Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek

VSL sodba in sklep I Cp 2712/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.2712.2013

Evidenčna številka: VSL0070472Datum odločbe: 02.04.2014Senat, sodnik posameznik: Katarina Marolt Kuret (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), mag. MatejČujovičPodročje: OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVOInstitut: pogodba - nična pogodba - ničnost vpisa v sodni register - poslovna sposobnost pogodbenika -svobodna in resna volja - ničnost vpisa v sodni registerZveza: OZ člen 41, 86.

Jedro

Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikovdelno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.

Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, najsodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne morerazveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v II/3. in III. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v točkiII/3. zavrne in v III. točki tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama. V ostalem se pritožbazavrne in se sodba v nespremenjenem delu (II/1., 2.) potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o brezplačni odtujitvi poslovnegadeleža, ki sta jo dne 9. 7. 2007 sklenili pravdni stranki, nična, ker tožnik v času sklepanja pogodbe ni bilopravilno sposoben (II/1.). Posledično je ugotovilo, da so sklepi, ki jih je kot edini družbenik družbe F., d.o.o.z dne 9. 7. 2007 in družbe C. d.o.o. z dne 21. 1. 2008 sprejel tožnik, nični (II/2.). V izpodbijani tretji točkiizreka (II/3.) je ugotovilo, da so učinki sklepa Okrožnega sodišča pod opr. št. SRG 2008/11724 z dne 1. 3.2008 in učinki sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 12. 7. 2007 opr. št. SRG 466/2007 nični in dase pri št. registrskega vložka 1/02743/00 Okrožnega sodišča v Novem mestu ter pri št. registrskega vložka1/47568/00 Okrožnega sodišča v Ljubljani vzpostavi prejšnje stanje tako, da se ponovno vpiše družba F. d.o.o.in se kot edini družbenik te družbe vpiše toženec A.. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne 1.938,50

EUR stroškov pravdnega postopka s pripadki (III).

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka po odvetniku. Pritožbenemu sodiščupredlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni (skupaj s popravnim sklepom), da tožbeni zahtevekv celoti zavrne in podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novosojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izrek sodbe nerazumljiv. Pogodba, ki jo sklene popolnomaposlovno nesposobna oseba, ne nastane. Pogodba je nična, ugotovitev, da zato nima pravnih učinkov, v izreksodbe ne sodi. Ker tožnik ni popolnoma poslovno nesposoben, sodišče ni imelo podlage, da ugodi tožbenemuzahtevku na ničnost pogodbe. Sodišče je v nasprotju z ugotovitvami izvedencev K. in R. ugotovilo, da jepogodbo sklenil tožnik, ki je bil popolnoma poslovno nesposoben in zato zagrešilo bistveno kršitev določbpravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nepravdnem postopku je bila tožnikuposlovna sposobnost odvzeta le delno. Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.Tožnik nima nobene pravne koristi od tega, da se ugotovi ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnegadeleža z dne 9. 7. 2007. Ni jasno, kakšno korist naj bi tožnik imel od ugotovitve, da so sklepi družb F. z dne 9.7. 2007 in družbe C. d.o.o., iz dne 21. 1. 2008 nični. Trditvene podlage v zvezi s tem tožeča stranka ni podala.Tožbo na ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register bi moral tožnik vložiti v 30 dneh od dneva, ko je izvedelza razlog ničnosti. Ko pretečejo tri leta od vpisa, takšne tožbe ni mogoče več vložiti. Zahtevek na ničnostučinkov sklepa, kot ga je postavil tožnik, ni prava pot za uveljavljanje ničnosti vpisa. Ko je subjekt vpisa izsodnega registra že izbrisan, ni podlage za ponoven vpis neobstoječega subjekta v sodni register. Za odločanjeo zahtevku v 2. in 3. točki izreka je pristojno registrsko sodišče. O tožbenem zahtevku v 2. in 3. točki izreka jeodločalo sodišče, ki ni stvarno pristojno.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O stvarni pristojnosti

5. Na podlagi določila 101. člena Zakona o sodiščih je Okrožno sodišče pristojno za odločanje tako v civilnihzadevah, premoženjskih in drugih civilnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča, kot v gospodarskihsporih. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku pristojno okrožno sodišče, ki je o zadevi tudi razsodilo.

O pasivni legitimaciji

6. Tožena stranka A. je 9. 7. 2007 sklenil pogodbo o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža v enoosebnidružbi F., na podlagi katere je tožnik postal edini lastnik in družbenik družbe F. Istega dne je na podlagisklepa, ki ga je sprejel tožnik, tožnik postal tudi direktor družbe, ji spremenil sedež in firmo tako, da je biladružba pod imenom C. d.o.o. registrirana v L., na naslovu X (sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu SRG000/2007 z dne 12. 7. 2007). V primerih enoosebne družbe, ko je ista oseba po eni strani ustanovitelj in s temedini družbenik, po drugi strani pa njen direktor, kot poslovodja, in s tem tudi njen zakoniti zastopnik, jemogoče odločitve firme identificirati z odločitvijo njihovega direktorja, ki lahko odloča o poslovanju družbena neobličen način, razen v primerih, ko gre za sprejem letne bilance, izkaz uspeha, delitve dobička in druge vZGD-ju določene pomembne odločitve, kamor pa sklepa iz druge točke izpodbijane sodbe ne sodita. Sodiščeprve stopnje je pravilno uporabilo določila materialnega prava, ko ugovoru tožene stranke o pomanjkanjupasivne legitimacije ni sledilo. Družba F., ki se je preimenovala v C., d.o.o., je bila iz sodnega registraizbrisana, zato ne more biti pravdna stranka. Po prenehanju družbe z enim družbenikom je ta edini pravninaslednik izbrisane družbe glede premoženja in obveznosti družbe, ki je prenehala obstajati.

O ničnosti pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža

7. Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu odpogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času

sklepanja pogodbe.

8. Poslovna sposobnost predstavlja sposobnost pravnega subjekta, da z lastnimi dejanji in voljo pridobivapravice in prevzema obveznosti v pravnoposlovnih razmerjih. Izhodišče poslovne sposobnosti jeposameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšenpomen in posledice imajo njegova voljna dejanja. V zvezi s sklepanjem pravnih poslov ima institut poslovnesposobnosti predvsem funkcijo zaščititi pravne subjekte pri razpolaganju z njihovimi pravicami prisprejemanju obvez.

9. Sodišče prve stopnje je s pomočjo sodnega izvedenca psihiatra dr. R. ugotovilo, da tožnik trpi zashizoaktivno motnjo, ki se kaže v nerazumnem trošenju in kupovanju stvari, ki jih ne potrebuje, hkrati pa gaželja po ustvarjanju profita vodi v nakupovanje podjetij. Tožnik ima ohlapen odnos do realnosti, pomanjkljivokritičnost in ambivalentno stališče do preteklih dejanj, pa tudi do življenjskih načrtov v prihodnosti. V časusklenitve pogodbe je bila sposobnost oblikovanja njegove volje praktično ukinjena, ker v tem času ni jemalustrezne antipsihotične terapije. Sedem mesecev ni obiskoval psihiatra, kar je bilo razvidno iz njegovedokumentacije, zato je bil, po mnenju psihiatra, v času 9. 7. 2007 nesposoben razumeti pomen in tudinesposoben oblikovati svojo pravo voljo. Pritožbene navedbe, da so ugotovitve sodišča protispisne, so takoneutemeljene. Ne gre tudi prezreti, da tožena stranka pripomb na izvedensko mnenje izvedenca R. ni imela.Bistvo, da se je kasneje psihofizično stanje tožnika zaradi ustrezne terapije izboljšalo in mu je bila posledičnosamo delno odvzeta opravilna sposobnost, za odločitev v tej zadevi ni relevantno. Na podlagi izvedenskegamnenja dr. R., na katerega nobena od strank ni imela pripomb, je mogoče napraviti prepričljiv zaključek, da setožnik ni zavedal svojega ravnanja ob podpisu pogodbe. Pomena pogodbe ni razumel, kar je bila posledicabolezni in nejemanja ustrezne terapije. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da jebil tožnik v času sklepanja pogodbe popolnoma opravilno nesposoben, materialnopravno pravilna (41. členObligacijskega zakonika). Zato je pravilen zaključek sodišča, da pogodba ni nastala. Navedba, da je pogodbabrez pravnega učinka, bi pravzaprav sodila v obrazložitev odločbe, vendar zaradi tega izrek sodbe ninerazumljiv. Ker ob sklepanju pogodbe o prenosu poslovnega deleža tožnik ni imel sposobnosti razsojanja, jepravilna materialnopravna presoja o ničnosti pogodbe.

O pravnem interesu tožeče stranke za ugotovitev ničnosti pravnega posla

10. Vprašanje obstoja ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je bistveno za odločitev o vprašanju,kdo je bil ob izbrisu družbe iz sodnega registra dejansko njen družbenik in posledično, kdo je odgovoren zadolgove izbrisane družbe. Dolžnik se že v tožbenih navedbah sklicuje na dejstvo, da ga obiskujejo rubežniki inposkušajo od njega izterjati dolgove izbrisane družbe. S tem je interes nedvomno izkazan, pritožbene navedbev tej smeri pa neutemeljene.

O ničnosti sklepov izbrisane družbe z dne 9. 7. 2007 in 21. 8. 2008

11. Ker je pogodba, na podlagi katere naj bi tožnik postal edini družbenik družbe nična, zaradi njegoveopravilne nesposobnosti, so nični tudi sklepi, ki jih je sprejel kot direktor in zakoniti zastopnik družbe. (sklep zdne 9.7.2007 na podlagi katerega je postal direktor družbe ter družbi spremenil sedež in firmo in sklep z dne21.1.2008, ki je bil podlaga za izbris družbe iz sodnega registra.) Za nastanek, spremembo oziroma prenehanjepravnih razmerij, je potrebna poslovna sposobnost. Ker svobodne in resne izjave volje ni sposobna dati oseba,ki ni sposobna razumeti pomena izjave volje, torej ki ni sposobna razsojati, je pravilna materialno pravnapresoja sodišča prve stopnje, da so sklepi, ki jih sprejme takšna oseba, nični (II/2. točka izpodbijane sodbe),pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča v 2. točki izpodbijane sodbe, brez ustrezne pravne podlage, paneutemeljena.

O ničnosti učinkov sklepov sodišča

12. Utemeljeno pa pritožba izpodbija II/3. točko izreka. Pritožba s tem v zvezi pravilno izpostavlja, da tožbeni

zahtevek na ničnost učinka sklepa sodišča, kot ga je postavila tožeča stranka, ni prava pot za uveljavljanjeničnosti vpisa v sodni register. Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi namreč bilo potrebnouveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register.Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih. Družba F. jeneobstoječ pravni subjekt, ki je bil po spremembi imena izbrisan iz sodnega registra, zato tudi ne more biti večpredmet obravnave pred sodiščem in ni podlage za vzpostavitev prejšnjega stanja in ponoven vpis družbe vsodni register. Tožba v II/3. je nesklepčna, zato je potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in izpodbijanoodločitev v II/3. spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek v točki II/3. zavrne (358. člen ZPP).

13. Delna ugoditev pritožbi je imelo za posledico tudi spremembo odločitve o stroških postopka na prvistopnji. Tožeča stranka je z primarnim tožbenim zahtevkom propadla, prav tako tudi z enim od treh podrednih,zato je prav, da skladno z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP vsaka od strank nosi svoje stroškepostopka na prvi stopnji sama.

14. Pritožnik je izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu (štirih točkah). Uspel je zoperodločitev v II/3. in III. točki izreka, zato je sodišče o stroških pritožbenega postopka odločilo na podlagidoločila drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in odločilo, da vsaka od strank postopkakrije svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Datum zadnje spremembe: 09.10.2014