdewe {to e nameneto kako dokaz za opravduvawe na optu‘eniot mo‘e da se tretira kako navedeniot fakt da e vistinit.

(4) Dokolku ne e predvideno poinaku, baraweto za zemawe dokazi preku ispituvawe na ve{tak, isto taka, mo‘e da bide odbieno ako samiot sud go poseduva potrebnoto stru~no poznavawe. Soslu{uvaweto na drug ve{tak, isto taka, mo‘e da bide odbieno ako preku prethodnoto ve{ta~ewe ve}e bilo doka‘ano sprotivnoto od navedeniot fakt; ova pravilo ne se primenuva dokolku postoi somnevawe vo profesionalnata kompetentnost na prviot ve{tak, dokolku negovoto mislewe se zasnova na pogre{ni fakti~ki pretpostavki, dokolku misleweto sodr‘i kontradiktornosti ili dokolku noviot ve{tak ima na raspolagawe takvi sredstva za istra‘uvawe {to se ~inat poverodostojni vo odnos na onie koristeni od prethodniot ve{tak.

(5) Baraweto za zemawe dokazi po pat na proverka na lice mesto mo‘e da bide odbieno ako sudot po slu‘bena dol‘nost proceni deka takvata proverka ne e potrebna za utvrduvawe na vistinata. Pod istite uslovi mo‘e da bide odbieno i baraweto za zemawe dokazi preku soslu{uvawe svedok ako svedokot treba da se povika od stranstvo.

(6) Za odbivawe barawe za zemawe dokazi e potrebno sudsko re{enie.

§ 245(1) Zemaweto dokazi gi opfa}a site svedoci i ve{taci {to bile povikani od sudot i {to se pojavile, kako i drugite dokazi izvedeni od strana na sudot ili na javnoto obvinitelstvo soglasno so § 214, stav 4, osven ako e zemaweto dokazi nedozvoleno. Zemaweto odredeni dokazi mo‘e da se otka‘e ako se soglasat javnoto obvinitelstvo, branitelot i optu‘eniot.

(2) Sudot e obvrzan so zemaweto dokazi da gi opfati svedocite i ve{tite lica {to se pojavile na pokana na optu‘eniot ili na javnoto obvinitelstvo, kako i drugite izvedeni dokazi, samo ako e dostaveno barawe za zemawe dokazi. Baraweto se odbiva ako zemaweto dokazi e nedozvoleno. Natamu, toa mo‘e da bide odbieno samo ako faktot za koj treba da se nabavat dokazi e ve}e doka‘an ili pretstavuva op{to poznata rabota, ako ne postoi vrska pome|u faktot i predmetot za koj se presuduva, ako se dokazite celosno nesoodvetni ili ako e baraweto dostaveno zaradi oddol‘uvawe na postapkata.

134

§ 246(1) Zemaweto dokazi ne smee da bide odbieno poradi toa {to dokazite ili faktot {to treba da se doka‘e bile dostaveni predocna.

(2) Dokolku, sepak, svedokot ili ve{takot {to treba da se soslu{aat bile tolku docna imenuvani ili dokolku faktot {to treba da se doka‘e bil tolku docna dostaven, {to sprotivstavenata strana go nemala potrebnoto vreme za pribirawe na informaciite, toga{ s¡ do momentot koga site dokazi }e bidat pribrani stranata sprotivstavena na baratelot mo‘e da pobara odlo‘uvawe na glavniot pretres zaradi pribirawe informacii.

(3) Javnoto obvinitelstvo i optu‘eniot imaat isto pravo kako i svedocite i ve{tite lica povikani po naredba na pretsedava~kiot sudija ili sudot.

(4) Sudot odlu~uva po takvite barawa preku ostvaruvawe na svoeto neograni~eno diskreciono pravo.

§ 246aNa glavniot pretres se soslu{uva ve{takot vo vrska so sostojbata na optu‘eniot i so izgledite za negovo lekuvawe, ako se o~ekuva izdavawe nalog za upatuvawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova ili preventiven pritvor. Istoto va‘i i koga sudot }e proceni deka e potrebno zgri‘uvawe na optu‘eniot vo ustanova za lekuvawe od zavisnost. Ako ve{takot prethodno ne go pregledal optu‘eniot, treba da mu se dade mo‘nost da go napravi toa pred glavniot pretres.

§ 247Sudot mo‘e da nalo‘i obvinetiot da ja napu{ti sudnicata vo tekot na nekoe soslu{uvawe ako se stravuva deka nekoj soobvinet ili nekoj svedok nema da ja ka‘at vistinata dokolku se soslu{uvaat pred obvinetiot. Istoto se primenuva i ako pri ispituvaweto na lice pod {estnaesetgodi{na vozrast kako svedok vo prisustvo na optu‘eniot se stravuva deka mo‘e da se nanese zna~itelna {teta na dobrobitta na takviot svedok ili pak ako ispituvaweto na drugo lice kako svedok vo prisustvo na optu‘eniot pretstavuva neposredna opasnost od seriozna {teta po zdravjeto na takvoto lice. Otstranuvawe na optu‘eniot mo‘e da se nalo‘i vo tekot na razgovorite vo vrska so sostojbata na optu‘eniot i so izgledite za negovo lekuvawe ako se stravuva od zna~itelna {teta po negovoto zdravje. Koga optu‘eniot povtorno }e bide prisuten, sudijata-pretsedava~ go izvestuva za su{tinskata sodr‘ina na postapkata, vklu~uvaj}i go i svedo~eweto za vreme na negovoto otsustvo.

135

§ 247aAko postoi neposredna opasnost od seriozna {teta po dobrobitta na svedokot dokolku bi se ispituval vo prisustvo na licata {to prisustvuvaat na glavniot pretres, toga{ sudot mo‘e da nalo‘i svedokot vo tekot na soslu{uvaweto da bide na drugo mesto; takviot nalog e isto taka dozvolen pod uslovite navedeni vo § 251, stav 1, br. 2, 3 ili 4, dokolku e toa potrebno za utvrduvawe na vistinata. Odlukata ne mo‘e da bide osporena. Vo sudnicata se obezbeduva simultan audio-vizuelen prenos na svedo~eweto. Svedo~eweto se snima ako ima osnova za stravuvawe deka ne }e bide mo‘no svedokot da se ispita pri idniot glaven pretres i ako e snimaweto potrebno za utvrduvawe na vistinata. § 58a, stav 2 va‘i soodvetno.

§ 248Svedocite i ve{tacite {to bile ispitani mo‘at da zaminat od mestoto kade {to zasedava sudot samo so dozvola ili vrz osnova na upatstvo od sudijata-pretsedava~. Prethodno se soslu{uvaat javnoto obvinitelstvo i optu‘eniot.

§ 249(1) Potvrdite i drugite dokumenti {to slu‘at kako dokazen materijal se ~itaat na glavniot pretres. Ova pravilo osobeno se primenuva vo odnos na prethodnite krivi~ni presudi, na krivi~nata evidencija i na izvodite od crkovnite registri i od mati~nite knigi na rodenite, na umrenite i na ven~anite, kako i na pismenite zapisnici od sudskite proverki.

(2) Osven vo slu~aite predvideni so § 253 i § 254, ~itaweto mo‘e da se otka‘e ako sudijata i sudiite-porotnici samite se zapoznaeni so tekstot na potvrdata ili na dokumentot, a i drugite u~esnici imale mo‘nost da go storat toa. Vo slu~aj javniot obvinitel, obvinetiot ili zastapnikot na odbranata vedna{ da prigovorat na nalogot na pretsedava~kiot sudija za postapuvawe vo soglasnost so prvata re~enica, odlukata ja donesuva sudot. Vo zapisnik se zaveduvaat nalogot na pretsedava~kiot sudija, kako i utvrduvaweto deka bile zapoznaeni i deka im bila dadena mo‘nost za prigovor.

§ 250Ako dokazot za nekoj fakt e zasnovan na ona {to e zabele‘ano od nekoe lice, toa lice se ispituva na glavniot pretres. Soslu{uvaweto ne se zamenuva so ~itawe na zapisnikot od prethodnoto ispituvawe ili so ~itawe na pismenata izjava.

§ 251(1) Soslu{uvaweto svedok, ve{tak ili sooptu‘en mo‘e da se zameni so ~itawe pismen zapisnik od negovoto prethodno soslu{uvawe ili so ~itawe na negovata izjava ako:

136

1. optu‘eniot ima branitel i ako javniot obvinitel, branitelot i obvinetiot se soglasni so toa;

2. svedokot, ve{takot, sooptu‘eniot po~inale ili ako od nekoja druga pri~ina vo dogleden period ne mo‘at da bidat soslu{ani od sudot;

3. dokolku zapisnikot ili dokumentot se odnesuvaat na postoeweto ili visinata na imotnata {teta.

(2) Soslu{uvaweto svedok, ve{tak ili sooptu‘en mo‘e da se zameni so ~itawe pismen zapisnik od negovoto prethodno soslu{uvawe od strana na sudija ako:1. pojavuvaweto na svedokot, na ve{takot ili na sooptu‘eniot na glavniot

pretres e nevozmo‘no poradi podolgotrajna i neizvesna bolest, slabost ili ako postojat drugi pre~ki {to ne mo‘at da se nadminat;

2. razumno ne mo‘e da se o~ekuva svedokot ili ve{takot da se pojavat na glavniot pretres poradi golema prostorna oddale~enost, so ogled na va‘nosta na nivnata izjava;

3. javniot obvinitel, branitelot i optu‘eniot se soglasat so ~itaweto.

(3) Dokolku ~itaweto slu‘i za drugi celi, a ne neposredno za donesuvawe presuda, osobeno ako e celta izgotvuvawe odluka dali nekoe lice treba da se povika i da se soslu{a, toga{ e dozvoleno da se ~itaat i zapisnici od soslu{uvawa, potvrdi i drugi dokumenti {to slu‘at kako dokazi.

(4) Kaj slu~aite od stav 1 i 2 sudot odlu~uva dali }e se nalo‘i ~itawe. Pri~inata za ~itawe se objavuva. Ako se ~ita zapisnik od sudsko soslu{uvawe, se naveduva dali liceto {to se soslu{uva imalo odbrana. Ako ne bilo toa slu~aj, odbranata se nadomestuva dokolku sudot smeta deka e toa nu‘no i dokolku s¡ u{te toa mo‘e da se realizira.

§ 252Ne se ~ita izjava na svedok ispitan pred glavniot pretres {to mo‘e da go iskoristi svoeto pravo da odbie da svedo~i samo na glavniot pretres.

§ 253(1) Dokolku svedokot ili ve{takot izjavat deka ve}e ne mo‘at da se setat na nekoj fakt, toga{ mo‘e da se pro~ita soodvetniot del od pismeniot zapisnik od nivnoto prethodno soslu{uvawe zaradi nivno potsetuvawe.

(2) Istata postapka mo‘e da se sledi ako vo tekot na soslu{uvaweto se pojavi kontradiktornost so prethodnata izjava, a na drug na~in ne mo‘e da se utvrdi ili da se otstrani bez da se prekine glavniot pretres.

137

§ 254(1) Mo‘at da se pro~itaat izjavi od optu‘eniot sodr‘ani vo sudskiot zapisnik zaradi zemawe dokazi vo vrska so priznanieto.

(2) Istata postapka mo‘e da se sledi ako vo tekot na ispituvaweto se pojavi kontradiktornost so prethodnata izjava, a na drug na~in ne mo‘e da se utvrdi ili da se otstrani bez da se prekine glavniot pretres.

§ 255Kaj slu~aite predvideni vo § 253 i § 254, na barawe podneseno od javnoto obvinitelstvo ili od optu‘eniot, vo zapisnikot se zaveduvaat ~itaweto i pri~inata za nego.

§ 255a(1) Odredbite {to se odnesuvaat na ~itaweto zapisnik od ispituvaweto soglasno so § 251, § 252, § 253 i § 255 va‘at soodvetno i na prika‘uvaweto audio-vizuelni snimki od ispituvaweto na svedocite.

(2) Kaj postapkite {to se odnesuvaat na krivi~ni dela protiv seksualnoto samoopredeluvawe (§ 174 do § 184f od Krivi~niot zakonik) ili protiv ‘ivotot (§ 211 do § 222 od Krivi~niot zakonik) ili protiv zlostavuvawe lice {to e pod staratelstvo na drugo lice (§ 225 od Krivi~niot zakonik) ispituvaweto na svedocite pod {esnaesetgodi{na vozrast mo‘e da se zameni so prika‘uvawe audio-vizuelni snimki od nivnoto prethodno sudsko soslu{uvawe, ako optu‘eniot i negoviot branitel bile vo mo‘nost da u~estvuvaat na takvoto ispituvawe. Dozvoleno e dopolnitelno ispituvawe na svedocite.

§ 256(1) Mo‘at da se pro~itaat: 1. Izjavi {to sodr‘at potvrda ili mislewe od:

a) javni ovlasteni organi;b) ve{taci {to izgotvuvaat naodi na ve{ta~ewe i {to imaat dadeno

op{tova‘e~ka zakletva;s) lekari na sudskite medicinski ustanovi & so isklu~ok na policiskite

potvrdi za povedenie.2. Lekarski naodi za pomali telesni povredi; 3. Lekarski mislewa dobieni od ispituvawe na krvta;4. Ve{ta~ewa vo odnos na procenkata na izve{tai od patuvawa, odreduvawe

na krvnata grupa ili na sodr‘inata na alkohol vo krvta, vklu~uvaj}i go i nejzinoto ispituvawe;

138

5. Zapisnici, kako i izjavi dadeni so potvrda od strana na organite za krivi~no gonewe vo vrska so istra‘nite postapki, dokolku predmet na tie postapki ne e soslu{uvaweto.

(2) Ako misleweto se dava kolektivno od strana na stru~na ustanova, toga{ sudot mo‘e da pobara od ustanovata da imenuva lice od svoite vraboteni {to }e go prezentira misleweto na glavniot pretres i {to }e mu bide poso~eno na sudot.

§ 257(1) Otkako }e se ispita sekoj sooptu‘en i otkako }e se priberat dokazite za sekoj poedine~en predmet, optu‘eniot treba da se pra{a dali ima ne{to da izjavi.

(2) Na nivno barawe, javniot obvinitel i branitelot, isto taka, dobivaat mo‘nost da dadat izjavi po soslu{uvaweto na obvinetiot i po pribiraweto dokazi za sekoj poedine~en predmet.

(3) Izjavite ne pretstavuvaat zamena za zavr{nite zborovi.

§ 257aSudot mo‘e da bara od u~esnicite vo postapkata da podnesuvaat barawa i predlozi vo vrska so procesnite pra{awa vo pismena forma. Toa ne se odnesuva na barawata spomnati vo § 258. § 249 va‘i soodvetno.

§ 258(1) Otkako }e zavr{i pribiraweto dokazi, na javniot obvinitel, a po nego & i na optu‘eniot im se dava mo‘nost da gi prezentiraat svoite argumenti i da podnesat barawa.

(2) Javniot obvinitel ima pravo da odgovara; optu‘eniot go ima posledniot zbor.

(3) Optu‘eniot se pra{uva, duri i ako branitelot zboruval vo negovo ime, dali samiot toj ima ne{to da izjavi vo svoja odbrana.

§ 259(1) Optu‘eniot {to ne go vladee jazikot na sudot se izvestuva preku tolkuva~ barem za barawata dostaveni niz zavr{nite zborovi na javniot obvinitel i na branitelot.

(2) Istoto pravilo spored §186 se odnesuva i na optu‘enoto lice {to e gluvo i nemo.

139

§ 260(1) Glavniot pretres se zatvora so izrekuvawe na presudata po izlagawata.

(2) Dokolku so nalog se zabranuva izvr{uvawe dejnost, toga{ vo presudata to~no mora da se navedat profesijata, profesionalnata dejnost, zanaetot ili zanaet~iskata dejnost ~ie izvr{uvawe se zabranuva.

(3) Prekinuvawe na postapkata se objavuva vo presudata dokolku ima procesna pre~ka.

(4) Vo uvodot na presudata se naveduva zakonskoto imenuvawe na deloto za koe optu‘eniot se proglasuva za vinoven. Dokolku krivi~noto delo ima statutaren naziv, toga{ toj treba da se upotrebi vo zakonskoto imenuvawe na krivi~noto delo. Ako e izre~ena pari~na kazna, toga{ vo presudata treba da se navedat brojot i iznosot na dnevnite globi. Ako kaznata ili merkata na podobruvawe i bezbednost se zameneti poradi uslovna osuda ili ako na optu‘eniot mu e upatena opomena so uslovna osuda, ili ako izrekuvaweto kazna e otka‘ano, istoto se naveduva vo odredbite na presudata. Vo ostanatite slu~ai sodr‘inata na tekstot na presudata e procenka na sudot.

(5) Vo tekstot na presudata se naveduvaat primenetite odredbi spored paragraf, stav, broj i bukva, kako i so imenuvawe na zakonot. Ako vo slu~ajot na presuda so koja se izrekuva zatvorska kazna ili zbirna zatvorska kazna {to ne preminuva dve godini prestapot ili, spored te‘inata na deloto, najgolemiot del od delata bile izvr{eni vo uslovi na zavisnost od drogi, toga{ se naveduva isto taka i § 17, stav 2 od Zakonot za Sojuzen centralen registar.

§ 261Sudot odlu~uva za rezultatot od zemaweto dokazi spored sopstveno slobodno ubeduvawe steknato od pretresot vo celina.

§ 262(1) Dokolku krivi~nata odgovornost za edno delo zavisi od procenkata na zakonskiot odnos spored gra|anskoto pravo, toga{ krivi~niot sud isto taka donesuva odluka za nego soglasno so odredbite {to va‘at vo postapkata i vo izveduvaweto dokazi kaj krivi~nite predmeti.

(2) Sepak, sudot ima ingerencija da ja prekine istragata i na eden od u~esnicite da mu opredeli vremenski rok vo ~ii ramki treba da se povede gra|anskata postapka ili da se so~eka presudata na gra|anskiot sud.

140

§ 263(1) Potrebno e dvotretinsko mnozinstvo od glasovite za kakvo bilo re{enie protiv obvinetiot vo vrska so pra{aweto na vina i na pravnite posledici na deliktot.

(2) Pra{aweto na vina gi vklu~uva i takvite posebni okolnosti predvideni so krivi~niot zakon so koi se isklu~uva, se namaluva ili se zgolemuva krivi~nata odgovornost.

(3) Pra{aweto na vina ne gi vklu~uva uslovite {to se odnesuvaat na zastaruvaweto.

§ 264(1) Predmet na presuduvaweto e deloto navedeno vo obvinenieto i jasno istaknato vo odnos na ishodot na pretresot.

(2) Sudot ne e vrzan so procenkata na deloto {to e osnova na nalogot za otvorawe na glavniot pretres.

§ 265(1) Optu‘eniot ne mo‘e da bide osuden vrz osnova na krivi~en zakon razli~en od onoj naveden vo sudskoto obvinenie bez prethodno da mu bide konkretno poso~ena promenata na pravnata norma i bez da mu bide dadena mo‘nost da se brani.

(2) Na ednakov na~in se postapuva i ako duri na raspravata se pojavat posebni okolnosti predvideni so krivi~niot zakon poradi koi se zgolemuva krivi~nata odgovornost ili se opravduva nalogot so koj se izrekuva merka na podobruvawe i na bezbednost.

(3) Glavniot pretres se odlo‘uva na barawe na obvinetiot dokolku obvinetiot gi osporuva novo nastanatite okolnosti, naveduvaj}i deka branitelot e nedovolno podgotven, so koi se dozvoluva primena na ponepovolen krivi~en zakon protiv obvinetiot od onoj naveden vo obvinenieto prifateno od sudot ili tie okolnosti pretstavuvaat del odstav 2.

(4) I vo drugite slu~ai sudot go odlaga glavniot pretres vrz osnova na nalog ili po slu‘bena dol‘nost ako, kako posledica na promenetite okolnosti, bi se ~inelo opravdano deka e potrebno soodvetno podgotvuvawe na obvinitelot ili na branitelot.

141

§ 265aAko se uslovite ili upatstvata (§ 56b, § 56s, § 59a, stav 2 od Krivi~niot zakonik) mo‘ni, toga{ vo pogodni slu~ai obvinetiot se pra{uva dali }e napravi napor za ubla‘uvawe na deloto {to go storil ili pak }e dade vetuvawe vo vrska so svoeto odnesuvawe vo idnina. Ako e vozmo‘no nekoe odredeno upatstvo so koe optu‘eniot treba da bide podlo‘en na tretman za lekuvawe ili za odviknuvawe od zavisnost ili da bide smesten vo soodveten dom ili institucija, toj }e bide zapra{an dali se soglasuva so toa.

§ 266(1) Ako javniot obvinitel na glavniot pretres iznese novi dopolnitelni obvinenija za drugi krivi~ni dela izvr{eni od optu‘eniot, sudot preku re{enie mo‘e da gi vklu~i vo postapkata dokolku ima nadle‘nost i dokolku optu‘eniot dade soglasnost za toa.

(2) Dopolnitelnite obvinenija mo‘e da bidat podneseni po usten pat. Nivnata sodr‘ina e soodvetna na § 200, stav 1. Tie se vnesuvaat vo zapisnikot {to se sostavuva na ro~i{teto. Sudijata-pretsedava~ mu dava mo‘nost na optu‘eniot da se brani.

(3) Pretresot se prekinuva ako sudijata-pretsedava~ smeta deka e toa potrebno ili ako optu‘eniot go pobara toa, a baraweto ne e podneseno samo zaradi voznemiruvawe ili oddol‘uvawe. Na optu‘eniot mu se predo~uva pravoto deka mo‘e da pobara prekin.

§ 267(1) Ako e optu‘eniot osuden, toga{ pri~inite za presudata mora da uka‘uvaat na faktite za koi se smeta deka se doka‘ani i deka gi pretstavuvaat zakonskite karakteristiki na krivi~noto delo. Dokolku se dokazite izvedeni od drugi fakti, takvite fakti isto taka treba da se navedat. Vo odnos na detalite, mo‘e da se istaknat sliki vklu~eni vo aktite.

(2) Ako vo tekot na raspravata se navedat posebni okolnosti predvideni so krivi~niot zakon so koi se isklu~uva, se namaluva ili se zgolemuva krivi~nata odgovornost, vo pri~inite za presudata treba da se navede dali se smeta deka takvite okolnosti se utvrdeni ili ne.

(3) Ponatamu, vo pri~inite za krivi~nata presuda treba da se navede primenetiot krivi~en zakon, kako i da se uka‘e na okolnostite {to bile odlu~uva~ki pri procenkata na kaznata. Ako so krivi~niot zakon ubla‘uvaweto se uslovuva so postoeweto na pomalku seriozen predmet, pri~inite za presudata treba da poso~at na toa zo{to takvite okolnosti se zemaat predvid ili se negiraat sprotivno na baraweto podneseno vo tekot na

142

pretresot; ova se primenuva soodvetno so izrekuvaweto zatvorska kazna kaj slu~aite od §47 od Krivi~niot zakonik. Vo pri~inite za presudata, isto taka, treba da se navede i zo{to ne se smeta deka postoi osobeno te‘ok slu~aj koga se ispolneti preduslovite spored koi, po pravilo, takviot slu~aj bi postoel soglasno so krivi~niot zakon; dokolku takvite preduslovi ne se ispolneti, a sepak se smeta deka postoi osobeno te‘ok slu~aj, toga{ soodvetno va‘i vtorata re~enica. Ponatamu, vo pri~inite za presudata treba da se uka‘e zo{to e kaznata zameneta po pat na uslovna osuda ili ne e zameneta sprotivno na baraweto podneseno vo tekot na raspravata; ova va‘i soodvetno i za predupreduvaweto so uslovna kazna i za otka‘uvaweto od kaznuvawe.

(4) Ako site u~esnici {to imaat pravo na praven lek se otka‘at od svoeto pravo na praven lek ili pak ako ne se pobara praven lek vo ramkite na odredeniot vremenski rok, toga{ treba da se navedat doka‘anite fakti so koi se utvrduvaat zakonskite karakteristiki na krivi~noto delo i primenetiot krivi~en zakon; vo slu~aj na presudi so koi se izrekuva samo pari~na kazna ili pari~na kazna plus zabrana za upravuvawe motorno vozilo ili odzemawe na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo, a vo vrska so toa i odzemawe na voza~kata dozvola ili predupreduvawe so uslovna osuda, toga{ predvid mo‘at da se zemat prifatenite obvinenija soglasno so § 418, stav 3, vtora re~enica ili kazneniot nalog, kako i baraweto za kaznen nalog. Ponatamo{nata sodr‘ina na pri~inite za presudata se odreduva od sudot, pri {to spored procenka na sudot predvid se zemaat okolnostite na poedine~niot predmet. Pri~inite za presudata mo‘at da se nadopolnat vo ramkite na vremenskiot rok predviden vo § 275, stav 1, vtora re~enica, ako protiv pre~ekoruvaweto na vremenskiot rok za barawe praven lek e mo‘no vra}awe vo porane{nata sostojba.

(5) Ako se donese osloboditelna presuda za optu‘eniot, toga{ vo pri~inite za presudata se istaknuva dali vinata na optu‘eniot se smeta za nedoka‘ana ili dali i poradi koi pri~ini za deloto {to se smeta za izvr{eno postoi mislewe deka ne predizvikuva krivi~na odgovornost. Ako site strani {to imaat pravo na praven lek se otka‘at od svoeto pravo na praven lek ili pak ako ne se pobara praven lek vo ramkite na odredeniot vremenski rok, toga{ edinstveno treba da se navede dali krivi~noto delo za koe se tovari obvinetiot ne e utvrdeno poradi fakti~ki ili zakonski pri~ini. Treba da se primeni stav 4, treta re~enica.

(6) Vo pri~inite za presudata, isto taka, treba da se navede zo{to e nalo‘ena merka na podobruvawe i na bezbednost ili zo{to ne e izre~ena takva odluka sprotivno na baraweto podneseno vo tekot na pretresot. Ako ne e odzemena dozvolata za vozewe ili ako ne e nalo‘ena zabrana, soglasno so § 69a, stav 1, treta re~enica od Krivi~niot zakonik, iako takvata merka bila mo‘na so

143

ogled na prirodata na krivi~noto delo, vo pri~inite za presudata sekoga{ se naveduva zo{to ne e nalo‘ena takvata merka.

§ 268(1) Presudata se objavuva vo imeto na narodot.

(2) Presudata se objavuva so ~itawe na odredbite na presudata i so obelodenuvawe na pri~inite za presudata. Pri~inite za presudata se objavuvaat po pat na nivno ~itawe ili preku usno prenesuvawe na nivnata klu~na sodr‘ina. Vo sekoj poedine~en slu~aj ~itaweto na odredbite na presudata mu prethodi na soop{tuvaweto na pri~inite za presudata.

(3) Presudata treba da se objavi na krajot na pretresot. Taa mora da se objavi najdocna na edinaesettiot den po pretresot; vo sprotivno, glavniot pretres odnovo treba da se otpo~ne. § 229, stav 3 i stav 4, vtora re~enica va‘at soodvetno.

(4) Ako se odlo‘i objavuvaweto na presudata, pri~inite za presudata, po mo‘nost, se naveduvaat prethodno po pismen pat.

§ 268a(1) Ako so presudata se predviduva zamena na uslovnata osuda ili ako e obvinetiot predupreden so uslovna osuda, sudot gi donesuva odlukite navedeni vo § 56a do § 56d i § 59a od Krivi~niot zakonik preku re{enie {to se objavuva zaedno so presudata.

(2) Stav 1 va‘i soodvetno dokolku so presudata uslovno se zamenuva merkata na podobruvawe i na bezbednost ili ako pokraj kaznata se nalo‘i i nadzor na odnesuvaweto, a sudot gi donese odlukite soglasno so § 68a do § 68s od Krivi~niot zakonik.

(3) Pretsedava~kiot sudija go pou~uva optu‘eniot za zna~eweto na zamenata na kaznata ili za merkata uslovna osuda, predupreduvawe bez kazna ili za nadzorot na odnesuvawe, za vremetraeweto na periodot na uslovnata osuda ili na nadzorot na odnesuvawe, za uslovite i upatstvata, kako i za mo‘nosta za otpovikuvawe na zamenata ili presuduvaweto bez izrekuvawe kazna (§ 56f, stav 1, § 59b, § 67g, stav 1 od Krivi~niot zakonik). Ako sudot mu dade na obvinetiot upatstva soglasno so § 68b, stav 1 od Krivi~niot zakonik, pretsedava~kiot sudija go informira i za mo‘nosta za kazna soglasno so § 145a od Krivi~niot zakonik. Po pravilo poukata se dava po objavuvaweto na re{enieto izdadeno soglasno so stav 1 ili 2. Ako e zameneto institucionaliziraweto vo psihijatriska ustanova kako uslovna osuda, toga{ sudijata-pretsedava~ mo‘e da se otka‘e od davaweto pouka za mo‘nosta za ukinuvawe na zamenata.

144

§ 268bPri izrekuvaweto presuda sudot po slu‘bena dol‘nost odlu~uva za prodol‘uvawe na istra‘niot pritvor ili za privremeno institucionalizirawe. Re{enieto se objavuva so presudata.

§ 268sAko so presudata se nalo‘uva zabrana za upravuvawe so motorno vozilo, sudijata-pretsedava~ go pou~uva optu‘eniot za otpo~nuvawe na periodot na zabranata (§ 44, stav 3, prva re~enica od Krivi~niot zakonik). Takvata pouka se dava po objavuvaweto na presudata. Ako e presudata objavena vo otsustvo na optu‘eniot, toj se pou~uva po pismen pat.

§ 268dDokolku so presudata se odlu~uva nalogot za bezbednost spored § 66a, stav 1 od Krivi~niot zakonik da se prepu{ti na nekoja druga sudska odluka, toga{ sudijata-pretsedava~ go pou~uva optu‘eniot vo odnos na predmetot na ponatamo{nata odluka, kako i vo odnos na vremenskiot period na koj se odnesuva ova odlo‘uvawe.

§ 269Sudot ne smee da se proglasi sebesi za nenadle‘en vrz osnova na faktot deka predmetot treba da se podnese pred sud od ponizok stepen.

§ 270(1) Dokolku po zapo~nuvaweto na glavniot pretres sudot smeta deka materijalnata nadle‘nost ja ima sud od povisok stepen, toga{ toj preku re{enie go upatuva predmetot do nadle‘niot sud; § 209a, br. 2a va‘i soodvetno. Istata postapka se primenuva i ako e sudot na mislewe deka e osnovan navremeno upateniot prigovor od strana na optu‘eniot soglasnoso § 6a.

(2) Vo nalogot sudot gi imenuva optu‘eniot i krivi~noto delo, soglasno so§ 200, stav 1, prva re~enica.

(3) Re{enieto ima dejstvo na re{enie za otvorawe na glavniot pretres. Mo‘nosta za osporuvawe na re{enieto se ureduva so § 210.

(4) Ako re{enieto za upatuvawe na predmetot do povisok sud bil izdadeno od strana na sudija na krivi~en sud ili od strana na sud so sudii-porotnici, optu‘eniot mo‘e da pobara, vo ramkite na vremenskiot rok odreden pri objavuvaweto na presudata, odredeni dokazi da bidat zemeni pred glavniot pretres. Sudijata-pretsedava~ na sudot kon koj se upatuva predmetot odlu~uva vo vrska so baraweto.

145

§ 271(1) Od glavniot pretres treba da se napi{e zapisnik {to go potpi{uva sudijata-pretsedava~ i zapisni~arot, dokolku zapisni~arot bil prisuten vo glavniot pretres. Vo nego se naveduva datumot na negovoto izgotvuvawe.

(2) Ako e sudijata-pretsedava~ spre~en da potpi{e, najstariot pomo{en sudija potpi{uva mesto nego. Vo slu~ajot koga sudijata-pretsedava~ e edinstven sudija na sudot, potpisot na zapisni~arot e dovolen ako e sudijata spre~en da potpi{e.

§ 272Zapisnikot od glavniot pretres sodr‘i:1. mesto i datum na pretresot;2. imiwa na profesionalnite sudii i na sudiite-porotnici, na slu‘benikot

na javnoto obvinitelstvo, na zapisni~arot od sudskata arhiva, kako i na anga‘iraniot tolkuva~;

3. naziv na krivi~noto delo vo obvinenieto;4. imiwa na optu‘enite, na nivnite braniteli, na privatnite obviniteli ili

na privatnite soobviniteli, na o{tetenite lica {to imaat pobaruvawa {to proizleguvaat od krivi~noto delo, na drugite vklu~eni lica, na zakonskite pretstavnici, na zakonskite zastapnici, kako i na licata {to davaat pomo{;

5. podatok deka raspravata se odr‘uva javno ili deka javnosta e isklu~ena.

§ 273(1) Vo zapisnikot mora da se istaknat su{tinata na tekot na glavniot pretres i rezultatite od glavniot pretres i da se uka‘e deka se zapazeni site su{tinski formalnosti; isto taka, mora da se navedat pro~itanite dokumenti ili onie dokumenti ~ie ~itawe e otka‘ano soglasno so § 249, stav 2, kako i barawata podneseni vo tekot na pretresot, donesenata odluka i odredbite na presudata.

(2) Glavnite rezultati od soslu{uvawata za vreme na glavniot pretres pred sudijata na krivi~niot sudija i pred sudot od sudii-porotnici, isto taka, se vnesuvaat vo zapisnikot; toa ne se pravi ako site {to imaat pravo na praven lek se otka‘at od svoeto pravo na praven lek ili ako ne e pobaran praven lek vo ramkite na opredeleniot vremenski rok. Sudijata-pretsedava~ mo‘e da nalo‘i namesto zapis na su{tinskite rezultati od soslu{uvaweto vo zapisnikot da vlezat poedine~ni soslu{uvawa zaedno so nivniot tonski zapis. Tonskiot zapis treba da se prilo‘i kon aktite ili da se ~uva vo arhivot zaedno so aktite. § 58a, stav 2, re~enici 1 do 3 va‘at soodvetno.

146

(3) Ako e bitno da se zapi{e pojavuvaweto na tekst na svedo~ewe ili na iskaz vo tekot na glavniot pretres, toga{ sudijata-pretsedava~ po slu‘bena dol‘nost ili na barawe na u~esnik vo raspravata mora da nalo‘i da se sostavi kompleten zapisnik i toj da se pro~ita. Ako sudijata-pretsedava~ odbie da go izdade ovoj nalog, na barawe na u~esnik vo raspravata, soodvetnata odluka ja donesuva sudot. Vo zapisnikot se zapi{uva deka ~itaweto se slu~ilo i deka e dadeno odobrenie ili pak, ako e toa slu~aj, dali imalo prigovori i kakvi prigovori bile upateni.

(4) Presudata ne mo‘e da se dostavi dodeka ne se sostavi zapisnikot.

§ 274Pridr‘uvaweto kon baranite formalnosti za glavniot pretres mo‘e da se doka‘e edinstveno preku zapisnikot. Protiv sodr‘inata na zapisnikot {to se odnesuva na takvite formalnosti e dozvolen samo dokaz za falsifikat.

§ 275(1) Dokolku presudata {to gi sodr‘i pri~inite ne e celosno vnesena vo zapisnikot, se stava vo dokumentacijata bez odlagawe. Toa mora da se napravi najdocna pet nedeli po objavuvaweto; ovoj vremenski rok se prodol‘uva za dve nedeli ako glavniot pretres trae podolgo od tri dena, dodeka vo slu~ajot koga glavniot pretres trae podolgo od deset dena se prodol‘uva za dopolnitelni dve nedeli za sekoi deset dena. Po istekot na vremenskiot rok pri~inite za presudata ve}e ne mo‘at da se dopolnat i da se izmenat. Vremenskiot rok mo‘e da se prodol‘i samo ako e sudot spre~en da se pridr‘uva kon rokot, i toa za tolkav vremenski period kolku {to sudot & poradi okolnostite {to ne mo‘at da se predvidat ili da se izbegnat vo poedine~niot slu~aj & e spre~en da se pridr‘uva kon rokot. Datumot na priem i na kakva bilo izmena i dopolnenie na pri~inite se zaveduva od strana na arhivata.

(2) Presudata ja potpi{uvaat sudiite {to u~estvuvale vo odlu~uvaweto. Ako e nekoj sudija spre~en da go stavi svojot potpis, takviot fakt so pri~inata se zapi{uva pod presudata od strana na sudijata-pretsedava~, a ako e toj spre~en da go napravi toa & od strana na najstariot pomo{en sudija. Potpisite na sudiite-porotnici ne se potrebni.

(3) Vo presudata se vnesuvaat denot na zasedavaweto i imiwata na sudiite, na sudiite-porotnici, na slu‘benikot na javnoto obvinitelstvo, na branitelot, kako i na zapisni~arot {to u~estvuval na sednicata.

(4) Kopiite i izvodite od presudite gi potpi{uva slu‘benik na arhivata i na niv se stava sudski pe~at.

147

Poglavje VIIOdluka za merka za bezbednost predvidena vo presudata ili za merka za

bezbednost so dopolnitelna naredba

§ 275a(1) Dokolku treba da se odlu~i vo odnos na merka za bezbednost predvidena vo presudata ili na merka za bezbednost so dopolnitelna naredba (§ 106, stav 3, 5 i 6 od Zakonot za maloletni~kiot sud), izvr{nite organi blagovremeno gi ispra}aat aktite do javnoto obvinitelstvo na soodvetniot sud. Ako javnoto obvinitelstvo ispita deka mo‘e da dojde predvid merka za bezbednost predvidena vo presudata ili merka za bezbednost so dopolnitelna naredba, toga{ }e mu ja soop{ti na zasegnatoto lice. Javnoto obvinitelstvo treba da go dostavi baraweto za nalogot {to se odnesuva na merkite za bezbednost spored § 66, stav 1 ili 2 od Krivi~niot zakonik ili spored § 106, stav 5 od Zakonot za maloletni~kiot sud, najdocna 6 meseci pred momentot na zavr{uvaweto na kaznata zatvor ili na merkata za odzemawe na slobodata zaradi podobruvawe i bezbednost protiv zasegnatoto lice. Toa neodlo‘no mu gi predava aktite so svojot nalog na pretsedatelot na sudot.

(2) Za podgotovka i za sproveduvawe na glavniot pretres va‘at soodvetno § 213 do § 275, dokolku posledovatelno toa ne se regulira poinaku.

(3) Otkoga }e zapo~ne glavniot pretres spored odredbata od § 243, stav 1, vo otsustvo na svedocite podnositelot na izve{tajot dr‘i predavawe vo vrska so rezultatite od dosega{nata postapka. Pretsedatelot ja ~ita prethodnata presuda dokolku e toa od zna~ewe za merkata za bezbednost predvidena vo presudata ili za merka za bezbednost so dopolnitelna naredba. Potoa sleduvaat soslu{uvaweto na optu‘eniot i iznesuvaweto na dokazniot materijal.

(4) Pred donesuvaweto odluka sudot nalo‘uva anga‘irawe ve{ta~ewe od ve{tak. Ako treba da se odlu~i vo odnos na dopolnitelen nalog {to se odnesuva na merki za bezbednost, toga{ treba da se napravat dve ve{ta~ewa od dvajca ve{taci. Vo ramkite na sproveduvaweto na kaznata ili na sproveduvaweto na smestuvaweto ve{tacite ne smeat da dojdat do soznanija vo vrska so tretmanot na optu‘eniot.

(5) Dokolku postojat itni pri~ini za prifa}awe na okolnosta deka }e se nalo‘i dopolnitelna merka za bezbednost, s¡ do pravosilnosta na presudata sudot mo‘e da izdade naredba za smestuvawe. Vo slu~aite na § 106, stav 3 od Krivi~niot zakonik i na § 106, stav 6 od Zakonot za maloletni~kiot sud vo odnos na donesuvaweto odluki spored § 67d, stav 6 od Krivi~iot zakonik,

148

nadle‘niot sud e nadle‘en za davawe naredba za smestuvawe s¡ dodeka ne dojde nalogot za dopolnitelni merki za bezbednost kaj sudot nadle‘en za ovaa odluka. Vo slu~aite na § 66a od Krivi~niot zakonik, kako i na § 106, stav 3 od Zakonot za maloletni~kiot sud, do pravosilnosta na presudata sudot mo‘e da donese naredba za smestuvawe ako vo prviot stepen pa s¡ do momentot reguliran so § 66a, stav 2, prva re~enica od Krivi~niot zakonik e nalo‘ena dopolnitelna merka za bezbednost. Paragrafite 114 do 115a, 117 do 119 i 126a, stav 3 va‘at soodvetno.

Poglavje VIIIPostapka protiv otsuten obvinet

§ 276Obvinetiot se smeta deka e otsuten ako ne e poznato negovoto prestojuvali{te ili ako e vo stranstvo, a negovoto prisustvo pred nadle‘niot sud se ~ini deka ne e vozmo‘no ili opravdano.

§ 277 do § 284(^lenovite se izbri{ani.)

§ 285(1) Ne mo‘e da se odr‘i glavniot pretres {to se odnesuva na lice {to e otsutno. Postapkata zapo~nata protiv otsutniot obvinet slu‘i so cel da se obezbedat dokazi, kako i da se predvidi negovoto idno prisustvo pred sudot.

(2) Odredbite od § 286 do § 294 se odnesuvaat na takvite postapki.

§ 286(1) Namesto obvinetiot mo‘e da se pojavi branitelot. Na rodninite na obvinetiot, isto taka, im e dozvoleno da dejstvuvaat kako negovi zastapnici, duri i bez polnomo{no.

(2) Svedocite se ispituvaat pod zakletva, osven ako se predvideni ili se prifateni isklu~oci.

§ 287(1) Otsutniot obvinet nema pravo na izvestuvawa za tekot na postapkata.

(2) Sepak, sudijata ima ovlastuvawe da dozvoli ispra}awe izvestuvawa do otsutniot obvinet ~ie prestojuvali{te e poznato.

149

§ 288Od otsutniot obvinet ~ie prestojuvali{te e nepoznato preku eden ili pove}e vesnici mo‘e da bide objaveno baraweto da se pojavi pred sudot ili da go prijavi svoeto mesto na ‘iveewe.

§ 289Ako se utvrdi deka e obvinetiot otsuten duri po otvoraweto na glavniot pretres, dokazite {to s¡ u{te treba da se zemat se utvrduvaat od strana na postaven ili nazna~en sudija.

§ 290(1) Dokolku protiv otsutnoto lice protiv kogo e podneseno javno obvinenie postojat pri~ini za somne‘ {to bi go opravdale nalogot za priveduvawe, vo toj slu~aj negoviot imot {to se nao|a vo ramkite na teritorijalniot opfat na ovoj sojuzen zakon mo‘e da bide odzemen po nalog na sudot.

(2) Ne mo‘e da dojde do odzemawe imot kaj krivi~ni dela {to povlekuvaat zatvorska kazna {to ne preminuva {est meseci ili pari~na kazna {to ne preminuva sto i osumdeset dnevni globi.

§ 291Re{enieto za odzemawe imot se objavuva vo elektronskiot sojuzen vesnik i spored procenka na sudot toa, isto taka, mo‘e da se objavi i vo drugi soodvetni vesnici.

§ 292(1) Obvinetiot so javno obvinenie go gubi pravoto na raspolagawe so odzemeniot imot za transakcii so drugi lica na datumot na prvoto objavuvawe na odzemaweto vo elektronskiot sojuzen vesnik.

(2) Re{enieto za odzemawe se prosleduva do organot na vlasta nadle‘en za vospostavuvawe staratelstvo vrz otsutni lica. Takviot organ go vospostavuva staratelstvoto.

§ 293(1) Odzemaweto na imotot se ukinuva ako pri~inite za toa ve}e ne postojat.

(2) Ukinuvaweto na odzemaweto na imotot treba da se objavi na istiot na~in kako i negovoto izvestuvawe za odzemawe. Dokolku objavuvaweto sleduvalo spored § 291 preku elektronskiot sojuzen vesnik, treba da se nalo‘i bri{ewe na toa soop{tenie. Objavuvaweto na ukinuvaweto na odzemaweto imot treba da se izbri{e od elektronskiot sojuzen vesnik po istekot na eden mesec.

150

§ 294(1) Odredbite za otvorawe na glavniot pretres va‘at soodvetno na postapkata {to sleduva po otvoraweto na javnoto obvinenie.

(2) Vo re{enieto izdadeno po zavr{uvaweto na takviot pretres (§ 199) istovremeno se izdava i re{enie za prodol‘uvawe ili za ukinuvawe na odzemaweto imot.

§ 295(1) Sudot mo‘e da mu dodeli bezbednosna pridru‘ba (stra‘a) na otsutniot obvinet; sudot mo‘e da nametne i uslovi kon takvoto davawe.

(2) Bezbednosnata pridru‘ba (stra‘a) obezbeduva izzemawe od istra‘niot pritvor, no samo vo odnos na krivi~noto delo za koe e izdadena.

(3) Taa istekuva ako e izre~ena zatvorska kazna ili ako obvinetiot se podgotvuva da pobegne, ili ako ne gi ispolnuva uslovite spored koi e dodelena bezbednosnata pridru‘ba (stra‘a).

151

Kniga IIIPravni lekovi

Poglavje IOp{ti odredbi

§ 296(1) Pravo da podnesat dozvoleni pravni lekovi protiv sudskite odluki imaat i javnoto obvinitelstvo i optu‘eniot.

(2) Javnoto obvinitelstvo, isto taka, mo‘e da primeni pravni lekovi i vo korist na optu‘eniot.

§ 297Me|utoa, branitelot ne mo‘e da podnese praven lek vo ime na optu‘eniot dokolku e toa protiv negovata jasno iska‘ana volja.

§ 298(1) Zakonskiot pretstavnik na optu‘eniot samostojno mo‘e da gi primenuva dozvolenite pravni lekovi vo ramkite na vremenskiot rok {to mu e daden na optu‘eniot.

(2) Vo odnos na vakviot praven lek i na postapkata soodvetno treba da se primenat odredbite {to se odnesuvaat na pravnite lekovi {to se dostapni za optu‘eniot.

§ 299(1) Optu‘eniot {to ne e na sloboda mo‘e da dade usni izjavi vo vrska so pravnite lekovi {to treba da se zavedat od strana na arhivata na osnovniot sud vo ~ie podra~je se nao|a institucijata kade {to e toj pritvoren po oficijalen nalog.

(2) Zaradi zapazuvawe na vremenskiot rok e dovolno izjavata da se zapi{e vo zapisnikot vo ramkite na toj vremenski rok.

§ 300Gre{kata vo ozna~uvaweto na dozvoleniot praven lek ne predizvikuva {tetni posledici.

152

§ 301Sekoj praven lek podnesen od javnoto obvinitelstvo ima takvo dejstvo {to pobivanata presuda mo‘e da se preina~i ili da se ukine, isto taka, i vo korist na optu‘eniot.

§ 302(1) Povlekuvawe na pravniot lek, kako i otka‘uvawe od pravoto da se podnese takov praven lek mo‘e da se izvr{i i pred istekot na vremenskoto ograni~uvawe za podnesuvawe. No pravniot lek podnesen od javnoto obvinitelstvo vo korist na optu‘eniot ne mo‘e da se povle~e bez negova soglasnost.

(2) Branitelot mora da ima potpolno ovlastuvawe za takvo povlekuvawe.

§ 303Ako odlukata za pravniot lek treba da se donese vrz osnova na usno soslu{uvawe, povlekuvaweto po zapo~nuvaweto na glavniot pretres mo‘e da se izvr{i samo so soglasnost na sprotivnata strana. No za povlekuvawe na pravniot lek na optu‘eniot ne e potrebna soglasnost na o{teteniot privaten tu‘itel.

Poglavje II@alba

§ 304(1) Dozvolena e ‘alba protiv site re{enija izdadeni od prvostepenite sudovi ili vo ‘albenata postapka vo odnos na fakti~kata sostojba i na primenata na pravoto i protiv naredbite izdadeni od sudijata-pretsedava~, od sudijata vo pretkrivi~nata postapka i od postaveniot ili nazna~eniot sudija, osven ako so zakon se jasno izzemeni od pravniot lek.

(2) Svedocite, ve{tacite i drugite lica isto taka mo‘at da podnesat ‘alba protiv re{enijata i naredbite so koi se zasegnati.

(3) Dozvolena e ‘alba protiv re{enijata {to se odnesuvaat na obvrskata za nadomest na tro{ocite i na nu‘nite izdatoci samo ako vrednosta na predmetot na ‘albata preminuva dveste evra.

(4) Ne e dozvolena ‘alba protiv re{enijata i naredbite izdadeni od Sojuzniot sud na pravdata. Istoto se odnesuva i na odlukite i naredbite izdadeni od vi{ite pokrainski sudovi; sepak, za predmetite kaj koi vi{ite pokrainski

153

sudovi imaat prvostepena nadle‘nost e dozvolena ‘alba protiv re{enijata i naredbite:1. {to se odnesuvaat na priveduvawe, na privremeno institucionalizirawe,

na institucionalizirawe zaradi nabquduvawe, na konfiskacija ili na pretres;

2. so koi se odbiva otvorawe na glavniot pretres ili se prekinuva postapkata poradi pre~ka vo postapkata;

3. so koi se nalo‘uva glavniot pretres vo otsustvo na obvinetiot (§ 231a) ili se upatuva predmet do sud od ponizok stepen;

4. vo vrska so uvid vo aktite; 5. {to se odnesuvaat na otpovikuvawe ukinuvaweto na kaznata, na

otpovikuvawe namaluvawe na kaznata i izrekuvawe uslovna osuda (§ 453, stav 2, treta re~enica), na nalog za privremeni merki za obezbeduvawe na otpovikuvaweto (§ 453s), na ukinuvaweto na ostatokot od kaznata i na nejzino otpovikuvawe (§ 454, stav 3 i 4), na povtorno otvorawe na postapka (§ 372, prva re~enica) ili na odzemawe vo korist na dr‘avata, na konfiskacija i na onesposobuvawe predmet soglasno so § 440, § 441, stav 2, § 442.

§ 138d, stav 6 ostanuva nepromenet.

(5) @alba protiv naredbite na istra‘niot sudija na Sojuzniot sud na pravdata ili na Vi{iot pokrainski sud (§169, stav 1) e dozvolena samo ako se odnesuva na priveduvawe, na privremeno institucionalizirawe, na konfiskacija ili na pretres.

§ 305Odlukite na sudovite {to presuduvaat pred donesuvaweto na presudata ne podle‘at na osporuvawe. Isklu~ok tuka se odlukite {to se odnesuvaat na priveduvawe, na privremeno institucionalizirawe, na konfiskacija, na privremeno povlekuvawe na dozvolata za upravuvawe so motorno vozilo, na privremena zabrana za izvr{uvawe dejnost ili na izrekuvawe regulatorni ili prinudni merki, kako i odlukite so koi se zasegnati treti lica.

§ 305a(1) Dozvolena e ‘alba protiv presuda izdadena soglasno so § 268a, stav 1 i 2. Taa mo‘e da se zasnova samo na pri~inata deka donesenata presuda bila nezakonska.

(2) Ako e izjavena ‘alba protiv presudata, a e podnesena i dozvolena ‘alba vo vrska so primenata na pravoto protiv presudata, sudot {to rasprava po ‘albata vo vrska so primenata na pravoto e nadle‘en da odlu~uva i po ‘albata.

154

§ 306(1) @albata se podnesuva pred sudot ili pred sudijata-pretsedava~ {to ja donel osporenata odluka i se pi{uva zapisnik za arhivata ili se podnesuva vo pismena forma.

(2) Ako sudot ili sudijata-pretsedava~ {to ja donel osporenata odluka, smeta deka e ‘albata osnovana, istata ja usvojuva; vo site drugi slu~ai ‘albata se dostavuva vedna{, a najdocna vo rok od tri dena, do sudot {to rasprava po ‘albata.

(3) Ovie odredbi se odnesuvaat i na odlukite na sudijata vo pretkrivi~nata postapka, kako i na postaveniot ili nazna~eniot sudija.

§ 307(1) Podnesuvaweto ‘alba ne pretstavuva pre~ka za izvr{uvaweto na osporenata odluka.

(2) Sepak sudot, pretsedava~kiot sudija ili sudijata ~ija odluka se osporuva, kako i sudot {to rasprava po ‘albata mo‘at da nalo‘at izvr{uvaweto na osporenata odluka da se ukine.

§ 308(1) Sudot {to rasprava po ‘albata ne mo‘e da ja menuva i da ja dopolnuva osporenata odluka na {teta na sprotivnata strana na ‘alitelot bez da £ ja prenese na taa strana ‘albata zaradi dostavuvawe odgovor. Ova ne se odnesuva na slu~aite predvideni vo § 33, stav 4, prva re~enica.

(2) Sudot {to rasprava po ‘albata mo‘e da nalo‘i istra‘ni postapki ili samiot mo‘e da gi sprovede.

§ 309(1) Odlukata vo vrska so ‘albata se donesuva bez usno soslu{uvawe kaj soodvetnite slu~ai po soslu{uvaweto na javnoto obvinitelstvo.

(2) Ako se smeta deka e ‘albata osnovana, sudot {to rasprava po ‘albata istovremeno donesuva meritorna odluka.

§ 310(1) Re{enijata doneseni vo odnos na ‘albata od pokrainskiot sud ili od vi{iot pokrainski sud, nadle‘ni soglasno so § 120, stav 3 od Zakonot za sudovi, mo‘at da bidat osporeni so dopolnitelna ‘alba dokolku se odnesuvaat na:

155

1. priveduvawe;2. privremeno institucionalizirawe; 3. naredba za itno priveduvawe spored § 111b, stav 2 vo sodejstvo so § 111d vo

odnos na iznos pogolem od 20 000 evra.

(2) Vo site drugi slu~ai odlukite doneseni vo odnos na ‘albata se neosporlivi.

§ 311(1) Za slu~aite na itna ‘alba va‘at slednite posebni odredbi.

(2) @albata mo‘e da se podnese vo rok od edna nedela; vremenskiot rok zapo~nuva da se smeta so izvestuvaweto (§ 35) za odlukata.

(3) Sudot ne e nadle‘en da ja preina~i i da ja dopolnuva svojata odluka {to e osporena so ‘albata. Sepak, toj ja usvojuva ‘albata ako na {teta na podnositelot na ‘albata upotrebi fakti ili dokazni zaklu~oci vo vrska so koi podnositelot na ‘albata s¡ u{te ne e soslu{an i ako kako rezultat na posledovatelni dostavi smeta deka e ‘albata osnovana.

§ 311a(1) Ako sudot {to rasprava po ‘albata ja prifati ‘albata bez da ja soslu{a stranata sprotivstavena na podnesuva~ot na ‘albata i ako negovata odluka ne mo‘e da se ospori, kako i ako s¡ u{te postoi posledovatelna {teta za sprotivstavenata strana, sudot po slu‘bena dol‘nost ili na barawe na taa strana £ obezbeduva posledovatelno soslu{uvawe i donesuva odluka vo odnos na baraweto. Sudot {to rasprava po ‘albata mo‘e da ja izmeni svojata odluka duri i bez podneseno barawe.

(2) Za postapkata va‘at soodvetno § 307, § 308, stav 2 i § 309, stav 2.

Poglavje IIIApelacija

§ 312Dozvolena e apelacija protiv presudite na sudija na krivi~en sud i na sud so sudii-porotnici.

§ 313(1) Vo slu~ajot koga e obvinetiot kaznet so pari~na kazna {to ne preminuva petnaeset dnevni globi, kako i vo slu~ajot na predupreduvawe koga uslovnata

156

pari~na kazna ne preminuva petnaeset dnevni globi ili koga e izre~ena pari~na kazna, dozvolena e apelacija samo dokolku e prifatena. Istoto se odnesuva i na slu~aite koga e za obvinetiot donesena osloboditelna presuda ili koga e postapkata prekinata i koga javnoto obvinitelstvo ima pobarano pari~na kazna {to ne preminuva trieset dnevni globi.

(2) Apelacijata se prifa}a ako ne e o~igledno neosnovana. Vo sprotivno, se odbiva kako nedozvolena.

(3) Apelacijata protiv presudata so koja se izrekuva pari~na kazna, so koja se donesuva osloboditelna presuda za obvinetiot ili so koja se prekinuva prekr{o~nata postapka sekoga{ se prifa}a ako zakonskata ‘alba e dozvolena soglasno so § 79, stav 1 od Zakonot za prekr{o~nite postapki ili soglasno so § 80 stav 1 i 2 od Zakonot za prekr{o~nite postapki . Vo drugite slu~ai se primenuva stav 2.

§ 314(1) Apelacijata se podnesuva kaj prvostepeniot sud, a se zaveduva vo arhivata ili po pismen pat vo rok od edna nedela po objavuvaweto na presudata.

(2) Dokolku presudata ne e objavena vo prisustvo na optu‘eniot, vremenskiot rok za nejzinoto objavuvawe po~nuva da se smeta od nejzinoto dostavuvawe, osven ako vo slu~aite na § 234, § 387, stav 1, § 411, stav 2 i § 434, stav 1, re~enica 1 taa ne e objavena vo prisustvo na branitelot {to poseduva pismeno polnomo{no.

§ 315(1) Zapo~nuvaweto na vremenskiot rok za podnesuvawe na apelacijata ne se isklu~uva poradi faktot {to mo‘e da se podnese barawe za vra}awe vo porane{nata sostojba vo vrska so presudata objavena vo otsustvo na optu‘eniot.

(2) Ako optu‘eniot podnese barawe za vra}awe vo porane{nata sostojba, apelacijata }e se ovozmo‘i ako se podnese vedna{ i blagovremeno vo slu~aj takvoto barawe da bide odbieno. Vo takviot slu~aj ponatamo{noto odlu~uvawe vo vrska so apelacijata se odlo‘uva s¡ do donesuvaweto odluka po baraweto za vra}awe vo porane{nata sostojba.

(3) Podnesuvaweto apelacija {to ne e vo vrska so baraweto za vra}awe vo porane{nata sostojba se smeta za otka‘uvawe od nea.

157

§ 316(1) Vo slu~aj apelacijata da bide podnesena navremeno, presudata ne stapuva vo sila s¡ dodeka e osporena.

(2) Ako presudata zaedno so pri~inite s¡ u{te ne mu e dostavena na podnesuva~ot na ‘albata, taa mu se dostavuva vedna{ otkako toj }e podnese apelacija.

§ 317Vo tekot na edna dopolnitelna nedela po istekot na vremenskiot rok za podnesuvawe praven lek ili ako vo toa vreme presudata s¡ u{te ne e dostavena, po nejzinoto dostavuvawe apelacijata mo‘e da bide pretstavena na prvostepen sud, a se zaveduva vo arhivata ili preku dokument za ‘alba.

§ 318Apelacijata mo‘e da se ograni~i na odredeni ‘albeni pra{awa. Ako ne e napraveno toa ili ako ne sleduva objasnuvawe, toga{ se osporuva celata sodr‘ina na presudata.

§ 319(1) Ako e apelacijata podnesena so zadocnuvawe, toga{ prvostepeniot sud ja otfrla ‘albata kako nedopu{tena.

(2) Vo rok od edna nedela po dostavuvaweto na sudskoto re{enie, podnesuva~ot na ‘albata mo‘e da pobara odluka od strana na apelacioniot sud. Vo takov slu~aj aktite se ispra}aat do sudot {to rasprava po ‘albata; sepak, toa ne pretstavuva pre~ka za izvr{uvawe na presudata. Odredbata od §35a va‘i soodvetno.

§ 320Ako e apelacijata podnesena navremeno, po istekot na vremenskoto ograni~uvawe za objasnuvawe na osnovata sudskata arhiva ja dostavuva dokumentacijata do javnoto obvinitelstvo, bez ogled na toa dali e objasneta osnovata ili ne. Ako e apelacijata podnesena od strana na javnoto obvinitelstvo, toa mu gi dostavuva na obvinetiot dokumentite {to se odnesuvaat na podnesuvaweto na ‘albata i na nejzinoto objasnuvawe.

§ 321Javnoto obvinitelstvo ja prepra}a dokumentacijata do javnoto obvinitelstvo pri apelacioniot sud. Toa obvinitelstvo ja prosleduva dokumentacijata do sudijata-pretsedava~ vo rok od edna nedela.

158

§ 322(1) Dokolku apelacioniot sud smeta deka ne se po~ituvani odredbite za podnesuvawe apelacija, preku sudsko re{enie mo‘e da go otfrli pravniot lek kako nedopu{ten. Vo site drugi slu~ai sudot odlu~uva preku presuda; § 322a ostanuva nepromenet.

(2) Sudskoto re{enie mo‘e da bide osporeno so neposredna ‘alba.

§ 322aApelacioniot sud odlu~uva preku sudsko re{enie dali da ja prifati apelacijata (§ 313). Re{enieto ne mo‘e da se ospori. Nema potreba od obrazlo‘enie na sudskoto re{enie za prifa}awe na apelacijata.

§ 323(1) Odredbite od § 214 i § 216 do § 225 se primenuvaat vrz podgotovkite za glavniot pretres. So pokanata optu‘eniot nedvosmisleno se informira za posledicite od nepojavuvaweto.

(2) Povikuvaweto na svedocite i na ve{tacite {to se ispituvaat vo prvostepenata postapka mo‘e da se propu{ti samo ako se ~ini deka nivnoto povtorno ispituvawe ne e potrebno za razjasnuvawe na deloto. Dokolku se sogleda deka e toa nu‘no, toga{ apelacioniot sud spored § 273, stav 2, re~enica 2 nareduva prepi{uvawe na soslu{uvaweto na snimenata tonska lenta vo zapisnik. Koga }e se izvr{i toa prepi{uvawe vo zapisnik, ovoj sud na zapisnikot go stava svojot slu‘ben pe~at i potis so zabele{kata deka se potvrduva to~nosta na prepisot. Prepis od ovoj zapisnik im se dostavuva na javnoto obvinitelstvo, na branitelot i na obvinetiot. Dozvoleno e potvrduvaweto deka prepisot ne e to~en. Spored § 325 pismeniot izve{taj mo‘e da se pro~ita. (3) Dozvoleni se novi dokazni materijali.

(4) Pri izborot na svedocite i na ve{tacite {to treba da se povikaat predvid treba da se zemat onie lica {to se imenuvani od obvinetiot i dokolku e toa objasneto vo apelacijata.

§ 324(1) Po zapo~nuvaweto na glavniot pretres soglasno so odredbite od § 243, stav 1, vo otsustvo na svedocite, liceto-izvestuva~ podnesuva izve{taj za rezultatite na prethodnata postapka. Presudata na prvostepeniot sud se ~ita dokolku e toa bitno za apelacijata; pri~inite za presudata ne mora da se ~itaat ako javnoto obvinitelstvo, branitelot i optu‘eniot se otka‘at od ~itaweto.

159

(2) Potoa se ispituva optu‘eniot i se zemaat dokazite.

§ 325(1) Dokumentite mo‘at da se ~itaat koga izvestuva~ot go podnesuva svojot izve{taj i koga se zemaat dokazi; osven slu~aite predvideni so § 251 i § 253, zapisnicite {to se odnesuvaat na izjavite na svedocite i na ve{tacite ispitani vo tekot na prvostepeniot glaven pretres ne smeat da se ~itaat bez soglasnost na javnoto obvinitelstvo i na optu‘eniot, pod uslov svedocite ili ve{tacite da bile povikani povtorno ili ako optu‘eniot podnel barawe toa da se napravi pred da se odr‘i glavniot pretres.

§ 326Otkako }e zavr{i zemaweto dokazi, se soslu{uvaat argumentite i barawata na javnoto obvinitelstvo, kako i na optu‘eniot i na negoviot branitel, pri {to prvo se soslu{uva podnesuva~ot na ‘albata. Optu‘eniot go ima posledniot zbor.

§ 327Presudata e predmet na sudska revizija samo dokolku se ospori.

§ 328(1) Dokolku se smeta deka e apelacijata osnovana, apelacioniot sud donesuva svoja sopstvena odluka spored zakonot i ja poni{tuva presudata.

(2) Ako prvostepeniot sud na pogre{en na~in prezel nadle‘nost, apelacioniot sud go upatuva predmetot do nadle‘en sud i ja poni{tuva presudata.

§ 329(1) Ako na po~etokot na glavniot pretres ne se pojavi nitu obvinetiot, nitu negoviot zastapnik, vo slu~aite koga e toa dozvoleno, nitu pak ima dovolno opravduvawe za nepojavuvaweto, sudot ja otfrla apelacijata na obvinetiot bez da gi soslu{a tvrdewata. Ova ne se primenuva ako apelacioniot sud odr‘i nova rasprava otkako predmetot }e mu bide vraten od strana na sudot za revizija. Ako e ukinata presudata za poedine~en prestap od pove}e prestapi, toga{ pri odbivaweto na apelacijata jasno treba da se pretstavi delot od presudata {to ne se otfrla; izre~enite kazni mo‘at da se kombiniraat vo nova zbirna kazna od strana na apelacioniot sud.

(2) Spored uslovite sodr‘ani vo stav 1, prva re~enica, rasprava mo‘e da se odr‘i i bez optu‘eniot po ‘alba vo odnos na apelacijata podnesena od javnoto obvinitelstvo. @alba vo odnos na apelacijata od javnoto

160

obvinitelstvo vo tie slu~ai mo‘e da se povle~e i bez soglasnost od obvinetiot, osven ako prevladuvaat uslovite od stav 1, vtora re~enica.

(3) Vo rok od edna nedela po dostavuvaweto na presudata, obvinetiot mo‘e da pobara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba spored uslovite navedeni vo § 44 i § 45.

(4) Ako ne e zapazena procedurata soglasno so stav 1 ili 2, toga{ se izdava nalog za optu‘eniot da bide doveden pred sudot ili da bide priveden. Takvata postapka se otka‘uva ako mo‘e da se o~ekuva deka toj }e se pojavi na noviot glaven pretres bez da ima potreba da se prezemat merki na prisila.

§ 330(1) Ako ‘albata vo odnos na apelacijata e podnesena od strana na zakonskiot pretstavnik, toga{ sudot go povikuva i optu‘eniot na glavniot pretres so prinuda mo‘e da go dovede pred sudot vo slu~aj na negovo nepojavuvawe.

(2) Ako samo zakonskiot pretstavnik ne se pojavi na glavniot pretres, glavniot pretres se odr‘uva bez nego. Ako na po~etokot na raspravata ne se pojavat nitu zakonskiot pretstavnik, nitu obvinetiot, toga{ § 329, stav 1 va‘i soodvetno; ako ne se pojavi samo optu‘eniot, toga{ § 329, stav 2, prva re~enica va‘i soodvetno.

§ 331(1) Do obemot do koj se odnesuva na vidot i na stepenot na zakonskite posledici na prestapot presudata ne smee da se izmenuva i da se dopolnuva na {teta na obvinetiot, no samo kaj onie slu~ai kaj koi optu‘eniot ili negoviot zakonski zastapnik podnele ‘alba vo odnos na apelacijata ili javnoto obvinitelstvo se ‘alelo vo odnos na apelacijata vo negova korist.

(2) Ovaa odredba ne spre~uva izdavawe nalog za institucionalizirawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova ili vo institucija za odviknuvawe od zavisnost.

§ 332Vo sprotivno, se primenuvaat odredbite {to se odnesuvaat na glavniot pretres {to se navedeni vo poglavjeto VI na vtorata kniga.

161

Poglavje IVRevizija

§ 333Dozvoleno e podnesuvawe revizija protiv presudite na krivi~nite soveti i na krivi~nite sudovi so sudii-porotnici, kako i protiv presudite na vi{ite pokrainski sudovi prosledeni vo prv stepen.

§ 334(^lenot e izbri{an.)

§ 335(1) Presudata protiv koja e dozvolena apelacija namesto so apelacija mo‘e da se ospori so revizija.

(2) Sudot {to bi bil nadle‘en da odlu~i dali revizijata bila podnesena otkako bilo raspravano po apelacijata odlu~uva vo odnos na revizijata.

(3) Dokolku eden od u~esnicite podnese revizija protiv presudata, a drug u~esnik podnese apelacija, toga{ revizijata, ako e podnesena navremeno i na propi{aniot na~in, se tretira kako apelacija, vo slu~aj apelacijata da ne bide povle~ena ili otfrlena kako nedopu{tena. Barawata za revizija, vklu~uvaj}i gi i nivnite obrazlo‘enija, sepak se dostavuvaat na propi{aniot na~in i vo ramkite na predvidenoto vreme i £ se dostavuvaat na sprotivnata strana (§ 344 do § 347). Revizija protiv presudata donesena vo vrska so apelacijata e dozvolena soglasno so op{tova‘e~kite odredbi.

§ 336Odlukite {to £ prethodat na presudata, dokolku presudata se zasnova na niv, isto taka, podle‘at na procenka od strana na sudot {to rasprava po revizijata. Ova ne se odnesuva na odlukite za koi e jasno navedeno deka ne mo‘at da se osporat ili {to mo‘at da se osporat so neposredna ‘alba.

§ 337(1) Revizijata mo‘e da se podnese samo vrz osnova na faktot deka e presudata zasnovana na prekr{uvawe na zakonot.

(2) Zakonot se prekr{uva ako ne e primeneta pravna norma ili ako e taa pogre{no primeneta.

§ 338Sekoja presuda se smeta deka e zasnovana vrz osnova na prekr{uvawe na zakonot:

162

1. ako sudot {to presuduva e nepropisno sostaven; vo slu~ajot koga soglasno so § 222a e potrebno izvestuvawe za sostavot, toga{ revizijata mo‘e da se zasnova na faktot deka sostavot ne e spored propi{aniot vid samo dokolku: a) se prekr{eni odredbite {to go reguliraat izvestuvaweto;b) ne e zemen predvid ili e odbien prigovorot vlo‘en navremeno i na

propi{aniot na~in vo vrska so faktot deka sostavot ne odgovara na propisite;

v) glavniot pretres ne e prekinat soglasno so § 222a, stav 2 za ispituvawe na sostavot;

g) sudot ja donel svojata odluka, pri {to sostavot ne bil spored propisite, a toj utvrdil, soglasno so § 222b, stav 2, vtora re~enica, deka ne e sostaven spored propisite;

2. dokolku profesionalen sudija ili sudija-porotnik {to bil isklu~en od izvr{uvaweto na sudskata funkcija u~estvuval vo izgotvuvaweto na presudata;

3. dokolku profesionalen sudija ili sudija-porotnik u~estvuval vo izgotvuvaweto na presudata otkako bil izzemen da go pravi toa poradi mo‘nosta da bide pristrasen, a baraweto za takvoto izzemawe bilo proglaseno za osnovano ili bilo nepravedno odbieno;

4. dokolku sudot nepropisno prezel nadle‘nost;5. dokolku glavniot pretres bil odr‘an vo otsustvo na javniot obvinitel ili

na lice ~ie prisustvo e propi{ano spored zakonot;6. dokolku presudata bila donesena vrz osnova na usna rasprava, a odredbite vo

vrska so javniot karakter na postapkata bile prekr{eni;7. dokolku presudata ne gi sodr‘i pri~inite za odlukata ili dokolku

pri~inite za presudata ne se vneseni vo dokumentacijata vo ramkite na periodot utvrden soglasno so § 275, stav 1, vtora i ~etvrta re~enica.

8. dokolku odbranata po pra{awe {to e bitno za odlukata bila nedozvoleno ograni~ena so nalog na sudot.

§ 339Prekr{uvaweto na pravnite normi {to postojat samo vo korist na obvinetiot ne mo‘e da bide iskoristeno od javnoto obvinitelstvo so cel da se poni{ti presudata na {teta na optu‘eniot.

§ 340(^lenot e izbri{an.)

§ 341(1) Revizijata se podnesuva kaj sudot ~ija presuda se osporuva, pri {to usno se zaveduva od arhivata ili po pismen pat, vo rok od edna nedela po objavuvaweto na presudata.

163

(2) Ako objavuvaweto na presudata ne e izvr{eno vo prisustvo na optu‘eniot, vremenskiot rok vo odnos na optu‘eniot po~nuva da se smeta od dostavuvaweto na presudata dokolku vo slu~aite na § 234, § 387, stav 1, § 411, stav 2 i § 434, stav 1 re~enica 1 ne se slu~ilo objavuvawe na presudata vo prisustvo na branitel {to poseduva pismeno polnomo{no.

§ 342(1) Zapo~nuvaweto na vremenskoto ograni~uvawe za podnesuvawe na revizijata ne se isklu~uva poradi faktot {to mo‘e da se podnese barawe za povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba vo vrska so presudata objavena vo otsustvo na obvinetiot.

(2) Dokolku optu‘eniot podnese barawe za povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba,toga{ revizijata }e stoi na raspolagawe ako se podnese neposredno i navremeno, vo slu~aj takvoto barawe da bide odbieno. Vo takviot slu~aj ponatamo{noto odlu~uvawe vo vrska so revizijata se odlaga s¢ do donesuvaweto odluka po baraweto za povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba.

(3) Podnesuvaweto revizija {to ne e vo vrska so baraweto za povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba se smeta za otka‘uvawe od nea.

§ 343(1) Vo slu~ajot revizijata da bide podnesena navremeno, presudata ne stapuva vo sila s¢ dodeka e osporena.

(2) Ako presudata zaedno so pri~inite s¢ u{te ne mu e dostavena na podnesuva~ot na ‘albata, taa mu se dostavuva vedna{ otkako toj }e podnese revizija.

§ 344(1) Podnesuva~ot na ‘albata dava izjava vo vrska so obemot do koj ja osporuva presudata i bara da bide taa poni{tena (barawa za revizija), pri {to gi naveduva i gi obrazlo‘uva takvite barawa.

(2) Od obrazlo‘enieto treba da stane jasno dali presudata se osporuva poradi prekr{uvawe na pravna norma {to se odnesuva na postapkata ili poradi prekr{uvawe na nekoja druga pravna norma. Vo prviot slu~aj treba da se poso~at faktite od koi se sostoi nedostatokot.

§ 345(1) Barawata za revizija, zaedno so nejzinite obrazlo‘enija, se dostavuva do sudot ~ija presuda se osporuva ne podocna od eden mesec po istekot na

164

vremenskoto ograni~uvawe za podnesuvawe barawe za pravniot lek. Ako dotoga{ presudata ne bide dostavena, vremenskoto ograni~uvawe zapo~nuva so nejzinata dostava.

(2) Za obvinetiot toa mo‘e da se napravi samo vo vid na bele{ka potpi{ana od strana na branitelot ili na advokatot ili usno da se zavede od strana na sudskata arhiva.

§ 346(1) Sudot ~ija presuda se osporuva preku nalog go otfrla pravniot lek kako nedopu{ten dokolku revizijata e podnesena predocna ili dokolku bele{kite za revizijata ne se dostaveni navremeno ili na na~in {to e propi{an so § 345, stav 2.

(2) Podnesuva~ot na ‘albata vo rok od edna nedela po dostavata na nalogot mo‘e da pobara odluka na sudot {to rasprava po revizijata. Vo takviot slu~aj dokumentacijata se ispra}a do sudot {to rasprava po revizijata; sepak, toa ne pretstavuva pre~ka za izvr{uvawe na presudata. Odredbata od § 35a va‘i soodvetno.

§ 347(1) Bele{kite za ‘alba vo odnos na revizijata se dostavuvaat do sprotivnata strana na ‘alitelot dokolku revizijata i bele{kite za revizijata se dostaveni navremeno i na predvideniot na~in. Sprotivnata strana mo‘e da dostavi pismen odgovor vo rok od edna nedela. Obvinetiot mo‘e da go dostavi svojot odgovor usno {to se zaveduva od strana na sudskata arhiva.

(2) Javnoto obvinitelstvo ja ispra}a dokumentacijata do sudot {to rasprava po revizijata po priemot na odgovorot ili po istekot na vremenskiot rok.

§ 348(1) Dokolku sudot komu mu e ispratena dokumentacijata utvrdi deka raspravata i odlukata vo vrska so pravniot lek spa|aat vo nadle‘nost na drug sud, preku nalog }e proglasi deka nema nadle‘nost.

(2) Takviot nalog vo koj }e bide nazna~en nadle‘niot sud za revizija ne mo‘e da se ospori i ima obvrzuva~ki karakter za sudot nazna~en vo nego.

(3) Predavaweto na dokumentacijata go izvr{uva javnoto obvinitelstvo.

165

§ 349(1) Sudot {to rasprava po revizijata preku nalog mo‘e da go otfrli pravniot lek kako nedozvolen ako e na mislewe deka ne se po~ituvani odredbite za podnesuvawe revizija ili za dostavuvawe bele{ki za revizija.

(2) Na barawe na javnoto obvinitelstvo za koe treba da se navedat pri~inite, sudot {to rasprava po revizijata svojata odluka mo‘e da ja donese i vo vid na odluka ako ednoglasno smeta deka e revizijata o~igledno neosnovana.

(3) Javnoto obvinitelstvo go izvestuva ‘alitelot za baraweto soglasno so stav 2 i za negovite pri~ini. @alitelot mo‘e da dostavi pismen odgovor do sudot {to rasprava po revizijata vo rok od dve nedeli.

(4) Dokolku sudot {to rasprava po revizijata ednoglasno smeta deka revizijata podnesena vo korist na optu‘eniot e osnovana, toga{ toj sud preku nalog mo‘e da ja ukine osporenata presuda. (5) Ako sudot {to rasprava po revizijata ne gi primeni stav 1, 2 ili 4, toga{ toj preku presuda odlu~uva za pravniot lek.

§ 350(1) Mestoto i vremeto na glavniot pretres im se soop{tuvaat na optu‘eniot i na branitelot. Dokolku izvestuvaweto na obvinetiot ne e vozmo‘no, dovolno e da se izvesti branitelot.

(2) Optu‘eniot mo‘e da se pojavi na glavniot pretres ili pak mo‘e da bide pretstavuvan od branitel {to poseduva pismeno polnomo{no. Optu‘eniot {to ne e na sloboda nema pravo da prisustvuva.

(3) Ako optu‘eniot {to ne e na sloboda i {to ne e doveden na glavniot pretres nema izbrano branitel, pretsedava~kiot sudija na barawe na optu‘eniot nazna~uva branitel za glavniot pretres. Baraweto se podnesuva vo rok od edna nedela po izvestuvaweto na optu‘eniot za datumot i za vremeto na glavniot pretres, a vo takvoto izvestuvawe se sodr‘ani i informacii vo vrska so negovoto pravo na nazna~en branitel.

§ 351(1) Glavniot pretres zapo~nuva so izlagawata na podnesuva~ot na izve{tajot.

(2) Potoa se soslu{uvaat argumentite i barawata na javnoto obvinitelstvo i na obvinetiot i negoviot branitel, pri {to prvo se soslu{uva podnesuva~ot na ‘albata. Optu‘eniot go ima posledniot zbor.

166

§ 352(1) Edinstveno podnesenite barawa za revizija podle‘at na proverka od strana na sudot {to rasprava po revizijata i ako e revizijata zasnovana na nedostatoci vo postapkata, toga{ se proveruvaat samo faktite {to se navedeni pri dostavuvaweto na baraweto za revizija.

(2) Natamo{ni obrazlo‘enija zaradi izdr‘anost na barawata za revizija {to gi nadminuvaat uslovite izneseni vo § 344, stav 2 ne se potrebni i ako se neto~ni, toga{ nema da ima {tetni posledici.

§ 353(1) Osporenata presuda se ukinuva dokolku revizijata se smeta za osnovana.

(2) Istovremeno se ukinuvaat konstataciite vrz koi se zasnova presudata dokolku se zasegnati poradi prekr{uvawe na zakonot, poradi {to se ukinuva presudata.

§ 354(1) Vo slu~aj presudata da bide ukinata samo poradi prekr{uvawe na zakonot {to se javuva samo pri primenata na toj zakon vrz konstataciite na koi se zasnova presudata, sudot {to rasprava po revizijata sam donesuva odluka vo vrska so tvrdewata ako bez dopolnitelno diskutirawe okolu faktite presudata treba da bide osloboditelna ili so nea da se prekine postapkata, ili pak ako treba da se izre~e apsolutna odredena kazna, ili ako vo soglasnost so baraweto na javnoto obvinitelstvo sudot {to rasprava po revizijata smeta deka se opravdani minimalnata kazna ili neizrekuvaweto kazna.

(1a) Sudot {to odlu~uva po revizijata mo‘e da se otka‘e od ukinuvawe na osporenata presuda pri prekr{uvawe na zakonot samo dokolku se odredat pravnite posledici vo slu~ajot koga e izre~enata pravna posledica soodvetna. Na barawe na javnoto obvinitelstvo ovoj sud soodvetno mo‘e da gi namali pravnite posledici. (1b) Dokolku sudot {to odlu~uva po revizijata ja ukine presudata samo poradi prekr{uvawe na zakonot pri odreduvaweto zbirna kazna (§ 53, § 54, § 55 od Krivi~niot zakonik), toga{ toa mo‘e da se slu~i preku odredbata deka mora da se donese dopolnitelna sudska odluka vo odnos na zbirnata kazna spored § 460 i § 462. Dokolku sudot {to odlu~uva po revizijata spored stav 1 ili stav 1a samostojno odlu~uva vo odnos na poedine~nata kazna, toga{ re~enicata 1 va‘i soodvetno. Vo ostanatite slu~ai stav 1 i stav 1a ostanuvaat nepromeneti.

(2) Vo drugite slu~ai predmetot se vra}a nazad vo oddelot ili vo sovetot na sudot ~ija {to presuda se ukinuva ili vo drug sud od ist stepen so sedi{te vo

167

istata pokraina. Kaj postapkite vo koi prvostepenata presuda e donesena od strana na vi{iot pokrainski sud predmetot se upatuva nazad kon drug sovet na istiot sud.

(3) Predmetot mo‘e da bide vraten do sud od ponizok stepen ako takviot sud ima nadle‘nost nad krivi~noto delo {to s¢ u{te treba da se razre{i.

§ 354aSudot {to rasprava po revizijata raboti i soglasno so § 354 pri ukinuvaweto presuda vrz osnova na faktot deka vo vremeto na donesuvaweto na odlukata na toj sud vo sila e pravna norma {to e razli~na od normata primenuvana vo vremeto na donesuvaweto na osporenata odluka.

§ 355Ako presuda se ukine bidej}i sudot od prethoden stepen nepravilno prezel nadle‘nost, sudot {to rasprava po revizijata go upatuva predmetot kon nadle‘niot sud.

§ 356Presudata se objavuva soglasno so odredbite od § 268.

§ 356aDokolku sudot pri reviziskata odluka vo zna~itelna mera go povredil pravoto na zasegnatoto lice da bide sudski soslu{ano, toga{ po podnesenoto barawe postapkata se vra}a nazad vo sostojbata {to postoela pred donesuvaweto na presudata. Baraweto treba da se dostavi i da se obrazlo‘i vo rok od edna nedela od momentot na konstatirawe na povredata na pravoto za soslu{uvawe i toa vo pismena forma ili vo zapisnikot vo arhivata na sudot {to odlu~uva po revizijata. Momentot na konstatirawe na povredata treba da bide verodostojno obrazlo‘en. § 47 va‘i soodvetno.

§ 357Vo slu~aj presudata da se ukine vo polza na obvinetiot poradi prekr{uvawe na zakonot pri primenata na krivi~noto pravo i vo slu~aj taa presuda, dokolku se ukine, da vklu~uva i drugi obvineti {to ne podnele barawe za revizija, toga{ sudot svojata odluka ja donesuva kako i tie lica da podnele revizija. § 47, stav 3 va‘i soodvetno.

§ 358(1) Sudot do koj e upaten predmetot za povtorna rasprava i odlu~uvawe svojata odluka ja zasnova, isto taka, i vrz pravnata procenka {to pretstavuva osnova za ukinuvawe na presudata.

168

(2) Osporenata presuda vo odnos na vidot i obemot na pravnite posledici na deliktot ne smee da se izmeni i da se dopolni na {teta na obvinetiot ako samo obvinetiot, a vo negova polza i javnoto obvinitelstvo ili negoviot zakonski pretstavnik podnele barawe za revizija. Dokolu se ukine nalogot za institucionalizirawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova ovaa odredba ne pretstavuva pre~ka, namesto hospitaliziraweto da se izre~e kazna. prvata re~enica ne e vo kolizija so nalogot za institucionalizirawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova ili vo institucija za odviknuvawe od zavisnost.

169

Kniga IVPovtorno otvorawe pretres {to e zavr{en

so pravosilna presuda

§ 359Dozvoleno e povtorno otvorawe pretres zavr{en so pravosilna presuda vo korist na osudenoto lice: 1. ako dokumentot iskoristen vo tekot na glavniot pretres na negova

{teta bil pretstaven kako da e verodostoen, a vsu{nost bil la‘en ili falsifikuvan;

2. ako svedokot ili ve{takot pri svedo~eweto ili pri davaweto mislewe {to se na {teta na osudenoto lice izvr{ile so namera ili poradi nebre‘nost prekr{uvawe na zakletvata ili ako se vinovni poradi namerno davawe la‘en iskaz bez zakletva;

3. ako sudijata ili sudijata-porotnik u~estvuvale vo izgotvuvaweto na presudata, a bile vinovni poradi krivi~no prekr{uvawe na svoite slu‘beni obvrski vo odnos na predmetot, osven ako prekr{uvaweto bilo predizvikano od samoto osudeno lice;

4. ako presudata na gra|anskiot sud na koja se zasnova krivi~nata presuda e poni{tena so druga presuda {to stapila vo sila;

5. ako bile izvedeni novi fakti ili dokazi {to samostojno ili zaedno so prethodno zemenite dokazi te‘neat da gi potkrepat osloboduvaweto na obvinetiot ili pak, pri primena na pomalku strogo krivi~no pravo, izrekuvaweto polesna kazna ili su{tinski razli~na odluka za merka na podobruvawe i na prevencija;

6. ako Evropskiot sud za ~ovekovi prava utvrdil deka postoi prekr{uvawe na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi ili na nejzinite protokoli i ako presudata bila zasnovana na takvo prekr{uvawe.

§ 360(1) Baraweto za povtorno otvorawe postapka ne pretstavuva pre~ka za izvr{uvawe na presudata.

(2) Sepak, sudot mo‘e da nalo‘i odlo‘uvawe ili prekinuvawe na izvr{uvaweto.

§ 361(1) Baraweto za povtorno otvorawe postapka ne se spre~uva nitu so izvr{uvaweto na kaznata, nitu so smrtta na osudenoto lice.

170

(2) Vo slu~aj na smrt bra~niot drugar, vonbra~niot drugar, rodninite po prava ili po strani~na linija, kako i bra}ata i sestrite na po~inatoto lice imaat pravo da go podnesat baraweto.

§ 362Dozvoleno e povtorno otvorawe postapka zavr{ena so pravosilna presuda na {teta na obvinetiot:1. ako dokumentot iskoristen vo tekot na glavniot pretres vo negova

korist bil pretstaven kako da e verodostoen, a vsu{nost bil la‘en ili falsifikuvan;

2. ako svedokot ili ve{takot pri svedo~eweto ili pri davaweto mislewe {to se na {teta na osudenoto lice izvr{ile so namera ili poradi nebre‘nost prekr{uvawe na zakletvata ili ako se vinovni poradi namerno davawe la‘en iskaz bez zakletva;

3. ako sudijata ili sudijata-porotnik u~estvuvale vo izgotvuvaweto na presudata, a bile vinovni poradi krivi~no prekr{uvawe na svoite slu‘beni obvrski vo odnos na predmetot;

4. ako liceto {to e oslobodeno dalo verodostoen iskaz vo sudot ili nadvor od sudot deka go izvr{ilo krivi~noto delo.

§ 363(1) Ne e dozvoleno povtorno otvorawe postapka zaradi izrekuvawe druga kazna vrz osnova na ista krivi~na norma.

(2) Isto taka, se isklu~uva mo‘nosta i za povtorno otvorawe postapka za ubla‘uvawe na kaznata poradi namalena krivi~na odgovornost (§ 21 od Krivi~niot zakonik).

§ 364Dozvoleno e barawe za povtorno otvorawe postapka {to bi se zasnovalo na tvrdeweto deka postoi krivi~no delo samo ako e izre~ena pravosilna osuda za takviot prestap ili ako krivi~nata postapka ne mo‘e da zapo~ne ili da se sprovede poradi pri~ini razli~ni od nedostigot na dokazi. Ova se odnesuva i na slu~aite predvideni so § 359, broj 5.

§ 364aSudot nadle‘en za donesuvawe odluki kaj povtorenata postapka na barawe nazna~uva branitel za povtorenata postapka {to }e go pretstavuva osudenoto lice {to nema branitel ako poradi slo‘enosta na fakti~kata ili na zakonskata sostojba se ~ini deka e potrebno u~estvo na branitel.

171

§ 364b(1) Sudot nadle‘en za donesuvawe odluki kaj povtorenata postapka na barawe nazna~uva branitel za osudenoto lice {to nema branitel i za podgotvuvaweto na postapkata {to povtorno se otvora ako:1. ima dovolno fakti~ki pokazateli deka kako rezultat na odredeni istra‘ni

postapki }e se dobijat fakti ili dokazi {to bi mo‘ele da ja poddr‘at dozvolenosta na baraweto za povtorno otvorawe postapka;

2. poradi slo‘enosta na fakti~kata ili na zakonskata sostojba se ~ini deka e potrebno u~estvo na branitel;

3. osudenoto lice ne e vo sostojba da anga‘ira branitel na svoj tro{ok bez pri toa da si nanese {teta sebesi i poradi izdr{kata {to mu e potrebna za negovoto semejstvo.

Ako e ve}e nazna~en branitelot za osudenoto lice, toga{ sudot vrz osnova na barawe konstatira preku nalog deka se ispolneti uslovite od poziciite 1 do 3 od prvata re~enica.

(2) Za postapkata so koja se utvrduva dali se ispolneti preduslovite od stav 1, prva re~enica, pozicija 3, va‘at § 117, stav 2 do 4 i § 118, stav 2, prva, vtora i ~etvrta re~enica od Zakonot za gra|anskata postapka.

§ 365Op{tite odredbi vo odnos na pravnite lekovi se isto taka primenlivi i vrz baraweto za povtorno otvorawe postapka.

§ 366(1) So baraweto mora da se prika‘at zakonskite osnovi za povtorno otvorawe na postapkata, kako i dokazite.

(2) Obvinetiot i licata navedeni vo § 361, stav 2 mo‘at da go podnesat baraweto za povtorno otvorawe postapka samo vo vid na dokument potpi{an od branitelot ili od advokatot ili usno zaveden od strana na sudskata arhiva.

§ 367(1) Nadle‘nosta na sudot {to donesuva odluki pri povtorenata postapka i po baraweto za podgotvuvawe povtorena postapka se ureduva so posebnite odredbi na Zakonot za sudovite. Osudenoto lice mo‘e da gi dostavi barawata soglasno so § 364a i § 364b ili baraweto za povtorno otvorawe postapka i do sudot ~ija presuda se osporuva; toj sud go prosleduva baraweto do nadle‘en sud.

(2) Odlukite po barawata soglasno so § 364a i § 364b i po baraweto za povtorno otvorawe postapka se donesuvaat bez usna rasprava.

172

§ 368(1) Baraweto se otfrla kako nedozvoleno ako ne e dostaveno na propi{aniot na~in, ako nema zakonska osnova za povtorno otvorawe postapka ili pak ako ne nudi soodvetni dokazi.

(2) Vo site drugi slu~ai toa £ se dostavuva na sprotivstavenata strana na podnesuva~ot na baraweto & so opredeleno vremensko ograni~uvawe za odgovor.

§ 369(1) Ako se utvrdi deka e baraweto dozvoleno, toga{ sudot, dokolku e potrebno, so primawe na ponudenite dokazi nazna~uva sudija.

(2) Sudot procenuva dali svedocite i ve{tacite treba da se ispitaat pod zakletva.

(3) Na javnoto obvinitelstvo, na obvinetiot i na branitelot im e dozvoleno da prisustvuvaat na ispituvaweto na svedokot ili na ve{takot i na sudskoto ispituvawe. § 168s, stav 3, § 224, stav 1 i § 225 va‘at soodvetno. Ako obvinetiot ne se nao|a na sloboda, toga{ nema da ima pravo da prisustvuva ako raspravata ne se odr‘uva vo mestoto kade {to e toj pritvoren i ako negovata pomo{ nema da poslu‘i za razjasnuvawe na pra{aweto za koe se zemaat dokazi.

(4) Po zavr{uvaweto na zemaweto dokazi javnoto obvinitelstvo i obvinetiot se povikuvaat da dadat dopolnitelni iskazi vo eden utvrden vremenski rok.

§ 370(1) Baraweto za povtorno otvorawe postapka se otfrla kako neosnovano & bez usno soslu{uvawe & ako navodite prika‘ani vo nego ne se dovolno izdr‘ani ili ako vo slu~aite od § 359, br. 1 i 2 ili § 362, br. 1 i 2 pretpostavkata deka deloto navedeno vo ovie odredbi imalo vlijanie vrz odlukata e nedozvolena vo okolnostite {to se relevantni.

(2) Vo site drugi slu~ai sudot nalo‘uva povtorno otvorawe na postapkata i povtorno zapo~nuvawe na glavniot pretres.

§ 371(1) Dokolku osudenoto lice po~ine, bez obnovuvawe na glavniot pretres i otkako }e gi zeme site eventualno potrebni dokazi, sudot donesuva osloboditelna presuda ili go otfrla baraweto za povtorno otvorawe postapka.

173

(2) Isto taka, i vo drugite slu~ai sudot mo‘e da go oslobodi osudenoto lice vedna{ ako ve}e ima dovolno dokazi za toa; sepak, vo slu~aj da e podneseno javno obvinenie, sudot mo‘e da go napravi toa samo so soglasnost na javnoto obvinitelstvo.

(3) Osloboditelnata presuda se kombinira so poni{tuvawe na prvi~nata presuda. Ako imalo presuda so koja se izrekuva samo merka na podobruvawe i na prevencija, toga{ se poni{tuva prvi~nata presuda namesto da se donese osloboditelna presuda.

(4) Na barawe od baratelot poni{tuvaweto na presudata se objavuva vo elektronskiot sojuzen vesnik i spored procenka na sudot mo‘e da se objavi i na drug soodveten na~in.

§ 372Site odluki doneseni od prvostepeniot sud vo vrska so baraweto za povtorno otvorawe postapka mo‘at da bidat osporeni po pat na neposredna ‘alba. Odlukata na sudot {to nalo‘uva povtorno otvorawe postapka i povtorno zapo~nuvawe glaven pretres ne mo‘e da se ospori od strana na javnoto obvinitelstvo.

§ 373(1) Pri noviot glaven pretres prvi~nata presuda se potvrduva ili se poni{tuva so nova odluka {to se donesuva spored zakonot.

(2) Prvi~nata presuda, dokolku se odnesuva na vidot i na stepenot na zakonskite posledici na prestapot, ne mo‘e da se izmeni i da se dopolni na {teta na osudenoto lice samo vo onie slu~ai vo koi obvinetiot ili negoviot zakonski pretstavnik pobarale povtorno otvorawe na postapkata ili pak javnoto obvinitelstvo go pobaralo toa. Ovaa odredba ne go spre~uva izdavaweto nalog za institucionalizirawe na obvinetiot vo psihijatriska ustanova ili vo institucija za odviknuvawe od zavisnost.

§ 373a(1) Dozvoleno e, isto taka, i povtorno otvorawe postapka zaklu~ena so pravosilen kaznen nalog na {teta na osudenoto lice ako se izvedeni novi fakti i dokazi {to sami po sebe ili zaedno so porane{nite dokazi te‘neat da go potkrepat osuduvaweto za te{ko krivi~no delo.

(2) Vo drugite slu~ai za povtorno otvorawe postapka zaklu~ena so pravosilen kaznen nalog va‘at soodvetno § 359 do § 373.

174

Kniga VU~estvo na o{teteniot vo postapkata

Poglavje IPrivatna tu‘ba

§ 374(1) O{tetenata strana mo‘e da pokrene privatna tu‘ba vo vrska so slednite prestapi bez da mora da se obrati prvo do javnoto obvinitelstvo:1. neovlasteno vleguvawe vo domot (§ 123 od Krivi~niot zakonik);2. kleveta (§ 185 do § 189 od Krivi~niot zakonik), osven ako e upatena protiv

nekoj od politi~kite organi navedni vo § 194, stav 4 od Krivi~niot zakonik;

3. povreda na tajnosta na pismata (§ 202 od Krivi~niot zakonik);4. telesna povreda (§ 223 i § 229 od Krivi~niot zakonik);5. zaseda (§ 238 od Krivi~niot zakonik) ili zakana (§ 241 od Krivi~niot

zakonik);5a. zemawe ili davawe mito pri delovni transakcii (§ 299 od Krivi~niot

zakonik);6. o{tetuvawe imot (§ 303 od Krivi~niot zakonik);6a. krivi~no delo spored § 323a od Krivi~niot zakonik, ako deloto storeno

pod dejstvo na narkotici pretstavuva delikt imenuvan pod broevite 1 do 6;7. krivi~ni dela soglasno so § 16 do § 19 od Zakonot protiv nelojalnata

konkurencija;8. krivi~ni dela soglasno so § 142, stav 1 od Zakonot za patenti, § 25, stav

1 od Zakonot za potro{uva~ki modeli, § 10, stav 1 od Zakonot za za{tita na poluprovodnicite, § 39, stav 1 od Zakonot za za{tita na rastitelnata raznovidnost, § 143, stav 1, § 143a, stav 1 i § 144, stav 1 i 2 od Zakonot za brendovite, § 51, stav 1 i § 65, stav 1 od Zakonot za dizajn, § 106 do § 108 kako i § 108b stav 1 i 2 od Zakonot za avtorskite prava i § 33 od Zakonot za avtorskite prava na dela od slikarskata umetnost i na fotografii.

(2) Liceto {to zaedno so o{tetenoto lice ili vo svoe ime ima pravo da podnese barawe za krivi~no gonewe isto taka mo‘e da podnese i barawe za privatna tu‘ba. Licata navedeni vo § 77, stav 2 od Krivi~niot zakonik isto taka mo‘at da podnesat i privatna tu‘ba ako liceto so prvenstveno pravo podnelo barawe za krivi~no gonewe.

(3) Ako o{tetenoto lice ima zakonski zastapnik, pravoto na pokrenuvawe privatna tu‘ba go ostvaruva zastapnikot ili ako e o{tetenata strana firma, kompanija ili drugo zdru‘enie {to kako takvi mo‘at da tu‘at vo gra|anska

175

parnica, toa pravo go ostvaruvaat licata {to gi pretstavuvaat niv vo gra|anskata parnica.

§ 375(1) Ako pove}e od edno lice imaat pravo na pokrenuvawe privatna tu‘ba vo odnos na isto krivi~no delo, sekoe od tie lica e nezavisno od drugite pri ostvaruvaweto na takvoto pravo.

(2) Sepak, ako eden od tie {to imaat pravo pokrenal privatna tu‘ba, drugite imaat pravo da se pridru‘at kon povedenata postapka vo fazata do koja stignale vo vremeto koga e dadena izjavata za zdru‘uvawe.

(3) Kakva bilo odluka spored zakonot vo korist na obvinetiot ima dejstvo i vo odnos na licata {to imaat pravo, a {to ne pokrenale privatna tu‘ba.

§ 376Vo odnos na krivi~nite dela navedeni vo § 374 javnoto obvinitelstvo podnesuva javno obvinenie samo ako e toa od javen interes.

§ 377(1) Javniot obvinitel ne e obvrzan da u~estvuva vo postapkata po privatna tu‘ba. Sudot nemu mu ja dostavuva dokumentacijata ako e na mislewe deka toj treba da go prezeme goneweto.

(2) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da go prezeme goneweto vrz osnova na jasno daden iskaz vo koja bilo faza na postapkata pred presudata da stapi vo sila. Baraweto praven lek povlekuva prezemawe na goneweto.

§ 378Privatniot tu‘itel mo‘e da dobiva pomo{ od advokat ili mo‘e da bide zastapuvan od advokat {to poseduva pismeno polnomo{no. Vo vtoriot slu~aj dostavata za privatniot tu‘itel zakonski mo‘e da se vr{i kaj advokatot.

§ 379(1) Privatniot tu‘itel dostavuva garancija za tro{ocite za koi se o~ekuva deka }e proizlezat za obvinetiot pod istite uslovi {to se odnesuvaat na tu‘itelot vo gra|anskata parnica, koj na barawe na obvinetiot treba da dostavi garancija za tro{ocite na parnicata.

(2) Garancijata se dostavuva po pat na deponirawe gotovina ili hartii od vrednost. Regulativite {to se razlikuvaat od ovaa odredba, a {to

176

proizleguvaat od Zakonot za platen promet so sudovite i so organite na pravdata, ostanuvaat nezasegnati.

(3) Istite propisi kako kaj gra|anskata parnica va‘at i za stepenot na bezbednost i za rokovite za nivno realizirawe, kako i za pomo{ta pri procesnite tro{oci.

§ 379a(1) Za pla}awe na avansot za taksi soglasno so § 67, stav 1 od Zakonot za sudskite tro{oci sudot treba da utvrdi vremenski rok, osven ako na privatniot tu‘itel ne mu e dodelena pravna pomo{ ili ako e toj izzemen od pla}aweto na taksite; tuka se va‘e~ki posledicite spored stav 3.

(2) Ne treba da se poveduva sudska postapka pred da se izvr{i avansnoto pla}awe, osven ako ima stav poddr‘an so argumenti deka docneweto bi predizvikalo nepovolnost za privatniot obvinitel {to ne mo‘e da se popravi ili {to mo‘e da se popravi so pote{kotii.

(3) Privatnata tu‘ba se otfrla ako po istekot na vremenskiot rok {to proizleguva od stav 1 nema rezultati. Odlukata mo‘e da se ospori so neposredna ‘alba. Sudot {to ja izdava ovaa odluka po slu‘bena dol‘nost ja poni{tuva ako se vostanovi deka pla}aweto bilo ostvareno vo ramkite na utvrdeniot vremenski rok.

§ 380(1) Poradi neovlasteno vleguvawe vo dom, kleveta, povreda na privatnosta na korespondencijata, telesna povreda (§ 223 i § 229 od Krivi~niot zakonik), zakani i materijalna {teta tu‘bata mo‘e da bide podnesena samo po neuspe{niot obid za pomiruvawe napraven od odbor za pomiruvawe {to treba da bide nazna~en od strana na pokrainskiot oddel za pravda. Istoto va‘i i pri krivi~noto delo spored § 323a od Krivi~niot zakonik dokolku deliktot storen pod dejstvo na narkotici pretstavuva delo navedeno vo prvata re~enica. Pri podnesuvaweto na tu‘bata tu‘itelot prilo‘uva i potvrda so koja se poka‘uva deka e napraven obid za pomiruvawe.

(2) Pokrainskiot oddel za pravda mo‘e da propi{e deka odborot za pomiruvawe mo‘e da se vklu~i samo vrz osnova na pla}awe soodveten avansen iznos za tro{ocite.

(3) Odredbite od stav 1 i 2 ne va‘at koga rakovoden funkcioner soglasno so § 194, stav 3 ili § 230, stav 2 od Krivi~niot zakonik ima ovlastuvawe da podnese krivi~en progon.

177

(4) Ako stranite ne ‘iveat vo isto op{tinsko podra~je, obidot za pomiruvawe mo‘e da se otka‘e preku konkreten nalog izdaden od pokrainskiot oddel za pravda.

§ 381Tu‘bata se podnesuva i se zaveduva od strana na sudskata arhiva ili so podigawe tu‘itelen akt. Tu‘bata mora da bide vo soglasnost so barawata navedeni vo § 200, stav 1. Tu‘itelniot akt se podnesuva vo dva primeroci.

§ 382Ako e tu‘bata podnesena spored propisite, toga{ sudot mu ja dostavuva na obvinetiot zaedno so utvrdeniot vremenski rok za odgovor.

§ 383(1) Po dobivaweto odgovor od obvinetiot ili po istekot na vremenskoto ograni~uvawe sudot odlu~uva dali da otvori glaven pretres ili da ja otfrli tu‘bata vo soglasnost so odredbite {to se primenlivi koga e tu‘bata podnesena direktno od javnoto obvinitelstvo. Vo odlukata za otvorawe na glavniot pretres sudot gi naveduva obvinetiot i deloto vo soglasnost so §200, stav 1, prva re~enica.

(2) Sudot mo‘e da ja prekine postapkata ako e vinata na izvr{itelot nezna~itelna. Postapkata mo‘e da bide prekinata duri i vo tekot na glavniot pretres. Re{enieto mo‘e da se ospori so neposredna ‘alba.

§ 384(1) Ponatamo{nata postapka se ureduva so odredbite {to se odnesuvaat na postapkata za podnesena javna tu‘ba (obvinitelen akt). Sepak, ne mo‘at da se nalo‘at merki na podobruvawe i na prevencija.

(2) § 243 se primenuva pod uslov sudijata-pretsedava~ da ja pro~ita odlukata za otvorawe na glavniot pretres.

(3) Bez ogled na § 244, stav 2 sudot go utvrduva obemot na dokazite.

(4) Odredbite od § 265, stav 3 za pravoto na barawe neodr‘uvawe na glavniot pretres ne se primenlivi.

(5) Pred sudiite-porotnici privatnata tu‘ba ne mo‘e da se rasprava istovremeno so javnata tu‘ba (obvinitelen akt).

178

§ 385(1) Privatniot tu‘itel u~estvuva i se soslu{uva vo postapkata {to se odnesuva na podnesenata privatna tu‘ba vo istata mera vo koja u~estvuva i se soslu{uva javnoto obvinitelstvo vo postapkata {to se odnesuva na podnesenoto javno obvinenie. Site odluki {to mu se davaat na soznanie na javnoto obvinitelstvo vo vtoriot slu~aj mu se davaat na soznanie na privatniot tu‘itel vo prviot slu~aj.

(2) Mora da pomine period od najmalku edna nedela od periodot na dostavuvawe na pokanata do privatniot tu‘itel za da prisustvuva na glavniot pretres do denot na glavniot pretres.

(3) Privatniot tu‘itel mo‘e da go ostvari pravoto na uvid vo aktite samo preku advokat. § 147, stav 4 i 7, kako i § 477, stav 5 va‘at soodvetno.

(4) Vo slu~aite predvideni so § 154a i § 430 vtorata re~enica od stav 3 od tie ~lenovi ne se primenuva.

(5) Kaj postapkite na revizija ne e potrebno barawe od strana na privatniot tu‘itel soglasno so § 349, stav 2. § 349, stav 3 ne se primenuva.

§ 386(1) Sudijata-pretsedava~ odlu~uva koi lica treba da se povikaat na raspravata kako svedoci ili kako ve{taci.

(2) Privatniot tu‘itel i optu‘eniot imaat pravo direktno da gi povikaat takvite lica.

§ 387(1) Vo tekot na glavniot pretres na optu‘eniot mo‘e da mu pomaga advokat ili mo‘e da go zastapuva advokat vrz osnova na pismeno polnomo{no.

(2) Odredbata od § 139 va‘i za advokatot na privatniot tu‘itel, kako i za advokatot na optu‘eniot.

(3) Sudot ima ovlastuvawe da mu nalo‘i na privatniot tu‘itel, kako i na optu‘eniot da se pojavat li~no, a isto taka ima ovlastuvawe da go dovede optu‘eniot pred sudot.

§ 388(1) Vo slu~aj privatnata tu‘ba da bide podnesena od strana na o{tetenoto lice, obvinetiot do pred krajot na zavr{niot zbor (§ 258, stav 2, vtor del na re~enicata) vo prviot stepen mo‘e da podnese privatna tu‘ba so koja

179

se bara da mu bide izre~ena kazna na tu‘itelot ako e obvinetiot o{teten od krivi~noto delo izvr{eno od tu‘itelot, a koe mo‘e da bide predmet na privatno gonewe i e povrzano so krivi~noto delo {to bilo pri~ina za tu‘bata.

(2) Vo slu~aj tu‘itelot da ne bide o{tetenoto lice (§ 374, stav 2) obvinetiot mo‘e da podnese protivtu‘ba sprema o{tetenoto lice. Vo takov slu~aj protivtu‘bata mu se dostavuva na o{tetenoto lice i toa }e bide povikano na glavniot pretres ako protivtu‘bata ne e podnesena za vreme na glavniot pretres vo prisustvo na o{tetenoto lice.

(3) Odlukata vo vrska so protivtu‘bata se donesuva istovremeno so odlukata vo vrska so tu‘bata.

(4) Povlekuvaweto na tu‘bata nema vlijanie na postapkata {to se odnesuva na protivtu‘bata.

§ 389(1) Ako po raspravata okolu slu~ajot sudot utvrdi deka faktite {to se smetaat za izdr‘ani poso~uvaat deka stanuva zbor za krivi~no delo vrz koe postapkata predvidena vo ova poglavje ne e primenliva, toga{ sudot ja prekinuva postapkata preku presuda vo koja jasno treba da bidat navedeni takvite fakti.

(2) Javnoto obvinitelstvo se izvestuva za raspravata kaj takvite slu~ai.

§ 390(1) Privatniot tu‘itel mo‘e da gi upotrebi pravnite lekovi {to stojat na raspolagawe pri podnesuvaweto na javnata tu‘ba (obvinitelen akt) od strana na javnoto obvinitelstvo. Istoto se odnesuva i na baraweto za povtorno otvorawe postapka kaj slu~aite spored § 362. Odredbata od § 301 se primenuva na pravniot lek na privatniot tu‘itel.

(2) Barawata za revizija i barawata za povtorno otvorawe postapka zavr{ena so pravosilna presuda mo‘at da bidat podneseni od privatniot tu‘itel samo preku dokument potpi{an od advokat.

(3) Dostavuvaweto i prenesuvaweto na dokumentacijata vo soglasnost so § 320, § 321 i § 347 od javnoto obvinitelstvo i kon javnoto obvinitelstvo se vr{i isto kako kaj postapkata {to se odnesuva na podnesenata javna tu‘ba (obvinitelen akt). Dostavata na bele{kite za apelacija i za revizija do sprotivnata strana na ‘alitelot se vr{i od strana na sudskata arhiva.

180

(4) Odredbata od § 379a za pla}awe na avansot za taksite i za posledicite od zadocnetoto pla}awe va‘i soodvetno.

(5) Odredbata od § 383, stav 2, prva i vtora re~enica vo odnos na prekinuvaweto na postapkata poradi zanemarlivost, isto taka, se primenuva i na apelacionata postapka. Odlukata ne mo‘e da se ospori.

§ 391(1) Privatnata tu‘ba mo‘e da bide povle~ena vo koja bilo faza na postapkata. Potrebna e soglasnost na obvinetiot za povlekuvawe po zapo~nuvaweto na negovoto ispituvawe na glaven pretres od prv stepen.

(2) Se smeta deka privatniot tu‘itel go povlekol obvinenieto ako za vreme na postapkata od prv stepen i vo slu~aj obvinetiot da podnel apelacija za vreme na postapkata od vtor stepen ne se pojavi na glavniot pretres ili ne e zastapuvan od advokat ili ako, i pokraj toa {to sudot nalo‘il negovo li~no pojavuvawe, ne se pojavi na glavniot pretres ili na druga rasprava ili ne go zapazi vremenskiot rok opredelen za nego, pri {to nezapazuvaweto rezultira so prekinuvawe na postapkata.

(3) Ako apelacijata bila podnesena od privaten tu‘itel, taa vedna{ se otfrla vo slu~aj na neispolnuvawe na uslovite navedeni pogore, bez ogled na odredbata od § 301.

(4) Privatniot obvinitel vo rok od edna nedela po neispolnuvaweto spored uslovite navedeni vo § 44 i § 45 mo‘e da bara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba.

§ 392Privatnata tu‘ba {to edna{ e povle~ena ne mo‘e da bide pokrenata po vtor pat.

§ 393(1) Smrtta na privatniot tu‘itel doveduva do prekinuvawe na postapkata.

(2) Sepak, privatnata tu‘ba mo‘e da bide prodol‘ena i po smrtta na privatniot tu‘itel od strana na licata {to imaat pravo da pokrenat privatna tu‘ba soglasno so § 374, stav 2.

(3) Sudot treba da bide izvesten za prodol‘uvaweto od strana na liceto {to ima takvo pravo vo rok od dva meseci po smrtta na privatniot tu‘itel.

181

§ 394Obvinetiot se izvestuva za povlekuvaweto na privatnata tu‘ba, za smrtta na privatniot tu‘itel, kako i za prodol‘uvaweto na privatnata tu‘ba.

Poglavje IIPridru‘na tu‘ba

§ 395(1) Na podneseniot obvinitelen akt ili barawe za izrekuvawe merka za bezbednost so pridru‘na tu‘ba (tu‘ba {to o{teteniot mo‘e da ja podigne istovremeno so obvinenieto na javniot obvinitel) mo‘e da se priklu~i sekoe lice {to:1. po pat na nezakonski akt &

a) soglasno so § 174 do § 174s, § 176 do § 180, § 180b, § 181 i § 182 od Krivi~niot zakonik,

b) soglasno so § 185 do § 189 od Krivi~niot zakonik,s) soglasno so § 221, § 223 do § 226 i § 340 od Krivi~niot zakonik,d) soglasno so § 232 do § 233a § 234 do § 235 i § 239, stav 3 i 4, § 239a i § 239b

od Krivi~niot zakonik;e) soglasno so § 238 od Krivi~niot zakonik i § 4 od Zakonot za za{tita od

nasilstvo.2. po pat na nezakonski akt soglasno so § 211 i § 212 od Krivi~niot zakonik &

e o{teten ili3. preku barawe za sudska odluka (§ 172) dal povod za podnesuvawe

obvinitelen akt.

(2) Istoto pravo go imaat:1. roditelite, decata, bra}ata, sestrite i sopru‘nikot ili ‘ivotniot

sopatnik na liceto ubieno po pat na nezakonski akt;2. liceto {to soglasno so § 374 vo slu~aite navedeni vo § 374, stav 1, br. 7 i

8 ima pravo da deluva kako privaten tu‘itel i licata o{teteni po pat na nezakonski akt soglasno so § 142, stav 2 od Zakonot za patenti, § 25, stav 2 od Zakonot za potro{uva~ki modeli, § 10, stav 2 od Zakonot za za{tita na poluprovodnicite, § 39, stav 2 od Zakonot za za{tita na rastitelnata raznovidnost, § 143, stav 2 od Zakonot za brendovite, § 51, stav 2 i § 65, stav 2 od Zakonot za dizajn i § 108a i § 108b stav 3 od Zakonot za avtorskite prava.

(3) Sekoe lice {to e o{teteno po pat na nezakonski akt soglasno so § 229 od Krivi~niot zakonik mo‘e da se pridru‘i kon obvinitelniot akt kako pridru‘en tu‘itel ako poradi posebni pri~ini, osobeno poradi serioznite

182

posledici na aktot, toa se ~ini deka e od imperativna va‘nost za za{titata na negovite interesi.

(4) Priklu~uvaweto e dozvoleno vo koja bilo faza na postapkata. Toa mo‘e da se izvr{i i poradi barawe praven lek po donesuvaweto na presudata.

§ 396(1) Izjavata za priklu~uvawe se dostavuva do sudot po pismen pat. Izjavata za priklu~uvawe primena od javnoto obvinitelstvo ili od sudot pred podnesuvaweto na obvinitelniot akt stanuva va‘e~ka pri podnesuvaweto na javnata tu‘ba (obvinitelen akt). Vo postapkata {to vklu~uva kazneni nalozi priklu~uvaweto stanuva va‘e~ko koga }e se opredeli datumot za glavniot pretres (§ 408, stav 3, vtora re~enica, § 411, stav 1) ili koga baraweto za izdavawe kaznen nalog }e bide odbieno.

(2) Po soslu{uvaweto na javnoto obvinitelstvo sudot odlu~uva dali odredeno lice ima pravo da se pridru‘i kako o{teten privaten tu‘itel. Vo slu~aite od § 395, stav 3 toj odlu~uva & otkako }e go soslu{a i obvinetiot protiv kogo e podignat tu‘itelniot akt & dali e priklu~uvaweto va‘no spored pri~inite spomenati tamu; takvata odluka ne mo‘e da se ospori.

(3) Ako sudot proceni deka postapkata treba da se prekine soglasno so § 153, stav 2, § 153a, stav 2, § 153b, stav 2 ili § 154, stav 2, toga{ toj najprvo }e odlu~i okolu pravoto na pridru‘uvawe.

§ 397(1) Po zdru‘uvaweto o{teteniot privaten tu‘itel ima pravo da prisustvuva na glavniot pretres, duri i ako treba & da bide ispra{an kako svedok. Vo vrska so drugite aspekti § 378 i § 385, stav 1 do 3 va‘at soodvetno. Pridru‘niot tu‘itel, isto taka, ima pravo da odbie sudija (§ 24 i § 31) ili ve{tak (§ 74), pravo da postavuva pra{awa (§ 240, stav 2), da prigovara kon nalozite na pretsedava~kiot sudija (§ 238, stav 2) i da prigovara na pra{awa (§ 242), da bara zemawe dokazi (§ 244, stav 3 do 6), kako i pravo da dava iskazi (§ 257 i § 258).

(2) Ako e progonot ograni~en so §154a, toga{ pravoto na pridru‘uvawe kon javnata tu‘ba kako o{teten pridru‘en tu‘itel ostanuva nezasegnato. Ako na o{teteniot pridru‘en tu‘itel mu bide dozvoleno da se pridru‘i kon postapkata, toga{ ograni~uvaweto soglasno so § 154a, stav 1 ili 2 ve}e prestanuva da va‘i dokolku se odnesuva na pridru‘nata tu‘ba.

183

§ 397a(1) Na barawe na o{teteniot privaten tu‘itel zaradi negova pomo{ se nazna~uva advokat ako negovoto pravo na pridru‘uvawe kon postapkata kako o{teten privaten tu‘itel se zasnova na § 395, stav 1, br. 1, bukva a, br. 2 ili stav 2, br. 1 i ako aktot {to go ovozmo‘uva pravoto na pridru‘uvawe kon postapkata bil prekr{o~no delo spored § 232 do § 233a od Krivi~niot zakonik ili bil zlostorstvo. Dokolku vo momentot na podnesuvaweto na baraweto o{teteniot privaten tu‘itel e pod {estnaesetgodi{na vozrast ili dokolku ne mo‘e da gi ostvari svoite interesi vo zadovolitelna mera, se nazna~uva advokat zaradi negova pomo{ duri i ako aktot vo ramkite na zna~eweto od prvata re~enica e pomalku seriozen prestap ili ako o{teteniot pridru‘en tu‘itel e o{teten po pat na prekr{o~en akt soglasno so § 225 od Krivi~niot zakonik. Baraweto mo‘e da se podnese duri i pred izdavaweto na izjavata za zdru‘uvawe. Vo odnos na nazna~uvaweto advokat va‘i soodvetno § 142, stav 1.

(2) Dokolku ne se ispolneti uslovite za nazna~uvawe soglasno so stav 1, na o{teteniot privaten tu‘itel vrz osnova na barawe mu se dodeluva pomo{ za tro{ocite na procesot spored istite odredbi kako onie {to se primenlivi kaj gra|anskite sporovi ako zakonskata i fakti~kata sostojba se slo‘eni, ako o{tetenoto lice vo dovolna mera ne mo‘e da gi za{titi svoite interesi ili ako vo razumna mera ne mo‘e da se o~ekuva toa od nego. Stav 1, treta i ~etvrta re~enica va‘at soodvetno. § 114, vtor del na re~enicata i § 121, stav 1 do 3 od Zakonot za gra|anskata postapka ne se primenlivi.

(3) Sudot komu mu e dodelen predmetot odlu~uva po nazna~uvaweto advokat i po dodeluvaweto pravna pomo{. Kaj slu~aite spomenati vo stav 2 odlukata ne mo‘e da se ospori.

§ 398(1) Tekot na postapkata ne se zabavuva poradi pridru‘uvaweto.

(2) Ve}e zaka‘aniot glaven pretres, kako i drugite zaka‘ani raspravi se odr‘uvaat na utvrdenite datumi duri i ako o{teteniot privaten tu‘itel ne mo‘e da bide povikan ili izvesten kuso vreme pred nastanot.

§ 399(1) Izvestuvaweto na o{teteniot pridru‘en tu‘itel za odlukite {to se doneseni i {to mu se poso~eni na javnoto obvinitelstvo pred pridru‘uvaweto ne e zadol‘itelno, osven vo slu~aite od § 401, stav 1, vtora re~enica.

184

(2) Po istekot na vremenskiot rok za javnoto obvinitelstvo da gi ospori takvite odluki o{teteniot privaten tu‘itel, isto taka, nema pravo da gi ospori.

§ 400(1) O{teteniot privaten tu‘itel ne mo‘e da ja ospori presudata so cel da se izre~e druga zakonska posledica na prestapot ili da se osudi obvinetiot za takvo prekr{uvawe na zakonot {to ne go opravduva pridru‘uvaweto od strana na o{teteniot privaten tu‘itel.

(2) O{teteniot privaten tu‘itel ima pravo da vlo‘i neposredna ‘alba protiv odlukata so koja se odbiva otvoraweto na glavniot pretres ili so koja se prekinuva postapkata soglasno so § 206a i § 206b dokolku odlukata se odnesuva na prestap vrz ~ija osnova o{teteniot privaten tu‘itel se zdobiva so pravo na pridru‘uvawe. Vo vrska so drugi aspekti o{teteniot privaten tu‘itel ne mo‘e da ja ospori odlukata so koja se prekinuva postapkata.

§ 401(1) O{teteniot privaten tu‘itel mo‘e da se poslu‘i so praven lek nezavisno od javnoto obvinitelstvo. Ako pridru‘uvaweto zaradi praven lek se izvr{i po presudata, osporenata presuda vedna{ mu se dostavuva na o{teteniot privaten tu‘itel. Vremenskiot rok za naveduvawe obrazlo‘enie za pravniot lek po~nuva da se smeta po istekot na vremenskoto ograni~uvawe {to treba da se zapazi od strana na javnoto obvinitelstvo za podnesuvawe praven lek ili ako presudata s¢ u{te ne mu e dostavena na pridru‘niot tu‘itel & po dostavata na presudata do nego, duri i da ne e s¢ u{te donesena odluka okolu pravoto na zdru‘uvawe na o{teteniot privaten tu‘itel.

(2) Ako o{teteniot privaten tu‘itel bil prisuten na glavniot pretres ili ako bil zastapuvan od advokat, za nego vremenskoto ograni~uvawe za podnesuvawe praven lek po~nuva da se smeta po objavuvaweto na presudata & duri i da ne bil ve}e prisuten ili zastapuvan koga bila objavena presudata; toj ne mo‘e da bara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba vo odnos na nezapazuvaweto na vremenskiot rok vrz osnova na toa {to ne bil pou~en za svoeto pravo na praven lek. Ako o{teteniot privaten tu‘itel voop{to ne bil prisuten ili zastapuvan na glavniot pretres, vremenskoto ograni~uvawe po~nuva da se smeta koga }e mu bidat dostaveni operativnite odredbi od presudata.

(3) Dokolku samo o{teteniot privaten tu‘itel podnesuva apelacija, taa vedna{ se otfrla, bez ogled na odredbata od § 301, ako na po~etokot na glavniot pretres ne se pojavile nitu pridru‘niot tu‘itel, nitu

185

advokatot {to go zastapuva. Pridru‘niot tu‘itel vo rok od edna nedela po nepojavuvaweto mo‘e da bara povtorno vra}awe vo porane{nata sostojba spored uslovite od § 44 i § 45.

(4) Ponatamo{nite aktivnosti vo vrska so predmetot se zadol‘itelni za javnoto obvinitelstvo ako osporenata presuda bide poni{tena vrz osnova na praven lek podnesen samo od o{teteniot privaten tu‘itel.

§ 402Izjavata za pridru‘uvawe stanuva neva‘e~ka po pat na ukinuvawe i pri smrt na o{teteniot privaten tu‘itel.

Poglavje IIINadomest na {teta na o{teteniot

§ 403O{tetenoto lice ili negoviot naslednik preku krivi~na postapka mo‘at da podnesat imotno pobaruvawe protiv obvinetiot {to proizleguva od krivi~noto delo ako pobaruvaweto spa|a vo nadle‘nosta na redovnite sudovi i ako po nego s¢ u{te ne se re{ava pred drug sud, i toa vo postapka pred osnovniot sud, bez ogled na vrednosta na predmetot na sporot.

§ 404(1) Baraweto so koe se istaknuva pobaruvaweto mo‘e da se podnese po pismen pat ili usno, {to se zaveduva od strana na arhivskiot slu‘benik, ili usno na glavniot pretres, pred da zapo~nat zavr{nite zborovi. Vo baraweto mora da se navedat predmetot i osnovite za pobaruvaweto i treba da se navedat dokazite. Ako baraweto ne e podneseno na glavniot pretres, toa mu se dostavuva na obvinetiot.

(2) Podnesuvaweto barawe ima isti dejstvija kako podnesuvaweto tu‘ba vo gra|anskata parnica. Tie dejstvija zapo~nuvaat so priemot na baraweto vo sudot.

(3) Baratelot se izvestuva za mestoto i za vremeto na glavniot pretres ako e baraweto podneseno pred zapo~nuvaweto na glavniot pretres. Baratelot, negoviot zakonski zastapnik i bra~niot drugar ili vonbra~niot drugar na liceto {to ima pravo da podnese barawe mo‘at da u~estvuvaat na glavniot pretres.

(4) Baraweto mo‘e da bide povle~eno do momentot na objavuvaweto na presudata.

186

(5) Na baratelot i na poso~eniot obvinet vrz osnova na barawe im se dodeluva pomo{ za procenetite tro{oci spored istite odredbi kako kaj gra|anskata parnica {tom }e se podnese javnata tu‘ba (obvinitelen akt). § 121 stav 2, prva re~enica od Zakonot za gra|anskata postapka se primenlivi, no so uslov deka & ako poso~eniot obvinet ima branitel, toj mu se nazna~uva; ako baratelot koristi pomo{ od advokat vo glavniot pretres, toj mu se nazna~uva. Sudot komu mu e dodelen predmetot e nadle‘en da odlu~uva; odlukata ne mo‘e da se ospori.

§ 405(1) Na barawe na o{tetenoto lice ili na negoviot naslednik, kako i na optu‘eniot sudot pravi sporedba na pobaruvawata {to proizleguvaat od krivi~noto delo i gi vnesuva vo zapisnik. Toj treba da soop{ti deka postoi usoglaseno barawe i vrz osnova na baraweto navedeno vo re~enica prva da navede i predlog-barawe.

(2) Nadle‘en za odlu~uvawe vo odnos na prigovorite za pravnite posledici na sporedbata e sudot {to e zadol‘en za gra|anskoto pravo vo koj se nao|a sedi{teto na krivi~niot sud od prva instanca.

§ 406(1) Sudot vo presudata go prifa}a baraweto so koe e optu‘eniot proglasen za vinoven za krivi~noto delo i protiv nego e odredena merka za podobruvawe i za bezbednost dokolku se ~ini deka e baraweto za toa krivi~no delo osnovano. Odlukata mo‘e da se ograni~i i samo na pri~inata ili na eden del od baraweto; § 318 od Zakonot za gra|anskata postapka va‘i soodvetno. Sudot se otka‘uva od donesuvaweto odluka ako e baraweto nedozvoleno ili ako se ~ini deka e neosnovano. Vo drugite slu~ai sudot ne donesuva odluka koga baraweto & duri i od gledna to~ka na opravdanosta toa da bide podneseno od strana na baratelot & ne e soodvetno za da se re{ava niz krivi~na postapka, osobeno ako ispituvaweto na pri~inata ili na eden del od baraweto vo zna~itelna mera bi ja odol‘ilo postapkata. Dokolku podnesuva~ot na baraweto pobara nadomest poradi pretrpena bolka (§ 253, stav 2 od Gra|anskiot zakonik), toga{ nedonesuvaweto odluka e dozvoleno samo spored re~enica treta.

(2) Dokolku optu‘eniot go priznae baraweto {to protiv nego go ima podneseno baratelot, i toa celosno ili delumno, toga{ treba da se presudi spored priznanieto.

(3) Odlukata vo vrska so baraweto soodvetstvuva so presudata vo gra|anskata parnica. Sudot ja proglasuva odlukata kako privremeno izvr{na; § 708 do § 712, kako i § 714 i § 716 va‘at soodvetno. Dokolku baraweto ne se priznae, toga{ toa mo‘e da se realizira na drug na~in. Dokolku za pri~inite na

187

baraweto e odlu~eno so pravosilna odluka, vo toj slu~aj raspravata okolu iznosot spored § 304, stav 2 od Zakonot za gra|anskata postapka se odr‘uva pred nadle‘en gra|anski sud.

(4) Na baratelot mu se dostavuva primerok od presudata so pri~inite ili pak izvod od nea.

(5) Dokolku sudot proceni da ne donese odluka vo odnos na baraweto, toga{ toj za ovaa procenka {to e mo‘no porano treba da gi izvesti u~esnicite vo postapkata. Ako po soslu{uvaweto na baratelot sudot oceni deka preduslovi za odlu~uvawe vo odnos baraweto ne postojat, toga{ sudot }e donese re{enie za nedonesuvawe odluka.

§ 406a(1) Protiv odlukata so koja spored § 406, stav 5, re~enica 2 ne se donesuva odluka vo odnos na baraweto e dozvoleno podnesuvawe neposredna ‘alba ako e baraweto podneseno pred po~etokot na glavniot pretres i ako nema zaklu~na odluka. Vo drugite slu~ai baratelot nema pravo na praven lek.

(2) Ako sudot go usvoi baraweto, optu‘eniot mo‘e da ja ospori odlukata bez osporuvawe na onoj del od presudata {to se odnesuva na krivi~noto delo, koristej}i gi dozvolenite pravni lekovi. Vo takov slu~aj odlukata vo odnos na pravniot lek mo‘e da bide donesena preku nalog na zatvorena sednica. Dokolku e dozvoleniot praven lek apelacija, toga{ na barawe na optu‘eniot ili na baratelot se odr‘uva usno soslu{uvawe na u~esnicite.

(3) Odlukata vo odnos na baraweto se poni{tuva ako optu‘eniot - poradi poni{tuvawe na presudata za izvr{eno krivi~no delo vrz koe, vsu{nost, po~iva baraweto & ne e proglasen nitu za vinoven, nitu pak protiv nego ne e nalo‘ena merka za podobruvawe i za bezbednost. Ova va‘i i dokolku presudata ne bila osporena vo ovaa smisla.

§ 406bIzvr{uvaweto se ureduva so odredbite {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto presudi vo gra|anskata parnica. Sudot so gra|anska nadle‘nost vo ~ija oblast se nao|a prvostepeniot krivi~en sud e nadle‘en za postapkata soglasno so§ 323, § 731, § 767, § 768, § 887 do § 890 od Zakonot za gra|anskata postapka. Prigovorite {to se odnesuvaat na samoto pobaruvawe iska‘ano vo presudata se dozvoleni samo ako pri~inite na koi takvite prigovori se zasnovaat se pojavile po zaklu~uvaweto na prvostepeniot glaven pretres i ako sudot {to rasprava po apelacijata ja donel svojata odluka po zaklu~uvaweto na apelacionata rasprava.

188

§ 406s(1) Baraweto za povtorno otvorawe postapka mo‘e da bide ograni~eno od obvinetiot so cel da se dobie su{tinski razli~na odluka vo vrska so pobaruvaweto. Sudot vo takviot slu~aj ja donesuva odlukata preku nalog, bez nov glaven pretres.

(2) § 406a, stav 3 va‘i soodvetno ako baraweto za povtorno otvorawe postapka e naso~eno samo na onoj del na presudata {to se odnesuva na krivi~noto delo.

Poglavje IVDrugi ovlastuvawa na o{teteniot

§ 406d(1) Vrz osnova na barawe o{tetenoto lice se izvestuva za ishodot na sudskata postapka dokolku taa se odnesuva na nego.

(2) Na barawe na o{teteniot treba da mu se soop{ti za slednoto:1. dali osudeniot dobil nalog da ne kontaktira so o{teteniot, odnosno da ne

se sre}ava so nego;2. dali se naredeni ili se zavr{eni merkite za li{uvawe od sloboda vo odnos

na obvinetiot ili osudeniot ili dali za prv pat se dodeleni olesnuvawa na izvr{uvaweto ili odmor, ako zasegnatoto lice prilo‘i opravdan interes i ako ne postoi interes {to treba da se za{titi za priklu~uvawe kon informaciite; vo slu~aite navedeni vo § 395, stav 1, br. 1, bukva a, s i d i br. 2 ne e potrebno obrazlo‘enie za postoewe opravdan interes.

(3) Izvestuvaweto mo‘e da izostane ako isporakata ne e mo‘na na adresata {to ja poso~ilo o{tetenoto lice. Ako o{tetenoto lice ima izbrano advokat kako zastapnik, odnosno ako mu e dodelen zastapnik ili ako e zakonski pretstavuvan od zastapnik, § 145a va‘i soodvetno.

§ 406e(1) Advokatot za o{tetenoto lice mo‘e da gi razgleda aktite {to mu se na raspolagawe na sudot ili ako e podnesena javna tu‘ba (obvinitelen akt) {to treba da mu se dostavi na sudot, mo‘e da gi razgleda i oficijalno odzemenite poedine~ni dokazi & ako poka‘e opravdan interes. Kaj slu~aite spomnati vo§ 395 takviot opravdan interes ne mora da se poka‘uva.

(2) Uvidot vo aktite se odbiva dokolku postojat interesi na obvinetiot ili na drugi lica {to vredat da se za{titat. Uvidot vo aktite mo‘e da se odbie ako se ~ini deka celta na istragata e zagrozena ili ako so toa bi se predizvikalo zna~itelno oddol‘uvawe na postapkata.

189

(3) Vrz osnova na barawe, na advokatot mo‘at da mu bidat dadeni aktite, no ne i poedine~nite dokazi, da gi zeme vo negovata kancelarija ili vo privatnite prostorii, osven ako ne postojat va‘ni pri~ini kako pre~ka za toa. Odlukata ne mo‘e da se ospori.

(4) Javnoto obvinitelstvo odlu~uva dali da dozvoli uvid vo aktite vo podgotvitelnata postapka i po pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata, dodeka vo drug slu~aj toa go pravi sudijata-pretsedava~ na sudot komu mu e dodelen predmetot. Protiv odlukata na javnoto obvinitelstvo soglasno so re~enica prva mo‘e da se podnese sudska odluka soglasno so § 161a, stav 3, vtora do ~etvrta re~enica. Odlukata na sudijata-pretsedava~ ne mo‘e da se ospori. Ovie odluki ne se obrazlo‘uvaat, osven ako so nivnoto davawe na uvid ne bi mo‘ela da se zagrozi celta na istragata.

(5) Spored uslovite od stav 1 na o{ttenoto lice mo‘at da mu bidat dadeni informacii i kopii od aktite; stav 2 i 4 kako i § 478 stav 1 re~enica 3 i 4 va‘at soodvetno.

(6) § 477 stav 5 va‘i soodvetno.

§ 406f(1) O{tetenoto lice vo tekot na krivi~nata postapka mo‘e da koristi pomo{ od advokat ili da bide zastapuvan od advokat.

(2) Na advokatot mu e dozvoleno da prisustvuva na soslu{uvaweto na o{tetenoto lice {to go vr{at sudot ili javnoto obvinitelstvo. Toj vo imeto na o{tetenoto lice mo‘e da go ostvaruva pravoto na davawe prigovor vo odnos na pra{awata (§ 238, stav 2, § 242) i mo‘e da dostavi barawe za isklu~uvawe na javnosta soglasno so § 171b od Zakonot za sudovite, no ne i ako o{tetenoto lice se sprotivstavi na toa.

(3) Ako o{tetenoto lice se ispra{uva kako svedok, na negovo barawe liceto na koe mu veruva mo‘e da dobie dozvola da prisustvuva, osven ako prisustvoto na toa lice ne ja zagrozuva istra‘nata postapka. Odlukata ja donesuva liceto {to go vodi soslu{uvaweto; taa ne mo‘e da se ospori. Pri~inite za odbivaweto treba da se iznesat vo aktite.

§ 406g(1) Sekoe lice {to ima pravo da se pridru‘i kon postapkata kako pridru‘en tu‘itel soglasno so § 395, duri i pred podnesuvaweto na javnoto obvinenie, mo‘e da se slu‘i so pomo{ta na advokat ili da bide zastapuvano od advokat, duri i vo slu~ajot da ne bide dadena izjava za pridru‘uvawe kako pridru‘en

190

tu‘itel. Dokolku e somnitelno dali edno lice ima pravo na prisustvo spored prvata re~enica, vo toj slu~aj sudot odlu~uva po soslu{uvaweto na liceto i na javnoto obvinitelstvo vo vrska so pravoto na prisutnost; odlukata ne mo‘e da se ospori.

(2) Pokraj pravata na advokatot navedeni vo § 406f, stav 2, advokatot ima pravo da prisustvuva na glavnata rasprava, duri i koga glavnata rasprava se odr‘uva bez prisustvo na javnosta. Nemu mu e dozvoleno da prisustvuva na sudskite soslu{uvawa i na sudskite proverki ako celta na istragata so toa ne e zagrozena; odlukata ne mo‘e da se ospori. Vo odnos na izvestuvaweto va‘at soodvetno § 168s, stav 5 i § 224, stav 1.

(3) § 397a va‘i soodvetno na:1. nazna~uvaweto advokat;2. dodeluvaweto pomo{ za tro{ocite na procesot zaradi dobivawe advokat.Vo podgotvitelnata postapka odlukata ja donesuva sudot {to bi bil nadle‘en za otvorawe na glavniot pretres.

(4) Vrz osnova na baraweto od liceto {to ima pravo da se pridru‘i na postapkata kako pridru‘en tu‘itel, advokatot vo slu~aite spored § 397a, stav 2 mo‘e da bide privremeno nazna~en za zastapnik ako:1. e toa od osobena va‘nost poradi posebni pri~ini;2. pomo{ta od zastapnik e itno potrebna; 3. se ~ini deka e mo‘no dodeluvawe pravna pomo{ za procesnite tro{oci, no

odlukata po toa pra{awe ne mo‘e da se o~ekuva navremeno.Vo odnos na nazna~uvaweto va‘at soodvetno § 142, stav 1 i § 162. Nazna~uvaweto zavr{uva ako ne e podneseno barawe za dodeluvawe pravna pomo{ za procesnite tro{oci vo ramkite na vremenskiot rok {to treba da go opredeli sudijata ili ako dodeluvaweto na pravnata pomo{ za procesnite tro{oci e odbieno.

§ 406h(1) O{tetenoto lice se informira za negovite prava soglasno so § 406d,§ 406e, § 406f i § 406g, kako i za negovoto pravo da se pridru‘i kon podnesenata javna tu‘ba (obvinitelen akt) kako pridru‘en tu‘itel (§ 395) i da pobara nazna~uvawe advokat zaradi pomo{ ili negovo povikuvawe kako zastapnik (§ 397a).

(2) O{teteniot ili negoviot naslednik {to e mo‘no porano treba da se upatat na okolnosta dali i vo kolkav obem imaat pravo na realizacija na baraweto za imotnopravni pobaruvawa {to proizleguva od krivi~noto delo i toa pravo proizleguva od propisite vo tretiot stav.

191

(3) O{teteniot treba da bide informiran za mo‘nosta da dobie pomo{ od organizaciite za pomo{ na ‘rtvi.

(4) § 406d, stav 3, re~enica 1 va‘i soodvetno.

192

Kniga VIPosebni vidovi postapki

Poglavje IPostapka so kaznen nalog

§ 407(1) Kaj postapkite pred sudijata na krivi~niot sud i kaj postapkite vo nadle‘nost na sudot so sudii-porotnici zakonskite posledici od deloto, vo slu~aj na pomalku seriozni dela, mo‘at da bidat izre~eni vrz osnova na baraweto od javnoto obvinitelstvo preku pismen kaznen nalog, bez glaven pretres. Javnoto obvinitelstvo dostavuva takvo barawe ako ne smeta deka e potreben glaven pretres so ogled na ishodot na istra‘nite merki. Baraweto treba da se upati na konkretnite zakonski posledici. Baraweto pretstavuva podnesuvawe javna tu‘ba (obvinitelen akt).

(2) So kaznen nalog mo‘at da se izre~at samo slednite zakonski posledici od deloto & poedine~no ili vo kombinacija:1. pari~na kazna, predupreduvawe so uslovna osuda, zabrana za upravuvawe

motorno vozilo, odzemawe, konfiskacija, uni{tuvawe, onesposobuvawe predmet, objavuvawe presuda i izrekuvawe pari~na kazna protiv pravno lice ili zdru‘enie;

2. povlekuvawe na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo dokolku zabranata ne preminuva dve godini;

3. otka‘uvawe od kazna.

Dokolku obvinetiot ima branitel, mo‘e da se izre~e i zatvorska kazna {to ne preminuva edna godina, pod uslov nejzinoto izvr{uvawe so uslovna osuda da bide prekinato.

(3) Ne e potrebno prethodno soslu{uvawe na obvinetiot od strana na sudot(§ 33, stav 3).

§ 408(1) Ako pretsedava~kiot sudija na sudot od sudii-porotnici smeta deka e nadle‘en sudijata na krivi~niot sud, mu go upatuva predmetot na sudijata na krivi~niot sud preku javnoto obvinitelstvo; sudskoto re{enie e obvrzuva~ko za sudijata na krivi~niot sud, dodeka javnoto obvinitelstvo ima pravo da vlo‘i neposredna ‘alba. Ako sudijata na krivi~niot sud smeta deka e nadle‘en sudot so sudii-porotnici, preku javnoto obvinitelstvo gi dostavuva aktite do sudijata-pretsedava~ zaradi odluka.

193

(2) Dokolku sudijata ne smeta deka ima dovolno osnovi za osomni~uvawe na obvinetiot so javna tu‘ba (obvinitelen akt), odbiva da izdade kaznen nalog. Odlukata e ednakva na sudskoto re{enie so koe se odbiva poveduvawe na glavniot pretres (§ 204, § 210, stav 2, § 211).

(3) Sudijata go udovoluva baraweto na javnoto obvinitelstvo ako nema somne‘i vo vrska so izdavaweto kaznen nalog. Toj go opredeluva datumot za glavniot pretres ako samiot ima somne‘i vo odnos na donesuvaweto presuda za slu~ajot bez glaven pretres, ako saka da otstapi od pravnata procenka izlo‘ena vo baraweto za izdavawe kaznen nalog ili ako saka da izre~e zakonska posledica razli~na od baranata, a javnoto obvinitelstvo insistira na svoeto barawe. Pokraj pokanata na obvinetiot mu se dostavuva i primerok od baraweto za izdavawe kaznen nalog, no bez baranata zakonska posledica.

§ 408a(1) Dokolku e glavniot pretres ve}e otvoren, javnoto obvinitelstvo preku postapka pred sudijata na krivi~niot sud i pred sudot so sudii-porotnici mo‘e da pobara izdavawe kaznen nalog ako postojat soodvetnite uslovi od§ 407, stav 1, prva i vtora re~enica i ako nepojavuvaweto na obvinetiot, negovoto otsustvo ili druga va‘na pri~ina pretstavuvaat pre~ka za odr‘uvawe na glavniot pretres. Vo glavniot pretres javniot obvinitel usno mo‘e da go podnese kazneniot nalog; klu~niot del od sodr‘inata na kazneniot nalog treba da se vnese vo zapisnik. § 407, stav 1, ~etvrta re~enica i § 408 ne se primenuvaat.

(2) Sudijata go usvojuva baraweto ako postojat soodvetnite uslovi od § 408, stav 3, prva re~enica. Vo drug slu~aj toj go odbiva baraweto preku neosporlivo sudsko re{enie i prodol‘uva so glavniot pretres.

§ 408bDokolku sudijata proceni deka treba da go usvoi baraweto na javnoto obvinitelstvo za izdavawe kaznen nalog so pravna posledica navedena vo § 407, stav 2, vtora re~enica, toga{ nazna~uva branitel za obvinetiot so javnata tu‘ba (obvinitelen akt) {to s¢ u{te nema branitel. § 141, stav 3 va‘i soodvetno.

§ 409(1) Kazneniot nalog sodr‘i:1. li~ni podatoci za optu‘eniot i za koe bilo drugo vklu~eno lice;2. ime na branitelot;3. naziv na prestapot za koj se tovari optu‘eniot, vreme i mesto na

izvr{uvaweto i naziv na zakonskite elementi na krivi~noto delo;

194

4. primenlivi odredbi po paragraf, stav, broj, bukva i oznaka na zakonot;5. dokazen materijal;6. utvrdena zakonska posledica;7. pouka vo vrska so mo‘nosta da se vlo‘i prigovor i soodvetnoto vremensko

ograni~uvawe i obrazec za prigovorot, kako i uka‘uvawe deka kazneniot nalog stapuva vo sila i stanuva izvr{en ako ne se vlo‘i prigovor protiv nego soglasno so § 410.

Ako na optu‘eniot mu e izre~ena zatvorska kazna, ako mu e upateno predupreduvawe so uslovna osuda ili ako mu e izre~ena zabrana za upravuvawe motorno vozilo, toga{ mu se dava pravna pouka spomnata vo § 268a, stav 3 ili§ 268s, prva re~enica. § 113i stav 2, kako i § 267, stav 6, vtora re~enica va‘i soodvetno.

(2) Kazneniot nalog, isto taka, mu se soop{tuva i na zakonskiot zastapnik na obvinetiot.

§ 410(1) Vo rok od dve nedeli po dostavuvaweto na kazneniot nalog, optu‘eniot mo‘e da vlo‘i prigovor protiv kazneniot nalog vo sudot {to go izdal, po pismen pat ili usno, {to se zaveduva vo arhivata. § 297 do § 300 i § 302, stav 1, prva re~enica i stav 2 va‘at soodvetno.

(2) Prigovorot mo‘e da bide ograni~en i samo na odredeni to~ki na ‘albata.

(3) Dokolku prigovorite na kazneniot nalog ne se vlo‘eni navreme, nalogot stanuva ekvivalenten na presudata {to stapila vo sila.

§ 411(1) Dokolku prigovorot bil vlo‘en predocna ili e nedozvolen od drugi pri~ini, se otfrla preku nalog bez glaven pretres; dozvolena e neposredna ‘alba protiv nalogot. Vo drugite slu~ai se opredeluva datum za glavniot pretres. Dokolku optu‘eniot svojot prigovor go ograni~uva na visinata na dnevnite globi na zakonski utvrdenata pari~na kazna, toga{ sudot so soglasnost na obvinetiot, na branitelot i na javniot obvinitel mo‘e da donese re{enie bez glaven pretres; utvrduvaweto na kazneniot nalog ne smee da se pomesti, pri {to toa bi bilo na {teta na optu‘eniot; dozvoleno e protiv re{enieto vedna{ da se dostavi ‘alba. (2) Optu‘eniot mo‘e da bide pretstavuvan na glavniot pretres od branitelot so obezbedeno pismeno polnomo{no. Se primenuva § 420.

195

(3) Obvinenieto i prigovorot mo‘at da bidat povle~eni pred objavuvaweto na presudata od strana na prvostepeniot sud. § 303 va‘i soodvetno. Dokolku kazneniot nalog e izdaden vo postapkata soglasno so § 408a, ‘albata ne mo‘e da se povle~e.

(4) Dokolku e vlo‘en prigovor, pri donesuvaweto na presudata sudot ne e obvrzan vo odnos na odlukata sodr‘ana vo kazneniot nalog.

§ 412Ako optu‘eniot ne se pojavi na po~etokot na glavniot pretres, a ne e pretstavuvan nitu od branitelot, nitu pak ima dovolno opravduvawe za nepojavuvaweto, § 329, stav 1, 3 i 4 va‘at soodvetno. Ako zakonskiot zastapnik vlo‘i prigovor, § 330 isto taka va‘i soodvetno.

Poglavje IIPostapka so primena na merki na bezbednost

§ 413Ako javnoto obvinitelstvo ne sprovede krivi~na postapka poradi nedostig na krivi~na odgovornost kaj storitelot ili poradi negova nepodgotvenost da mu se sudi, obvinitelstvoto mo‘e da podnese barawe za nalog so koj se izrekuvaat merki na podobruvawe i na bezbednost sami za sebe, ako e toa dozvoleno so zakon, dodeka pak nalogot treba da se predvidi vo pogled na rezultatot na istra‘nite merki (postapka so primena na merki na bezbednost).

§ 414(1) Odredbite {to ja ureduvaat krivi~nata postapka va‘at soodvetno i kaj postapkata so primena na merki na bezbednost, osven ako e poinaku predvideno.

(2) Baraweto e ekvivalentno na javna tu‘ba. Namesto obvinitelen akt se dostavuva pismeno barawe usoglaseno so barawata za obvinitelen akt. Vo baraweto se istaknuva merkata na podobruvawe i na bezbednost {to se bara od javnoto obvinitelstvo. Ako so presudata ne se izre~e merka na podobruvawe i na bezbednost, baraweto se odbiva.

(3) Na ve{takot mu se dava mo‘nost vo tekot na pretkrivi~nata postapka da izgotvi mislewe {to go iznesuva na glavniot pretres.

196

§ 415(1) Ako za vreme na postapkata so primena na merki na bezbednost pojavuvaweto na obvinetiot ne e mo‘no poradi negovata sostojba ili e nesoodvetno poradi pri~ini povrzani so javniot red i mir ili so bezbednosta, sudot mo‘e da ja odr‘i glavnata rasprava bez prisustvo na obvinetiot.

(2) Vo takviot slu~aj obvinetiot se soslu{uva pred glavniot pretres od strana na nazna~eniot sudija, so pomo{ od ve{tak. Javnoto obvinitelstvo, obvinetiot, branitelot i zakonskiot pretstavnik se izvestuvaat za datumot na soslu{uvaweto. Ne e potrebno da prisustvuvaat javniot obvinitel, branitelot i zakonskiot pretstavnik za vreme na soslu{uvaweto.

(3) Ako sostojbata na obvinetiot go bara toa ili ako ne mo‘e da se obezbedi primerno povedenie na glavniot pretres na drug na~i, sudot mo‘e da go odr‘i glavniot pretres vo postapkata so primena na merki na bezbednost po ispituvaweto na obvinetiot vo vrska so obvinenieto, a isto taka i vo slu~ajot koga obvinetiot ne e prisuten ili samo privremeno e prisuten.

(4) Ako glavnata rasprava se odr‘i bez obvinetiot, mo‘e da se pro~itaat negovite prethodni izjavi sodr‘ani vo sudskiot zapisnik. Se ~ita zapisnikot od negovoto prethodno ispituvawe soglasno so stav 2, prva re~enica.

(5) Na glavniot pretres se soslu{uva ve{takot vo odnos na sostojbata na obvinetiot. Ako ve{takot prethodno ne go soslu{al obvinetiot, mu se dava mo‘nost za soslu{uvawe pred glavniot pretres.

§ 416(1) Ako vo tekot na postapkata so primena na merki na bezbednost krivi~nata odgovornost na obvinetiot stane o~igledna po poveduvaweto na glavniot pretres i ako sudot nema nadle‘nost za krivi~nata postapka, sudot preku nalog objavuva deka mu nedostiga nadle‘nost i ja upatuva rabotata kon nadle‘en sud. § 270, stav 2 i 3 va‘i soodvetno.

(2) Ako vo tekot na postapkata so primena na merki na bezbednost krivi~nata odgovornost na obvinetiot stane o~igledna po poveduvaweto na glavnata postapka i ako sudot ima nadle‘nost i za krivi~nata postapka, obvinetiot se izvestuva za novata pravna sostojba i mu se dava mo‘nost da se brani. Ako izjavi deka nedovolno ja podgotvil svojata odbrana, glavnata rasprava se odlo‘uva na negovo barawe. Ako soglasno so § 415 glavnata rasprava se odr‘uvala vo otsustvo na obvinetiot, se povtoruvaat onie delovi na glavnata rasprava za vreme na koi obvinetiot ne bil prisuten.

197

(3) Stav 1 i 2 va‘at soodvetno ako vo tekot na postapkata so primena na merki na bezbednost stane o~igledno po poveduvaweto na glavnata postapka deka e obvinetiot podgotven da mu se sudi i deka postapkata so primena na merki na bezbednost se odr‘uva poradi negovata nepodgotvenost da mu se sudi.

Poglavje IIaZabrzana postapka

§ 417Kaj postapkite pred sudijata na krivi~niot sud i pred sudot so sudii-porotnici javnoto obvinitelstvo podnesuva barawe, pismeno ili usno, za donesuvawe presuda niz zabrzana postapka ako so ogled na ednostavnata fakti~ka sostojba ili na jasnosta na dokazite predmetot e soodveten za {to e mo‘no pobrza rasprava.

§ 418(1) Dokolku javnoto obvinitelstvo podnese barawe, glavniot pretres se odr‘uva vedna{ ili nabrzo po soodvetnoto izvestuvawe, pri {to ne e zadol‘itelno re{enie za poveduvawe glaven pretres. Vremenskiot period pome|u priemot na baraweto vo sudot i po~etokot na glavniot pretres ne treba da bide podolg od {est nedeli.

(2) Obvinetiot se povikuva samo dokolku ne se pojavi na glavniot pretres po svoja volja ili dokolku ne e doveden pred sudot. Vo pokanata toj se izvestuva za obvinenieto so koe se tovari. Vremenskiot rok opredelen vo pokanata e dvaeset i ~etiri ~asa.

(3) Ne e potrebno da se podnese obvinitelen akt. Dokolku ne e podnesen obvinitelen akt, obvinenieto se podnesuva usno na po~etokot na glavniot pretres i negovata klu~na sodr‘ina se vklu~uva vo zapisnikot {to se sostavuva na zasedavaweto na sudot. § 408a va‘i soodvetno.

(4) Dokolku e predvidena zatvorska kazna od najmalku {est meseci, se nazna~uva branitel za obvinetiot {to s¢ u{te nema branitel za skratenata postapka pred osnovniot sud.

§ 419(1) Sudijata na krivi~niot sud i sudot so sudii-porotnici go usvojuvaat baraweto ako e predmetot soodveten za rasprava so primena na takva procedura. Vo takvata postapka ne se izrekuva zatvorska kazna pogolema od

198

edna godina zatvor ili merka na podobruvawe i na bezbednost. Dozvoleno e odzemawe na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo.

(2) Presudata so primena na skratena postapka mo‘e da bide odbiena vo glavniot pretres s¢ do vremeto na objavuvaweto na presudata. Sudskoto re{enie e neosporlivo.

(3) Dokolku presudata so primena na zabrzana postapka bide odbiena, sudot odlu~uva da povede glavna postapka ako ima dovolno osnovi za obvinetiot so javno obvinenie da bide osomni~en deka izvr{il krivi~no delo (§ 203); dokolku ne e poveden glaven pretres, a presuduvaweto so primena na zabrzana postapka e odbieno, dostavuvaweto na nov obvinitelen akt mo‘e da se otka‘e.

§ 420(1) Soslu{uvaweto svedok, ve{tak ili soobvinet mo‘e da se zameni so ~itawe zapisnik od prethodnoto ispituvawe, kako i na dokumenti {to sodr‘at pismeni izjavi {to poteknuvaat od niv.

(2) Izjavite od javnite ovlasteni organi i od drugite agencii vo vrska so nivnite sopstveni zabele{ki, istra‘ni merki i naodi dadeni vo slu‘ben kontekst, kako i vo vrska so onie dadeni od strana na nivniot personal, mo‘at da se ~itaat, isto taka, i vo slu~aj da ne se ispolneti uslovite od § 256.

(3) Za postapkata soglasno so stav 1 i 2 e potrebna soglasnost od optu‘eniot, od negoviot branitel i od javnoto obvinitelstvo, ako tie prisustvuvaat na glavniot pretres.

(4) Kaj postapkite pred sudijata na krivi~niot sud, bez ogled na § 244, stav 2, sudijata go opredeluva obemot na zemawe dokazi.


Poglavje IIIPostapka na konfiskacija i na odzemawe imot

§ 430(1) Ako odzemaweto se smeta za bezna~ajno kako dopolnenie na predvidenata kazna ili kako merka na podobruvawe i na bezbednost i ako se smeta deka e postapkata nesrazmerna vo vrska so odzemaweto, a nerazumno te{ka vo vrska so donesuvaweto odluka za drugite zakonski posledici od prestapot, toga{

199

sudot, so soglasnost na javnoto obvinitelstvo, mo‘e da go ograni~i goneweto na prestapot na drugite zakonski posledici vo koja bilo faza na postapkata.

(2) Javnoto obvinitelstvo mo‘e da postavi takvo ograni~uvawe vo tekot na pretkrivi~nata postapka. Ograni~uvaweto se zaveduva vo dokumentacijata.

(3) Sudot mo‘e da go ukine ograni~uvaweto vo koja bilo faza na postapkata. Baraweto vo ovaa smisla od javnoto obvinitelstvo }e bide usvoeno. Ako ograni~uvaweto povtorno bide ukinato, § 265 va‘i soodvetno.

§ 431(1) Ako vo krivi~nata postapka treba da se donese odluka za odzemawe predmet i ako se ~ini verojatno deka:1. predmetot e vo sopstvenost na lice {to ne e obvineto so javnoto obvinenie

ili e predmet na koj toa lice ima pravo, ili2. drugo lice ima nekoe drugo pravo na predmetot ~ie zalo‘uvawe bi mo‘elo

da se nalo‘i vo slu~aj na odzemawe (§ 74d, stav 2, vtora i treta re~enica od Krivi~niot zakonik),

toga{ sudot nalo‘uva drugoto lice da u~estvuva vo postapkata vo vrska so odzemaweto (u~esnik vo odzemaweto). Sudot mo‘e da se otka‘e od nalogot ako poradi odredeni fakti mo‘e da se pretpostavi deka u~estvoto ne e izvodlivo. Sudot isto taka mo‘e da se otka‘e od nalogot ako treba da u~estvuva nekoja partija, zdru‘enie ili institucija nadvor od teritorijalniot opfat na ovoj zakon {to prezema aktivnosti protiv postoeweto ili protiv bezbednosta na Sojuzna Republika Germanija ili na nekoi ustavni principi istaknati vo § 92, stav 2 od Krivi~niot zakonik i ako spored okolnostite mo‘e da se pretpostavi deka takvata partija, zdru‘enie ili institucija ili nekoj od nejzinite agenti go napravile predmetot dostapen za unapreduvawe na svoite aktivnosti; vo takviot slu~aj e dovolno, ako e toa izvodlivo, pred odlukata za odzemawe na predmetot da se slu{nat sopstvenikot na predmetot ili liceto ovlasteno da go ostvaruva toa pravo.

(2) Sudot mo‘e da nalo‘i u~estvoto da ne go opfa}a pra{aweto za vinata na obvinetiot so javno obvinenie ako:1. odzemaweto vo slu~aj na stav 1, br. 1 e mo‘no samo pod uslov obvinetiot so

javna tu‘ba da bide sopstvenik ili da ima pravo na predmetot;2. predmetot, vrz osnova na okolnostite {to mo‘at da ja poddr‘at

konfiskacijata, mo‘e da bide odzemen zasekoga{, bez kompenzacija, od liceto so interes za odzemaweto, isto taka, i so primena na zakonskite odredbi nadvor od krivi~noto pravo.

200

(3) Ako treba da se donese odluka protiv pravno lice ili zdru‘enie (§ 75 vo vrska so to~kata 74s od Krivi~niot zakonik) za konfiskacija na protivvrednost vo pari, sudot mo‘e da nalo‘i nivno u~estvo.

(4) U~estvo vo postapkata mo‘e da se nalo‘i pred objavuvaweto na konfiskacijata i ako e vlo‘ena dozvolena apelacija protiv prika‘anata fakti~ka sostojba i protiv primenata na pravoto pred kompletiraweto na zavr{nite zborovi vo takvata apelaciona postapka.

(5) Odlukata so koja se nalo‘uva u~estvo vo postapkata ne mo‘e da se ospori. Ako se odbie u~estvo vo postapkata ili ako e nalogot izdaden soglasno so stav 2, dozvolena e neposredna ‘alba.

(6) Ako nekoe lice izjavi pred sudot ili pred javnoto obvinitelstvo po pismen pat ili usno za evidencija ili ako izjavi pred nekoj drug organ po pismen pat deka ne saka da prigovori na odzemaweto na predmetot, negovoto u~estvo vo postapkata ne se nalo‘uva ili pak nalogot se ukinuva.

(7) Tekot na postapkata ne se odlo‘uva poradi u~estvoto vo postapkata.

§ 432(1) Ako vo pretkrivi~nata postapka ima pokazateli deka nekoj bi mo‘el da ima interes za konfiskacijata, toj }e bide soslu{an ako toa se ~ini izvodlivo. § 431, stav 1, treta re~enica va‘i soodvetno.

(2) Ako liceto {to bi mo‘elo da ima interes za odzemaweto saka da prigovori na odzemaweto i ako se ~ini verojatno deka toa lice ima pravo na predmetot, odredbite za ispituvawe na obvinetiot vo slu~aj na negovo ispituvawe va‘at soodvetno do stepenot do koj toj bi mo‘el da stane u~esnik vo postapkata.

§ 433(1) So otvoraweto na glavnata postapka liceto-u~esnik vo odzemaweto gi ima pravata {to gi u‘iva optu‘eniot, osven ako ne e poinaku predvideno vo ovoj zakon. Vo skratenata postapka ova se primenuva od po~etokot na glavniot pretres, a kaj postapkata za kaznen nalog & od izdavaweto na kazneniot nalog.

(2) Sudot mo‘e da nalo‘i li~no pojavuvawe na liceto-u~esnik vo odzemaweto zaradi razjasnuvawe na faktite. Ako e nalo‘eno li~no pojavuvawe na takvoto lice, a toa lice bez dovolno opravdanie ne se pojavi, sudot mo‘e da nalo‘i negovo priveduvawe pred sudot ako mu e dostavena i pokana so koja takvata mo‘nost mu se dava na znaewe.

201

§ 434(1) Liceto-u~esnik vo odzemaweto vrz osnova na pismeno polnomo{no vo koja bilo faza na postapkata mo‘e da bide zastapuvano od advokat ili od nekoe drugo lice {to mo‘e da bide izbrano za branitel. Odredbite vo § 137 do § 139, § 145a do § 149 i § 218 {to se odnesuvaat na odbranata va‘at soodvetno.

(2) Sudot mo‘e da mu nazna~i na liceto-u~esnik vo odzemaweto advokat ili nekoe drugo lice {to mo‘e da bide izbrano za branitel ako fakti~kata ili zakonskata situacija se slo‘eni ili ako toa lice ne mo‘e samo da si gi ostvari pravata.

§ 435(1) Na liceto-u~esnik vo odzemaweto soodvetno mu se dostavuva izvestuvawe za datumot opredelen za glavniot pretres.

(2) Zaedno so izvestuvaweto za datumot na raspravata, vo slu~aj da bide u~esnik vo postapkata, mu se dostavuva i obvinitelniot akt, a kaj slu~aite od § 207, stav 2 & nalogot za poveduvawe na postapkata.

(3) Istovremeno, liceto-u~esnik vo odzemaweto se informira za faktot deka:1. raspravata mo‘e da se odr‘i vo negovo otsustvo; 2. se donesuva odluka za odzemaweto i vo vrska so nego.

§ 436(1) Ako liceto-u~esnik vo odzemaweto ne se pojavi na glavniot pretres i pokraj toa {to bilo propisno izvesteno za datumot na pretresot, pretresot mo‘e da se odr‘i vo negovo otsustvo. § 235 ne e primenliv.

(2) § 244, stav 3, vtora re~enica i stav 4 do 6 ne se odnesuvaat na barawata podneseni od liceto-u~esnik vo odzemaweto za dokazite {to treba da se zemat vo vrska so pra{aweto za vinata na obvinetiot.

(3) Ako sudot nalo‘i odzemawe vrz osnova na okolnostite {to pretstavuvaat pre~ka za nadomestuvawe na liceto-u~esnik vo odzemaweto, sudot isto taka objavuva deka takvoto lice nema pravo na nadomestok. Toa ne se odnesuva na slu~aite vo koi sudot smeta deka nadomestokot za takvoto lice e potreben zatoa {to odbivaweto na takvata kompenzacija bi pretstavuvalo nesoodvetna pote{kotija; vo takviot slu~aj sudot, isto taka, go opredeluva i iznosot na kompenzacijata (§ 74f, stav 3 od Krivi~niot zakonik). Sudot odnapred gi informira licata-u~enici vo odzemaweto za mo‘nosta za donesuvawe takva odluka i im dava mo‘nost da iznesat predlozi.

202

(4) Ako liceto-u~esnik vo odzemaweto ne bilo nitu prisutno, nitu zastapuvano pri objavuvaweto na presudata, toga{ presudata mu se dostavuva. Sudot mo‘e da nalo‘i delovi od presudata {to ne se odnesuvaat na odzemaweto da bidat izzemeni.

§ 437(1) Kaj postapkata na koristewe pravni lekovi ispituvaweto dali e konfiskacijata opravdana vo odnos na liceto-u~esnik vo odzemaweto go vklu~uva i proglasuvaweto na vinata pri osporenata presuda samo ako takvoto lice vlo‘i prigovori vo taa smisla i ako porano vo tekot na postapkata ne bilo soslu{ano, ne po svoja vina, vo vrska so pra{aweto za vina. Ako ispituvaweto go vklu~uva i pra{aweto za vina, sudot }e se povika na naodite za vina, osven ako predlozite na takvoto lice baraat novo ispituvawe.

(2) Stav 1 ne va‘i za postapkata za apelacija ako istovremeno treba da se donese odluka vo odnos na proglasuvaweto vina vrz osnova na praven lek podnesen od drug baratel.

(3) Kaj postapkata na revizija prigovorite kon proglasuvaweto vina se vlo‘uvaat vo ramkite na vremenskoto ograni~uvawe opredeleno za dostavuvawe na osnovite za ‘albata.

(4) Dokolku se raboti samo za osporuvawe na odlukata vo vrska so iznosot na nadomestokot, odlukata vo odnos na pravniot lek mo‘e da se donese preku sudsko re{enie ako ne prigovaraat u~esnicite. Sudot odnapred gi izvestuva za mo‘nosta za poveduvawe takva postapka i za nivnoto vlo‘uvawe prigovor, a im dava i mo‘nost da dostavat predlozi.

§ 438(1) Ako e nalo‘ena konfiskacija preku kaznen nalog, kazneniot nalog isto taka se dostavuva do licata-u~esnici vo odzemaweto; § 435, stav 3, br. 2 va‘i soodvetno.

(2) Ako e potrebna odluka samo vo vrska so prigovorot vlo‘en od liceto-u~esnik vo odzemaweto, § 439, stav 3, prva re~enica i § 441, stav 2 i 3 va‘at soodvetno.

§ 439(1) Ako e nalo‘eno odzemawe predmet so pravosilno dejstvo i ako nekoj go potkrepi faktot:1. deka vo vremeto na pravosilnosta na odlukata vo sila toj imal pravo na

predmetot, pri {to toa pravo e pod negativno vlijanie poradi odlukata ili pak ve}e ne postoi, kako i

203

2. deka toj ne mo‘el da gi ostvaruva pravata na lice-u~esnik vo odzemaweto ne poradi svoja vina vo prvostepenata postapka ili vo apelacionata postapka,

toga{ toj mo‘e da tvrdi vo posledovatelnata postapka deka odzemaweto, {to se odnesuva do nego, ne bilo opravdano; § 360 va‘i soodvetno.

(2) Baraweto za posledovatelna postapka se podnesuva vo rok od eden mesec po denot na koj baratelot dobil soznanie za pravosilnata odluka. Baraweto e nedozvoleno ako pominale dve godini od stapuvaweto na odlukata vo sila i ako bilo sprovedeno nejzino izvr{uvawe.

(3) Sudot ne go ispituva proglasuvaweto vina ako vrz osnova na okolnostite {to ja poddr‘ale konfiskacijata bi bilo dozvoleno izdavawe nalog vo krivi~nata postapka soglasno so § 431, stav 2. Vo site drugi slu~ai § 437, stav 1 va‘i soodvetno.

(4) Ako pravoto {to go polaga baratelot ne e doka‘ano, baraweto e neosnovano.

(5) Pred odlukata sudot mo‘e da go ukine nalogot za odzemawe so soglasnost od javnoto obvinitelstvo ako posledovatelnata postapka se smeta za nesrazmerna.

(6) Ne se dozvoluva povtorno poveduvawe na postapkata soglasno so § 359, br. 5 zaradi vlo‘uvawe prigovori soglasno so stav 1.

§ 440(1) Javnoto obvinitelstvo i privatniot tu‘itel nezavisno mo‘at da podnesat barawe za nalo‘uvawe konfiskacija ako e toa dozvoleno so zakon, dodeka nalogot bi trebalo da se predvidi vo pogled na rezultatot na istragata.

(2) Predmetot mora da bide poso~en vo baraweto. Faktite {to ja potkrepuvaat dozvolenosta na nezavisnoto odzemawe, isto taka, treba da se navedat. Vo drug slu~aj § 200 va‘i soodvetno.

(3) § 431 do § 436 i § 439 va‘at soodvetno.

§ 441(1) Odlukata za odzemawe vo posledovatelnata postapka (§ 439) ja donesuva sudot od prv stepen, a odlukata za samostojno odzemawe ja donesuva sudot {to bi bil nadle‘en vo slu~ajot na krivi~no gonewe na nekoe lice. Za odlukata za samostojno odzemawe mesno e nadle‘en onoj sud vo ~ija oblast bil steknat predmetot.

204

(2) Sudot na koj mo‘e da mu se upati neposredna ‘alba odlu~uva preku svojata odluka.

(3) So dozvolenoto barawe, i toa kako rezultat na usna rasprava, se odlu~uva preku presuda & ako nego go podnesat javnoto obvinitelstvo ili drug u~esnik ili ako sudot go nalo‘i toa; propisite vo odnos na glavnata rasprava va‘at soodvetno. Onoj {to podnel dozvolena apelacija protiv presudata pove}e ne mo‘e da podnese revizija protiv apelacionata presuda.

(4) Dokolku se odlu~i preku presuda, toga{ soodvetno va‘i § 437, stav 4.

§ 442(1) Odzemaweto vo korist na dr‘avata, uni{tuvaweto, onesposobuvaweto ili otstranuvaweto na protivzakonskata sostojba vo smisla na § 430 do § 441 se ekvivalenti na konfiskacijata.

(2) Dokolku odzemaweto vo odnos na dr‘avata spored § 73, stav 3 ili § 73a od Krivi~niot zakonik se odnesuva protiv nekoe drugo lice {to ne e obvinetoto lice, toga{ sudot nalo‘uva drugoto lice da zeme u~estvo vo tekot na postapkata. Toa lice vo posledovatelnata postapka mo‘e da go iskoristi svoeto pravo na stavawe prigovor protiv nalogot za odzemawe dokolku bez svoja vina ne bilo vo sostojba nitu vo tekot na postapkata vo prviot stepen, nitu vo tekot na apelacionata postapka da gi ostvari svoite prava kako u~esnik vo postapkata. Dokolku pod ovie preduslovi se podnese barawe, toga{ s¢ do negovoto zavr{uvawe merkite na izvr{uvawe upateni protiv podnesuva~ot na baraweto treba da bidat ukinati.

§ 443(1) Imotot, odnosno poedine~nite par~iwa imot na obvinetiot {to se nao|aat na podra~jeto na va‘eweto na ovoj zakon, a protiv kogo poradi krivi~no delo: 1. spored § 81 do § 83, stav 1, § 94 ili § 96, stav 1, § 97a ili § 100, § 129 ili § 129a

i vo kontekstot na § 129b, stav 1 od Krivi~niot zakonik;2. spored propisot {to e predviden so § 330, stav 1, re~enica 1 od Krivi~niot

zakonik pod preduslov deka e obvinetiot osomni~en deka svesno gi zagrozil teloto ili ‘ivotot na drug ~ovek ili deka zagrozil tu| imot od golema vrednost, ili spored preduslovite navedeni vo § 330, stav 1, re~enica 2, br. 1 do 3 od Krivi~niot zakonik ili spored § 330, stav 2, § 330a, stav 1, 2 od Krivi~niot zakonik;

3. spored § 51, § 52, stav 1, br. 1, bukva s i d, stav 5 i 6 od Zakonot za oru‘je, § 34, stav 1 do 6 od Zakonot za nadvore{na ekonomija ili spored § 19, stav 1 do 3, § 20, stav 1 ili 2, sekoga{ vo kontekstot so § 21 ili § 22a, stav 1 do 3 od Zakonot za kontrola na voenoto oru‘je; ili

205

4. spored nekoj propis naveden vo § 29, stav 3, re~enica 2, br. 1 od Zakonot za narkoti~ni sredstva ili vo kontekstot na preduslovite navedeni tamu ili spored krivi~noto delo od § 29a i § 30, stav 1, br. 1, 2, 4, § 30a od Zakonot za narkoti~ni sredstva e donesena javna tu‘ba ili nalog za apsewe & mo‘at da se konfiskuvaat. Konfiskuvaweto go opfa}a, isto taka, i imotot {to na obvinetiot }e mu pripadne podocna. Konfiskacijata treba da se ukine najdocna po zavr{uvaweto na glavniot pretres vo prv stepen.

(2) Konfiskacijata se nalo‘uva od strana na sudijata. Dokolku postoi opasnost od oddol‘uvawe, toga{ nalog za konfiskacija preliminarno mo‘e da donese javnoto obvinitelstvo; preliminarniot nalog ne e pove}e vo sila ako vo rok od tri dena ne bide potvrden od strana na sudijata.

(3) Propisite od § 291 do § 293 va‘at soodvetno.

Poglavje IVPostapki pri utvrduvawe na pari~na kazna protiv pravni lica

i zdru‘enija na lica

§ 444(1) Ako vo krivi~nata postapka treba da se odlu~i vo vrska so utvrduvawe na pari~na kazna protiv pravno lice ili zdru‘enie na lica1 (§ 30 od Zakonot za prekr{o~ni postapki), toga{ sudot go nalo‘uva nivnoto u~estvo vo postapkata, dokolku se odnesuva na deloto. § 431 stav 4, 5 va‘at soodvetno.

(2) Pravnoto lice ili zdru‘enieto na lica se pokanuvaat na glavnata rasprava; dokolku nivniot zastapnik ne se pojavi na raspravata bez da go opravda svoeto otsustvo, toga{ mo‘e i vo nivno otsustvo da se odr‘i raspravata. Za nivnoto u~estvo vo postapkata va‘at isto taka i §§ 432 do 434, 435 stav 2 i 3 br. 1, § 436 stav 2 i 4, § 437 stav 1 do 3, § 438 stav 1 i ako treba da se odlu~uva samo vo vrska so nivniot prigovor va‘at soodvetno § 441 stav 2 i 3.

(3) Za samostojnata postapka va‘at soodvetno §§ 440 i 441 stav 1 do 3. Mesna nadle‘nost ima i sudot vo ~ij region pravnoto lice ili zdru‘enieto na lica imaat sedi{te ili podru‘nica.


1 Zdru‘enie na lica pretstavuva zbir na fizi~ki i/ili pravni lica koi imaat zaedni~ka cel (zab. red.)

206

Kniga VIIIzvr{uvawe na kaznata i tro{oci na postapkata

Poglavje IIzvr{uvawe na kaznata

§ 449Krivi~nite presudi ne stanuvaat izvr{ni pred da stanat pravosilni.

§ 450(1) Dokolku optu‘eniot pominal odredeno vreme vo istra‘en pritvor otkako se otka‘al od pravoto da bara praven lek ili otkako go povlekol pravniot lek ili po istekot na vremenskoto ograni~uvawe za barawe praven lek bez optu‘eniot da dade izjava, periodot na takviot pritvor se odbiva celosno od izvr{nata zatvorska kazna.

(2) Ako soglasno so presudata odzemaweto, obezbeduvaweto ili konfiskacijata na dozvolata soglasno so § 111a, stav 5, vtora re~enica se prodol‘uvaat, takviot period se odbiva celosno od vremetraeweto na zabranata za upravuvawe motorno vozilo (§ 44 od Krivi~niot zakonik).

§ 450a(1) Li{uvaweto od sloboda pretrpeno od osudenoto lice vo stranstvo vo ekstradicionata postapka zaradi izvr{uvawe kazna, isto taka, se nadopolnuva na izvr{nata zatvorska kazna. Ova isto taka se primenuva i ako osudenoto lice e ekstradirano zaradi krivi~en progon.

(2) Vo slu~aj na ekstradicija zaradi izvr{uvawe pove}e od edna kazna, li{uvaweto od sloboda pretrpeno vo stranstvo se nadopolnuva na najvisokata kazna, dodeka vo slu~ajot na kazni so ednakva strogost se nadopolnuva na onaa kazna {to po priveduvaweto na osudenoto lice bila prva izvr{ena.

(3) Sudot, na barawe od javnoto obvinitelstvo, mo‘e da nalo‘i neovozmo‘uvawe ili samo delumno ovozmo‘uvawe nadopolnuvawe na kaznata kade {to takvoto nadopolnuvawe ne e opravdano od aspekt na odnesuvaweto na osudenoto lice po objavuvaweto na presudata vo koja su{tinskite fakti~ki naodi bile posledni ispitani. Ako sudot izdade takov nalog, ne se ovozmo‘uva nadopolnuvawe vo kakva bilo druga postapka za li{uvawe od sloboda pretrpeno vo stranstvo dokolku negovoto vremetraewe ne ja preminuva kaznata.

207

§ 451(1) Kaznata se izvr{uva od strana na javnoto obvinitelstvo kako organ na izvr{uvawe vrz osnova na zaverena kopija na izvr{nite odredbi na presudata {to sodr‘i odobrenie za izvr{nosta, a {to ja izdava slu‘benik na arhivata.

(2) Javnite obviniteli na osnovnite sudovi se ovlasteni da izvr{uvaat kazni samo dokolku takvoto ovlastuvawe im e dodeleno od strana na pokrainskiot oddel za pravda.

(3) Javnoto obvinitelstvo kako izvr{en organ gi ostvaruva dol‘nostite {to se obvrska na javnoto obvinitelstvo, isto taka, i vo odnos na krivi~niot sovet odgovoren za izvr{uvawe kazni vo drug pokrainski sud. Toa mo‘e da gi prenese svoite zadol‘enija na javnoto obvinitelstvo nadle‘no vo toj sud ako se ~ini deka e toa neophodno vo interes na osudenoto lice i ako takvoto javno obvinitelstvo dade svoja soglasnost.

§ 452Ovlastuvaweto za pomiluvawe go ima federacijata za slu~aite za koi se odlu~uva vo prv stepen pri ostvaruvaweto na nadle‘nosta na federacijata; vo site drugi slu~ai takvo ovlastuvawe imaat pokrainite.

§ 453(1) Posledovatelnite odluki {to se odnesuvaat na neizrekuvawe kazna so uslovno otpu{tawe ili na predupreduvawe so uslovna osuda (§ 56a do § 56g, § 58, § 59a, § 59b od Krivi~niot zakonik) gi donesuva sudot bez usno soslu{uvawe, preku nalog. Se soslu{uvaat javnoto obvinitelstvo i obvinetiot. Ako sudot treba da odlu~i za otpovikuvawe na neizrekuvaweto kazna poradi prekr{uvawe na uslovite ili na napatstvijata, toga{ na osudenoto lice toj treba da mu dade mo‘nost za usno soslu{uvawe. Dokolku e nazna~en slu‘benik za uslovno otpu{tawe, toga{ sudot go informira nego ako se razgleduva odluka za otpovikuvawe kazna ili za namaluvawe kazna; sudot treba da mu gi dade informaciite dobieni od drugi krivi~ni postapki ako za celta na kontroliranoto uslovno otpu{tawe toa se ~ini soodvetno.

(2) Dozvolena e ‘alba protiv odlukite soglasno so stav 1. @albata mo‘e da se zasnova samo na pri~inata deka izdavaweto nalog e nezakonsko ili deka periodot na uslovno otpu{tawe e prodol‘en posledovatelno. Otpovikuvawe, neizrekuvawe kazna, namaluvawe kazna, ukinuvawe na namaluvawe, osuduvawe so uslovna osuda i sudska presuda deka e predupreduvaweto dovolno (§ 56f, § 56g, § 59b od Krivi~niot zakonik) mo‘at da se osporat so neposredna ‘alba.

208

§ 453a(1) Ako na optu‘eniot ne mu bila dadena pouka soglasno so § 268a, stav 3, takvata pouka ja dava sudot nadle‘en da donese odluka soglasno so § 453. Sudijata-pretsedava~ mo‘e da im go doveri davaweto pouka na postaven ili na nazna~en sudija.

(2) Poukata se soop{tuva usno, osven kaj slu~aite od pomalo zna~ewe.

(3) Na optu‘eniot, isto taka, treba da mu se dade pouka i vo odnos na posledovatelnite odluki. Stav 1 va‘i soodvetno.

§ 453b(1) Sudot go kontrolira odnesuvaweto na osudenoto lice vo tekot na periodot na uslovnoto otpu{tawe, osobeno po~ituvaweto na uslovite i poukite, kako i na dadenite ponudi i vetuvawa.

(2) Nadzorot e vo odgovornost na sudot nadle‘en da donesuva odluki soglasno so § 453.

§ 453s(1) Ako ima dovolno pri~ini da se pretpostavi deka neizrekuvaweto kazna }e bide ukinato, do stapuvaweto vo sila na nalogot za ukinuvawe sudot mo‘e da prezeme privremeni merki za da se osiguri deka osudenoto lice nema da izbega i, ako e potrebno, da izdade nalog za pritvor spored uslovite na § 112, stav 2, br. 1 ili 2 ili ako odredeni fakti ja potkrepuvaat opasnosta deka osudenoto lice }e izvr{i golemi dela.

(2) Pritvorot otslu‘en vrz osnova na nalog za pritvor soglasno so stav 1 se presmetuva kon zatvorskata kazna {to treba da se izvr{i. § 33, stav 4, prva re~enica, § 114 do § 115a i § 119 va‘at soodvetno.

§ 454(1) Odluka za toa dali izvr{uvaweto na preostanatiot del od zatvorskata kazna treba da se ukine preku uslovno otpu{tawe (§ 57 do § 58 od Krivi~niot zakonik), kako i odluka deka pred istekot na odredeno vremensko ograni~uvawe vakvoto barawe od strana na osudenoto lice e nedozvoleno donesuva sudot & bez usno soslu{uvawe, preku odluka. Se soslu{uvaat javnoto obvinitelstvo, osudenoto lice i kaznenata institucija. Osudenoto lice se soslu{uva po usten pat. Usnoto soslu{uvawe na osudenoto lice mo‘e da se otka‘e ako:1. javnoto obvinitelstvo i kaznenata institucija go poddr‘uvaat

prekinuvaweto na vremenski opredelenata zatvorska kazna, a sudot predlaga prekinuvawe;

209

2. osudenoto lice podnelo barawe za prekinuvawe, a vo momentot na podnesuvaweto imalo otslu‘eno: a) pomalku od polovina ili pomalku od dva meseci od vremenski

opredelenata zatvorska kazna;b) pomalku od trinaeset godini od kaznata do‘ivoten zatvor; A sudot go

odbiva baraweto bidej}i bilo dostaveno prerano ili:3. baraweto od osudenoto lice e nedozvoleno (§ 57, stav 6, § 57a, stav 4 od

Krivi~niot zakonik).

Sudot ednovremeno odlu~uva dali e isklu~eno presmetuvaweto spored § 43, stav 10, br. 3 od Zakonot za krivi~noto izvr{uvawe.

(2) Sudot dobiva mislewe od ve{tak vo odnos na osudenoto lice ako razgleduva prekinuvawe na izvr{uvaweto na ostatokot od:1. kazna do‘ivoten zatvor ili2. vremenski opredelena zatvorska kazna od pove}e od dve godini za krivi~no

delo od vidot spomnat vo § 66, stav 3, prva re~enica od Krivi~niot zakonik, pri {to ne mo‘e da se isklu~i faktot deka postojat pri~ini povrzani so javnata bezbednost {to bi mo‘ele da go spre~at ranoto pu{tawe na sloboda na obvinetiot.

Misleweto osobeno treba da izrazuva procenka vo vrska so toa dali pove}e ne postoi opasnost deka osudenoto lice s¢ u{te pretstavuva zakana {to e o~igledna od negoviot prestap. Ve{takot se soslu{uva po usten pat. Osudenoto lice, negoviot branitel, javnoto obvinitelstvo i kaznenata institucija se izvestuvaat za datumot opredelen za soslu{uvaweto. Na soslu{uvaweto im se dava mo‘nost da mu postavuvaat pra{awa na ve{takot i da dadat izjavi. Sudot mo‘e da go otka‘e usnoto soslu{uvawe na ve{takot ako osudenoto lice, negoviot branitel i javnoto obvinitelstvo se otka‘at od takvoto soslu{uvawe.

(3) Dozvolena e neposredna ‘alba protiv odlukite soglasno so stav 1. @albata vlo‘ena od javnoto obvinitelstvo protiv odlukata so koja se nalo‘uva suspenzija na ostatokot od kaznata ima odlo‘uva~ko dejstvo.

(4) Kaj site drugi slu~ai odredbite vo § 453, § 453a, stav 1 i 3, kako i vo § 453b, § 453s i § 268a, stav 3 va‘at soodvetno. Poukata za zamena na ostatokot od kaznata se dava po usten pat; obvrskata za davawe takva pouka, isto taka, mo‘e da se prenese i na kaznenata institucija. Poukata treba da se dade neposredno pred pu{taweto na sloboda.

210

§ 454a(1) Ako sudot nalo‘i prekinuvawe na izvr{uvaweto na ostanatiot del od kaznata najmalku tri meseci pred datumot na pu{tawe na sloboda, toga{ periodot na uslovnoto osloboduvawe se prodol‘uva za periodot od stapuvaweto vo sila na odlukata za prekinuvawe do pu{taweto na sloboda.

(2) Sudot mo‘e da ja ukine prekinuvaweto na zatvorskata kazna s¢ do pu{taweto na sloboda na osudenoto lice ako poradi novi fakti ili poradi fakti {to bile utvrdeni posledovatelno ve}e ne mo‘e da se prezeme odgovornost za prekinuvaweto so ogled na bezbednosnite interesi na op{tata javnost; § 454, stav 1, prva i vtora re~enica, kako i stav 5 od Krivi~niot zakonik ostanuvaat nezasegnati.

§ 454b(1) Zatvorskite kazni i zamenata za zatvorska kazna treba da se izvr{uvaat neposredno edna po druga.

(2) Vo slu~aj posledovatelno da treba da se izvr{at pove}e od edna zatvorska kazna ili zatvorska kazna i zamena za kazna zatvor organot na izvr{uvaweto go prekinuva izvr{uvaweto na prvata zatvorska kazna {to treba da se izvr{i ako:1. spored uslovite od § 57, stav 2, br. 1 od Krivi~niot zakonik & edna polovina,

no najmalku {est meseci od kaznata se otslu‘eni;2. vo slu~aj na vremenski opredelena zatvorska kazna & dve tretini, no

najmalku dva meseci od kaznata se otslu‘eni;3. vo slu~aj na do‘ivotna zatvorska kazna & petnaeset godini od kaznata se

otslu‘eni.

Ova ne se odnesuva na ostatokot od kaznata {to e izvr{en poradi ukinuvawe na nejzinoto prekinuvawe. Dokolku preduslovite za prekinuvawe na kaznata zatvor {to treba da se izvr{i nastapat pred izvr{uvaweto na kaznata zatvor {to podocna treba da izvr{i, toga{ prekinuvaweto usleduva so povratno dejstvo na periodot na zapo~nuvaweto na izvr{uvaweto.

(3) Vo slu~aj organot na izvr{uvaweto da go prekine izvr{uvaweto soglasno so stav 2 sudot gi donesuva odlukite soglasno so § 57 i § 57a od Krivi~niot zakonik samo ako istovremeno mo‘e da se donese odluka za zamena na izvr{uvaweto na ostatokot od site kazni.

§ 455(1) Izvr{uvaweto na zatvorskata kazna se odlo‘uva ako osudenoto lice mentalno zaboli.

211

(2) Istoto se odnesuva i na koja bilo druga bolest ako se stravuva od neposredna opasnost po ‘ivotot na osudenoto lice vo slu~aj da dojde do izvr{uvawe.

(3) Izvr{uvaweto isto taka mo‘e da se odlo‘i i ako osudenoto lice e vo takva fizi~ka sostojba {to momentalnoto izvr{uvawe bi bilo nesoodvetno vo pogled na objektite na kaznenata institucija.

(4) Organot na izvr{uvaweto mo‘e da go prekine izvr{uvaweto na zatvorskata kazna ako:1. osudenoto lice mentalno zaboli;2. poradi bolest se stravuva od neposredna opasnost po ‘ivotot na osudenoto

lice vo slu~aj da dojde do izvr{uvawe;3. osudenoto lice seriozno zaboli, a bolesta ne mo‘e da se dijagnosticira

ili da se lekuva vo kaznenata institucija ili vo bolnicata na takvata institucija;

kako i ako se o~ekuva deka bolesta verojatno }e prodol‘i niz zna~itelen period. Izvr{uvaweto ne smee da se prekine ako ima zna~itelni pri~ini, osobeno pri~ini od javnata bazbednost {to go diktiraat toa.

§ 455a(1) Organot na izvr{uvaweto mo‘e da go odlo‘i izvr{uvaweto na zatvorskata kazna ili na pritvornata merka na podobruvawe i na bezbednost ili da go prekine izvr{uvaweto bez soglasnost od zatvorenikot ako e toa potrebno poradi pri~ini na institucionalnata organizacija i ako ne postojat zna~itelni pri~ini za javnata bezbednost.

(2) Ako odlukata na organot na izvr{uvaweto ne mo‘e da se dobie navremeno, direktorot na institucijata privremeno mo‘e da go prekine izvr{uvaweto spored uslovite navedeni vo stav 1, bez soglasnost od zatvorenikot.

§ 456(1) Izvr{uvaweto mo‘e da bide odlo‘eno na barawe na osudenoto lice ako momentalnoto izvr{uvawe bi mo‘elo da predizvika zna~itelna {teta za nego ili za negovoto semejstvo {to ne e cel na kaznata.

(2) Odlo‘uvaweto na kaznata ne smee da bide podolgo od ~etiri meseci.

(3) Odobrenieto mo‘e da se povrze so dostavuvawe garancija ili so drugi uslovi.

212

§ 456a(1) Organot na izvr{uvaweto mo‘e da se otka‘e od izvr{uvawe zatvorska kazna, zamena za zatvorska kazna ili od merka na podobruvawe i na bezbednost ako osudenoto lice treba da se ekstradira do stranska vlada poradi drug prestap ili ako se proteruva od teritorijalniot delokrug na ovoj sojuzen zakon.

(2) Izvr{uvaweto dopolnitelno mo‘e da se slu~i ako ekstradiranoto ili proteranoto lice se vrati. § 67v, stav 2 od Krivi~niot zakonik va‘i soodvetno za dopolnitelnoto izvr{uvawe merka na podobruvawe i na bezbednost. Pri otka‘uvaweto od izvr{uvawe organot na izvr{uvaweto istovremeno mo‘e da nalo‘i dopolnitelno izvr{uvawe vo slu~ajot na vra}awe na ekstradiranoto ili na proteranoto lice, a za taa cel mo‘e da izdade i nalog za pritvor ili za institucionalizirawe. § 131, stav 4, kako i § 131a, stav 3 va‘at soodvetno. Osudenoto lice se pou~uva soodvetno.

§ 456b(^lenot e izbri{an.)

§ 456s(1) Pri donesuvaweto presuda, na barawe na osudenoto lice ili so negova soglasnost, sudot mo‘e da go odlo‘i preku nalog stapuvaweto vo sila na zabranata za izvr{uvawe dejnost ako momentalnoto stapuvawe vo sila bi predizvikalo zna~itelni pote{kotii za osudenoto lice ili za negovite rodnini {to ne se cel na kaznata i {to mo‘at da se izbegnat so odlo‘enoto stapuvawe vo sila. Ako osudenoto lice ima zakonski pretstavnik, potrebna e soglasnost od pretstavnikot. § 462, stav 3 va‘i soodvetno.

(2) Organot na izvr{uvaweto pod istite uslovi mo‘e da ja zameni zabranata za izvr{uvawe dejnost.

(3) Odlo‘uvaweto i zamenuvaweto mo‘e da se napravi da zavisat od dostavuvaweto garancija ili od drugi uslovi. Odlo‘uvaweto i zamenuvaweto ne smeat da traat podolgo od {est meseci.

(4) Periodot na odlo‘uvawe i zamenuvawe ne se odbiva od periodot odreden za zabranata za izvr{uvawe dejnost.

§ 457(1) § 161 va‘i soodvetno za celite navedeni vo ova poglavje.

(2) Organot na izvr{uvaweto e ovlasten da izdade nalog za doveduvawe na osudenoto lice pred toj organ ili nalog za pritvor zaradi izvr{uvawe

213

zatvorska kazna ako osudenoto lice, otkako }e bide povikano da zapo~ne so otslu‘uvaweto na kaznata, ne se pojavi ili postoi somnenie deka izbegalo. Toj isto taka mo‘e da izdade i nalog za doveduvawe na osudenoto lice pred toj organ ili nalog za pritvor ako zatvorenik pobegne ili na drug na~in go izbegnuva otslu‘uvaweto na kaznata.

(3) Vo slu~ajot od stav 2 organot na izvr{uvaweto gi ima istite ovlastuvawa kako organite za sproveduvawe na zakonot dokolku merkite se nameneti i se soodvetni za priveduvawe na osudenoto lice. Pri procenuvaweto na srazmernosta na merkite osobeno vnimanie se posvetuva na vremetraeweto na zatvorskata kazna {to s¢ u{te treba da se otslu‘i. Sudskite odluki {to mo‘e da bidat potrebni gi donesuva prvostepeniot sud.

§ 458(1) Sudska odluka se dobiva dokolku se pojavi somnevawe vo vrska so tolkuvaweto na krivi~nata presuda ili so presmetuvaweto na izre~enata kazna ili ako se vlo‘at prigovori protiv dozvolenosta na izvr{uvaweto na kaznata.

(2) Sudot isto taka donesuva odluka vo slu~aite od § 454b, stav 1 i 2 i od § 455, § 456 i § 456s, stav 2 vo vrska so prigovorite vlo‘eni protiv odlukata na organot na izvr{uvaweto ili vo vrska so nalogot na organot na izvr{uvaweto za dopolnitelno izvr{uvawe kazna ili merka na podobruvawe i na bezbednost izdaden kon ekstradiranoto ili proteranoto lice.

(3) Tekot na izvr{uvaweto ne se popre~uva kako rezultat na toa; sepak, sudot mo‘e da nalo‘i odlo‘uvawe ili suspenzija na izvr{uvaweto. Kaj slu~aite od § 456s, stav 2 sudot mo‘e da izdade privremen nalog.

§ 459Odredbite na propisot za naplata na pobaruvawata na sudskite organi se primenuvaat na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, osven ako e poinaku predvideno spored ovoj zakon.

§ 459a(1) Po stapuvaweto na presudata vo sila organot na izvr{uvaweto odlu~uva dali treba da dodeli olesnuvawe na uslovite za pla}awe na pari~nata kazna(§ 42 od Krivi~niot zakonik).

(2) Organot na izvr{uvaweto dopolnitelno mo‘e da ja izmeni, da ja dopolni ili da ja ukine odlukata {to se odnesuva na olesnuvaweto na uslovite za pla}awe soglasno so stav 1 ili so § 42 od Krivi~niot zakonik. Tuka, toj mo‘e da

214

otstapi od prethodnata odluka na {teta na osudenoto lice samo vrz osnova na novi fakti ili dokazi.

(3) Vo slu~aj olesnuvaweto vo vid na pla}awe niz opredeleni rati da bide ukinato soglasno so § 42, vtora re~enica od Krivi~niot zakonik, toa se evidentira vo dokumentacijata. Organot na izvr{uvawe povtorno mo‘e da dodeli olesnuvawe na uslovite za pla}awe.

(4) Odlukata {to se odnesuva na olesnuvaweto na uslovite za pla}awe se odnesuva i na tro{ocite za postapkata. Taa mo‘e da bide donesena i samo vo odnos na tro{ocite.

§ 459bRatite prvo se opredeluvaat vo odnos na pari~nata kazna, potoa vo odnos na eventualnite slu~ajni posledici za koi e potrebno da se pla}aat pari i, kone~no, vo odnos na tro{ocite za postapkata, osven ako osudenoto lice predlo‘i drugi vidovi poramnuvawe vo vrska so pla}aweto.

§ 459s(1) Pari~nata kazna ili nejziniot del se naplatuvaat vo rok od dve nedeli po vtasanosta na iznosot samo ako vrz osnova na odredeni fakti stane o~igledno deka osudenoto lice saka da go izbegne pla}aweto.

(2) Izvr{uvaweto mo‘e da se otka‘e ako se o~ekuva deka nema da dovede do uspeh vo dogledna idnina.

(3) Pari~nata kazna ne mo‘e da bide izvr{ena sprema nedvi‘ninite na osudenoto lice.

§ 459d(1) Sudot mo‘e da nalo‘i da nema izvr{uvawe na celosnata pari~na kazna ili na nejzin del ako:1. vo istata postapka e izvr{ena zatvorska kazna ili istata e zameneta so

uslovna osuda; 2. e izre~ena zatvorska kazna vo druga postapka, a ne se ispolneti uslovite od

§ 55 od Krivi~niot zakonik &

i ako izvr{uvaweto na pari~nata kazna mo‘e da ja ote‘ni resocijalizacijata na osudenoto lice.

(2) Sudot mo‘e da donese odluka soglasno so stav 1 i vo odnos na tro{ocite za postapkata.

215

§ 459e(1) Zamenata za zatvorska kazna se izvr{uva vrz osnova na nalog izdaden od organot na izvr{uvaweto.

(2) Nalogot za izvr{uvaweto pretpostavuva deka pari~nata kazna ne mo‘e da se naplati ili deka izvr{uvaweto soglasno so § 459s, stav 2 ne mo‘e da se realizira.

(3) Izvr{uvaweto na zamenata za kazna zatvor ne mo‘e da se nalo‘i poradi del od pari~nata kazna {to ne soodvetstvuva na cel den od zatvorskata kazna.

(4) Zamenata za kazna zatvor ne se izvr{uva dokolku e pari~nata kazna platena ili naplatena ili dokolku e izvr{uvaweto otka‘ano soglasno so § 459d. Stav 3 va‘i soodvetno.

§ 459fSudot nalo‘uva deka nema da ima izvr{uvawe zamena za kazna zatvor ako izvr{uvaweto bi pretstavuvalo nesoodvetna te{kotija za osudenoto lice.

§ 459g(1) Ako postoi nalog za odzemawe, za konfiskacija ili za onesposobuvawe predmet, toga{ toj se izvr{uva so odzemawe na predmetot od osudenoto lice ili od liceto {to ima interes vo odzemaweto ili vo konfiskacijata. Odredbite na propisot za naplata na pobaruvawata na sudskite organi se primenuvaat na izvr{uvaweto.

(2) § 459, § 459a, § 459s, stav 1 i 2 i § 459d va‘at soodvetno na izvr{uvaweto na pridru‘nite posledici za koi e potrebno pla}awe pari.

§ 459hSudot odlu~uva po prigovorite protiv odlukite na organot na izvr{uvaweto soglasno so § 459a, § 459s, § 459e i § 459g.

§ 459i(1) § 459, § 459a, § 459b, § 459s, § 459e, § 459f i § 459h va‘at soodvetno na izvr{uvaweto na pari~nata kazna sprema imotot (§ 43a od Krivi~niot zakonik).

(2) Kaj slu~aite od § 111o i od § 111p merkata se ukinuva samo otkako }e zavr{i izvr{uvaweto.

216

§ 460Vo slu~aj nekoe lice da bide osudeno so razli~ni pravosilni presudi, a pri toa da ne bidat zemeni predvid odredbite {to se odnesuvaat na zbirnata kazna (§ 55 od Krivi~niot zakonik), izre~enite kazni se kombiniraat vo zbirna kazna preku dopolnitelna presuda. Vo slu~aj nekolku pari~ni kazni sprema imotot da bidat kombinirani vo zbirna pari~na kazna sprema imotot takvata kazna ne mo‘e da bide pomala od iznosot na najvisokata izre~ena poedine~na pari~na kazna, duri i koga takviot iznos ja preminuva vrednosta na imotot na osudenoto lice vo vremeto na dopolnitelnata sudska presuda.

§ 461(1) Ako po po~etokot na izdr‘uvaweto na kaznata osudenoto lice bilo odvedeno vo bolnica nadvor od kaznenata institucija poradi bolest, periodot na negoviot prestoj vo bolnica se vklu~uva vo izdr‘anata kazna, osven ako osudenoto lice ja predizvikalo bolesta so namera da se prekine izvr{uvaweto na kaznata.

(2) Vo vtoriot slu~aj javnoto obvinitelstvo dobiva odluka od sudot.

§ 462(1) Odlukite barani soglasno so § 450a, stav 3, prva re~enica i § 458 do § 461 se donesuvaat preku sudski nalog bez usna rasprava. Ova se odnesuva i na povtornoto vospostavuvawe na izgubenite sposobnosti i prava (§ 45b od Krivi~niot zakonik), na ukinuvaweto na vozdr‘uvaweto vo odnos na konfiskacijata i na dopolnitelniot nalog za konfiskacija na predmetot(§ 74b, stav 2, treta re~enica od Krivi~niot zakonik), na dopolnitelniot nalog za odzemawe ili za konfiskacija na protivvrednosta na pari (§ 76 od Krivi~niot zakonik), kako i na prodol‘uvaweto na periodot na zastaruvawe (§ 79b od Krivi~niot zakonik).

(2) Pred donesuvaweto na odlukata se soslu{uvaat javnoto obvinitelstvo i osudenoto lice. Sudot mo‘e da se otka‘e od soslu{uvaweto na osudenoto lice vo slu~aj na odluka donesena soglasno so § 79b od Krivi~niot zakonik ako poradi odredeni fakti bi mo‘elo da se pretpostavi deka soslu{uvaweto nema da bide izvodlivo.

(3) Sudskiot nalog mo‘e da se ospori so neposredna ‘alba. Neposrednata ‘alba vlo‘ena od javnoto obvinitelstvo protiv nalogot so koj se nametnuva prekinuvaweto na izvr{uvaweto ima odlo‘uva~ko dejstvo.

§ 462a(1) Vo slu~aj na izvr{uvawe na zatvorskata kazna sprema osudeno lice krivi~niot sovet odgovoren za izvr{uvawe na kaznite vo ~ija oblast se nao|a

217

kaznenata institucija kade {to osudenoto lice e zadr‘ano vo vremeto koga na sudot mu e dodelen predmetot e nadle‘en da gi donesuva odlukite soglasno so§ 453, § 454, § 454a i § 462. Takviot krivi~en sovet ostanuva nadle‘en i za odlukite {to treba da se donesat po prekinot vo izvr{uvaweto na zatvorskata kazna ili po prekinuvaweto na izvr{uvaweto na ostatokot na zatvorskata kazna so uslovno osloboduvawe. Krivi~niot sovet mo‘e da go upati donesuvaweto na odredeni odluki soglasno so § 462, zaedno so § 458, stav 1 kon prvostepen sud; upatuvaweto e obvrzuva~ko.

(2) Vo slu~aite razli~ni od onie navedni vo stav 1 e nadle‘en prvostepeniot sud. Sudot celosno ili delumno mo‘e da go upati donesuvaweto na odlukata soglasno so § 453 kon osnovniot sud vo ~ija oblast osudenoto lice ima prestojuvali{te ili ako nema prestojuvali{te & negovoto voobi~aeno mesto na prestoj; upatuvaweto e obvrzuva~ko.

(3) Kaj slu~aite od § 460 odluka donesuva prvostepeniot sud. Ako presudite bile objaveni od razli~ni sudovi, odlukata ja donesuva sudot {to go izrekol najstrogiot vid kazna ili vo slu~aj na kazni od ist vid & najvisokata kazna, a ako pove}e sudovi bile nadle‘ni, odlukata ja donesuva sudot {to posleden objavil presuda. Ako soodvetnata kazna bila objavena od strana na sudot od povisoka instanca, prvostepeniot sud ja opredeluva zbirnata kazna; ako edna od presudite bila objavena od strana na vi{iot pokrainski sud vo prv stepen, vi{iot pokrainski sud ja odreduva zbirnata kazna. Ako osnovniot sud bil nadle‘en za opredeluvawe na zbirnata kazna i ako negovite ovlastuvawa za sankcionirawe ne se dovolni, odlukata ja donesuva krivi~niot sovet na negoviot nadreden pokrainski sud.

(4) Ako razli~ni sudovi izrekle pravosilna presuda sprema osudenoto lice kaj slu~aite razli~ni od onie navedeni vo § 460 ili ako tie mu dale predupreduvawe so uslovna osuda, samo eden od takvite sudovi e nadle‘en za odlukite {to treba da se donesat soglasno so § 453, § 454, § 454a i § 462. Stav 3, vtora i treta re~enica va‘at soodvetno. Kaj slu~aite od stav 1 odluka donesuva krivi~niot sovet odgovoren za izvr{uvawe na kaznite; stav 1, treta re~enica ostanuvaat nezasegnati.

(5) Namesto krivi~niot sovet odgovoren za izvr{uvawe na kaznite odluka donesuva prvostepeniot sud ako presudata bila objavena od strana na vi{iot pokrainski sud vo prv stepen. Vi{iot pokrainski sud celosno ili delumno mo‘e da go upati donesuvaweto na odlukata soglasno so stav 1 i 3 kon krivi~niot sovet odgovoren za izvr{uvawe na kaznite. Upatuvaweto e obvrzuva~ko; sepak, toa mo‘e da bide ukinato od vi{iot pokrainski sud.

218

(6) Kaj slu~aite od § 354, stav 2 i § 355 prvostepeniot sud e sudot komu mu se vra}a predmetot, a kaj slu~aite vo koi bila donesena odluka niz povtorena postapka soglasno so § 373 toa e sudot {to ja donel odlukata.

§ 463(1) Odredbite za izvr{uvawe kazna va‘at soodvetno na izvr{uvaweto na merkite na podobruvawe i na bezbednost, osven ako ne e poinaku predvideno.

(2) § 453 isto taka e primenliv na odlukite {to treba da se donesat soglasno so § 68a do § 68d od Krivi~niot zakonik.

(3) § 454, stav 1, 3 i 4 se isto taka primenlivi na odlukite {to treba da se donesat soglasno so § 67s, stav 1, § 67d, stav 2 i 3, § 67e, stav 3, § 68e, § 68f, stav 2 i § 72, stav 3 od Krivi~niot zakonik. Kaj slu~aite od § 68e od Krivi~niot zakonik nema potreba od odr‘uvawe usno soslu{uvawe na osudenoto lice. Bez ogled na krivi~nite dela spomnati vo nea, § 454, stav 2 va‘i soodvetno za slu~aite spomnati vo § 67d, stav 2 i 3, § 67s, stav 1 i § 72, stav 3 od Krivi~niot zakonik. Pri izgotvuvaweto na odlukata soglasno so § 67d, stav 3 od Krivi~niot zakonik i na dopolnitelnite odluki soglasno so § 67d, stav 2 od Krivi~niot zakonik sudot dobiva mislewe od ve{toto lice so osobeno fokusirawe na pra{aweto dali treba da se o~ekuva deka osudenoto lice }e prodol‘i, so ogled na negovite naklonosti, da izvr{uva seriozni nezakonski akti. Ako osudenoto lice nema zastapnik na odbranata, takov zastapnik se nazna~uva od sudot za postapkata soglasno so re~enica ~etiri.

(4) Vo ramkite na ispituvawata spored § 67 od Krivi~niot zakonik po5-godi{noto zadr‘uvawe vo psihijatriska ustanova (§ 63) sudot treba da nalo‘i mislewe od ve{tak. Ve{takot ne smee da bide zapoznaen so na~inot na zadr‘uvawe i na tretman na zasegnatoto lice, nitu pak smee da raboti vo psihijatriskata ustanova vo koja e smesteno liceto. Ve{takot treba da dobie uvid vo dosieto na pacientot vo ustanovata. § 454, stav 2 va‘i soodvetno. Na smestenoto lice {to nema branitel sudot mu nazna~uva branitel za postapkata spored re~enica 1.

(5) § 455, stav 1 ne treba da se primeni ako e nalo‘eno smestuvawe vo psihijatriska ustanova. Ako e izdadaen nalog za zadr‘uvawe vo institucija za odviknuvawe od zavisnost ili nalog za preventiven pritvor i ako osudenoto lice zaboli mentalno, izvr{uvaweto na merkata mo‘e da bide odlo‘eno. § 456 ne e primenliv ako e izdaden nalog za zadr‘uvawe na osudenoto lice vo preventiven pritvor.

(6) § 462 e primenliv i na odlukite {to treba da se donesat soglasno so §67, stav 3 i stav 5, vtora re~enica, § 67a i § 67s, stav 2, § 67d, stav 5 i 6, § 67h i §

219

69a, stav 7, kako i § 70a i § 70b od Krivi~niot zakonik. Sudot utvrduva deka nalozite za sproveduvawe na merkite spored § 67, stav 1, re~enica 2 i stav 2 od Krivi~niot zakonik vedna{ treba da se izvr{at, dokolku se zakanuvaat zna~itelni protivzakonski dela od obvinetiot.

(7) Za realizacija na § 462, stav 1 nadzorot na vodeweto vo slu~aite od § 67s, stav 1, § 67d, stav 2 do 6 i § 68f od Krivi~niot zakonik e ednakov na suspendiraweto na ostatokot od kaznata.

§ 463a(1) Nadzornite agencii (§ 68a od Krivi~niot zakonik) mo‘at da pobaraat informacii od site javni ovlasteni organi vo vrska so nadzorot na odnesuvaweto na osudenoto lice i na negovoto po~ituvawe na upatstvata, a mo‘at da prezemat i istra‘ni aktivnosti od koj bilo vid, osven soslu{uvawe pod zakletva, ili mo‘at da anga‘iraat drugi agencii da gi prezemat takvite aktivnosti vo ramkite na nivnata nadle‘nost. Dokolku prestojuvali{teto na obvinetiot e nepoznato, toga{ rakovoditelot na glavnata nadzorna agencija mo‘e da nalo‘i merki na istraga zaradi otkrivawe na negovoto prestojuvali{te (§ 131a, stav 1).

(2) Nadzornata agencija mo‘e da nalo‘i vo tekot na vremetraeweto na glavniot nadzor ili za pokus period osudenoto lice da bide identifikuvano zaradi nabquduvawe preku policiski proverki, pri {to bi se verifikuvale li~nite podatoci. § 163e, stav 2 va‘i soodvetno. Nalogot go izdava rakovoditelot na glavnata nadzorna agencija. Potrebata za prodol‘uvawe na merkata se razgleduva najmalku edna{ godi{no.

(3) Na nalog na nadzornata agencija sudot mo‘e da izdade naredba za priveduvawe ako obvinetiot bez zadovolitelno opravduvawe ne odgovoril na upatstvata od § 68b, stav 1, re~enica 1, br. 7 ili br. 11 od Krivi~niot zakonik i ako vo pokanata mu bilo uka‘ano na toa deka vo sprotivno }e bide priveden. Dokolku ovde e nadle‘en sudot od prva instanca, toga{ odlukata ja donesuva pretsedatelot. (4) Nadzornata agencija vo ~ija oblast osudenoto lice ima prestojuvali{te ima mesna nadle‘nost. Ako osudenoto lice nema prestojuvali{te vo ramkite na teritorijalniot delokrug na ovoj zakon, mesnata nadle‘nost }e ja ima nadzornata agencija vo ~ija oblast liceto ima voobi~aeno mesto na prestoj ili ako toa ne e poznato & kade {to go imal poslednoto prestojuvali{te, odnosno voobi~aenoto mesto na prestoj.

220

§ 463b(1) Dokolku voza~kata dozvola oficijalno treba da se odzeme soglasno so § 44, stav 2, vtora i treta re~enica od Krivi~niot zakonik i ako ne e dobrovolno predadena, toga{ taa se konfiskuva.

(2) Stranskite voza~ki dozvoli mo‘at da bidat konfiskuvani, taka {to zabranata za vozewe ili povlekuvaweto na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo i zabranata }e se vpi{at vo niv (§ 44 stav 2, ~etvrta re~enica, § 69b, stav 2 od Krivi~niot zakonik).

(3) Vo slu~aj osudenoto lice da ja nema voza~kata dozvola kaj sebe po nalog na ovlasteniot izvr{en organ toa lice dava izjava pod zakletva vo osnovniot sud vo vrska so negovata lokacija. § 883, stav 2 do 4, § 899, § 900, stav 1 i 4, kako i§ 901, § 902 i § 904 do § 910 i § 913 od Zakonot za gra|anskata postapka va‘at soodvetno.

§ 463s(1) Vo slu~aj da postoi nalog za javno objavuvawe na osudata i na kaznata odlukata mu se dostavuva na liceto {to go ima soodvetnoto pravo.

(2) Nalogot soglasno so stav 1 se izvr{uva samo ako toa go pobaraat baratelot ili liceto {to ima pravo da podnese barawe mesto nego vo rok od eden mesec po dostavuvaweto na pravosilnata odluka.

(3) Ako izdava~ot ili odgovorniot urednik na periodi~nata publikacija ne ja ispolnat svojata obvrska za vklu~uvawe na takvoto objavuvawe vo nivnata publikacija, toga{ sudot na barawe od ovlasteniot organ za izvr{uvawe }e gi natera da go napravat toa so izrekuvawe prisilna pari~na kazna do 25 000 evra ili so odreduvawe prisilen pritvor vo traewe od {est nedeli. Prisilnata pari~na kazna mo‘e da se izre~e pove}e pati. § 462 va‘i soodvetno.

(4) Stav 3 va‘i soodvetno na javnoto objavuvawe preku radiodifuzni mediumi ako liceto odgovorno za programata ne ja ispolni svojata obvrska.

§ 463dZa izgotvuvawe na odlukite {to se donesuvaat soglasno so § 453 do § 461 sudot ili ovlasteniot organ za izvr{uvawe mo‘at da gi iskoristat uslugite na agencijata za pomo{ na sudot; ova osobeno se odnesuva na slu~aite pred da se donese presuda za otpovikuvawe na ukinuvaweto na kaznata ili na prekinuvaweto na ostatokot na kaznata, osven ako e nazna~en slu‘benik za uslovna osuda.

221

Poglavje IITro{oci za postapkata

§ 464(1) Vo sekoja presuda, vo sekoj kaznen nalog i vo sekoja odluka za prekinuvawe na istragata mora da se nazna~i liceto {to treba da gi podnese tro{ocite za postapkata.

(2) Odlukata vo vrska so toa koj gi pla}a neophodnite izdatoci ja donesuva sudot preku presudata ili preku nalogot za zatvorawe na postapkata.

(3) Dozvolena e neposredna ‘alba protiv odlukata vo vrska so tro{ocite i so neophodnite izdatoci; taa nema da bide dozvolena ako glavnata presuda navedena vo stav 1 ne mo‘e da se ospori od ‘alitelot. Sudot {to rasprava po ‘albata e obvrzan so naodite okolu fakti~kata sostojba vrz koja se zasnova odlukata. Ako e protiv presudata vlo‘ena so neposrednata ‘alba zaedno so apelacijata ili so revizijata vo obem vo koj taa se odnesuva na odlukata za tro{ocite i za neophodnite izdatoci, toga{ apelacioniot sud & s¢ dodeka e nadle‘en za apelacijata, odnosno za revizijata & e isto taka nadle‘en da ja donese odlukata i vo vrska so neposrednata ‘alba.

§ 464a(1) Tro{ocite za postapkata vklu~uvaat taksi i buxetski rashodi. Vo niv se vklu~eni i tro{ocite {to proizleguvaat od izgotvuvaweto na javnata tu‘ba, kako i tro{ocite za izvr{uvawe na zakonskata posledica od prestapot. Tro{ocite vo vrska so baraweto za povtorno otvorawe postapka zaklu~ena so pravosilna presuda vklu~uvaat i tro{oci povrzani so podgotvuvaweto na postapkata {to povtorno treba da se otvori (§ 364a i 364b), dokolku se tie predizvikani so barawe od osudenoto lice.

(2) Neophodnite izdatoci za u~esnikot vklu~uvaat i:1. nadomestok za neizbe‘nata zaguba na vreme soglasno so odredbite {to se

odnesuvaat na nadomestokot za svedocite;2. honorari i izdatoci za advokatot dokolku treba da se nadomestat soglasno

so § 91, stav 2 od Zakonot za gra|anskata postapka.

§ 464bVrz osnova na baraweto od u~esnikot iznosot na tro{ocite i na izdatocite {to eden u~esnik treba da mu gi nadomesti na drug u~esnik se procenuva od prvostepeniot sud. Vrz osnova na baraweto sudot izjavuva deka se pla}a kamata na procenetite tro{oci i izdatoci od vremeto na dostavuvaweto na baraweto za procenka. Vo vrska so visinata na kamatnata stapka za samata postapka

222

i za izvr{uvaweto na odlukata soodvetno va‘at odredbite na Zakonot za gra|anskata postapka.

§ 464sVo slu~aj da bide povikan tolkuva~ za usnite ili pismenite prevodi za obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelniot akt, a koj ne zboruva germanski ili e gluvonem, izdatocite napraveni na toj na~in gi snosi obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelniot akt dokolku toj nepotrebno dal povod za takvi izdatoci so nedozvoleno deluvawe ili na drug nedozvolen na~in; toa jasno se naveduva, osven vo slu~ajot od § 467, stav 2.

§ 464dBuxetskite rashodi i neophodnite tro{oci za u~esnicite mo‘at da se raspredelat vo procenti.

§ 465(1) Obvinetiot gi podnesuva tro{ocite za postapkata dokolku bile predizvikani poradi sudewe za prestap za koj e osuden ili za koj e odredena merka na podobruvawe i na bezbednost. Za celite na ovaa odredba }e se smeta deka e objavena osuda vo slu~aj obvinetiot da dobil predupreduvawe so uslovna osuda ili vo slu~aj sudot da se otka‘al od kaznuvawe.

(2) Ako odredeni izdatoci se predizvikani poradi istra‘nite aktivnosti sprovedeni zaradi razjasnuvawe na nekoi inkriminira~ki ili opravduva~ki okolnosti i ako ishodot od takvite istra‘ni aktivnosti bil vo polza na obvinetiot, sudot celosno ili delumno gi naso~uva tro{ocite kon buxetot ako e nepravedno niv da gi podnese obvinetiot. Ova osobeno se odnesuva na slu~aite vo koi obvinetiot ne e osuden za poedine~ni odvoeni delovi na prestapot ili ne e osuden za edno ili za pove}e prekr{uvawa na zakonot. Re~enicite 1 i 2 va‘at soodvetno na neophodnite izdatoci na obvinetiot.

(3) Ako osudeno lice po~ine pred presudata da stapi vo sila, negovite nedvi‘nini nema da bidat garancija za tro{ocite.

§ 466Soobvinetite {to se osudeni ili sprema koi e nalo‘ena merka na podobruvawe i na bezbednost za ist prestap se zaedni~ki i poedine~no odgovorni za izdatocite. Ova pravilo ne se odnesuva na tro{ocite predizvikani vo vrska so uslugite na nazna~en branitel ili na preveduva~, nitu na tro{ocite za izvr{uvawe, za privremeno institucionalizirawe ili za istra`en pritvor, nitu pak na izdatocite predizvikani vo vrska so istra‘nite aktivnosti naso~eni isklu~itelno protiv soobvinetiot.

223

§ 467(1) Ako za obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt e donesena osloboditelna presuda ili ako pokrenuvaweto glaven pretres protiv nego e odbieno ili pak ako postapkata protiv nego e prekinata, toga{ buxetskite rashodi i neophodnite tro{oci na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt gi podnesuva dr‘avniot buxet.

(2) Tro{ocite za postapkata predizvikani so nedozvoleno odnesuvawe na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt gi podnesuva samiot toj. Vo takviot slu~aj i do toj stepen tro{ocite {to gi predizvikal toj nema da odat na tovar na dr‘avniot trezor.

(3) Neophodnite tro{oci na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt nema da gi podnesuva dr‘avniot buxet ako obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt predizvikal podnesuvawe javna tu‘ba (obvinitelen akt) so toa {to dostavil kriminalni informacii vo koi se prepraval deka go izvr{il prestapot za koj se tovari. Sudot mo‘e da se otka‘e od stavaweto na neophodnite tro{oci na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt na tovar na dr‘avniot buxet ako:1. toj predizvikal podnesuvawe javna tu‘ba so toa {to la‘no se

inkriminiral sebesi vo odnos na materijalnite to~ki ili sprotivno na negovata podocne‘na izjava ili so toa {to sokril materijalni opravduva~ki okolnosti i pokraj toa {to dal izjava kako odgovor na obvinenieto;

2. toj ne e osuden za krivi~no delo samo zatoa {to postoi proceduralna pre~ka.

(4) Ako sudot ja prekine postapkata soglasno so odredbata so koja e dozvoleno toa vrz osnova na ubeduvaweto na sudot, toj mo‘e da se otka‘e od stavaweto na neophodnite tro{oci na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt na tovar na dr‘avniot buxet.

(5) Neophodnite tro{oci na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt ne se stavaat na tovar na buxetot ako e postapkata kone~no prekinata so pravosilno dejstvo {to sleduva po prethodnoto privremeno prekinuvawe (§153a).

§ 467a(1) Ako javnoto obvinitelstvo ja povle~e javnata tu‘ba (obvinitelen akt) i ja prekine postapkata, toga{ sudot na koj e podnesena javnata tu‘ba (obvinitelen akt) gi stava na tovar na dr‘avniot buxet neophodnite tro{oci napraveni od obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt na barawe na

224

javnoto obvinitelstvo ili na obvinetiot protiv kogo e podnesen obvinitelen akt. § 467, stav 2 do 5 va‘at soodvetno.

(2) Kaj slu~aite od stav 1, prva re~enica sudot mo‘e da gi stavi neophodnite tro{oci napraveni od vklu~enoto lice (§ 431, stav 1, prva re~enica, § 442,§ 444, stav 1, prva re~enica) na tovar na dr‘avniot buxet ili na tovar na drug u~esnik na barawe od javnoto obvinitelstvo ili od vklu~enoto lice.

(3) Odlukata soglasno so stav 1 i 2 ne mo‘e da se ospori.

§ 468Kaj slu~aite na zaemni navredi stavaweto na tro{ocite na tovar na edniot obvinet ili na tovar na dvajcata obvineti ne se spre~uva so toa {to edniot obvinet ili dvajcata obvineti se proglaseni deka ne podle‘at na kaznuvawe.

§ 469(1) Ako postapkata, duri i koga e samo vonsudska postapka, bila predizvikana od namerni ili lesnoumni izjavi, toga{ sudot & otkako }e go soslu{a liceto {to gi dostavilo kriminalnite informacii & gi stava na tovar na toa lice tro{ocite za postapkata i neophodnite izdatoci na obvinetiot. Sudot mo‘e da gi stavi neophodnite tro{oci za dopolnitelno vklu~enoto lice (§ 431, stav 1, prva re~enica, § 442, § 444, stav 1, prva re~enica) na tovar na liceto {to gi dostavilo kriminalnite informacii.

(2) Ako predmetot s¢ u{te ne e dodelen na nieden sud, na barawe od javnoto obvinitelstvo odlukata ja donesuva sudot {to bi bil nadle‘en za otvorawe na glavniot pretres.

(3) Odlukata soglasno so stav 1 i 2 ne mo‘e da se ospori.

§ 470Dokolku postapkata se prekine poradi povlekuvawe na baraweto poradi koe e taa zapo~nata, baratelot }e gi podnese tro{ocite, kako i potrebnite rashodi za obvinetiot i za vklu~enoto lice (§ 431, stav 1, prva re~enica, § 442, § 444, stav 1, prva re~enica). Tie mo‘at da im bidat naplateni na obvinetiot ili pak na liceto {to e dopolnitelno vklu~eno dokolku se izjasnat deka se podgotveni da gi platat navedenite tro{oci ili pak na dr‘avniot buxet & dokolku e nepravedno takvite tro{oci da se naplatat od u~esnicite.

§ 471(1) Osudenoto lice vo postapkata povedena po privatna tu‘ba mo‘e da mu gi vrati potrebnite napraveni tro{oci na privatniot tu‘itel.

225

(2) Dokolku obvinenijata protiv obvinetiot se otfrlat ili dokolku obvinetiot se oslobodi ili pak dokolku postapkata se prekine, tro{ocite za postapkata i potrebnite tro{oci na obvinetiot }e se naplatat od privatniot tu‘itel.

(3) Sudot soodvetno mo‘e da gi raspredeli tro{ocite za postapkata i neophodnite tro{oci na u~esnicite ili pak so upotreba na svoja procenka takvite tro{oci mo‘e da gi naplati od eden od u~esnicite dokolku:1. sudot samo delumno gi odobri barawata na privatniot tu‘itel;2. postapkata e zavr{ena vo soglasnost so § 282, stav 2 (§ 390, stav 5) poradi

minornost; 3. e podnesena protivtu‘ba.

(4) Na odgovornost mo‘e da se povikaat pove}e privatni tu‘iteli zaedni~ki i posebno. Istoto }e se primenuva i vo pogled na odgovornosta na nekolkumina obvineti poradi potrebnite tro{oci na o{teteniot privaten tu‘itel.

§ 472(1) Neophodnite tro{oci za o{teteniot privaten tu‘itel }e se naplatat od obvinetiot dokolku e toj osuden za prekr{ok {to se odnesuva na pomo{niot obvinitel. Tie mo‘at da bidat celosno ili delumno raspredeleni dokolku se smeta deka }e bide skapo takvite tro{oci da se naplatat od obvinetiot.

(2) Dokolu sudot ja prekine postapkata spored odredbata so koja na sudot mu se dozvoluva toa so diskrecionoto pravo, toj celosno ili delumno mo‘e da gi naplati potrebnite tro{oci navedeni vo stav 1 od osudeniot obvinet dokolku e toa pravedno poradi posebni pri~ini. Dokolku sudot kone~no ja prekine postapkata po prethodnoto uslovno ili privremeno prekinuvawe, toga{(§ 153a) stav 1 va‘i soodvetno

(3) Stav 1 i 2 }e va‘at soodvetno za neophodnite tro{oci nastanati za liceto ovlasteno da se pridru‘i kon postapkata kako o{teten privaten tu‘itel vo sproveduvaweto na svoite prava spored § 406g. Istoto }e se primenuva i za potrebnite tro{oci na o{teteniot privaten tu‘itel dokolku javnoto obvinitelstvo ima podneseno tu‘ba vo soglasnost so § 377, stav 2.

(4) § 471, stav 4, vtora re~enica va‘i soodvetno.

§ 472a(1) Dokolku se odobri barawe za izjavuvawe ‘alba poradi krivi~en prekr{ok, obvinetiot }e gi podnese i posebnite nastanati tro{oci, kako i neophodnite tro{oci za o{tetenoto lice.

226

(2) Dokolku sudot se otka‘e od donesuvaweto odluka za baraweto ili pak dokolku del od baraweto na o{tetenoto lice ne e usvoen ili dokolku o{tetenoto lice go povle~e baraweto, sudot }e donese odluka spored svoeto slu‘beno diskreciono pravo za toa koj da gi podnese soodvetnite sudski tro{oci i potrebnite tro{oci za u~esnicite. Sudskite tro{oci mo‘at da se naplatat od dr‘avniot buxet dokolu e nepravedno takvite tro{oci da se naplatat od u~esnicite.

§ 472b(1) Dokolku postoi nalog za odzemawe, za konfiskuvawe, za vozdr‘uvawe od konfiskuvawe, za uni{tuvawe, za onesposobuvawe ili za eliminirawe nezakonska situacija, posebnite tro{oci {to proizleguvat od vklu~uvaweto drugo lice mo‘at da mu bidat naplateni na toa lice. Potrebnite tro{oci za takvoto lice, dokolku e toa pravedno, mo‘at da mu se naplatat na obvinetiot, a vo nezavisna postapka & i na drugo vklu~eno lice.

(2) Dokolku se izre~e pari~na kazna na pravno lice ili na zdru‘enie, zdru‘enieto }e gi podnese tro{ocite za postapkata vo soglasnost so § 465 i§ 466.

(3) Dokolku se dade nalog za edna od nepredvidenite posledici spored stav 1, prva re~enica ili pak dokolku se odredi pari~na kazna na pravno lice ili na zdru‘enie, neophodnite tro{oci za drugite vklu~eni lica mo‘at da bidat naplateni od dr‘avniot buxet ili pak od drug u~esnik.

§ 473(1) Tro{ocite za pravniot lek {to e povle~en ili pak {to }e bide neuspe{en }e se platat od strana na liceto {to go dostavilo takvoto barawe za praven lek. Dokolku pravniot lek dostaven od obvinetiot bide neuspe{en ili pak e povle~en, neophodnite tro{oci napraveni od o{teteniot privaten tu‘itel ili pak od liceto ovlasteno da se priklu~i kon postapkata kako o{teten privaten tu‘itel vo ostvaruvaweto na svoite prava vo soglasnost so § 406g }e bidat naplateni od toa lice. Dokolku vo slu~aj na prvata re~enica o{teteniot privaten tu‘itel samiot podnese ili se zalaga za praven lek, neophodnite tro{oci za obvinetiot }e mu se naplatat nemu. Za tro{ocite za pravniot lek i za nu‘nite izdatoci na u~esnicite va‘i soodvetno § 472a, stav 2 ako dozvolenata neposredna ‘alba dostavena spored § 406, stav 1, re~enica 1 stanala nedozvolena preku zavr{nata pravosilna odluka.

(2) Dokolku vo slu~aj na stav 1 javnoto obvinitelstvo podnese praven lek na {teta na obvinetiot ili pak na vklu~enoto lice (§ 431, stav 1, prva re~enica, § 442, § 444, stav 1, prva re~enica), toga{ nastanatite neophodni tro{oci }e se naplatat od dr‘avniot buxet. Istoto se odnesuva i dokolku pravniot

227

lek podnesen od javnoto obvinitelstvo vo korist na obvinetiot ili pak na vklu~enoto lice }e se poka‘e kako uspe{en.

(3) Dokolku obvinetiot ili drug u~esnik go ograni~ile pravniot lek na odredeni to~ki na ‘albata i dokolku takviot praven lek e uspe{en, neophodnite tro{oci na u~esnikot }e mu bidat naplateni na dr‘avniot buxet.

(4) Dokolku e pravniot lek delumno uspe{en, sudot }e gi namali dava~kite i }e gi naplati tro{ocite celosno ili delumno od dr‘avniot buxet dokolku bi bilo nepravedno takvite tro{oci da se naplatat od u~esnicite. Ova va‘i soodvetno na potrebnite tro{oci na u~esnicite.

(5) Pravniot lek se smeta za neuspe{en dokolku nalogot vo soglasnost so § 69, stav 1 ili § 69b, stav 1 od Krivi~niot zakonik ne e odr‘liv edinstveno poradi toa {to pove}e ne se ispolneti negovite preduslovi vo vrska so vremetraeweto na uslovnoto povlekuvawe na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo (§ 111a, stav 1) ili pak na merkata na zadr‘uvawe, na obezbeduvawe ili pak na odzemawe na dozvolata za upravuvawe motorno vozilo (§ 69a, stav 6 od Krivi~niot zakonik).

(6) Stav 1 do 4 va‘at soodvetno za dava~kite i za neophodnite tro{oci predizvikani so barawe:1. za povtorno otvorawe postapka zavr{ena so pravosilna presuda;2. za posledovatelna postapka (§ 439).

(7) Tro{ocite za vra}awe vo porane{nata sostojba }e bidat na tovar na baratelot, osven ako ne se predizvikani od neosnovano protivewe na sprotivnata strana.

228

Kniga VIIIDavawe informacii i uvid vo aktite, drugo koristewe informacii za celi nadvor od postapkata, regulativi za datotekite, edinstven registar na site pokraini za

postapkite {to se vodat vo javnite obvinitelstva

Poglavje IDavawe informacii i uvid vo aktite, drugo

koristewe informacii za celi nadvor od postapkata

§ 474(1) Sudovite, javnite obvinitelstva i drugite pravni ustanovi imaat pravo na uvid vo aktite ako e toa nu‘no za izvr{uvawe na zakonskite odredbi.

(2) Vo drugi slu~ai podatocite od aktite se dozvoleni za javnite ustanovi dokolku:1. podatocite se neophodni za konstatirawe, za realizirawe ili za odbrana na

pravata vo vrska so krivi~noto delo;2. na ovie ustanovi vo drugite slu~ai kako rezultat na nekoj drug propis po

slu‘bena dol‘nost e dozvoleno da im se dadat podatoci povrzani so licata od krivi~nata postapka ili ako po istragata po slu‘bena dol‘nost zaradi isleduvawe natamo{ni li~ni informacii tie se nu‘ni za izvr{uvawe na nivnite zada~i;

3. podatocite se nu‘ni za podgotovka na aktivnosti za koi, kako rezultat na poseben propis po slu‘bena dol‘nost i za izvr{uvawe na zada~ite, na ovie ustanovi e dozvoleno da im se dadat li~ni podatoci od krivi~nite postapki.

Davaweto informacii do organite za razuznavawe se odreduva spored § 18 od Sojuzniot zakon za za{tita na ustavot, § 10 od Zakonot za kontrarazuznava~kata slu‘ba na vooru‘enite sili i § 8 od Sojuzniot zakon za razuznavawe, kako i od soodvetnite pokrainski pravni odredbi.

(3) Pod uslovite navedeni vo stav 2 mo‘e da se dozvoli uvid vo aktite dokolku dostavuvaweto na informaciite bi bilo povrzano so nesoodvetni tro{oci ili dokolku ustanovata {to saka da dobie uvid vo aktite izjavi deka dostavuvaweto na informacijata ne bi bilo zadovolitelno za taa da gi izvr{i svoite zada~i.

229

(4) Pod uslovite navedeni vo stav 1 ili 3 mo‘e da se ima uvid vo dokazniot materijal {to se ~uva vo slu‘bite.

(5) Vo slu~aite navedeni vo stav 1 i 3 zaradi uvid aktite mo‘at da bidat dostaveni i po po{ta.

(6) Pokrainskite zakonski regulativi {to im dozvoluvaat na parlamentarnite komisii uvid vo aktite ostanuvaat nezasegnati.

§ 475(1) Za privatnoto lice, kako i za drugite ustanovi, ne prekr{uvaj}i ja odredbata na § 406e, i advokatot mo‘e da dobie uvid vo aktite {to se nao|aat vo sudot ili {to bi trebalo da se dostavat do sudot vo slu~aj na pokrenuvawe javna tu‘ba (obvinitelen akt) dokolku advokatot prilo‘i opravdan interes. Informaciite ne smeat da se dostavat ako treba da se za{titi interesot na liceto zasegnato od informaciite.

(2) So ispolnuvawe na uslovite navedeni vo stav 1 mo‘e da se dozvoli uvid vo aktite dokolku dostavuvaweto na informaciite bi rizikuvalo golemi tro{oci ili dokolku iskazite na liceto {to saka da dobie uvid vo aktite ne poka‘uvaat dovolno opravdan interes.

(3) So ispolnuvawe na uslovite navedeni vo stav 2 mo‘e da se dade na uvid dokazen materijal {to se ~uva po slu‘bena dol‘nost. Dokolku advokatot dostavi barawe, dokolku mu se dozvoli uvid vo aktite i dokolku ne postojat bitni pri~ini protiv toa, mo‘at da mu se dadat aktite, no ne i dokazniot materijal, da gi zeme so sebe vo svojata kancelarija ili doma. Odlukata ne mo‘e da se ospori.

(4) So ispolnuvawe na uslovite navedeni vo stav 1 i na privatni lica i na drugi ustanovi mo‘at da im se dadat informacii od aktite.

§ 476(1) Prenesuvaweto na li~nite podatoci vo aktite na visokoobrazovnite institucii i na drugite ustanovi {to se zanimavaat so istra‘uva~ka dejnost, kako i na javnite mesta e dozvoleno dokolku:1. toa e nu‘no za realizirawe odredeni nau~noistra‘uva~ki raboti;2. ne e mo‘no koristewe anonimni informacii za taa cel ili dokolku

anonimiziraweto bi bilo preskapo;3. javniot interes za nau~nata rabota e zna~itelno pogolem od interesot za

nedavawe na tie informacii {to go projavuva zasegnatoto lice {to treba da se za{titi.

230

Pri odmeruvaweto na navedeniot iskaz vo re~enica 1 vo ramkite na javniot interes posebno treba da se zeme predvid javniot interes na istra‘uva~kite celi.

(2) Prenesuvaweto informacii sleduva preku soop{tuvawe na podatocite ako so toa mo‘e da se postigne celta na istra‘uva~kata rabota i ako toa soop{tuvawe na informaciite ne bara nesrazmerno visoki tro{oci. Vo sprotiven slu~aj isto taka mo‘e da se dozvoli uvid vo aktite. Aktite zaradi uvid mo‘at da se ispratat.

(3) Li~nite informacii se dostavuvaat samo na onie lica {to se nositeli na slu‘bena dol‘nost ili {to se osobeno zadol‘eni vo javnata slu‘ba, odnosno onie {to se obvrzale na ~uvawe tajnost. § 1, stav 2, 3 i 4, br. 2 od Zakonot za obvrzuvawe nao|a soodvetna primena vrz obvrskata za ~uvawe tajnost.

(4) Li~nite informacii smeat da se upotrebuvaat samo za istra‘uva~ka rabota za {to bile i dostaveni. Koristeweto za drugi istra‘uva~ki raboti ili natamo{noto dostavuvawe na tie informacii se odreduva spored stav 1 i 3 i bara dobivawe soglasnost od ustanovata {to nalo‘ila prenesuvawe na informaciite.

(5) Informaciite treba da se za{titat od nedozvoleniot pristap na treti lica. Ustanovata {to vr{i nau~no istra‘uvawe treba da se pogri‘i okolu toa koristeweto na li~nite informacii da bide prostorno i organizaciski oddeleno od ispolnuvaweto na administrativnite zada~i ili na delovnite nameri za koi podednakvo bi mo‘ele da bidat od zna~ewe ovie informacii.

(6) Ako nau~nata cel go dozvoluva toa, toga{ li~nite informacii treba da se napravat anonimni. Me|utoa, ako ne e mo‘no toa, toga{ obele‘jata so koi bi mo‘ele da se otkrijat poedine~nite podatoci za li~nite ili za materijalnite odnosi na odredeno lice ili na odredeni lica treba da se ~uvaat na posebno mesto. Tie mo‘at da se obedinat so detalnite podatoci samo ako e toa nu‘no za nau~nite celi.

(7) Liceto {to spored stav 1 i 3 dobilo li~ni informacii tie informacii smee da gi objavi samo ako e toe neophodno potrebno zaradi pretstavuvawe na istra‘uva~kite rezultati i na istoriskite nastani. Za objavuvaweto e neophodno prethodno dobivawe soglasnost od ustanovata {to gi prenesuva tie informacii.

(8) Dokolku primatelot na informaciite ne e javna ustanova, toga{ odredbite navedeni vo tretiot stav od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite isto

231

taka se primenuvaat ako informaciite ne se obrabotuvaat vo datoteki ili od datoteki.

§ 477(1) Informacii mo‘at da se dostavat i preku prepis na aktite.

(2) Informacii od aktite i uvid vo aktite ne smeat da se davaat ako na toa dostavuvawe informacii se sprotivstavuvaat celite na krivi~nata postapka ili nekoi posebni sojuzni ili pokrainski regulativi za primena. Informaciite {to se preneseni vidlivo spored § 98a, § 100a, § 110a i § 163f smeat da se dostavat samo za celi {to proizleguvaat od krivi~nata postapka, za odbrana od golemi opasnosti i za celi za koi spored § 18 od Sojuzniot zakon za za{tita na Ustavot e dozvoleno tie da se dostavuvaat. Dozvolena e primena spored § 476 ako predmet na istra‘uvawe pretstavuva odredbata {to e navedena vo re~enica 2. § 481 ostanuva nezasegnat.

(3) Vo postapkite vo koi:1. obvinetiot se osloboduva, otvoraweto na glavniot pretres se odbiva ili se

prekinala postapkata;2. presudata ne e navedena vo krivi~nite akti na organite i ako od

pravosilnosta na odlukata pominale pove}e od dve godini;

informacii od aktite i uvid vo aktite na nejavnite slu‘bi smeat da se dostavat samo toga{ ako se doka‘e deka postoi praven interes za dobivawe na informacijata i ako porano obvinetiot nemal interes za nedavawe na informaciite {to treba da se za{titat.

(4) Odgovornosta za dozvolata za davawe informacii ja ponesuva primatelot dokolku e toj javna ustanova ili advokat. Vo toj slu~aj slu‘bata {to dostavuva informacii ispituva samo dali baraweto za dobivawe informacii e vo ramkite na zada~ite na primatelot, osven ako postoi poseben povod za natamo{no ispituvawe na okolnosta, i dali voop{to postoi mo‘nost za davawe dozvola za prenesuvawe na informaciite.

(5) Li~nite informacii dostaveni spored § 474 i § 475 smeat da se koristat edinstveno za celta poradi koja e dozvolen uvidot vo aktite. Koristeweto za drugi celi e dozvoleno ako za toa bi bilo dozvoleno davawe informacija, odnosno uvid vo aktite i vo slu~aite na § 475 & ako ustanovata {to dava informacija, odnosno uvid vo aktite se soglasi. Ako se dava informacija bez vklu~uvawe advokat, toga{ treba da se doka‘e povrzanosta so celta.

232

§ 478(1) Za dostavuvawe informacii i uvid vo aktite odlu~uva vo podgotvitelnata postapka i po pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata javnoto obvinitelstvo, a vo drugite slu~ai & pretsedatelot na sudot {to se gri‘el za predmetot. Javnoto obvinitelstvo i po podnesuvaweto na javnata tu‘ba e nadle‘no da dava informacii. Javnoto obvinitelstvo mo‘e da gi ovlasti policiskite slu‘bi {to ja vodele ili {to ja vodat istragata vo slu~aite na § 475 da davaat uvid vo aktite i informacii. Prenesuvawe na li~nite informacii me|u organite na policijata ili soodveten uvid vo aktite se dozvoleni i bez odlukata navedena vo prvata re~enica.

(2) Informacii od dopolnitelnite akti {to ne se sostaven del na aktite mo‘at da se dadat samo ako podnesuva~ot na baraweto doka‘e soglasnost od ustanovata za ~ii akti vsu{nost se raboti. Istoto va‘i i za uvid vo aktite.

(3) Vo slu~aite na § 475 protiv odlukata na javnoto obvinitelstvo spored stav 1 mo‘e da se podnese barawe za sudska odluka spored § 161a, stav 3, re~enica 2 do 4. Odlukata na pretsedatelot ne mo‘e da se ospori. Za ovie odluki ne se naveduvaat pri~inite ako preku nivnoto naveduvawe bi bila zagrozena celta na istragata.

§ 479(1) Po slu‘bena dol‘nost mo‘at da se dostavat li~ni informacii od krivi~nite postapki na organite za krivi~en progon i od krivi~nite sudovi za celite na krivi~niot progon, kako i od nadle‘nite slu‘bi i sudovi za celite na progon vo prekr{o~nite slu~ai dokolku ovie informacii se nu‘ni od gledna to~ka na slu‘bata {to gi dava tie informacii.

(2) Prenesuvaweto na li~nite informacii od krivi~nata postapka po slu‘bena dol‘nost e isto taka dozvoleno ako potrebata za zapoznavawe so informaciite od gledna to~ka na slu‘bata {to gi dava tie informacii e nu‘na zaradi:1. izvr{uvawe kazni ili merki vo smisla na § 11, stav 1, br. 8 od Krivi~niot

zakonik ili izvr{uvawe ili sproveduvawe vospitni merki ili merki na pritvor vo smisla na Zakonot za maloletni~kite sudovi;

2. izvr{uvawe merki zatvor;3. odluki vo krivi~nite predmeti, osobeno pri ukinuvawe na uslovnata kazna

ili pri negovo otpovikuvawe, vo slu~aite na pari~na kazna i pomiluvawe.

(3) § 477, stav 1, 2 i 5, kako i § 478, stav 1 va‘at soodvetno; odgovornosta za davawe dozvola za prenesuvawe na informaciite ja ponesuva slu‘bata-dostavuva~ na informaciite.

233

§ 480Posebnite zakonski odredbi so koi se nalo‘uva ili se dozvoluva prenesuvawe na li~nite informacii od krivi~nite postapki ostanuvaat nezasegnati.

§ 481(1) Policiskite organi spored Zakonot za policija smeat da koristat li~ni informacii od krivi~nite postapki. Za celite navedeni tamu organite za krivi~en progon smeat da dostavuvaat li~ni informacii od krivi~nite postapki na policiskite organi. Re~enicite 1 i 2 ne va‘at vo slu~aite vo koi policijata dejstvuva isklu~itelno za za{tita na privatnite prava.

(2) Koristeweto ne e dozvoleno dokolku na toa koristewe se sprotivstavuvaat posebni sojuzni ili pokrainski regulativi za primena.

§ 482(1) Javnoto obvinitelstvo £ ja soop{tuva oznakata na aktite na policijata {to se zanimavala so tie akti.

(2) Taa ja izvestuva policijata vo slu~aite na stav 1 za ishodot na postapkata preku soop{tenie na odlukata za mestoto na odlu~uvawe, kako i za datumot i vidot na odlukata. Ispra}aweto kopija od soop{tenieto do Sojuzniot centralen registar e dozvoleno vo slu~aj na barawe i na presudata ili ako ima odluka za prekin so navedenite pri~ini.

(3) Vo postapkite protiv nepoznato lice, kako i na soobra}ajni krivi~ni dela, dokolku tie ne potpa|aat pod §142, §315 do §315s od Krivi~niot zakonik, ne se soop{tuva ishodot na postapkata naveden vo stav 2 po slu‘bena dol‘nost.

(4) Ako se ispra}a presuda {to bila osporena, toga{ treba da se navede koj e toj {to pobaral praven lek.

Poglavje IIRegulativi za datotekite

§ 483(1) Sudovite, organite za krivi~en progon, vklu~itelno i izvr{nite organi, licata {to se gri‘at za obvinetite so uslovna kazna, nadzornite slu‘bi pri nadzor na rakovodeweto i sudskite pomo{nici vo datoteki smeat da gi snimaat, da gi menuvaat i da gi koristat li~nite podatoci ako e toa nu‘no za celite na krivi~nata postapka.

234

(2) Podatocite smeat da se koristat i za drugi krivi~ni postapki, za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite slu~ai i vo slu~aite na pomiluvawe.

(3) Dokolku vo edna datoteka na policijata snimaweto e realizirano zaedno so podatocite ~ie snimawe se regulira so policiskite zakoni, toga{ zakonot {to va‘i vo taa ustanova e merodaven vo odnos na obrabotkata i koristeweto na li~nite podatoci i prava na zasegnatite lica.

§ 484(1) Organite na krivi~en progon za celite na idnite krivi~ni postapki vo datoteki smeat da gi snimaat, da gi menuvaat i da gi koristat:1. li~nite podatoci na obvinetiot i, dokolku e potrebno, drugite belezi {to

se bitni za identifikacija;2. nadle‘nata slu‘ba i oznakata na aktite;3. podetalnoto imenuvawe na krivi~noto delo, osobeno na vremeto i mestoto

na krivi~noto delo, kako i visinata na eventualno nastanatata {teta;4. nazivot na deloto i zakonot;5. iniciraweto na postapkata, kako i okon~uvaweto na postapkata vo javnoto

obvinitelstvo i vo sudot so naveduvawe na zakonot.

(2) Drugite li~ni podatoci na obvinetiot i na sou~esnicite vo deloto vo datoteki smeat da se snimaat, da se menuvaat i da se koristat ako e toa nu‘no bidej}i & poradi na~inot na izveduvawe na deloto, poradi li~nosta na obvinetiot ili na u~esnicite vo deliktot ili poradi drugi soznanija & postojat indicii deka mo‘at da se vodat drugi krivi~ni postapki protiv obvinetiot. Ako e obvinetiot osloboden so pravosilna odluka, ako otvoraweto na glavnata rasprava protiv nego e neosporlivo odbieno ili ako postapkata ne e samo privremeno ukinata, toga{ snimaweto, menuvaweto i koristeweto soglasno so re~enica 1 e nedozvoleno ako od odlukata proizleze deka zasegnatoto lice ne go storilo deloto ili ne storilo protivzakonsko delo.

(3) Sojuznoto ministerstvo za pravda i pokrainskite vladi, sekoj vo svojot domen, preku pravni odredbi odlu~uvaat za detalite vo vrska so vidot na podatocite {to spored stav 2 smeat da se snimaat za idni krivi~ni postapki. Ova ne va‘i samo za podatocite vo datotekite {to mo‘at da bidat zadr‘ani samo privremeno i {to potoa vo period od tri meseci po nivnoto izgotvuvawe se bri{at. Pokrainskite vladi preku pravni odredbi mo‘at da gi prenesat ovlastuvawata na nadle‘nite pokrainski ministerstva.

(4) Koristeweto na li~nite podatoci {to se memorirani ili {to }e bidat memorirani vo datotekite na policijata za idni krivi~ni postapki, so

235

isklu~ok na koristeweto za celi na krivi~nata postapka, se reguliraat so zakonite za policijata.

§ 485Sudovite, organite za krivi~en progon, vklu~itelno i izvr{nite organi, licata {to se gri‘at za obvinetite so uslovna osuda, nadzornite slu‘bi pri nadzor na rakovodeweto i sudskite pomo{nici vo datoteki smeat da gi snimaat, da gi menuvaat i da gi koristat li~nite podatoci ako e toa nu‘no za celite za administrirawe na nastanite. Koristeweto za celite navedeni vo§ 484 e dozvoleno dokolku snimaweto bi bilo dozvoleno i po ovoj propis.§ 483, stav 3 se primenuva soodvetno.

§ 486(1) Li~nite podatoci mo‘at da se snimaat vo zaedni~kite datoteki za mestata navedeni vo § 483 do § 485.

(2) Kaj zaedni~kite datoteki na pokrainite za barawa za nadomest na {teta na zasegnatoto lice va‘i soodvetno §8 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite.

§ 487(1) Podatocite snimeni spored § 483 do § 485 smeat da im se dostavat na soodvetnite slu‘bi ako se tie neophodni za celite navedeni vo tie propisi, za celite na postapkite na pomiluvawe ili za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite slu~ai. § 477, stav 2 i § 485, re~enica 3 va‘at soodvetno.

(2) Osven toa, mo‘e da se dade informacija od datoteka dokolku spored propisite na ovoj zakon bi bilo mo‘no da se dobie uvid vo aktite ili informacija od aktite. Istovo va‘i i za soop{tenija spored § 479, § 480 i§ 481, stav 1, re~enica 2.

(3) Odgovornosta za dozvolivosta za prenesuvawe na podatocite ja ponesuva slu‘bata {to gi dava podatocite. Dokolku prenesuvaweto sleduva na barawe na primatelot, toga{ toj ja ponesuva odgovornosta. Vo ovoj slu~aj slu‘bata {to gi dava podatocite samo ispituva dali baraweto za dobivawe na podatocite e vo ramkite na zada~ite na primatelot, osven ako postoi poseben povod za natamo{no ispituvawe na dozvolivosta na prenesuvaweto na podatocite.

(4) Podatocite snimeni spored § 483 do § 485 smeat da se dostavat i za nau~ni celi. § 476 va‘i soodvetno.

236

(5) Posebnite zakonski odredbi {to nalo‘uvaat ili {to dozvoluvaat prenesuvawe na podatocite od krivi~nata postapka ostanuvaat nezasegnati.

(6) Podatocite smeat da se koristat samo za celta za koja, vsu{nost, bile preneseni. Koristeweto za drugi celi e nedozvoleno ako podatocite i za niv bi mo‘ele da bidat preneseni.

§ 488(1) Ustanovata za avtomatizirana postapka na povikuvawe na podatocite ili za avtomatizirana postapka na postavuvawe pra{awa i davawe odgovori e dozvolena za prenesuvaweto podatoci spored § 487, stav 1 me|u slu‘bite navedeni vo § 483, stav 2 ako ovaa forma na prenesuvawe podatoci e soodvetna zemaj}i gi predvid interesite na zasegnatite lica {to treba da se za{titat poradi golemiot broj na prenesuvawa podatoci ili poradi posebnata itnost. Slu‘bite-u~esni~ki treba da obezbedat merki na bezbednost za za{tita na podatocite i za bezbednost na podatocite {to se na soodvetno tehni~ko nivo {to posebno }e ja {titat doverlivosta i nepovredlivosta na podatocite; vo slu~aj na koristewe op{to pristapni mre‘i treba da se koristat soodvetni postapki za zaklu~uvawe {to se na soodvetno tehni~ko nivo.

(2) Za regulativite za sozdavawe avtomatizirana postapka na povikuvawe podatoci soodvetno va‘i § 10, stav 2 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite. Taa regulativa treba da dobie soglasnost od sojuznite ili od pokrainskite ministerstva {to se nadle‘ni za slu‘bata {to vr{i snimawe i povikuvawe na podatocite. Slu‘bata {to gi snima podatocite gi ispra}a regulativite do mestoto {to e nadle‘no za kontrola na propisite za za{tita na podatocite na javni mesta.

(3) Odgovornosta za dozvolivosta na poedine~noto povikuvawe na podatocite ja ponesuva primatelot. Slu‘bata {to vr{i snimawe ja ispituva dozvolivosta na povikuvaweto samo ako za toa postoi povod. Slu‘bata {to vr{i snimawe treba da garantira deka prenesuvaweto na li~nite podatoci, barem preku soodvetni {tih-probi, mo‘e da se regulira i da se ispita. Taa sekoe desetto povikuvawe treba da go zapi{e i da gi utvrdi barem vremeto, povikanite podatoci, raspoznavaweto na slu‘bata od koja se povikuvaat podatocite i oznakata na aktite na primatelot. Podatocite od zapisnikot smeat da se koristat samo za kontrola na dozvolivosta na povikanite podatoci i mora da se izbri{at po 12 meseci.

§ 489(1) Li~nite podatoci vo datotekite, dokolku se neto~ni, mora da se popravat.

237

(2) Tie mora da se izbri{at dokolku nivnoto snimawe e nedozvoleno ili dokolku toa proizleguva od obrabotkata na nekoj poedine~en slu~aj spored koj se sogleduva deka imaweto uvid vo podatocite spored celite utvrdeni so § 483, § 484 i § 485 pove}e ne e nu‘no. Isto taka, podatocite treba da se izbri{at koga:1. podatocite se snimeni spored § 483 so zavr{uvawe na postapkata, osven ako

nivnoto snimawe e dozvoleno spored § 484 i § 485;2. podatocite se snimeni spored § 484, ako so ispituvaweto na podatocite

spored stav 4 se otkrie deka imaweto uvid vo podatocite spored utvrdenite celi pove}e ne e potrebno i ako nivnoto snimawe ne e dozvoleno spored § 485;

3. podatocite se snimeni spored § 485, a nivnoto snimawe ne e pove}e potrebno za podgotvitelnata administracija.

(3) Postapkata se zavr{uva pred javnoto obvinitelstvo ili, ako e podnesena javna tu‘ba, pred sudot. Ako e utvrdena kazna ili drug vid sankcija, merodavno e zavr{uvaweto na izvr{uvaweto ili dozvolata. Dokolku postapkata se prekinuva ili ako prekinuvaweto ne go spre~uva povtornoto zapo~nuvawe na progonot, toga{ postapkata se smeta za zavr{ena koga }e nastane zastaruvaweto.

(4) Mestoto {to vr{i snimawe spored utvrdeni rokovi ispituva dali podatocite snimeni spored §484 treba da se izbri{at. Rokovite iznesuvaat:1. deset godini za obvinetite {to vo momentot na izvr{uvaweto na deloto

imaat napolneto 18-godi{na vozrast; 2. pet godini za mladinci;3. tri godini vo slu~aite na pravosilna osloboditelna presuda, pri

osporlivo odbivawe otvorawe na glavniot pretres i pri prekinuvawe na pretresot {to ne e samo privremeno;

4. dve godini za licata ~ii podatoci se snimeni spored § 484 {to vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto ne bile polnoletni.

(5) Mestoto {to vr{i snimawe vo odredbata za izvr{uvawe spored §490 mo‘e da utvrdi i pokusi rokovi za ispituvawe.

(6) Dokolku podatocite na edno lice se snimaat vo datoteka za nekoja druga postapka, toga{ tie ne se bri{at s¢ dodeka za site podatoci ne se ispolnat preduslovite za bri{ewe. Stav 2, re~enica 1 ostanuvaat nezasegnati.

(7) Namesto bri{ewe mo‘e da se utvrdi i zaklu~uvawe na podatocite dokolku:1. postoi pri~ina za pretpostavkata deka }e bidat zagrozeni interesite na

zasegnatoto lice {to treba da se za{titat;

238

2. podatocite se potrebni za tekovni istra‘uva~ki raboti;3. ne e mo‘no bri{ewe na podatocite bidej}i se snimeni na specijalen na~in

ili ako nivnoto bri{ewe sozdava nerazumni tro{oci.

Li~nite podatoci treba da se zaklu~at ako se snimeni samo za celi na snimawe na podatocite ili na kontrola na podatocite. Zaklu~enite podatoci smeat da se koristat samo za celi poradi koi bri{eweto, vsu{nost, ne e napraveno. Tie smeat i da se koristat ako e toa nu‘no zaradi sobirawe dokazi.

(8) Ako mestoto {to vr{i snimawe utvrdi deka se preneseni neto~ni li~ni podatoci, li~ni podatoci {to treba da se izbri{at ili da se zaklu~at, toga{ na primatelot treba da mu se soop{ti deka mo‘e da gi izbri{e ili da gi zaklu~i ako e toa potrebno za da se za{titat interesite na zasegnatoto lice.

(9) Namesto bri{ewe na podatocite snimenite podatoci treba da se predadat vo gradskiot arhiv ako e toa propi{ano so posebni arhivski regulativi.

§ 490Mestoto {to vr{i snimawe za avtomatiziranata datoteka preku odredba go utvrduva vo najmala raka slednovo:1. oznakata na datotekata;2. pravnata osnova za celta na datotekata;3. krugot na lica ~ii podatoci se obraboteni vo datotekata;4. vidot na podatocite {to treba da se obrabotat;5. ispora~uvaweto, odnosno vnesot na podatocite {to treba da se obrabotat;6. preduslovite pod koi vo datotekata obrabotenite podatoci treba da se

prenesat, kako i do koi primateli i preku kakva postapka se pravi toa;7. listi za ispituvawe i vremetraewe na snimaweto na podatocite.

Ova ne va‘i za podatoci {to se ~uvaat samo privremeno i {to }e bidat izbri{ani za tri meseci po nivnoto vnesuvawe.

§ 491(1) Dokolku davaweto ili nedavaweto informacii vo ovoj zakon ne e posebno regulirano, toga{ na zasegnatoto lice soglasno so § 19 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite treba da mu se dade informacija. Ne se dava informacija za postapkite vo koi zapo~nuvaweto na postapkata vo javnoto obvinitelstvo vo momentot na podnesuvawe na baraweto za informacija ne se slu~ilo pred pove}e od {est meseci. Javnoto obvinitelstvo mo‘e da go prodol‘i rokot iznesen vo re~enica 2, i toa na period do 24 meseci ako poradi problemati~nosta ili poradi obemot na istragata vo poedine~en slu~aj postoi potreba za ~uvawe tajnost. Za prodol‘uvawe na rokot pove}e od 24 meseci odlu~uva generalniot javen obvinitel, a za postapkite na

239

generalnoto sojuzno obvinitelstvo odlu~uva generalniot sojuzen advokat. Odlukite spored re~enicite 3 i 4, kako i pri~inite za niv mora da se dokumentiraat. Podnesuva~ot na baraweto, nezavisno dali protiv nego se vodat postapki ili ne, treba da se upati na regulativite izneseni vo re~enicite 2 do 5.

(2) Dokolku zasegnatoto lice vo slu~aj na postoewe zaedni~ka datoteka ne e vo sostojba da go utvrdi mestoto kade {to se snimeni podatocite, toga{ toj mo‘e da se obrati do sekoe mesto {to e ovlasteno da vr{i snimawe podatoci. Ova mesto zaedno so mestoto {to gi vnelo podatocite odlu~uva dali }e se dadat informaciite.

Poglavje IIIEdinstven registar na site pokraini za postapkite {to

se vodat vo javnite obvinitelstva

§ 492(1) Centralen registar na postapkite vodeni od javnite obvinitelstva }e se vodi vo Sojuzniot centralen krivi~en registar.

(2) Vo registarot se vnesuvaat slednite podatoci:1. li~nite podatoci na obvinetiot, a dokolku e potrebno, i drugite soodvetni

karakteristiki zaradi identifikacija;2. nadle‘nata ustanova i referentniot arhivski broj;3. detalno imenuvawe na krivi~nite delikti, osobeno vremeto/vremiwata na

napraveniot delikt/delikti i visinata na eventualno nastanatite {teti;4. obvinenijata, vklu~uvaj}i i naveduvawe na zakonskite odredbi i detalna

specifikacija na krivi~nite prekr{oci;5. iniciraweto na postapkata, kako i ishodot od postapkata razgleduvana vo

javnoto obvinitelstvo i vo sudot, vklu~uvaj}i i naveduvawe na zakonskite propisi.

Podatocite mo‘at da se ~uvaat i da se menuvaat samo za krivi~nite postapki.

(3) Javnoto obvinitelstvo }e mu gi prenesuva podatocite {to treba da se evidentiraat na Registarot za celta navedena vo stav 2, vtora re~enica. Podatocite od Registarot na postapkite }e im se dostavuvaat samo na organite za sproveduvawe na zakonot za celite na krivi~nite postapki. § 5, stav 5, re~enica 1, br. 2 od Zakonot za oru‘je ostanuvaat nezasegnati; informacii za vnesuvaweto vo Registarot se dava so soglasnost na javnoto obvinitelstvo {to gi soop{tilo li~nite podatoci zaradi evidentirawe

240

vo Registarot na postapkite dokolku poradi toa ne postoi stravuvawe za zagrozuvawe na istragata.

(4) Podatocite navedeni vo stav 2, prva re~enica, br. 1 i 2 vo soglasnost so§ 18, stav 3 na Sojuzniot zakon za za{tita na Ustavot, isto taka i vo soglasnost so § 10, stav 2 od Zakonot za kontrarazuznuva~kata slu‘ba na voru‘enite sili i § 8, stav 3 od Zakonot za sojuznata razuznuva~ka slu‘ba mo‘at da im se dostavuvaat i na sojuznite i na pokrainskite organi za za{tita na Ustavot, na Sojuznata direkcija na kontrarazuznuva~kata slu‘ba na vooru‘enite sili i na Sojuznata razuznuva~ka slu‘ba. § 18, stav 5, vtora re~enica od Sojuzniot zakon za za{tita na Ustavot va‘i soodvetno.

(4a) Dokolku Centralniot registar ne e vo sostojba nekoe soop{tenie ili molba jasno da gi podredi vo nekoja edinica so podatoci, toga{ toj na ustanovata {to bara podatoci £ dava podatoci za lica ili sl. za identifikacija. Otkako }e se napravi identifikacijata, ustanovata-baratel itno mora da gi izbri{e site podatoci {to ne se odnesuvaat na zasegnatoto lice. Dokolku ne e mo‘no da se napravi identifikacija, toga{ mora da se izbri{at site dobieni podatoci. Spored pravnata regulativa od § 494, stav 4, brojot na dobieni podatoci {to mo‘at da se dobijat zavisi od potrebite za identifikacija.

(5) Odgovornosta za dozvolata za prenesuvawe podatoci le‘i vrz primatelot. Registarot }e ja ispita dozvolivosta na prenesuvaweto podatoci samo dokolku postoi posebna pri~ina da se napravi toa.

(6) Bez posledici vrz stav 3, re~enica 3 podatocite mo‘at da se upotrebuvaat samo vo krivi~nite postapki.

§ 493(1) Prenesuvaweto na podatocite se vr{i preku avtomatizirano povikuvawe na podatocite ili preku avtomatizirana postapka na postavuvawe pra{awe i davawe odgovor, a vo slu~aj na pre~ki vo prenosot na podatocite ili pri golema itnost toa se vr{i preku telefon ili telefaks. Stranite-u~esni~ki treba da obezbedat merki za za{tita na podatocite {to se vo sklad so soodvetniot napredok na tehnikata, osobeno koga stanuva zbor za doverlivost i tajnost na podatocite. Dokolku se koristat mre‘i {to se op{to dostapni, toga{ spored soodvetnite najnovi tehni~ki mo‘nosti treba da se sprovedat merki za zaklu~uvawe na postapkite.

(2) § 10, stav 2 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite se primenuva vo pogled na utvrduvawe na postapkata za avtomatsko povikuvawe podatoci.

241

Registarot gi dostavuva ovie specifikacii do liceto {to e na sojuzno nivo nadle‘no za za{tita na podatocite.

(3) Odgovornosta za dozvolivosta na sekoe avtomatsko povikuvawe ja ima primatelot. Registarot }e ja ispita dozvolivosta na povikuvawata samo dokolku postoi povod da se napravi toa. Za sekoe desetto povikuvawe registarot mora da izvr{i evidentirawe barem na vremeto, povikanite podatoci, {ifrata na ustanovata {to gi povikala podatocite i referentniot broj na primatelot. Evidentiranite podatoci mo‘at da se upotrebat samo za sledewe na dozvolivosta na povikanite podatoci i mora da se izbri{at po {est meseci.

(4) Stav 2 i 3 va‘at soodvetno za avtomatiziranata postapka na postavuvawe pra{awa i dobivawe odgovori.

§ 494(1) Dokolku se neto~ni, podatocite }e se korigiraat. Ustanovata-baratel na podatocite bez odlagawe go izvestuva Registarot za neto~nite podatoci; taa ja ponesuva odgovornosta za podatocite {to se korigiraat i {to se a‘uriraat.

(2) Podatocite mora da se izbri{at:1. ako nivnoto ~uvawe e neprifatlivo;2. vedna{ {tom od Sojuzniot centralen krivi~en registar proizleze deka vo krivi~nata postapka od koja se preneseni podatocite e donesena sudska odluka ili direktiva od organite za sproveduvawe na zakonot {to mora da se prijavi spored § 20 od Sojuzniot zakon za centralen krivi~en registar.

Dokolku e obvinetiot osloboden so pravosilna presuda, dokolku otvoraweto glaven pretres protiv nego e neotpoviklivo odbieno ili pak dokolku postapkata ne e samo privremeno prekinata, toga{ podatocite mora da se izbri{at dve godini po zavr{uvaweto na postapkata, dokolku ne postoi izvestuvawe za dopolnitelni postapki pred da zapo~ne vremenskiot rok za bri{ewe. Vo ovoj slu~aj podatocite }e ostanat za~uvani s¢ do ispolnuvaweto na barawata za bri{ewe na site vneseni podatoci. Javnoto obvinitelstvo itno }e go izvesti Registarot za ispolnuvaweto na barawata za bri{ewe ili pak za zapo~nuvaweto na vremenskiot rok za bri{ewe vo soglasnost so vtorata re~enica pogore.

(3) § 489, stav 7 i 8 va‘i soodvetno.

(4) Sojuznoto ministerstvo za pravda preku pravna regulativa i so soglasnost na Sojuzniot sovet gi odreduva detalite, osobeno:

242

1. vidot na podatocite za obrabotka;2. dostavuvaweto na podatocite {to treba da se obrabotat;3. uslovite pod koi obrabotenite podatoci vo datoteka }e se prenesuvaat, i

toa do koi primateli i preku koja postapka; 4. vospostavuvaweto avtomatska postapka za povikuvawe;5. tehni~kite i organizaciskite merki potrebni vo soglasnost so § 9 od

Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite.

§ 495Soglasno so § 19 od Sojuzniot zakon za za{tita na podatocite, na zasegnatiot treba da mu se dostavat podatoci od Registarot na postapkite. § 491, stav 1, re~enica 2 do 6 va‘i soodvetno. Vo vrska so davaweto informacija odlu~uva Registarot so soglasnost na javnoto obvinitelstvo {to gi soop{tilo li~nite podatoci zaradi evidentirawe vo Registarot na postapkite. Ako e dadena nekoja informacija od Registarot na postapkite na nekoja javna ustanova i ako zasegnatiot od taa ustanova saka da dobie informacija za dobienite podatoci, toga{ okolu ova odlu~uva soodvetnata ustanova so soglasnost na javnoto obvinitelstvo {to gi soop{tilo li~nite podatoci zaradi evidentirawe vo Registarot na postapkite.

ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKANA SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

Izdava~MAGOR Skopje

Za izdava~otM-r Pavlina Axi Mitreska Lazarevska

Prevod od germanski jazikM-r Emina Avdi} i Prof. d-r Zorica Nikolovska

LekturaHristina Andonovska

KoricaSini{a Kari}

Tehni~ko ureduvaweSlobodan Xartovski

Pe~atiMARING


ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKA NA SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

Pridonesi od rabotata na Fondacijata za me|unarodna pravna sorabotka (IRZ)

Makedonija Tom I

IR

Z F

on

dac

ija

ZA

KO

N Z

A K

RI

VI

^N

A P

OS

TA

PK

A

NA

SO

JUZ

NA

RE

PU

BL

IK

A G

ER

MA

NI

JA


zakon za krivi^na postapka na sojuzna republika … cyan magenta yallow black zakon za krivi^na...

Documents