SOLID EDGE Dodatne vaje

(Danilo Širec, u.d.i.s.)

i

Solid Edge je zaščitena blagovna znamka v lasti podjetja UGS. www.ugs.com www.solidedge.com Priročnik je izdelan za potrebe izobraževanja iz področja računalniško podprtega konstruiranja v srednjih strojnih šolah in srednjih elektro šolah. Priročnik ni lektoriran. Zahvala: Pri nastajanju priročnika je sodeloval in pomagal z nasveti g. Vrečar Branko, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Celotni priročnik in ostalo gradivo, povezano s programom Solid Edge lahko naročite na naslovu: ITS d.o.o. Celovška 55 1000 Ljubljana info@its-plm.si www.its-plm.si Prvo izdajo priročnika je ITS d.o.o. dobavil brezplačno sledečim šolam: Srednja šola tehničnih strok Šiška (g. Vrečar, g. Vrščaj, ga. Šet, g. Žalar, g. Klemenc) Srednja pomorska šola Portorož (g. Železnik, g. Germek) Srednja strojna šola Maribor (g. Čretnik B., g. Čretnik S.) Srednja strojna šola Štore (g. Rajh) Srednja tehnična in poklicna šola Trbovlje (g. Petek) Srednja šola Domžale (g. Oberwalder, g. Žagar) Lesarska šola Maribor (g. Hus) Srednja strojna šola Ljubljana (g. Bordon, ga. Benvenuti) Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (g. Balažič) Šolski center Ptuj (g. Lampret) Trženje tega priročnika ni dovoljeno. Dovoljeno je razmnoževanje znotraj šole za potrebe pouka.

ii

Kazalo: Uvod.................................................................................................................................... 1 Vaja 1: Spoznajmo možnosti risanja................................................................................... 2 Vaja 2: Geometrijske relacije in kotiranje ........................................................................ 12 Vaja 3: Dokončajmo tehnično dokumentacijo.................................................................. 22 Vaja 4: Izdelava modela.................................................................................................... 29 Vaja 5: Samostojna izdelava modela ................................................................................ 37 Vaja 6: Izdelava tehnične dokumentacije iz modela......................................................... 38 Vaja 7: Sestavljanje sklopa iz modelov ............................................................................ 44

1

Uvod Priročnik Dodatne vaje je namenjen kot dopolnilo prvi knjigi, Uvod v konstruiranje z računalnikom-CAD. Zato ta priročnik ne vsebuje teoretičnih opisov ampak samo praktične primere. Priročnik vas vodi skozi sedem logično zastavljenih vaj. Tako je na začetku opisano 2D risanje in izdelava tehnične dokumentacije. Sledi pa izdelava preprostega 3D modela in pripadajoče tehnične dokumentacije. Kot zadnji korak v priročniku je prikazano sestavljanje sklopa.

2

Vaja 1: Spoznajmo možnosti risanja Namen vaje je prikazati izdelavo tehnične dokumentacije po klasičnem postopku 2D risanja. Pri tem bodo razloženi osnovni ukazi za risanje (črte, pravokotniki) in spreminjanje tipa črt.

Korak 1

Na ikono Solid Edge kliknimo dvakrat z levo tipko na miški (LT v nadaljevanju) Odpre se program Solid Edge. Korak 2 Z LT (levo tipko na miški) kliknimo na besedo drawing. (ali katerokoli od ostalih treh možnosti, glej poglavje 3.1.)

Odpre se okolje draft, v katerem bomo izdelali tehniško dokumentacijo.

3

Korak 3 Z LT kliknimo na menu View in izberimo ukaz 2D Model Sheet.

Korak 4 V spodnjem levem kotu risalnega območja z LT kliknimo na zavihek 2D Model.

Program nas prestavi na 'prazen papir', na katerem bomo risali v merilu 1:1. Preden začnemo z risanjem najprej kliknimo z LT na menu Tools in izberimo opcijo Maintain Relationships tako, da bo pred tem ukazom narisana kljukica.

Opomba: Maintain relationships omogoča risanje na način, da je vsa geometrija ustrezno povezana. Če npr. spremenimo dolžino ene črte, se ustrezno spremenijo vse črte, ki so na to povezane.

4

Korak 5 Na levi strani so se pojavile ikone za 2D risanje. Skrajni levi del pa zaseda t.i. Edge Bar. Nastavljen je na prikazovanje layer-jev, oziroma slojev. Če layerji niso prikazani, kliknimo z LT na ikono Layers v skrajnem levem kotu EdgeBar-a. Trenutno je aktiven layer z imenom Default. To nam pove simbol pred samim imenom layer-ja, saj je v simbolu narisan svinčnik.

Opomba: Kaj so sloji? Sloji omogočajo boljše organiziranje risbe. Predstavljamo si jih lahko kot prosojne papirje, na katere rišemo posamezne dele geometrije. Tako lahko poljubno odstranjujemo in dodajamo posamezne sloje in s tem prikazujemo risbo na različne načine. Opomba: Če na levi ni prikazano okno Edge Bar , potem najprej kliknemo na ikono Edge Bar. Ikona se nahaja v zgornji, glavni skupini ikon. Če ikona ni prikazana, kliknemo na menu Tools in potem na ukaz Edge Bar.

Sedaj smo pripravljeni za začetek risanja.

5

Korak 6 Najprej kliknimo z LT (leva tipka na miški) na ikono Rectangle . Na ikoni vidimo, da je narisan pravokotnik in tri rdeče točke. To pomeni, da se pravokotnik nariše z določitvijo treh vogalnih točk. Ker pa bomo narisali pravokotnik, ki bo postavljen vodoravno, se bomo poslužili sledeče metode. Z miško se prestavimo v risalno območje. Držimo pritisnjen LT (levo tipko na miški) in premaknimo miško. Vidimo, da se izrisuje krivulja. Potegnimo približno takšno krivuljo, kot prikazuje slika.

Spustimo LT in program nariše pravokotnik. Opomba: Na ta način program nariše vedno pravokotnik, ki je vodoraven. Začetek in konec tako potegnjene krivulje pa določa diagonalo pravokotnika. Nasvet: Če rišemo pravokotnik, ki mora biti narisan pod nekim kotom, potem prej opisana metoda ni pravilna. V tem primeru moramo trikrat klikniti z LT tako, da s temi tremi kliki določimo tri vogalne točke pravokotnika.

6

Korak 7 Sedaj z LT kliknimo na ikono Line . Postavimo kurzor na desno navpično črto pravokotnika (glej sliko).

Črta se obarva rdeče, ob kurzorju pa se izriše simbol , ki nam pove, da smo s kurzorjem točno nad črto. Kliknimo z LT. Potegnimo miško v desno. Vidimo, da se začne izrisovati črta. Ko kurzor postavimo tako, da je črta približno vodoravna, jo program sam postavi v vodoravni položaj in ob kurzorju izriše simbol za vodoravnost

.

Ponovno kliknimo z LT. Narisana je prva črta.

7

Korak 8 Ponovno premaknimo miško. Vidimo, da se iz konca prejšnje izrisuje nova črta. Potegnimo jo tako, da se približamo navpičnosti. Ko program črto poravna v navpično in ob kurzorju nariše simbol za navpičnost , kliknimo z LT.

Korak 9 Sedaj potegnimo črto spet do leve navpične črte pravokotnika. Ko program obarva to črto rdeče in pokaže simbol za vodoravnost in točko na krivulji , kliknimo z LT.

Opomba: Naj nas ne skrbi, če slučajno vse črte niso vodoravne in navpične. Vse črte bomo poravnali z ustrezno relacijo kasneje. S tem smo narisali prve tri črte. Kliknimo z DT (desna tipka na miški). S tem smo prekinili risanje črt. Če sedaj premaknemo miško vidimo, da se iz zadnje črte ne izrisuje nobena črta.

8

Korak 10 Kliknimo na ikono Zoom Area . Postavimo kurzor približno tako, kot prikazuje slika in kliknimo z LT.

Potegnimo kurzor čez model, kot prikazuje slika in kliknimo z LT.

S tem smo prilagodili velikost pogleda, da bomo v nadaljevanju lažje risali. Kliknimo z DT, da prekinemo ukaz Zoom Area.

9

Korak 11 Še vedno pa je aktiven ukaz za risanje črt. Kliknimo z LT najprej na prvo vodoravno črto, kot prikazuje slika.

Zatem pa kliknimo še na drugo vodoravno črto, kot prikazuje slika.

Kliknimo z DT, da prekinemo nadaljevanje risanja.

10

Korak 12 Še vedno je aktiven ukaz za risanje črt. Poglejmo najprej v zgornji del ikon. Tam so se ob kliku na ukaz Line aktivirale ikone, ki se nanašajo na določitev izgleda črte. V prvem oknu kliknimo z LT na trikotnik ob oknu. Odpre se menu z različnimi tipi črt. Do sedaj smo risali s črto Visible (debelina črte 0,5 mm). Kliknimo z LT na tip črte Normal (debelina 0,25 mm). S tem smo izbrali nov tip črte.

Kliknimo z LT na zadnjo narisano črto, kot prikazuje slika.

Potegnimo miško v desno in kliknimo še na skrajno desno črto, kot prikazuje slika.

11

Vidimo, da smo narisali tanjšo črto od ostalih. Kliknimo z DT in zatem narišimo še eno črto na enak način, samo na spodnji del stebla vijaka, kot prikazuje slika.

S tem je geometrija vijaka narisana. Kliknimo na Select tool in prekinimo izvajanje vseh ukazov. Korak 13 Kliknimo na ikono Save . Ker prvič snemamo risbo, se odpre okno, v katerega moramo najprej vpisati ime risbe in določiti, v katero mapo je potrebno risbo shraniti. Vpišimo ime vijak, izberimo ustrezno mapo in kliknimo na save.

Korak 14 Zaprimo Solid Edge. Kliknimo na menu File in izberimo ukaz Exit. Če se odpre novo okno, kliknimo Cancel.

12

Vaja 2: Geometrijske relacije in kotiranje Namen vaje je prikazati možnosti postavljanja geometrijskih relacij in kotiranja na modelu iz prejšnje vaje. Hkrati bo vaja predstavila tudi hitro spreminjanje geometrije z vnosom novih vrednosti v kote.

Korak 1 Odprimo program Solid Edge in klikinimo z LT na ikono Open , ali pa v menu-ju File izberemo ukaz open. V oknu, ki se odpre, poiščemo ustrezno datoteko, ki vsebuje našo risbo.

Pod opcijo Look in: poiščemo, kje na računalniku smo shranili risbo. Pod File of type: pa lahko določimo, katere datoteke naj bodo prikazane. Ker iščemo risbo, nastavimo tukaj na Draft documents (*.dft). Ko smo v tem oknu našli in izbrali ustrezno datoteko (vijak.dft), kliknimo na gumb Open. S tem smo odprli risbo.

13

Korak 2 Najprej v oknu Edge Bar hitro dvakrat kliknimo z LT na layer (sloj) Auto-Hide. Vidimo, da se svinčnik premakne iz Default na Auto-Hide.

Vse kar bomo sedaj delali, se bo shranjevalo na ta sloj. Korak 3 Najprej kliknimo z LTna relacijo Horizontal/Vertical . S to relacijo bomo poravnali vse črte. Kliknimo najprej na vsako črto, ki ni vodoravna ali navpična. Vidimo, da jih program avtomatsko poravna. Zatem pa se postavimo v sredino desne navpične črte. Ko program izriše simbol za sredino , kot prikazuje slika, kliknimo z LT.

14

Zatem se postavimo v sredino leve navpične črte, kot prikazuje slika, in ponovno kliknimo z LT.

Vidimo, da so se nekatere črte premaknile. Program je s tem poravnal obe sredini navpičnih črt. Tako smo naredili risbo simetrično. Korak 4 Sedaj kliknimo z LT na ikono Distance Between . Najprej z LT kliknimo na desno črto, kot prikazuje slika.

15

Zatem z LT kliknimo na drugo desno črto, kot prikazuje slika.

Premaknimo miško navzdol. Vidimo, da se izrisuje kota, ki določa dolžino med obema navpičnima črtama. Postavimo koto približno tako, kot prikazuje slika in kliknimo z LT.

Prva kota je postavljena.

16

Korak 5 Sedaj z LT kliknimo na naslednjo navpično črto.

Ko premaknemo miško vidimo, da lahko postavimo ali zaporedno ali vzporedno koto. Postavimo miško približno tako, kot priakzuje slika in kliknimo z LT.

17

Korak 6 Kliknimo z LT na ikono Smart Dimension . Kliknimo z LT najprej na skrajno levo navpično črto. Premaknimo miško v levo. Vidimo, da se izrisuje kota, ki določa dolžino te črte. Postavimo miško približno tako, kot prikazuje slika in kliknimo z LT.

Korak 7 Na enak način skotirajmo vodoravni rob glave vijaka in skrajno desno navpično črto. Glej sliko.

18

Korak 8 Skotirajmo samo še razdaljo od roba vijaka do tanke črte, ki označuje navoj. Še vedno je aktivna ikona Smart dimension, zato samo kliknimo z LT najprej na rob, kot prikazuje slika.

Ko sedaj miško premaknemo, program že izrisuje koto za dolžino izbrane črte. Sedaj z LT kliknimo na prvo tanko črto, kot je prikazano na spodnji sliki.

19

Ko sedaj premaknemo miško vidimo, da smo skotirali razdaljo med izbranima črtama.

Na enak način skotiramo še na spodnji strani vijaka. Glej sliko.

Korak 9 Risba je sedaj skotirana, vendar vrednosti kot niso pravilne, saj želimo narisati vijak M10. Zato najprej kliknimo na prvo koto z LT, kot prikazuje slika.

20

V zgornjem delu se aktivirajo ikone, ki omogočajo spremembo izbrane kote. Na modrem polju je napisana trenutna vrednost kote. Vpišimo vrednost 1 in kliknimo na enter.

Vidimo, da se vrednost kote takoj spremeni in tudi črta spremeni položaj. Isto naredimo še s spodnjo koto, kot prikazuje slika.

Korak 10 Sedaj kliknimo na skrajno desno koto, kot prikazuje slika.

Vnesimo vrednost 10 in pritisnimo na enter. Kota in črta sta se spremenili. Vendar želimo pred to koto zapisati še črko M, saj nam ta kota določa vrsto navoja. Zato kliknimo na ikono Select tool-Prefix .

21

V oknu, ki se odpre, vpišimo v levem oknu (prefix) veliko črko M.

Kliknimo na OK. Kota spremeni obliko v M10. Korak 11 Zatem spremenimo vrednosti kot, kot prikazuje slika.

Ko smo spremenili vse kote, kliknimo na tipkovnici na tipko Esc. S tem smo prekinili popravljanje kot. Vijak ima sedaj točne mere za tip vijaka M10. Korak 12 Kliknimo še na ikono Fit , da prilagodimo prikaz risbe. Korak 13 Kliknimo na ikono Save in zaprimo Solid Edge

22

Vaja 3: Dokončajmo tehnično dokumentacijo Kot smo videli v prejšnji vaji, rišemo 2D geometrijo vedno na prazen papir (2D Model) in v merilu 1:1. V tej vaji bomo narisan pogled postavili na delovni papir, ki vsebuje tudi ustrezno glavo. Pogled bomo opremili z ustreznimi simboli, ki bodo natančneje opisali samo geometrijo.

Korak 1 Odprimo program Solid Edge in potem risbo, narejeno v prejšnji nalogi. V ta namen kliknimo na ikono Open , ali pa v menu-ju File izberemo ukaz open. V oknu, ki se odpre, poiščemo ustrezno datoteko, ki vsebuje našo risbo.

Pod opcijo Look in: poiščemo, kje na računalniku smo shranili risbo. Pod File of type: pa lahko določimo, katere datoteke naj bodo prikazane. Ker iščemo risbo, nastavimo tukaj na Draft documents (*.dft). Ko smo v tem oknu našli in izbrali ustrezno datoteko (vijak.dft), kliknimo na gumb Open. S tem smo odprli risbo.

23

Korak 2 Vidimo, da se risba odpre v 2D modelu, kot je bila nazadnje posneta. Najprej kliknimo z LT (leva tipka na miški) na zavihek Sheet1.

Program nas prestavi v delovno okno, kjer je prikazana glava papirja. Kliknimo sedaj z DT (desna tipka na miški) nad zavihek Sheet1 in izberimo Sheet Setup.

V novem oknu kliknimo na Background. Vidimo, da je izbran format A2. Ko kliknemo z LT na trikotnik na desni strani okna Background Sheet, se odpre nabor standardnih formatov z glavami. Izberemo A4-Sheet. Pred Show Background mora biti kljukica. Če je ni, kliknimo v prazen okvirček z LT, da da se pojavi.

Ko smo izbrali format, kliknimo na gumb OK. Vidimo, da se je prikaz formata papirja spremenil.

24

Korak 3 Da prilagodimo prikaz papirja na celoten zaslon, kliknimo na ikono Fit . Korak 4 Sedaj bomo na delovni papir prenesli risbo vijaka. Kliknemo na ukaz 2D Model View . Program nas prestavi na prej narisani pogled vijaka. Vendar sedaj nimamo ikon za risanje, pogledi pa so sive barve. Najprej se postavimo z miško, kot prikazuje slika in potem kliknemo z LT.

Potem potegnemo miško na drugo stran pogleda tako, da zajamemo celoten pogled, vključno s kotami.

Ko sedaj ponovno kliknemo z LT, se spremeni prikaz.

25

Program nas prestavi nazaj na delovni papir. Okrog kurzorja pa je narisan rdeč pravokotnik, ki prikazuje velikost pogleda, ki ga postavljamo. Z miško pokažemo, kje želimo pogled postaviti (pribiližno kot na sliki).

Kliknemo z LT in pogled je postavljen. Opomba: Merilo, ki ga ponudi program, je avtomatsko prilagojeno velikosti papirja. To merilo lahko spremenimo še preden postavimo pogled, ali pa potem, ko je pogled že postavljen. Korak 5 Vidimo, da smo pogled postavili, vendar kote niso prikazane. Da ponovno prikažemo vse kote, kliknimo najprej z LT na ikono Retrieve Dimensions . Potem se z miško pomaknimo na pogled tako, da se izriše rdeč okvir okrog pogleda.

Kliknimo z LT. Program je ponovno prikazal vse kote, ki smo jih predhodno postavili. Kliknimo na Select tool , da prekinemo izvajanje ukaza.

26

Opomba: Kote niso bile prikazane zato, ker smo jih risali na sloj Auto-Hide. Vse, kar je narisano na ta sloj, program samodejno skrije ob prenosu geometrije na papir z glavo. Korak 6 Kliknimo z LT na koto z vrednostjo 1 in potem na tipko Delete na tipkovnici. Isto ponovimo še z drugo koto, ki ima vrednost 1.

Korak 7 Kliknimo na ikono Zoom Area (vaja 1, korak 10) in si povečajmo pogled, kot prikazuje slika.

Kliknimo z DT, da prekinemo izvajanje ukaza.

27

Korak 8 S kurzorjem se pomaknimo nad skrajno levo koto. Z LT kliknimo na kotirno črto in držimo LT pritisnjen. Premaknimo miško. Vidimo, da lahko koto postavimo na novo pozicijo. Premaknimo miško tako, kot prikazuje slika in spustimo LT.

Kota je postavljena na nov položaj. Enako naredimo z ostalimi kotami (glej sliko).

Korak 9 Za konec je potrebno narisati samo še srednjico. Kliknimo na ikono center line . Ikona je v setu ikon, ki so skrite pod ikono Automatic Center Lines. Kliknimo z LT na trikotnik ob ikoni in izberimo Center Line.

28

Z miško se najprej postavimo v sredino skrajno leve navpične črte. Ko se izriše simbol za sredino , kliknimo z LT.

Zatem se pomaknimo še na sredino skrajno desne navpične črte. Ko se pojavi simbol za sredino , ponovno kliknimo z LT.

Srednjica je narisana. Korak 10 Kliknimo na ukaz Fit , da prilagodimo prikaz.

Korak11 Posnamimo risbo in zaprimo Solid Edge.

29

Vaja 4: Izdelava modela V tej nalogi bomo spoznali, kako se začne izdelava modela. Spoznali bomo ukaz protrusion za dodajanje materiala in cutout za odvzemanje materiala.

Korak 1 Ko odpremo program Solid Edge, kliknemo z LT na besedo Solid Part.

Če kliknemo na ikono New, se bo odprlo okno, v katerem moramo najprej izbrati predlogo normal.par in potem klikniti na OK.

30

Korak 2 Program odpre novo okno, ki je povsem drugačno od tistega za tehnično dokumentacijo. Osrednji del okna zaseda modelni prostor, ki na začetku prikazuje samo tri osnovne ravnine: x-y, y-z, x-z. V Edge Bar pa so prav tako zapisane samo te tri ravnine. Kliknimo na ukaz Protrusion . Z miško se približajmo poljubni ravnini tako, da se le-ta obarva. Če sedaj miško pustimo za trenutek na miru, se bo ob kurzorju izpisalo, katera ravina je to. Ravnine za začetek risanja lahko izbiramo s klikom na ravnino v modelnem prostoru ali pa s klikom na ustrezno ravnino v Edge Bar-u. Kliknimo torej z LT na ravnino Top (xy).

Program zavrti ravine tako, da gledamo pravokotno na xy ravnino. Postavljeni smo v okolje sketch. Korak 3 Ikone, ki so se pojavile, so podobne tistim iz tehnične dokumentacije. Kliknimo njaprej na ikono Rectangle in narišimo pravokotnik, približno kot prikazuje slika.

31

Korak 4 Kliknimo na ikono Smart dimension (vaja 1, korak 17) in skotirajmo pravokotnik ter določimo mere, kot je prikazano na sliki.

Kliknimo na gumb Return . Korak 5 Program vrne model v modelni prostor. Ko premikamo miško vidimo, da se izrisuje rdeč kvader, ki prikazuje, kakšno bo telo, če sedaj kliknemo z LT. Najprej pa v polje Distance vpišimo vrednost 10 in potrdimo s tipko enter na tipkovnici.

Miško premaknimo tako, da bo rdeč kvader narisan nad ravnino, kot prikazuje slika.

Kliknimo z LT. Vidimo, da se izriše siv model.

32

Opomba: Ko smo končali z vnosom podatkov, ostane ukaz protrusion aktiven. S klikom na gumb Finish potrdimo trenutno izvajanje ukaza in ostanemo v ukazu. Tako lahko spet rišemo novi protrusion. Če pa kliknemo še na Cancel , potem ukaz v celoti prekinemo. Kadar modeliramo, nam ni potrbno klikniti na Cancel. Dovolj je samo Finish in potem kliknemo na novi ukaz. Program sam zaključi izvajanje prejšnjega in začne delo z novim izbranim ukazom. Korak 6 Sedaj kliknimo na ikono Cutout . Z miško se postavimo na zgornjo površino kvadra, da se le-ta obarva rdeče in kliknimo z LT.

Program spet prestavi model v okolje sketch. Opomba: Naj nas ne moti, če je model drugače obrnjen kot ta na sliki. V nadaljnem delu moramo samo upoštevati pravilni položaj risanja krogov. Oba kroga morata biti narisana vzdolž krajšega roba kvadra, pa naj si bo to vodoravni rob ali navpični rob. Korak 7 Kliknimo na ikono Circle . Opomba: Tudi kroge lahko rišemo tako kot pravoktonik. Držimo pritisnjeno tipko LT in potegnemo miško. Ko spustimo LT, se izriše krog.

33

Pritisnimo torej LT in premaknimo miško tako, da se izriše rdeča krivulja. Ko spustimo LT, se izriše krog. Na enak način narišimo še drugi krog, kot prikazuje slika.

Korak 8 Sedaj bomo najprej poravnali kroge. Relacijo Horizontal/Vertical že poznamo. Kliknimo na to ikono in se z miško postavimo v sredino levega kroga. Ko se ob kurzorju pojavi simbol za sredino kliknimo z LT. Zatem miško premaknimo v sredino drugega kroga in ponovno kliknimo z LT, ko se pojavi simbol za sredino .

34

Korak 9 Kliknimo še na relacijo Equal . Zatem kliknimo z LT na levi krog in nato še na desnega.

Vidimo, da se premera krogov izenačita. Korak 10 Za konec še skotirajmo oba kroga kot prikazuje slika. Celotno kotiranje lahko izvedemo z ukazom Smart Dimension .

Kliknimo na ukaz Return .

35

Korak 11 Ko program vrne model v modelni prostor, kliknimo najprej na ikono Through all .

Zatem premaknimo miško tako, da se bo na modelu okrog kroga izrisala puščica, ki bo kazala navzdol v model.

Kliknimo z LT in program bo naredil dve luknji. Kliknimo na Finish in Cancel . Nasvet: Če želimo model zavrteti tako, da se luknje boljše vidijo, moramo najprej pritisniti ST (srednja tipka na miški, kolešček). Ko ST držimo in miško premikamo vidimo, da se model vrti. Če ST (kolešček) vrtimo naprej, se model zmanjšuje. Če vrdimo kolešček nazaj, se model povečuje. Če pa na tipkovnici hkrati držimo tipki Shift in Ctrl, na miški pa ST in sedaj premikamo miško vidimo, da se model premika ravninsko.

36

Korak 12 Kliknimo na ikono Save . Ko se odpre okno Part Properties, kliknimo najprej na OK. Ko pa se odpre okno Save As, vpišimo ime modela, plosca.par in kliknimo na gumb Save. Zaprimo Solid Edge.

37

Vaja 5: Samostojna izdelava modela Namen vaje je, da sami izdelamo model, kot prikazujejo spodnje slike. Z podanih mer je potrebno ugotoviti, kaj katera kota na dokumentaciji predstavlja na modelu. Koraki za izdelavo modela so povsem enaki kot v prejšnji vaji.

Korak 1 Izberemo ukaz za dodajanje materiala, se postavimo na ustrezno ravnino in z ukazom za risanje črt narišemo ustrezni profil. Na koncu še dodamo debelino profila, kot prikazuje slika. Korak 2 Z ukazom za odstranjevanje materiala izdelamo dve luknji na površini modela. Pozicija in velikost lukenj sta določeni na risbi. Korak 3 Model posnamemo pod imenom kotni_profil.par.

38

Vaja 6: Izdelava tehnične dokumentacije iz modela V tej nalogi bomo spoznali, kako se izdela tehnična dokumentacija že narejenega modela. V praksi se ravno ta način, ko se najprej izdela model in šele nato dokumentacija, največ uporablja. S tem načinom je inženir tudi do 50% hitrejši, kot pa če bi risal samo 2D geometrijo. Takšna razlika seveda ni pri delu z enostavnimi modeli, kot je ta v vaji. Pojavi pa se pri težjih, kompleksnejših modelih.

Korak 1 Ko odpremo program Solid Edge, kliknimo najpjre na besedo Drawing. S tem smo odprli nov, prazen dokument, v katerem bomo izdelali tehnično dokumentacijo za model, narejen v prejšnji vaji.

39

Korak 2 Kliknimo najprej z DT na zavihek Sheet1 in izberimo Sheet Setup.

V oknu, ki se nam odpre, kliknimo na gumb Background. Pred Show Background odstranimo kljukico, kot prikazuje slika.

Korak 3 Zatem kliknimo na gumb Size in izberimo format A4 Tall, kot prikazuje slika.

Kliknimo na OK. Kliknimo na ukaz Fit , da prilagodimo velikost prikaza.

40

Korak 4 Kliknimo na ikono Drawing View Wizard . V oknu, ki se odpre, najprej poiščimo mapo, kamor smo posneli v prejšnji nalogi narejen model; kotni_profil.par.

Kliknimo na kotni_profil.par in potem na gumb Open . Korak 5 Draving View Wizard preklopi v naslednji korak. V tem koraku določimo način prikazovanja nevidnih in tangentnih robov. Izberimo opcije tako, kot prikazuje slika in kliknimo na gumb Next .

41

Korak 6 V naslednjem koraku moramo izbrati osnovni pogled. Z LT kliknimo na Front.

Korak 7 Kliknimo na gumb next in izberimo še dodaten pogled, kot prikazuje slika.

Ker sta to edina izbrana pogleda, kliknimo na Finish . Opomba: V tem zadnjem oknu je v sredini vedno aktivna ikona, okrog nje pa so možne projekcije modela. Aktivna ikona vedno predstavlja pogled, kot smo ga izbrali v prejšnjem koraku. V tej vaji je to torej Front pogled.

42

Korak 8 Ko smo kliknili na Finish, se je okno Drawing View Creation Wizard zaprlo. Okrog kurzorja pa se je izrisal kvadrat, ki določa meje pogleda, ki ga bomo postavili. Kliknimo z LT na položaj, kot prikazuje slika.

Program izriše oba pogled. Korak 9 Kliknimo sedaj na ikono Retrieve Dimensions . Premaknimo se z miško nad prvi pogled tako, da se izriše rdeč okvir okrog pogleda, kot prikazuje slika.

Kliknimo z LT in prve dimenzije so postavljene. Isto ponovimo še na drugem pogledu. Izdelava dokumetnacije je končana. Kliknimo na Esc, da prekinemo vse ukaze.

43

Opomba: Kote lahko postavimo na drugo pozicijo tako kot je bilo to opisano v Vaji 2, Korak 11. Na enak način kot premikamo kote lahko premikamo tudi poglede. Z miško se pomaknemo nad pogled tako, da je kurzor nad rdečim okvirjem pogleda. Potem držimo LT in z miško premaknemo pogled na drugo lokacijo.

Opomba: Vidimo, da pred koto za luknjo ni simbola Φ. Program bo sam vedno dal ta simbol, ko kotiramo krog (luknjo), vendar po pravilih tehniške dokumentacije tega simbola ne sme biti. Da ga odstranimo, kliknemo z DT nad koto Φ10 in v menuju izberemo Properties. V oknu, ki se odpre, kliknemo na gumb Terminator and Symbol. V spodnjem delu okna pod opcijo Placement preklopimo iz Before na None. Ko kliknemo na OK, simbol izgine. Korak 10 Posnamimo risbo in zaprimo Solid Edge. Opomba: Ko kliknemo na Save se bo odprlo novo okno, ker ta dokument prvič snemamo. Vidimo, da program sam ponudi ime, ki pa je enako kot je ime modela, za katerega smo delali dokumentacijo (samo končnica je drugačna; dft namesto par). Tako lahko samo kliknemo na gumb Save in risba bo posenta z enakim imenom, kot ga ima model in v mapo,kjer je posnet model.

44

Vaja 7: Sestavljanje sklopa iz modelov V tej nalogi bomo sestavili sklop iz obeh modelov, narejenih v prejšnjih vajah.

Korak 1 Z LT kliknemo na besedo Assembly in odpremo novi assembly dokument. Če odpiramo preko ikone New, moramo potem izbrati predlogo normal.asm.

45

Korak 2 Odpre se okolje, podobno Part okolju. Vendar že bežen pogled na ikone pove, da bo delo povsem drugačno. Najprej v Edge Bar kliknimo na ikono Parts Library. Odpre se nam pogled na strukturo map in datotetk, kot so posnete na računalniku. Poiščimo mapo, v katero smo shranjevali prejšnje dokumente.

Korak 3 Sklop sestavljamo s t.i. Drag&Drop tehniko. Z miško se v Edge Bar pomaknimo nad model, ki ga želimo postaviti v sklop, torej nad plosca.par. Pritisnimo in držimo pritisnjen LT. Premaknimo miško v modelni prostor. Spustimo LT in program model avtomatsko postavi v prostor.

Opomba: Prvi model, ki ga postavljamo v sklop bo program vedno postavil z relacijo Ground. To pomeni, da poravna referenčne ravnine modela z referenčnimi ravninami sklopa. Nasvet: Prvi model, ki ga postavljamo v sklop naj bo vedno osnova celotnega sklopa, kot temelj pri hiši. Okoli tega modela potem zgradimo celoten sklop. Seveda pa lahko kadarkoli v fazi sestavljanja sklopa to relacijo Ground odstranimo in jo dodelimo drugemu ali več modelom.

46

Korak 4 Sedaj na enak način postavimo v modelni prostor model kotni profil.par. Z LT primemo model v Edge Bar-u (kliknemo in držimo pritisnjen LT), premaknemo miško v modelni prostor in spustimo LT. Ko smo spustili LT vidimo, da je model prosojen (glej sliko).

Program sedaj čaka, da sami določimo relacije, s katerimi bo ta model postavljen v prostor.

47

Korak 5 V zgornjem nizu ikon je aktivna ikona Flash Fit . Ta omogoča najenostavnejše postavljanje modelov v sklope, saj sama preoznava ustrezne relacije. V tem zgornjem nizu nam ni potrebno ničesar kliknit, saj je program že vse sam izbral. Z miško se postavimo samo nad kotni profil tako, da program prepozna spodnjo površino in kliknemo z LT. Nasvet: Če površine, ki jo želimo izbrati ne vidimo, se z miško postavimo približno tja, kjer se skriva željena površina. Miško pustimo za kratek čas na miru in pojavijo se tri pikice in miška, na kateri je s črno obarvana DT. Če sedaj kliknemo z DT, se odpre menu, v katerem je zapisana vsa geometrija, ki jo je program prepoznal. Ko se z miško premikamo po tem menu-ju vidimo, da se v modelnem prostoru obarvajo različne površine (glej sliko). Ko se obarva spodnja površina, ki jo iščemo, kliknemo z LT. Tako smo izbrali površino, ki je ne vidimo, ne da bi obračali model. Takšno delo se imenuje Quick Pick.

Opomba: Model vrtimo tako, da držimo pritisnjeno DT in premikamo miško. Ko smo izbrali spodnjo površino kotnega profila, kliknemo še na zgornjo površino plošče. Vidimo, da se kotni profil premakne.

48

Korak 6 Sedaj kliknimo z LT še na stransko površino kotnega profila kot prikazuje slika.

Kliknemo z LT še na stransko površino plošče, kot prikazuje slika.

Opomba: Program z ukazom Flash fit obrača model po sledeči metodi. Če sta izbrani površini ena nasproti druge, potem bo program ti površini zlepil. V nasprotnem primeru bo površine poravnal.

49

Če se je model postavil tako, kot prikazuje spodnja slika, kliknimo na gumb Flip .

Vidimo, da se kotni profil obrne za 180°. Kliknimo na Flip , če je potebno, tako da bo model obrnjen kot prikazuje slika.

50

Korak 7 Da kotni profil dokončno poravnamo, moramo postaviti še eno relacijo. Zato bomo sedaj kliknili še v desno luknjo kotnega profila, kot prikazuje slika. Nasvet: Pri izbiri površine luknje lahko ponovno uporabimo metodo Quick Pick (korak 5).

Kliknemo z LT še v desno luknjo spodnje plošče.

Opomba: Ker smo v tem koraku izbrali za prvo površino poravnave luknjo, program ne pusti, da bi v drugem koraku izbrali karkoli drugega kot luknjo. S tem pri izbiri druge površine ni potrebno uporabljati Quick Pick metode ali pa obračati modela.

51

Korak 8 Ker so postavljene vse relacije, se ikone za relacije izključijo, prosojni kotni profil pa dobi sivo barvo.

Korak 9 Posnamimo sklop in zaprimo Solid Edge. Opomba: Ko kliknemo na Save se bo odprlo novo okno, ker ta sklop prvič snemamo. Vidimo, da program sam ponudi ime. Vendar namesto tega imena vpišemo novo ime, sklop.asm (ali pa samo sklop, brez .asm).