Računalništvo in informatikaPovzetki iz gradiva Ljubomir Kostrevc, Računalništvo in informatika

1

1.Poglavje

Računalnik in računalništvoV tem poglavju bomo:

Preleteli večstoletno zgodovino računalnika Definirali pojm računalnika Spoznali s čim vse se ukvarja računalništvo

Zgodovina računalnika1945: von Neuman model računalnika (v računalnik pred obdelavo shrani program in podatke) 1947: v Bellovih laboratorijih izumijo tranzistor 1965: izumijo integrirana vezja (čip)1971: Intel, izumijo prvi mikroprocesorOsnovni pojmi:

Rele: http://lms.fe.uni-lj.si/amon/literatura/EK/EK8-StikalaReleji.pdf

V računalnikoh so za stikala najprej uporabljali releje, ki so elektromehanska stikala.

Rele deluje tako, da tok ki ga spustimo v navitje elektromagneta pritegne oziroma odtegne kotvo,in tako sklene oziroma prekine električni tok.Rele je v osnovi elektromagnet, torej dokaj velika in težka napravica. V računalniku so v letih 1940-1950 uporabljali rele kot stikalo, kar je bilo zelo zahtevno in robustno, veliko. Rele so kasneje nadomestile elektronske cevi – elektronke, kjer odpiranje in zapiranje tokokroga dosežemo s spreminjanjem napetosti med anodo in katodo elektronke.Tranzistor – polprevodniški spoj, elektronsko stikalo, NPN ali PNP, en tranzistor – en bit, prevaja, ne prevaja, 0, ali 1 Integrirano vezje vsota majhnih delčkov, tranzistorjev ki so med sabo povezani na isti silicijevi ploščici (nekaj 100, 1000, 104, 105 tranzistorjev)Vprašanja za poiskus znanja:

1.Babbagevo napravo iz leta 1834 štejemo za prvega predhodnika računalnikov:

a) ker je zmogla množiti in delitiB) ker je imela pomnilno in računalno enotoc) ker je zelo hitro računala

2.Računalniki 19.stoletja so bili:

a) električne napraveb) elektronske napravec) mehanske naprave

3.Računalniki so v začetku načrtovali kot napravo za:

2

a) računanjeb) urejanje podatkovc) meritve

4.Pri popisu prebivalstva leta 1980 so računalniku s karticami podajali:

a) podatke in programb) podatkec) program

5.Luknjano kartico danes uporabljamo za.

a) dovajanje podatkov računalnikub )izpis računalniških podatkovc) ne uporabljamo je več

6.Bistvo von Neumannovega modela računalnika iz leta 1945 je da je računalnik pred obdelavo shranil.

a) program,podatke pa dodajal med obdelavob) program in podatkec) podatke,obdelavo pa krmilil zunaj

7.Rele,elektronika in tranzistorji so rabili v računalnikih:

a) kot stikalab) kot ojačevalne napravec) kot shramba za podatke

8.Označi največjo izmed naslednjih naprav:a) elektronkab) tranzistorc) rele

9) Označi najmanjšo izmed naslednjih naprav:

a) elektronkab) tranzistorc) rele

10.Označi za najprimernejšo za stikalo v računalniku.

a) elektronkab) tranzistorc) rele

11.Glavna prednost tranzistorja pred elektroniko v starinskih računalnikih je:

a) da je manjši in je porabil manj energijeb) da je bil hitrejši

3

c) da je zmoglivejši

12.Intergrirano vezje:

a) je ploščica s prispajkanimi tranzistorjib) je ploščica s pomanjšanimi elektronskimi elementic) so tranzistorji,povezanimi z drobnimi žičkami

13. Integrirano vezje.

A) je na primer pomnilnikb) je drugo ime za računalnikc) imenujemo vezi med notranjimi elementi računalnika

14.Čip je drugo ime za:

a) integrirano vezjeb) poceni itegrirano vezjec) računalniku namenjeno integrirano vezje

15.Oceni število elektronskih elementov v sodobnem Čipu:

a) več stob) več tisočc) več milijonov

16.Mikroprocesor je:

a) drugo ime za integrirano vezjeb) računalnik v malemc) posebno majhen procesor

17.Mikroprocesorji so vgrajeni v:

a) računalnikeb) avtomobilec) računalnike,avtomobile in še kaj drugega

18.Mikroprocesor,namenjen računalniku,je v primerjavi z drugimi mikroprocesorji:

a) zahtevnejšib) popolnejšic) namenjen splošnejšim nalogam

19.Mikroprocesor je:

a) najpomembnejši del računalnikab) najdražji del računalnikac)najmanjši del računalnika

4

Računalništvo, računalnikRačunalništvo je veda o zgradbi in delovanju računalnika in njegove uporabe.Računalnik je elektronska naprava za avtomatsko obdelavo podatkov. Računalnik je tudi naprava za shranjevanje vsakovrstnih podatkov. (danes rač v oblakih, Google Drive, DropBox). Računalnik je tudi ena najpomembnejših naprav na področju prenašanja informacij.

Razvrsitev računalnikov:Namizni računalnikPrenosni računalnikTablični računalnikDlančnik….

Vprašanja za poiskus znanja

1.Računalnik se danes uporablja:

a) izključno za računanjeb) največ za računanjec) še najmanj za računanje

2.Današnji računalniki so:

a) elektronske napraveb) mehanske napravec) audio-vizualne naprave

3.Računanik se od računala [kalkulatorja] razlikuje predvsem:

a) po velikostib) po hitrostic) ker je zmožen izvajati programe

4.Avtomatska obdelava podatkov pomeni:

a) ročno obdelovanje podatkovb) računanje s podatki brez zunanjih posegovc) obdelavo podatkov z avtomatom

5.Bistvo obdelave podatkov z računalnikom je da jih obdelujemo:

a) hitreje kot druge napraveb) natančneje kot druge napravec) avtomatsko

5

6.Program je:

a) spisek navodil za računalniško obdelavob) navodilo za uporabo računalnikac) navodilo za posredovanje podatkov računalniku

7.Z računalnikom lahko podatke:

a) le obdelujemob) le shranjujemoc) obdelujemo in shranjujemo

8.Z računalnikom lahko shranjujemo:

a) razne vrste podatkovb) vse podatke na papirjuc) pretežno besedila

9.Z računalnikom lahko pošljemo dopis drugemu računalniku:

a) če sta primerno povezana s kablom oziroma prek telefonskega vodab) če nista preveč oddaljenac) prek telefonskega voda

10.Računalnik pri prenašanju informacij rabi kot:

a) pošiljateljb) prejemnikc) prejemnik in pošiljatelj

11.Računalnik lahko po telefonskemvodu prenaša:

a) vse vrste informacijb) samo zvočne informacijec) samo informacije v obliki besedila

12.Računalništvo preučuje:

a) zgradbo,delovanje in uporabo računalnikab) programiranje računalnikac) vpliv računalnika na okolje

13.Računalnik uporabljamo:

a) pretežno inženirji računalništvab) samo ustrezno tehnično podkovani strokovnjakic) ljudje vseh poklicev

6

2.Poglavje

Osnove informacijske tehnologijeV tem poglavju bomo:

Opredelili pojme informacija,informatika in informacijski sistemSpoznali osnovne teoretične temelje,informacijske teorijeDefinirali bit-enoto za merjenje količine informacijOsvežili znanje o dvojiškem številčnem sestavu

Informacija in informatikaInformacija je predmet sporočanja in komuniciranja.Neposredno (predavanje,pogovor) posredno (časopisi,televizija)Informatika v ožjem pomenu besede pomeni vedo o elektronskem prenašanju sporočil.Komuniciranje opredeljuje več pojmov mesto izvora informacije imenujemo oddajnik in njen cilj imenujemo prejemnik.Informacijo prenaša informacijsko sredstvo po informacijskem kanalu pri čemer lahko pride tudi do motenj ki kakovost komuniciranja zmanjšujejo.Informacija je lahko naslovljena enemu udeležencu to imenujemo individualno komuniciranje ali več udeležencem kar je množično komuniciranje.Če poteka komuniciranje samo v eni smeri je to enosmerno komuniciranje če pa poteka v obe smeri pa pravimo da je dvosmerno komuniciranje.

Informaciska teoirija preučuje vse kar je v zvezi z informacijami, in ugotavlja količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem prenašanjem in kodiranjem informacije.

Informaciski sistemInformaciski sistem je sklop naprav in programja, namenjen unčikovitem zbiranju, obdelavi, shranjevanju in posredovanju podatkov uporabnikom.

Sporočilo, informacija ali podatek?V pogovornem jeziku pomeni podatek dejstvo,ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša.Če podatek komu posredujemo-če jih sporočimo –iz podatka naredimo sporočilo,informacija pa je v pogovornem jeziku le drug izraz za sporočilo.

Vprašanja za poiskuz znanja

1.Informacija nastopa:

a) samo v obliki govorab) samo v pisni oblikic) v mnogih oblikah

2.Informacije človek sprejema:

7

a) zavestnob) podzavestnoc) podzavestno in zavestno

3.Bistvena lastnost informacije je:

a) da se prenašab) da je resničnac) da je pomembna

4.Pomen računalnika v iformatiki se najbolj kaže:

a) v prenosu vseh vrst informacijb) v hitrosti prenašanjac) v zanesljivem prenašanju

5.Informacijska teorija preučuje:

a) zakonitosti ki veljajo pri prenašanju informacijeb) vsa informacijska sredstvac) kako informacije z računalnikom oblikujemo

6.Bistvo informacijskega sistema je v:

a) obdelavi informacijb) povezovanju informacijc) prenašanju informacij

Elementi teorije informacijePretvorbi sporočila v zaporedje signalov pravimo kodiranjeNastanek informacijeInformacija nastane, kadar se zgodi poskus, katerega izid ni v naprej določenEnota informacijeEnota informacije nastane v poskusu z dvema enako verjetnima izidoma.Poskusu ki ima dva enako verjetna izida pravimo elementarni poskus.

Določanje velikosti informacijeČe ima poskus n enako verjetnih izidov, nastane pri izvedbi poskusa log2n enot informacije.

Zapis- kodiranje informacijeZnak za zapis informacije v računalništvu imenujemo bit in ima vrednost 0 ali 1.Bit je tudi enota za merjenje količine informacij. Ime bit so sestavili iz prvih dveh in zadnje črke angleškega izraza za dvojiško številko binary digit.

8

Dvojiški številski sestavOstanek pri zaporednem deljenju števila in dobljenih količnikov z dano številsko osnovo predstavlja zapis tega števila v novem številskem sestavku.Pri zapisovanju dvojiških števil uporabljamo prvi dve števki desetiškega sestava 0 in 1.

Vprašanja za poiskus znanja

1.teorija informacije je:

a) veja matematikeb) elektrotehniška vedac) računalniška veda

2.Teorija informacije preučuje:

a) vsebino informacijeb) resničnost informacijec) količinske značilnosti informacije

3.Da lahko informacijo obravnavamo na splošno

a) jo moramo znati zapisatib) moramo znati programiratic) moramo znati uporabljati računalnik

4.Kodiranje v informatiki pomeni:

a) skrivno šifriranje besedilab) pretvorbo sporočila v zaporedje signalovc) prenašanje kodnih signalov po zvezah

5.informacija nastane,ko se zgodi.

a) kakršenkoli poskusb) poskus z nedoločenim izidomc) poskus z določenim izidom

6.Čim več mogočih izidov ima poskus:

a) tem več informacije nastaneb) tem manj informacije nastanec) ne vpliva na količino informacije

7.Enota informacije nastane v poskusu.a) z enim izidomb) z dvema izidomac) s štirimi izidi

9

8.Enoto informacije da na primer:

a) met kovancab) met igralne kockec) izid nogometne tekme

9.Največji delež informacije v datumu rojstva nosi:

a) danb) mesecc) leto

10.Bit je.

a) Enota za merjenje količine informacijeb) znak za zapis informacijec) oboje

11.Vrednost bita je:

a) 0 ali 1b) 0c) 1

12.Informacija,zapisana s številko 1:

a)je večja od informacije,zapisane s številko 0b)je enaka informaciji zapisani s številko 0c)je manjša od informacije, zapisane s številko 0

13.Informacija,zapisana s zaporedjem 10,je vredna:

a) 1 bitb) 2 bitac) 3bite

14.Izid poskusa s štirimi mogočimi izidi da:

a) 1 bit informacijeb) 2 bita informacijec) 4bite informacije

15.izid poskusa s 16 mogočimi izidi da:

a) 2 bita informacijeb) 4 bite informacijec) 16 bitov informacije

10

16.Z logaritmiranjem števila izidov pri osnovi 2 dobimo:

a) velikost informacijeb) zapis informacijec) oboje

17.Računalniku lastni številski sestav je:

a) eniškib) dvojiškic) desetiški

18.Dvojiški zapis določenega števila je praviloma:

a) daljši od desetiškega zapisab) krajši od desetiškega zapisac) enako dolg kot desetiški zapis

19.Obkroži dvojiški zapis števila 25.Odgovor izračunaj ali drugače utemelji:

a) 11001b) 11111c) 10001

20.Obkroži dvojiški zapis desetiškega števila 100. Odgovor izračunaj ali drugače utemelji:

a) 1Cb) 1100100c) 253

21.Obkroži desetiški zapis dvojiškega števila 1111.Odgovor izračunaj oziroma drugače utemelji:

a) 10b) 1235c) 15

22.Zapis števila 101 kaže, da je število:

a) dvojiškob) desetiškoc) lahko je dvojiško ali desetiško

23.Šestnajstiški zapis števila je praviloma:

a) daljši od dvojiškegab) krajši od desetiškegac) daljši od desetiškega

24.Šestnajstiški zapis števila je:

11

a) soroden dvojiškemub) soroden desetiškemuc) ni soroden ne enemu ne drugemu

3.Poglavje

Predstavitev podatkov v računalniku

V tem poglavju bomo:Spoznali razliko med digitalnimi in analognimi podatkiIzvedeli kaj je bajt in kako kodiramo pisne znakeIzvedeli,kako kodiramo sliko,zvok in glasbo

Vrste podatkovNeskončno proti končnemu med poljubnima realnima številoma, naj si bosta še tako blizu, je neskončno število realnih števil, med poljubnima naravnima številoma, pa je samo končno število naravnih števil.Digitalna ali diskretni podatki obsegajo končno število vrednosti, analogna ali zvezdna informacija pa naskončno.Analognih podatkov kot takih računalniku ne moremo neposredno posredovati,ampak jih moramo prej spremeniti v digitalne:postopku pravimo tudi digitaliziranje.(Primer je zvok)Za pretvorbo analognega signala v digitalnega in nasprotno uporabljamo posebne pretvornike.Ki se imenujeta analogno-digitalni pretvornik ali na kratko AD-pretvornik, in digitalno-analogni pretvornik,na kratko DA pretvornik.Vprašanja za poiskus znanja

1.Računalniku podamo podatke:

a) v nizi bitovb) v poljubni oblikib) v obliki telefonskega signala

2.Računalniku lahko neposredno podamo:

a) samo digitalne podatkeb) samo analogne podatkec) obe vrsti podatkov

3.Pojem digitalno je najbolj podoben pojmu:

12

a) diskretnob) zveznoc) analogno

4.Analogne podatke lahko posredujemo računalniku:

a) neposrednob) prek DA-pretvornikac) prek AD-pretvornika

5.Digitalen podatek je na primer:

a) telesna temperaturab) izid nogometne tekmec) telesna višina

6.Analogen podatek je na primer:

a) priimekb) datum rojstvac) telesna višina

Kodiranje podatkovZapisovanje informacije z znaki pravimo kodiranje. Koda je dogovor med uporabnikoma informacij, kako bosta določene informacije zapisovala.Samuel Morse (1791-1872) je izumitelj prvaga delujočega telegrafa v ameriki in telegrafske kode. Uporabo Morsove kode so uradno opustili po več kot 150 letih uporabe.V računalniku so vse informacije prikazane s števili.

Kodiranje pisnih znakovPosamezni znak zapišemo v računalniku z osemmestnim dvojiškim številom oziroma bajtom.Z osemmestnim dvojiškim številom lahko predstavimo 256 različnih znakov.Osnovni kodni standard je standard ASCII in predpisuje uporabo 128 kod za 128 natanko določenih znakov.Dodatni kodirni standard, ki uporabljajo deloma spremenjene kode ASCII ali dodatne kode, se imenujejo kodne tabele.

Večje enote za merjenje količine informacijBajt uporabljamo tudi kot enoto za predstavljanje zmoglivosti računalnikovega pomnilnika in računalniških pomnilniških nosilcev. Večje enote so kilobajt, megabajt, gigabajt. Oznake za naštete enote so po vrsti B, KB, MB, GB.

Kodiranje slikSliki kodirani po pikah pravimo bitna slika.

13

Računalniška grafika risanje slik po zaslonu in papirju je eno najtežjih računalniških področji. To ni naključje, saj je več kot 80 odstotkov človeških možganov obdelavi vidnih podatkov.

Sliki predstavljeni z obliko in barvo elementov iz katerih je narejena, pravimo vektorska slika.

Postscript je poseben jezik za opisovanje črk (opisuje jih kot slike). Ne opisuje jih z bitno preslikavo(piko po piko),temveč z matemtičnimi formulami. Ker temelijo na matematičnemu opisu, so postsctiptine pisave neodvisne od ločlivosti zaslona ali tiskalnika. Črke lahko zato tudi poljubno večamo ali manjšamo, ne da bi se to pri izpisu poznalo (formule vsebujejo tudi navodila, katere podrobnosti naj pri zmanjšanju izpusti in podobno). Postscript je tako dovršen in zapleten program, da je njegov razvoj trajal, preračunamo, dvajset programskih let(na primer dvajset let dela enega programerja ali pa eno leto dela dvajset programerjev)

Kodiranje zvokaValovito kodiranje zvoka je predstavitev zvoka z velikostmi zvočnega vala, merjenega v določenih, enakovelikih časovnih razmikih.

Kodiranje glasbeKodni standard za zapisovanje glasbe z računalnikom se imenuje MIDI.

Vprašanja za preiskus znanja

1.Podatke kodiramo:

a) da zmedemo prejemnikab) da si jih lažje izmenjujemoc) da jih nepoklicani težje razkrijejo

2.kodiranje podatkov je:

a) dogovor med pošiljateljem in prejemnikomb) stvar pošiljatelja podatkovc) stvar prejemnika podatkov

3.Za kodiranje pisnih znakov v računalniku uporabljamo:

a) Morsovo abecedob) latinicoc) posebno računalniško kodo

4.Pisni znak v računalniku predstavimo:

a) z 1 bitomb) z 8 bitic odvisno od znaka

5.Z bajtom predstavimo:

a) 1 znak

14

b) 4 znakec) 8 znakov

6.Koliko različnih znakov lahko predstavimo z enim bajtom:

a) 1 znakb) 8 znakovc) 256 znakov

7.Koda ASCII je dogovor o:

a) kodiranju pisaveb) kodiranju številc) kodiranju slik

8.Koda ASCII predpisuje.

a) 64 znakovb) 128 znakovc) 256 znakov

9.Koda ASCII upošteva:

a) vse naše pisne znakeb)večino naših pisnih znakovc) nobenega našega pisnega znaka

10.Slabost kode ASCII je:

a) da ne upošteva nekaterih naših pisnih znakovb) da je preobsežnac) da je ne razumemo ker je angleška

11.Kodne tabele so:

a) tablice za preračun desetiške kode v dvojiškob) kode znakov določene pisavec) elektronske kartice z kodami

12.Z bajti:

a) predstavljamo znakeb) merimo zmogljivost pomnilnikac) oboje

13.2KB je natanko:

a) 2000 Bb) 2024 Bc) 2048 B

15

14.1 MB je natanko:

a) 1000-krat večji od KBb)1024-krat večji od KBc)1.000.000-krat večji od B

15.Za obdelavo z računalnikom so primerne:

a) samo črno bele slikeb) ne prevelike slikec) vse slike

16.Bitna slika je:

a) predstavitev slike po pikahb) slika posameznega bita v pomnilnikuc) slika velikosti 1 bita

17.Z enim bajtom lahko popišemo:

a) 8 barvb) 16 barvc) 256 barv

18.Sliko 24 *24 pik v 16 barvah popišemo (izračun):

a) s 576 Bb) s288 Bc) 144 B

19.Črno-bel zaslon ločljivost 800*600 popišemo(utemelji):

a) s 480 Kbb) s 480 KBc) s 48 KB

20.Zaslon ločljivosti 800*600 v 256 barvah popišemo [izračun]:

a) s 480.000 Bb) s 480 KBc) 48KB

21.Da lahko zvok kodiramo,ga moramo:

a) prej spremeniti v analogne podatkeb) prej spremeniti v digitalne podatkec) ni ga treba spremeniti

22.Vzorčenje zvoka je:

16

a) dodajanje vzorcev zvokub) izločanje šuma iz zvokac) pretvorba zvoka v digitalne podatke

23) Čim gostejše je vzorčenje:

a) tem obsežnejši je zapisb) tem skromnejši je zapisc) ne vpliva na obseg,ampak na kakovost

24.za kodiranje glasbe uporabljamo:

a) valovni zapisb) zapis MIDc)valovni zapis ali MIDI zapis

25.16-bitna zvočna kartica razlikuje med:

a) 16 velikostmi zvočnega valab) 256 velikosti zvočnega valac) 65.536 velikostmi zvočnega vala

26.Sekundo zvoka,posnetega s 16 bitno kartico z 22 khz vzorčenja,popišemo [izračun]:

a) z 22.000 Bb) s 44.000 Bc) z 88.000 B

27.Sekundo zvoka,posnetega z 8-bitno kartico s 44 khz vzorčenja,popišemo [izračun]:

a) z 22.000 Bb) s 44.000 Bc) z 88.000 B

28.MIDI je:

a) oznaka za srednjevelike računalnikeb) dogovor o kodiranju glasbec) dogovor o kodiranju zvoka

4.Poglavje

Računalniška strojna oprema

V tem poglavju bomo:

17

Spoznali razliko med strojno in programsko opremoSpoznali notranjo zgradbo računalnikaSpoznali funkcijo obdelovalne in pomnilne enoteIzvedeli,kaj natančno je osebni računalnikSpoznali razliko med trajnim in delovnim pomnilnikomSpoznali pomnilniške naprave in nosilce za shranjevanje podatkovSpoznali najpomembnejše vhodno-izhodne naprave:zaslon,tipkovnico,miško,tiskalnik in risalnik bralnik slike in modemSpoznali pojem računalniškega omrežjaOpredelili pojem krajevnega omrežjaOpredelili pojem medkrajevnega omrežja in razložili,kakšno omrežje je internet

Zgradba in delovanje računalnika

Programska oprema proti strojni opremi programska oprema je veliko bolj zapletena kot strojna, čeprav so ljudje večinoma prepričani o nasprotnem.(ali ni lažje natisniti knjige kot jo napisati) za primer: računalnik apple je popolnoma sam zasnoval in izdelal en sam človek v nekaj mesecih; prototipi prvega osebnega računalnika je sestavila peščica inžinerjev v manj kot mesecu dni.

Računalniška strojna oprema Računalniška strojna oprema( ali tudi hardver) pomeni posamezne računalniške sklope kot tudi računalnik v celoti in vse naprave ki jih vanj vgrarujemo ali nanj priklučujemo.Hardver je angleški izraz za železnino.

Računalniška programska opremaRačunalniška programska oprema ali programiranje (ali softver)je skupni izraz za vse programe, ki izvajajo v računalnik

Software vsebinsko ne opredeluje pojma, ki ga predstavlja. Naredili smo ga nasprotno od besede hardware. Hard namreč pomeni trdo, soft pa mehko.

Notranja zgradba računalnikaOsrednji del računalnika predstavlja obdelovalna in pomnilna enota, nanj pa je priklučeno večje ali manjše število vhodnih in izhodnih enot

Polnilnik Računalniški pomnilnik je računalniški polnilniški nosilec z lastnostjo neposrednega dostopa. Namenjen je hranjenju ukazov in podatkov tekoče obdelave.Čipi so miniaturna integrirana vazja v obliki ploščic s priključnimi nožicami. Čipi so osnovni gradniki sodobnih elektronskih naprav.

18

Trajni polnilnikV trajnih polnilnikih ali ROM-ih je informacija trajno zapisanaV trajnikih so zapisani navodila in podatki, ki jih računalnik potrebuje za delovanje

Delovni polnilnikDelovni polnilnik ali RAM je polnilnik v katerem računalnik hrani ukaze in podatke tekoče obdelave.ob izklopu računalnika se vsebina RAM-a izgubi.Prenosu programa s polnilniškega nosilca v delovni polnilnik pravimo nalaganje programa.

Vprašanja za preizskuz znanja:

1.K strojni opremi sodi:

a) računalnikb) na računalnik priključene napravec) oboje

2.Programska oprema je:

a) osnovni računalniški programb) vsi programi ki tečejo v računalnikuc) vsi računalniški programi nasploh

3.Drugo ime za obdelovalno enoto je.

a) procesorb) mikroprocesorc) multiprocesor

4.Procesor neposredno komunicira:

a) z diskomb) s tipkovnicoc) s pomnilnikom

5.procesor izvrši na sekundo:

a) na stotine operacijb) na tisoče operacijc) na milijone operacij

6.Hitrost izvajanja operacij v procesorju merimo z enoto:

a) MHzb) Mips

19

c)b/s

7.Za pomnilnik računalnika štejemo:

a) RAMb) ROMc) obe vrsti

8.V RAM so podatki zapisani:

a) trajnob) začasnoc) do največ 10 minut

9.Med obdelavo računalnik:

a) zapisuje v ROMb) bere iz ROM-ac) oboje

10. Med obdelavo računalnik:

a) zapisuje v RAMb) bere iz RAM-ac) oboje

11.Čas dostopa do RAM-a

a) je bistveno večji od časa dostopa do diskab) je bistveno manjši od časa dostopa do diskac) sta približno enaka

12.Ko računalnik ugasnemo se izbriše vsebina:

a) RAM-ab) ROM-ac) obeh

13.Za čim boljše delovanje računalnika je pomembno:

a) velik RAMb) velik ROMc) velika RAM in ROM

14.Delovni pomnilnik je:

a) posebna vrsta RAM-ab) drugi izraz za RAM

20

c)povečan RAM

15.V delovni pomnilnik se informacije shranjujejo:

a) na magnetnem načelub) na elektronskem načeluc) na optičnem načelu

16.Pogosta zmogljivost sodobnih delovnih pomnilnikov računalnikov je

a) 52,5 MBb) 512 MBc) 320 MB

Polnilniške naprave in nosilci Pripomočkom za trajno shranjevanje računalniških podatkov pravimo računalniški polnilniški nosilci ali tudi nosilci računalniških podatkov.Napravam za zapisovanje podatkov na polnilniške nosilce in branje podatkov z njih pravimo pogoni.Vprašanja za preizkus znanja:

1.Pomnilniškim napravam parvimo:

a) nosilcib) pogonic)zapisovalci

2.Pogoni so naprave za:

a) branje podatkovb) zapisovanje podatkovc)branje in zapisovanje podatkov

3.Magnetni pomnilniški nosilci so:

a) laserske ploščeb) diskete in diskic) RAM in ROM

4.Princip delovanja laserske plošče je:

a) magnetnib) elektronskic) optični

21

Vhodno-izhodne napraveVhodno-izhodne naprave omogočajo izmenjavo informacij mad računalnikom in njegovim okoljem

Računalniški zaslonŠtevilu pik, ki jih zmore prikazati zaslon, pravimo ločljivost zaslona

Tiskalnik Kakovost izpisa merimo s številom pik, ki jih je tiskalnik sposoben natisniti na razdalji 1 centimetra.

Večpredstavni računalnikiZ večpredstavnostjo označujemo računalniško strojno in programsko opremo, ki je zmožna predstavitve različnih vrst informacij.

Vprašanja za preizkus znanja

1.Namen vhodno-izhodnih naprav je:

a) izmenjava informacij med računalnikom in okoljemb) pomjenje informacijc) pretvorba informacij v dvojiško obliko

2.Zaslon je naprava za:

a) obdelavo podatkovb) prikaz podatkovc) izpis podatkov

3.Grafična kartica je:

a) program za risanje grafovb) priprava za izpis s tiskalnikomc) priprava,ki skrbi za sliko na zaslonu

4.Ločljivost zaslona opredeljuje:

a) gostota pik na zaslonub) število prikazanih barv na zaslonuc) oboje

5.VGA je:

a) tip tiskalnikab) tip rasporeditve tipk na tipkovnicic)tip grafične kartice

6.Sodobni zasloni so na primer iz :

a) 1,800,000 pikb) 48.000 pik

22

c) 480.000 pik

7.Tipični zasloni imajo diagonalo velikosti:

a) 15 cm (6 palcev, inč)b) 38 cm (15 palcev, inč)c) 68 cm (27 palcev, 27 inč)

8.Tipkovnica osebnih računalnikov ima okrog:

a) 50 tipkb) 80 tipkc) 100 tipk

9.Tiskalnik priključimo:

a) neposredno v računalnikb) v vtičnico tiskalnikove karticec) v vtičnico grafične kartice

10.Kakovost izpisa merimo:

a)s številom natisnjenih pik na sekundob)s številom natisnjenih črk na cmc)s številom natisnjenih pik na cm

11.Iglični tiskalnik:

a)tiska s posebno iglob) tiska z udarci črk po trakuc) tiska z udarci iglic po traku

12.Brizgalni tiskalnik:

a) je hitrejši od igličnegab) ima gostejši izpis od igličnegac) lahko tiska v več kopijah

13.V več kopijah lahko tiska:

a) iglični tiskalnikb)brizgalni tiskalnikc) laserski tiskalnik

14.Med katerimi tiskalniki prevladuje barvni:

a)igličnib) brizgalnic) laserski

15.Kakovostni tiskalniki imajo gostoto izpisa okrog:

23

a) 30 pik/mmb) 100 pik/mmc) 300 p ik/mm

16.Modem uporabljamo pri prenosu informacij:

a) iz računalnika v tiskalnikb) iz procesorja v pomnilnikc) po telefonskem vodu

17.Modem pretvori:

a) zvok v digitalni signalb) digitalni signal v zvokc) oboje prej našteto

18.Hitrost modema merimo z enoto:

a) b/sb) B/sc) znak/s

Računalniška omrežja

Omrežja sta dva ali več računalnikov, povezanih s kabli tako, da ima vsak računalnik možnost dostopa do sredstev programja in podatkov vseh drugih računalnikov

V strežniškem omrežju daje računalnikom na razpolago svoja sredstva izbrani računalnik-strežnik.

V omrežju enakih lahko vsi računalniki dajejo svoja sredstva na razpolago drug drugemu.

Omrežno programiramjePrek elektronske pošte lahko pošiljamo sporočila drugim uporabnikom v omrežju in jih od njih prejemamo.

Medkrajevna računalniška omrežja

Omrežja računalnikov, ki se razprostira na velikih razdajah imenujemo medkrajevno ali prostrano. Povezave potekajo po telefonskih vodih ali prek setelitov.-internet(somrežje)Internet je javno svetovno omrežje v katero se lahko vključi poljubno drugo omrežje oziroma posameznik.

24

Vključitev v internetZa vključitev v somrežje potrebujemo računalnik, ki je prek modema priključen na telefonski vod.

Internetna elektronska poštaElektronska pošta je izmenjava z računalnikom napisanih sporočil med uporabniki somrežja.

Iskanje informacij v internetuSplet je mehanizem za dostop do informacij do somrežnih strežnikih Spletne strani pišemo s posebnim, hipertekstnim jezikom. (HTML)Iskalniki so programi za iskanje informacij po somrežju.

Vprašanja za preiskus znanja

1.Računalniško omrežje omogoča dostp:

a) do programov drugega računalnikab) do podatkov drugega računalnikac) do programov,podatkov in naprav drugega računalnika2.V krajevnem omrežju so računalniki povezani:

a) s kablib) s telefonskimi vodic) brezžično

3.Za povezavo računalnikov v omrežje potrebujemo:

a) posebno karticob) poseben programc) posebno kartico in program

4.V klasičnem omrežju je ponavadi:

a) en strežnik in več odjemalcevb)en odjemalec in več strežnikovc) enako število strežnikov in odjemalcev

5.V omrežju enakih imamo:

a) en strežnikb) več strežnikovc) nimamo strežnikov

6.Računalnike v učilnici lahko povežemo:

a) v omrežje s strežnikomb) omrežje enakihc) v prvo ali drugo

7.V internet so vključeni:

25

a) posamezni računalniki in omrežjab) posamezni računalnikic) posamezna omrežja

8.Elektronska pošta

a) je posebna poštna storitevb) je pogovor med uporabniki omrežjac) je pošiljanje in prejemanje sporočil med uporabniki omrežja

26

5. Poglavje

Računalniška programska oprema

V tem poglavju bomo:

Ponovili definicijo programske opremeIzvedeli kaj so sistemski programi in kaj je operacijski sistemPovedali,kaj so uporabniški programiIzvedeli,kaj je datoteka,in se naučili najosnovnejših opravil z datotekamiOpisali operacijski sistem DOS in se ga naučili uporabljatiOpisali okna in se jih naučili uporabljatiObdelali osnovne postopke pri delu z besedilih,preglednicami in zbirkami podatkovDobili osnovno znanje o programskih jezikih in programiranju

Računalniška programska oprema ali programiranje je skupni izraz za vse programe , ki se izvajajo na računalniku, tako za tiste, ki jih uporabljamo pri konkretnih opravilih kot za tiste, s katerimi nadziramo in upravljamo računalniški sistem.

Avtorstvo programov, javni in skupni programi Z nakupom programa ne postanemo njegov lastnik ampak pridobimo le dovoljenje (licenco) za njegovo uporabo.Preiskusne programe lahko brezplačno uporabljamo le v predpisalnem roku preizkušanja.

Sistemski programiSo programi namenjeni pravilnemu in čim bolj ekonomičnemu delovanju računalniškega sistema.

Operaciski sistem Je osnovni program računalnika in predstavlja vez med računalnikom kot napravo in uporabnikom.

Drugi sistemski programi Sistemskim programom, ki skrbijo za krmiljenje na računalnik priključenih naprav pravimo gonilniki.Programi za stiskanje diska stiskajo vse, kar zapisujemo na disk.S programi za stiskanje datotek stisnemo samo izbrane datoteke.

Uporabniški programi Storitveni programi so namenjeni izdelavi najrazličnejših izdelkov.Orodja za izdelavo programov imenujemo s skupnim imenom programska orodja.

DatotekaDatoteka je osnovna organizaciska enota z računalnikom zapisanih podatkov.Podatki o datoteki so na nosilcu podatkov napisani na povsem drugem mestu kot vsebina datoteke.

27

Imena datotek DOS-ova imena tvorimo iz številk po obrazcu »8.3«, brez presledkov in šumnikov.V oknih 95 sme imeti datoteka največ 255 znakov, v imenu pa lahko uporabljamo vse znake razen /?:*«#«\Večina operaciskih sistemov pri imenih datotek ne razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Programski škrati in računalniški virusiRačunalniški virusi so manjši kosi programske kode namenoma sprogramirani, da uporabniku povzročijo škodo na računalniku.

Vprašanja za preizkus znanja

1.Programsko opremo imenujemo z drugim izrazom:

a) programjeb) hardverc) omrežje

2.K programski opremi štejemo:

a) posebne sistemske programeb) vse računalniške programe nasplohc) programe ki v računalniku trenutno tečejo

3.Avtor programa je tisti:

a) ki je program spisalb) ki program uporabljac) ki program prodaja

4.Preizkusni programi so programi:

a) ki jih še preizkušajob) ki jih lahko omejeno uporabljamo brezplačnoc) ki so lahko nevarni zato jih moramo pred uporabo preiskusiti

5.Operacijski sistem je:

a) strojna opremab) programska opremac) ne prva ne druga

6.Operacijski sistem teče:

a)ves čes dela z računalnikomb) samo ob vklopu računalnikac) občasno po potrebi

7.Operacijski sistem nadzira:

28

a) sredstva računalnikab) delo računalnikac) sredstva in delo računalnika

8.Uporabniški umesnik imenujemo:

a) prostor med računalnikom in uporabnikomb) vidno podobo operacijskega sistemac) posebno računalniško kartico

9.Pomožmi programi:

a) pomagajo uporabniku pri sistemskih opravilihb) imajo isto funkcijo kot operacijski sistemc) pomagajo pri delu z programi

10.Gonilniki so:

a) posebne vtičnice za vklop naprav računalnikab) programi za krmiljenje naprav računalnikac) kartice za krmiljenje naprac računalnika

11.Gonilnik potrebujemo:

a) za vsako na računalnik priključeno napravob) za vhodne naprave[npr tipkovnico]v) za izhodne naprave[npr zaslon,tiskalnik]

12.Računalniška preglednica je namenjena za:

a) pregled tekočih programovb) pregled v računalnik vključenih napravc) računanje s podatki v tabelah

13.Datoteka predstavlja:

a) z računalnikom zapisane podatkeb) podatke nasplohc) programe za delo spodatki

14.V datoteke shranjujemo:

a) samo podatkeb) samo programec) podatke in programe

29

Operaciski sistem DOS

Disketni in diskovni pogoni so v DOS-u označeni s črko in dvopičjem brez presledka med njima npr.A:,B:,C-opravila z datotekami in imenikiV določenem imeniku ne moremo imeti dveh datotek z enakim imenom.

Vprašanja za preiskus znanja

1.DOS je operacijski sistem:

a) za osebne računalnikeb) za velike računalnikec) za vse vrste računalnikov

2.DOS-s ukazujemo:

a) s tipko ukazovb) z zbiranjem ukazov z miškoc) z miško ali s tipkovnico

3.Imena datotek v DOS-u:

a) določamo samib) določa DOSc) so že določena od prej

4.Podaljšek v imenu datoteke je namenjen:

a) večji izbiri imenb) lažjemu prepoznavanju vsebine datotekec) prepoznavanju velikosti datoteke

5.DOS-ov ukaz za brisanje datotek je:

a) DELb) DIRc) DATE

6.Pravilen ukaz za prepis datoteke je:

a) COPY PISMO.DOCb) COPY A:c) COPY PISMO:DOC A:

7.Imenik uporabniku pomaga pri:

a) imenovanju datotekeb) organizaciji datotek na diskuc) pisanju datotek

30

8.Imenik PESMI odpremo z ukazom:

a) CD PESMIb) MD PESMIc) OPEN PESMI

9.Vsak imenik ima lahko:

a) en podimenikb) več podimenikov c)ne more ometi podimenikov

10.Vsak podimenik ima lahko:

a) en nadimenikb) več nadimenikovc) ne more imeti nadimenikov

11.Z ukazom DIR izpišemo na zaslon:

a) vsebino datotekeb) spisek datotek tekočega imenikac)spisek vseh datotek na disku

12.Z ukazom TREE izpišemo:

a)spisek datotekb)drevesno strukturo imenikovc) imenike skupaj s spiski datotek

13.V DOS-u program zaženemo:

a)s dosovskim ukazomb) s pritiskom na tipko enterc) z ukazom DIR

14.Izvršne programe prepoznamo:

a)po tem da nimajo podaljškovb) po posebnih imenikihc) po podaljških EXE in COM

OknaPripročljiva minimalna strojna oprema za Windows je procesor tipa i3, 2GB RAM pomnlnika, 100GB disk, barvna grafika ločlivosti 1200X800, USB pogon, zvočna kartica , zvočniki, mikrofon.Okna lahko z miško premikamo in jim spreminjamo velikost.Ko zapremo okno, s tem zapremo tudi program, ki v njem teče. (ALT+F4)

31

Opravila z datotekami in mapami Program zaženemo z dvakratnim klikom na njegove datoteke. Oziroma zaženemo zagonsko datoteko .exe.

OdložiščeOdložišče je mesto kjer prenesemo poljuben del vsebine dejavnega okolja.Na odložišče prenesemo vsebino z ukazom kopiraj in izreži z odložišča v okno pa z ukazom prilepi.

Večpredstavnost v oknihVečpredstavnost je oznaka za računalniško strojno in programsko opremo, zmnožimo predstavitev več vrst informacij.

Vprašanja za preiskus znanja

1.Okna so:

a) operacijski sistemb) uporabniški umestnikc) oboje

2.V oknjih lahko hkrati teče:

a) samo en programb) dva programac) več programov

3.V posameznem oknu v oknih:

a) lahko teče samo en programb) lahko teče več programovc) so lahko samo ikone

4.V oknih ukaze:

a) izbiramo z miškob) tipkamoc) izbiramo z miško,občasno pa kaj vtipkamo

Programi za delo z besedilomProgrami za delom z besedilom so namenjeni pisanju in oblikovanju besedila za tiskanje.

Delo z urejevalniki besedilaProgramom za urejevanje in oblikovanje besedila pravimo urejevalnikiMale in velike črkeZaporedno pisanje več presledkov je najpogostejša tiskarska napaka.

32

Oblikovanje znakov, pisava Skupne oblikovane značilnosti določenega nabora pisnih znakov označujemo z izrazom pisava (angl. Font). Vsaka pisava ima svoje ime Arial, Courier, Calibri, Times New Roman, …

V večjezikovnih pisavah najdemo naše znake v srednje evropskem naboru.

Oblikovanje odstavka

V urejevalniku besedila je odstavek vse, kar je zapisano med dvema zaporednima pritiska na enter.Odstavek označimo tako, da kamorkoli vanj postavimo kazalec.

Vprašanja za preiskus znanja

1.Vrstični urejevalniki si namenjeni:

a) pisanju programovb) pisanju besedilc) pisanju in oblikovanju besedil

2.Urejevalniki besedil so namenjeni

a) prevajanju besedilb) pisanju in oblikovanju besedilc) stiskanju in raztesanju besedil

3.Za premikanje po besedilu uporabljamo:

a) tabulatorsko tipko in brisalkob) smerne tipkec)dvigalko in preslednico

4.Presledek v besedilu:a) je znak z določeno kodo ASCII b) sploh ni znakc) je znak toda nima svoje kode

Programi za delo s tabelami podatkovTabele prikazujejo strukturirane podatke. Vsak stolpec tabele potrebuje podatke iste vrste.Posamezni vrstici v tabeli podatkov pravimo zapis, posameznemu podatku v zapisu pa polje.Tabele podatkov, ki jih na funkcjunalen način povežemo, imenujemo zbirka podatkov (baze podatkov)Razvrstitve po določenih stolpcih si lahko program tudi trajno zapiše. Temu postopku pravimo indeksiranje.

33

Programski jeziki Določenemu naboru ukazov in pravil, namenjenih pisanju programa za računalnik pravimo programski jezik.Programu, ki program, napisan z ukazi določenega programskega jezika pretvori v strojni jezik pravimo v strojni jezik.

Prevajalniki in tolmači Programu, ki program, napisan z ukazi določenega programskega jezika, prevede v strojni jezik, pravimo prevajalnik.Programski jezik, ki je namenjen izvajanju izvorne programske kode, imenujemo tolmač.Predmetno programiranje

Računalniški predmet obsega podatke skupaj s programsko kodo, ki predstavlja ta predmet na primer podatke tabele skupaj s tabelo samo.

Programiranje Programiranje je zapisovanje postopka reševanja problema z ukazi izbranega programskega jezika.Algoritem je spisek navodil, ki nas v končnem številu korakov privedejo do rezultata, pri čemer je vsak korak dobro znana operacija.

Ponavljanje strukture- zanke

Za ponavljanje določenega bloka programskih stavkov uporabljamo zanke.Ključne besede števne zanke so: FOR ,TO ,NEXTKljučni besedi logične zanke sta:WHILE, WENDKljučne besede pogojne strukture z IF so: IF, THEN, END IFKljučne besede razvejišča s CASE so: SELECT CASE, CASE, END SELECT.

Struktureranje programa S struktureranjem programa- deljenjem programa na manjše funkcioalne dele- dosežemo večjo pregledanost in unčikovitost programa.

Uporabniški ukaziMakro izdelamo najlažje tako, da ga posnamemo.

Diagrami potekaProgramu prikazanemu z opisom ključnih programskih korakov, povezanih s puščicami, pravimo diagram poteka.

Vprašanja za preizkus znanja

1.Programski jezik uporabljamo:

a) za lažje delo s računalnikomb) za komuniciranje z operacijskim sistemomc) za pisanje računalniških programov

34

2.Programska ali izvorna koda je:

a) program napisan z ukazi strojnega jezikab) program napisan z ukazi programskega jezikac) program zapisan z ukazi zbirnega jezika

3.Z določenim prevajalnikom prevedemo.

a) poljubno izvirno kodob) izvirno kodo večine programskih jezikovc) samo kodo določenega programskega jezika

4.Rezultat prevajanja programa je:

a) izvršna kodab) izvorna kodac) koda ASCII

5.Tolmače uporablljamo za:

a) prevajanje manjših programovb) izvajanje posebne vrste programovc) prevajanje iz angleščine

6.Večina programskih jezikov so:

a) tolmačib) prevajalnikic) obojih je približno enako

7.Označi tolmača:

a) qbasicb) pascalc)word

35

36