vpliv poloaja due v violini

»Mladi za napredek Maribora 2009«

26. srečanje

VPLIV POLOŽAJA DUŠE V VIOLINI, GLEDE NA NJEN TON

Raziskovalno področje: INTERDISCIPLINARNO PODROČJE

(LESARSTVO; NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA)

Raziskovalna naloga

Mentorica: Avtor: Darja KRECENBAHER, u.d.i.l. Marko TAJNIKAR, 4.A

LESARSKA ŠOLA MARIBOR

Lesarska ulica 2, 2000 MARIBOR

30.01.2009

2

1 KAZALO 1 KAZALO ................................................................................................................................ 2

1.3 KAZALO PRILOG .......................................................................................................... 4

2 POVZETEK ............................................................................................................................ 5

2.1 SUMMARY ..................................................................................................................... 5

3 KLJUČNE BESEDE ............................................................................................................... 6

3.1 KEY WORDS .................................................................................................................. 6

4 UVOD ..................................................................................................................................... 7

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................ 7

4. 2 NAMEN IN CILJI NALOGE ......................................................................................... 8

5 GLASBILO VIOLINA ........................................................................................................... 9

5. 1 PRIČETKI ZGODOVINE VIOLINE ............................................................................. 9

5.1.1 OBLIKE GODAL ................................................................................................... 10

7. 1.2 DRUŽINA VIOLIN (GODALA)........................................................................... 13

5.1.2.1 VIOLINA ............................................................................................................. 13

5.1.2.3 VIOLONČELO .................................................................................................... 13

5.1.2.3 KONTRABAS ..................................................................................................... 14

5. 2 LOK PRI GODALIH .................................................................................................... 14

5. 3 STRUNE PRI GODALIH............................................................................................. 15

5.4 VRENOST VIOLINE .................................................................................................... 16

5.5 ZGRADBA VIOLINE ................................................................................................... 17

5.6 VIOLINSKA IGRA, VIOLINISTI IN SKLADATELJI V ZGODOVINI .................... 19

5.7 ORODJE PRI IZDELAVI VIOLINE ............................................................................ 20

5.8 MATERIAL ZA IZDELAVO VIOLINE ...................................................................... 22

5.8.1 SMREKA IN NJENE LASTNOSTI....................................................................... 22

5.8.2 JAVOR IN N JEGOVE LASTNOSTI .................................................................... 23

5.8.3 IZRAČUN VOLUMENSKE SREDINE................................................................. 24

6 NA OBISKU PRI ZNANEMU GOSLARJU....................................................................... 26

7. PRAKTIČNI DEL................................................................................................................ 37

7.1 TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE VIOLINE ................................................... 37

7.1.1 IZDELAVA TRUPA VIOLINE ............................................................................. 37

7.1.1.1 IZDELAVA OBODA .......................................................................................... 37

7.1.2 SESTAVLJANJE TRUPA ( zgornjo in spodnjo ploščo prilepimo na obod) .... 46

7.1.3 IZDELOVANJE INTARZIJE................................................................................. 48

7.1.4 IZDELAVA VRATU............................................................................................. 49

7.1.5 IZDELAVA STRUNIKA, VIJAKOV IN PODBRADNIKA................................. 54

7.4 PREMAZOVANJE VIOLINE S ŠELAKOM ............................................................... 56

8 VPLIV POLOŽAJA DUŠE GLEDE NA TON VIOLINE ................................................... 59

8.1 PRAVILNO NAMEŠČENA DUŠA.............................................................................. 61

8.2 DUŠA POMAKJENA PROTI SREDINI VIOLINE ..................................................... 62

8.3 DUŠA POMAKJENA PROTI SREDINI NOGE KOBILICE....................................... 63

9 SKLEP ALI ZAKLJUČEK................................................................................................... 67

10 LITERATURA.................................................................................................................... 68

3

1.2 KAZALO SLIK Slika 1 viola da gamba ............................................................................................................. 10

Slika 2 lira da bracio................................................................................................................. 11

Slika 3 viola d`amore ............................................................................................................... 12

Slika 4 razmerje godal.............................................................................................................. 13

Slika 5 razvoj tourtovega loka.................................................................................................. 14

Slika 6 razvoj v izdelovanju strunskih inštrumentov ............................................................... 15

Slika 7 violina........................................................................................................................... 16

Slika 8 zgradba violine............................................................................................................. 18

Slika 9 zložene orodje .............................................................................................................. 20

Slika 10 majhni skobljiči v primerjavi z standardnim skobljičem........................................... 21

Slika 11 prikaz volumenske sredine......................................................................................... 24

Slika 12 goslar gospod Pavel Skaza......................................................................................... 26

Slika 13 njegova violina pred nanašanjem šelaka.................................................................... 27

Slika 14 Njegove violine izdelane pred kratkim ...................................................................... 28

Slika 15 kontrabas .................................................................................................................... 29

Slika 16 izložba njegovih violin............................................................................................... 30

Slika 17 stare violine ................................................................................................................ 31

Slika 18 izdelani trupi .............................................................................................................. 32

Slika 19 delovno mesto ............................................................................................................ 33

Slika 20 sestavljen trup ............................................................................................................ 34

Slika 21 kobilice....................................................................................................................... 35

Slika 22 noži za glajenje ploskev ............................................................................................. 35

Slika 23 njegova najstarejša violina iz leta 1830, pripravljena za restavriranje....................... 36

Slika 24šablona za obod z vstavljenimi nosilci oboda............................................................. 37

Slika 25 Na šablono prilepljeni nosilci oboda ki še niso izrezani............................................ 38

Slika 26 letvica iz katere je narejen obod................................................................................. 38

Slika 27 lepilo, kožni klej......................................................................................................... 39

Slika 28prikazan obod v katerem je vstavljena šablona........................................................... 40

Slika 29 les iz katerega je narejena zgornja plošča .................................................................. 41

Slika 30 zlepljen les ki ga uporabimo za zgornjo ploščo ......................................................... 41

Slika 31 izrezovanje zgornje plošče ......................................................................................... 42

Slika 32 zarisane izohipse ........................................................................................................ 42

Slika 33 izvrtane luknje po izohipsah ...................................................................................... 43

Slika 34 obdelovanje zgornje plošče........................................................................................ 44

Slika 35 izdelana zvočnica ....................................................................................................... 44

Slika 36 prilepljeno rebro na spodnjo stran zgornje plošče ..................................................... 45

Slika 37 izdelano rebro............................................................................................................. 45

Slika 38 izdelan obod ki še nima odstranjene šablone ............................................................. 46

Slika 39 obod prilepljen na spodnjo ploskev ........................................................................... 47

Slika 40 sestavljen trup s vstavljeno intarzijo .......................................................................... 48

Slika 41 osnovna oblika vratu .................................................................................................. 49

Slika 42 osnovna oblika polža.................................................................................................. 50

Slika 43 izdelovanje vratu ........................................................................................................ 51

Slika 44 izdelava polža............................................................................................................. 52

Slika 45 izdelan vrat z ubiralko................................................................................................ 53

4

Slika 46 violina pripravljena za premazovanje ........................................................................ 53

Slika 47 izdelan podbradnik..................................................................................................... 54

Slika 48 izdelan strunik ............................................................................................................ 55

Slika 49 izdelani vijaki............................................................................................................. 55

Slika 50 nanesen pigment in 3 sloj šelaka................................................................................ 56

Slika 51 čopič s katerim nanašamo šelak ................................................................................. 57

Slika 52 šelak in alkohol ki ga potrebujemo pri premazovanju violine ................................... 57

Slika 53 vstavljanje duše .......................................................................................................... 58

Slika 54 kobilica....................................................................................................................... 58

Slika 55 končno izdelana violina ............................................................................................. 58

Slika 56 prikaz duše v violini................................................................................................... 59

Slika 57 slika prikazuje pogled na dušo iz tlorisa .................................................................... 60

Slika 58 kvadratka prikazujeta položaj kobilice, slika prikazuje položaj duše........................ 61



1.3 KAZALO PRILOG Priloga A: načrt violine…………………………………………………………….66

5

2 POVZETEK Namen in smernica za to raziskovalno nalogo je lik moje vdanosti, ali je mogoče, da poleg tega, da znam izdelati na zaključku svojega šolanja paleto običajnih mizarskih izdelkov tudi izdelek, ki je povsem neobičajen oziroma redek, ki ga izmed svojih vrstnikov ni izdelal še nihče. Poiskal sem mojstra gospoda Pavla Skazo. Pomagal in pokazal mi je skrivnosti izdelave tega inštrumenta – violine. Pri samostojni izdelavi, sem skušal ugotoviti cilj svoje raziskovalne naloge in sicer: ali vpliva položaj duše v violini na njeno akustičnost. To sem ugotovil s pomočjo tega, da sem izdelal violino, ter preizkusil nekaj položajev glavnega dela violine duše.

2.1 SUMMARY

The main issue in present resarch work is in a challange of haw to produce a violin after four years of learning on secondary school of woden industry. I took this project very seriously because nobady have ever done it before on aur school. I found one master mr. Pavel Skaza, who instructed me during the whole project and showed me the mystery of producing the violin. During the proces I tried to found out if there is any connection betwen the violin´s souland acoustics. The answeris positive there is connection, because the position of violin soul influences on acoustics.

6

3 KLJUČNE BESEDE Izdelati, izdelek, skrivnosti izdelave, inštrument, violina, duša, akustičnost, izdelal violino.

3.1 KEY WORDS To produce, product, mystery of production, instrument, violin, soul, acustics, to produce

the violin.

7

4 UVOD

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA Violina je zelo star inštrument. Današnjo podobo je dobila že pred nekaj stoletji. Skupaj z violo, violončelom in kontrabasom spada v družino godal in je najvišje uglašeno godalo.

Najstarejša ohranjena violina je delo goslarja Andrea Amatija iz leta 1554. Njena oblika in mere goslarji uporabljajo še danes. Andrea Amatija upravičeno štejemo za izumitelja današnje oblike violine. Svoje znanje je prenesel na svoja sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša učenca sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Z Andreo Amatijem se je začela doba mojstrskih izdelovalcev violin, ki je dosegla višek s Stradivarijem in Guarnerijem "del Gesu". Najslavnejše delavnice so bile v Cremoni v severni Italiji, in nekaj jih obstaja še danes, kjer so od srede 16. stoletja slavni izdelovalci več kot dve stoletji izdelovali violine. Njihovi inštrumenti so med najboljšimi in najdražjimi inštrumenti na svetu. Skoraj neverjetno je, da se violina v svojih 400 letih ni bistveno spremenila. Vendar pa do danes niso ugotovili skrivnosti izdelovanja violin s takšnim zvokom, kot jih dosegajo violine starih mojstrov Amatijev, Stradivarija in Guarnerija. (zgodovina in goslarstvo b.d.)

Kvalitetna violina pomeni dandanes za potrošnika precejšni izdatek, še posebej če gre za ročno izdelano violino. Da violina prikaže najkvalitetnejši zvok mora biti poleg vseh drugih pravil, tudi pravilno uglašena. Postavi se vprašanje na katero mesto postaviti dušo (lesena palčka, ki prenaša vibracije iz pokrova na dno), da bo ton violine najkvalitetnejši.?

Za ta projekt sem se odločil, ker mi je les zanimiv material in se ga da uporabiti na številnih področjih tudi v glasbi. Pri izdelavi violine je les zahteven material glede na izbiro vrste lesa, kakor tudi njegovo obdelavo, zato pomeni poseben izziv goslarjem.

8

4. 2 NAMEN IN CILJI NALOGE Namen naloge je prikazati, kako pomemben je položaj duše v violini glede na njen ton oziroma zvok. Pred pristopom k izdelavi violine je potrebno preučiti drevesne vrste, katere so najprimernejše za sestavne dele violine. Cilj naloge je izdelati violino po vseh predpisih ki izboljšujejo ton. Za nepopoln ton violine je velikokrat krivo prav to, da violina ni pravilno uglašena. Ker položaj duše veliko vpliva na ton violine je moj cilj določiti pravilen položaj duše v violini. To pa bom ugotovil po testiranjih moje violine, saj bom dušo dal v več položajev in ugotovil v katerem položaju duše je violina najlepše zvenela. Delovno vprašanje moje raziskovalne naloge se glasi: Preučiti zgodovino violine, ugotoviti najprimernejši položaj duše in s spoznanjem v kombinaciji s strokovnim znanjem obdelave lesa preliti v izdelavo violine.

9

5 GLASBILO VIOLINA

5. 1 PRIČETKI ZGODOVINE VIOLINE

Violina predstavlja danes najvišje uglašeno godalo. V današnji obliki se pojavi že v začetku 16. Stoletja v severni Italiji, kot zavesna izpolnitev takratne viole da braccio. Najprej so opustili simpatetične strune, staro obliko vijačnice pa spremenili v današnji polž. Tudi število strun se je znižalo na štiri, saj novo glasbilo ni bilo več namenjeno večglasnemu akordnemu igranju, ampak predvsem igranju enoglasne melodije. (Ravnikar idr., 1999, str. 79)

V drugi polovici 16. stoletja so te spremembe povezane z imeni Gasparo da Salo (1542-1609) v Brescii in Amati v Cremoni. Andrea Amati (1511-1579) je bil prvi izdelovalec violin in po vsej verjetnosti tudi izumitelj njene današnje oblike, ki je imela prvotno le tri strune. Že leta 1560 po naročilu francoskega dvora izdelal 38 godal s 4 strunami za celoten godalni orkester ( violine, viole, violončela ). Njegova sinova Antonio ( 1550-1638) in Girolamo ( 1551-1635) sta izdelala mnogo odličnih godal, od katerih so se nekatera ohranila do danes. Girolamov sin Nicolo (1596-1684) je veljal za izdelovalca violin, ki so se odlikovale po izredni mehkobi. Med njegovimi najboljšimi učenci sta bila tudi Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Andrea Guarneri (1626- 1698) je začetnik znamenite družine izdelovalcev godal v Cremoni. Starejši sin Pietro (1655-1720) se je preselil v Mantovo in tam odprl svojo delavnico, mlajši Giuseppe (1666-1740) pa je nadaljeval očetovo delo v Cremoni. Njegov starejši sin Pietro (1695-1762) se je preselil v Benetke in tam odprl delavnico za izdelovanje godal, med tem ko je najboljše violine iz cele družine izdeloval mlajši sin Giuseppe (1698-1762). Te so se lahko kosale celo z izdelki Stradivarja. (Ravnikar idr., 1999, str. 79)

Antonio Stradivari (1644-1737) je nedvomno največji izdelovalec godal. Živel je v Cremoni in izdeloval violine za svojega učitelja Amatija, vse do leta 1680. V svojem življenju je izdelal okrog tisoč dvesto violin, viol in violončel, od katerih so se nekateri primerki ohranili do danes. Dva njegova sinova, Francesco (1671-1743) in Omobono (1679-1742), sta manj uspešno sledila očetovim stopinjam. Stradivari se ni posvetil zgolj iskanju pravega lesa za godala, ampak tudi optimalnemu oblikovanju trupa godal. Tako je zmanjšal krivino pokrova, ojačil vse kote, poudaril ukrivljenost sredine oboda, spremenil obliko zvočnic, povečal polž in nekoliko podaljšal sam trup glasbila. Svoja najboljša godala je izdelal po letu 1707. ( Ravnikar

idr., 1999, str.79)

10

5.1.1 OBLIKE GODAL

Oblike godal v 16. St. glede na način drže pri igranju.

- Viola da gamba - V skupino viol štejemo različne oblike : viola da gamba, viola bastarda, bariton (viola

di bordone), viola d amore (slika a). (godala-barok, b.d.)

Slika 1 viola da gamba

Držimo jo med koleni. Iz nje se je razvila družina viol oz. gamb. Gambe imajo 6 strun, uglašenih v kvinti in terci, na ubiralki pa 7 prečk, imajo visoka ramena, ki se združijo v ubiralko, zvočnici sta v obliki črke C, obod je visok, dno plosko, brez obrob, zvok je blag in teman. (godala-barok, b.d.)

11

- lira da braccio

Pri igranju je njena lega v višini ramen, iz nje se je razvila družina violin, ki imajo po 4 strune uglašene v kvinti, so brez prečk, zaokrožena ramena se stekajo pravokotno na vrat, zvočnici sta podobni črki F, obod je nizek, dno izbočeno in ima zaokrožene in intarzirane ter rahlo izstopajoče robove (vse za večjo trdnost). Njen zvok je jasen in svetel. (godala-barok, b.d.)

Slika 2 lira da bracio

12

- Predhodnik violine je lira da braccio (slika D) iz zgodnjega 16. stoletja. Violina se je pojavila okoli leta 1550 v severni Italiji. Prve violine so imele samo 3 strune, po letu 1550 pa je violina dobila 4 strune, ki so bile uglašene kot danes. Nekoliko pozneje so se oblikovale še njene različno uglašene različice: visoko uglašena mala violina, viola, viola tenore, violončelo in violone (pozneje poimenovan kontrabas). (godala-barok, b.d.)

Slika 3 viola d`amore

13

7. 1.2 DRUŽINA VIOLIN (GODALA)

Slika 4 razmerje godal

V. - violina, Va - viola, Vc - violončelo, Kb - kontrabas

5.1.2.1 VIOLINA

4 strune so uglašene v kvintah; g, d1, a1, e2. Podbradnika violina sprva ni imela. Izgled violine se skozi stoletja ni bistveno spreminjal, zvok pa se je precej spremenil. Največje spremembe zvoka skozi stoletja so se pojavile zaradi drugačnih materialov, iz katerih so izdelovali strune in loke. Že v 17. in 18. stoletju so se ustalila vsa najpomembnejša razmerja za izdelovanje violin, ki so v veljavi še danes (dolžina trupa okoli 35,5 cm). (godala-barok, b.d.)

5.1.2.2 VIOLA

je bila izdelana po podobnem postopku kot violina, vendar malo večja (okoli 45 cm). (godala-

barok, b.d.)

5.1.2.3 VIOLONČELO

v 17. stoletju je imel 5 ali 6 strun. Sprva še ni imel konice, ampak so ga pri igranju držali med meči. Zveni oktavo nižje od viole. Danes ima strune C, G, d, a. (godala-barok, b.d.)

14

5.1.2.3 KONTRABAS

Ima plosko in v smeri k vratu poševno rezano dno, visoka ramena kot gamba, f-zvočnici in ubiralko brez prečk tako kot violina . Vse 4 strune so uglašene v kvarti. E1, A1, D, G; lahko mu dodamo še 5. struno-C1, enak učinek pa dosežemo s 4 strunskim kontrabasom z mehanskim podaljšanjem E strune. Kontrabas ima krajš in močnejši lok od violine ali čela. Zveni oktavo nižje kot je notiran. (godala-barok,b.d.)

5. 2 LOK PRI GODALIH Lok je sestavljen iz lesene palice, na katero napenja konjska žima iz 150 do 200 niti. Napetost žime so do 18. stoletja uravnavali s palcem ali drugim prstom, zdaj pa z vijakom. (godala-

barok,b.d.)

Slika 5 razvoj tourtovega loka

15

5. 3 STRUNE PRI GODALIH

Strune so bile sprva izdelane predvsem iz ovčjih črev, velika prelomnica pa je sredi 17. stoletja, ko so okoli jedra iz črevesa začeli navijati kovinske niti (sprva srebro). S tem so strune postale bolj udobne in bolj odzivne. Proti koncu 17. stoletja so imele viole in violončela G in C strune ovite s kovino, violine pa le g struno. Tako je ostalo do 20. stoletja. (godala-barok,b.d.)

Slika 6 razvoj v izdelovanju strunskih inštrumentov

16

5.4 VRENOST VIOLINE

Slika 7 violina Stradivarijevo violino iz leta 1729 so pri dražbeni hiši Christies v New Yorku prodali za dva milijona evrov. Sloviti italijanski izdelovalec violin Antonio Stradivari je instrument izdelal pri 85. letih. Vsota, ki so jo iztržili, je drugi najvišji znesek, kdajkoli dosežen za violino. Lani so pri isti dražbeni hiši drugo "stradivarko" unovčili za okrog 2,66 milijona evrov. Tiskovni predstavnik anonimnega kupca stradivarke je sporočil, da bodo inštrument posojali poklicnim violinistom za določene koncerte. Violina je znana pod imenom "Solomon, ex-Lambert", njeno vrednost so pred dražbo ocenili na 760 tisoč do 1,14 milijona evrov. V 20-ih letih 20. stoletja je pripadala britanskemu violinistu Murraju Lambertu. Po njegovi smrti je bil njen lastnik newyorški producent Seymour Solomon, ustanovitelj diskografske agenViolino, ki jo je leta 1714 izdelal znani italijanski graditelj godal Antonio Stradivari, so na dražbi v Drouotu v Parizu prodali neznanemu kupcu za 5,6 milijona francoskih frankov oziroma 920.000 dolarjev. Na isti dražbi so prodali tudi Stradivarijevo violino iz leta 1698, za katero pa je bilo treba odšteti "le" 4,3 milijona frankov, ker so jo medtem predelali. Violine znamenitega italijanskega mojstra so sicer zelo redke, na dražbah pa običajno dosežejo izredno visoke cene. Agencija Reuters pripominja, da je neka Britanka na londonski dražbi leta 1995 svoji 10-letni hčerki kupila Stradivarijevo violino za 375.500 funtov. Na torkovi dražbi v hiši Christie's v New Yorku so 299 let staro Stradivarijevo violino prodali za 3,54 milijona dolarjev, kar je najvišja vsota, doslej dosežena na dražbah za nek glasbeni instrument. Iz hiše Christie's so sporočili, da je bila violina, poimenovana Hammer, slavnega italijanskega izdelovalca Antonia Stradivarija prek telefona prodana kupcu, ki ne želi biti imenovan. Violina je bila izdelana leta 1707 v Cremoni, ime so ji nadeli po njenem prvem lastniku v 19. stoletju, švedskemu draguljarju in zbiratelju Christianu Hammerju. Stradivari (1644-1737) je najbolj znani izdelovalec violin na svetu. Izdelal je več kot tisoč instrumentov, poleg violin še viol, čelov, kitar in harfo. Ohranilo se je približno 600 njegovih instrumentov, med njimi so enega lani aprila prodali po dotlej najvišji ceni, za dobra dva milijona dolarjev. Glede na sedanji menjalni tečaj 617.000 dolarjev. (vrednost violin, b.d.)

17

5.5 ZGRADBA VIOLINE Violino sestavlja preko osemdeset delov. V glavnem pa jo delimo na glavo, vrat in trup. Dolžina celotnega glasbila je 60cm, samega trupa pa 35cm, med tem ko je aktivna dolžina strun 32,5cm. Glavo sestavljajo polž, vijačnica s štirimi lesenimi vijaki in sedlo. Na vrat je pritrjena rahlo izbočena ubiralka iz ebenovine, preko nje pa potekajo vzdolž osi štiri strune. Na rob rahle izbočenega pokrova so pritrjeni vložki iz ebenovine in lipovega lesa za povečanje mehanske trdnosti trupa, v notranjosti trupa pa je šest opornih krcljev in obročkov. Posebno ojačenje pokrova predstavlja rebro, visoko 13 mm, široko okrog 4mm in dolgo 2/3 dolžine trupa in je prilepljeno na notranjo stran pokrova vzporedno z osjo violine. Nihanje strune se prenese na pokrov preko posebno oblikovanega javorovega mostička- kobilice, nihanje pokrova na dno pa preko kratkega lesenega stebrička iz smrekovine- duše. Nameščena mora biti v težišču pokrova, ki je zaradi teže rebra odmaknjeno od vzdolžne osi glasbila. Optimalno lego je treba določiti s poskušanjem, saj je odvisna od mnogih, računu nedostopnih parametrov. Ena noga kobilice je nameščena blizu duše, druga pa nad rebrom. Na pokrovu sta dve zvočnici v obliki črke f, strunik z režastimi odprtinami za pritrditev strune in z enim ali več vijaki za fino uglaševanje strun, ter podbradnik za oporo brade. Pokrov violine je izdelan iz najbolj kakovostnega smrekovega lesa, obod in dno pa iz javorovega lesa. Celoten trup z vratom, polžem in vijačnico je zaščiten s posebnim premazom, nato pa še s šelakom, ki odlično vpliva na kakovost zvena violine. Recept starega italijanskega laka se ni ohranil in je ostal skrivnost, zadnje raziskave pa so ugotovile v njem prisotnost vulkanskih kamnin. Velja, da se kakovost starih violin s časom povečuje, kar pripisujejo lastnostim laka. (Kolman idr., b.d.)

18

Slika 8 zgradba violine ( Kolman idr., b.d.)

19

5.6 VIOLINSKA IGRA, VIOLINISTI IN SKLADATELJI V ZGODOVINI

Veliko zaslug za razvoj violine ima Claudio Monteverdi. Oče opere, kakor ga pogosto imenujejo, je kot izvrsten violinist na dvoru v Mantovi v orkester uvedel violino. S svojimi pogledi in napotki je vplival na A. Corellija, ki je izoblikoval italijansko violinsko šolo, neprekosljivo več kot 2 stoletji. Antonio Vivaldi je v beneški violinski šoli za svoje številne violinske koncerte odkril več novih figur.

V Franciji je bil najpomembnejši J. B. Lully. Na francoskem dvoru se je uveljavil kot dirigent, skladatelj in izvajalec oper in baletov.

J. S. Bach (1685-1750) je zagotovo ena izmed najbolj celovitih glasbenih osebnosti. Bil je spreten violinist, predvsem pa odličen organist in improvizator. Posebno mesto med violinisti pripada Pirančanu Giuseppu Tartiniju. Po legendi naj bi mu sonato v g-molu, imenovano Vražji trilček, narekoval sam hudič. Čudežni violinist iz Genove Niccolo Paganini (1782-1840) je že v mladosti zamenjal več učiteljev. Zaradi bolezni vezi med prsti je imel izjemen prijem leve roke, kar mu je omogočalo izvajati izredno zahtevne tehnične elemente. .

Violina je nepogrešljiva pri mnogih srednjeevropskih in skandinavskih narodih. Priljubljena je v ameriški kantri glasbi, tudi v džezu (violinist S. Grappelli), na violino igrajo keltski judovski in romski glasbi.

Dandanes se v popu in roku (Vanessa Mae) pogosto uporablja tudi električna in MIDI violina. Zaradi elektronskega ojačevalca zvoka in magnetov pod kobilico ne potrebuje klasičnega škatlastega trupa, družba električnih kitar in bobnov pa ji ni prav nič hrupna. (violina – duša

orkestra, b.d.)

20

5.7 ORODJE PRI IZDELAVI VIOLINE

Za izdelavo violine potrebujem veliko raznolikega ročnega orodja, s katerim lahko izdelamo vsak zahteven del violine. Potrebujemo veliko rezbarskih dlet, veliko šablon, majhne nože in majhne žagice.

Slika 9 zložene orodje Orodje za izdelavo violine pa je nasploh zelo drago zato sem sam improviziral z orodjem, tako da sem si ga izposodil ali pa če je bilo možno izdelal kar sam. Seveda orodje, ki sem si ga izdelal sam ni bilo tako uporabno kot orodje ki ga izdelajo profesionalna podjetja.

21

Slika 10 majhni skobljiči v primerjavi z standardnim skobljičem Majhni skobljiči niso kupljeni ampak so izdelani v domači delavnici. Uporabljamo jih za izdelavo majhnih delov. Z njimi lahko posamezne dele obdelamo zelo natančno.

22

5.8 MATERIAL ZA IZDELAVO VIOLINE

Violina je večinoma izdelana iz lesa javora in smreke. Iz lesa javora je izdelan spodnji pokrov, vrat in obod, iz lesa smreka pa je izdelan zgornji pokrov duša in rebro.

5.8.1 SMREKA IN NJENE LASTNOSTI

Smreka (Picea abies) je v slovenskem prostoru verjetno najpogosteje srečan iglavec. Raste v mešanih gozdovih, lahko pa oblikuje tudi čiste sestoje (to so gozdovi v katerih rastejo samo smreke). Tak sestoj so naprimer gozdovi na Pokljuki. Raje kot nižine, ta vrsta ljubi višje lege in bolj namočena področja. Ravno tako kot naprimer pšenica, je tudi smreka za nas zelo pomembna rastlina, saj iz njenega lesa izdelujemo obilico predmetov, ki so v današnjem življenju nepogrešljivi. (smreka, b.d.)

Smrekov les je rdečkasto bele barve. Beljava se po barvi ne loči od črnjave. Les lahko vsebuje smolne žepe (luknja diskaste oblike napolnjena z smolo). Ti smolni žepi zelo motijo pri nadaljnji obdelavi lesa. Njena gostota je 450 kg/m3. Na splošno je smrekovina mehka, srednje trdna in žilava. Sušenje ne dela večjih težav in po sušenju je les dimenzijsko stabilen. To pomeni , da se le malo krči in nabreka , ko je enkrat posušen. Les ni trajen in se težko impregnira (zaščiti), za obdelavo pa je smrekovina lahka.

Uporaba smrekovega lesa je vsestranska: gradbeni les (to je les , ki se ga uporablja na gradbiščih in za razne gradnje, kot so ostrešja in podobne konstrukcije), stavbno pohištvo (okna in vrata), opaži, pohištvo, stenske in stropne obloge, včasih pa tudi talne, furnir, vezan les, papir, pokrovi godal in klavirskih dnov.

Smrekov les je iskan tudi v proizvodnji ivernih plošč, vlaknenih plošč, panelk, zidarskih plošč in proizvodnji papirja.

23

5.8.2 JAVOR IN N JEGOVE LASTNOSTI

Javorjev srečamo več vrst. Poznamo Ostrolistni ali Mlečni javor (Acer platanoides), Gorski javor (Acer pseudoplatanus), Poljski javor ali Maklen (Acer campestre). Javorji uspevajo samo na sveži in globoki prsti zato rastejo bolj posamično. Zrastejo lahko tudi do 40 m visoko. Zaradi svoje redkosti, les javorja v tehničnem smislu ni tako zanimiv, je pa vseeno iskan in dragocen material.

Javorovina vseh vrst je bela do belkasto rumene barve. Bolj svetel les bi težko našli. Javor ne tvori posebej obarvane črnjave. Gostota lesa je 570 kg/m3. Les izgleda zelo homogeno in je srednje trden in srednje žilav. Suši se lahko in hitro. Pri zračnem sušenju se les rad temnejše obarva. Javorovina ni posebno trajna. Les se lahko obdeluje.

Uporaba: pohištvo, talne obloge, furnir, kuhinjski pripomočki, struženje... Posebna uporaba Javorovega lesa je tudi za dna godal (violin, viol, čel...) in kitar. Iz javorovega lesa so nekoč izdelovali cokle, vsaka kmečka hiša pa je imela po tradiciji veliko javorovo mizo okoli katere se je zbirala družina. (javor, b.d.)

24

5.8.3 IZRAČUN VOLUMENSKE SREDINE

Volumensko sredino je potrebno izračunati, da vemo kje je potrebno postaviti kobilico. Kobilica je postavljena točno na volumenski sredini violine. Za lažjo predstavo mora biti na eni strani enaka količina vode kot na drugi strani, tako določimo volumensko sredino. Ker pa to ne moremo poskušati z vodo sem volumensko sredino izračunal. Spodaj je prikazan izračun volumenske sredine.

Slika 11 prikaz volumenske sredine

25

Postopek izračuna volumenske sredine

(20+Y)(35-X)=630

(20+Y)(35- )=630

(20+Y)(35Y-70)=630*(16+Y)

Y=18

X=18.5 cm

Volumenska sredina je 18.5 cm, merimo od zgornjega dela trupa proti zvočnicam..

26

6 NA OBISKU PRI ZNANEMU GOSLARJU

Pred izdelavo violine sem se odpravil na obisk k goslarju Pavlu Skazi. Na grobo mi je razložil potek izdelave violine, nato sva se dogovorila da mi bo sproti ob izdelavi violine dajal vsa navodila. Tako se m ga večkrat obiskal in mu kazal izdelane dele violine, za katere mi je vedno dajal svoje mnenje. Nekatere dele ki niso bili ustrezno izdelani se izdelal še enkrat, to pa mi je podaljšalo rok izdelave. Pokazal mi je tudi vse njegovo orodje in mi izdal veliko skrivnosti pri izdelavi violine. Povedal mi je tudi veliko o sami zgodovini violine, od njega sem pridobil največ virov. Tako sem poslikal njegovo delavnico in ga intervjuval Zanimalo me je namreč naslednje:

- Kako se je pričel vaš odnos in posel z violinami ? Da bi kdaj izdeloval godala prej niti pomislil nisem. Nekoč pa sem dobil knjigo v kateri v nemškem jeziku piše vse o izdelavi violine, in tako sem prešel na misel da bi izdelal svojo prvo violino

Slika 12 goslar gospod Pavel Skaza

27

- Kako sploh pričnete z delom?

Z delom pričnem tako da si najprej pripravim ves les, ki ga potrebujem za izdelavo violine. Nato najprej izdelam obod violine in delam postopek za postopkom tako kot si sledijo. Takole pa zgleda violina po mnogih postopkih dela.

Slika 13 njegova violina pred nanašanjem šelaka

28

- Koliko je bilo narejenih violin v vaši delavnici?

V moji delavnici sem violine izdeloval samo jaz, do sedaj pa sem jih naredil 60.

Slika 14 Njegove violine izdelane pred kratkim

29

- Ali ste izdelali poleg violine še kakšno drugo godalo?

Ponosno je sledil njegov odgovor: »izdelal sem tudi štiri viol in sedaj izdelujem peto.«

Slika 15 kontrabas

30

- Koliko oči je videlo vašo zbirko violin, ki ste jih sami izdelali v celoti?

S ponosom je dejal: » to zbirko violin je videlo že veliko število ljudi, saj k meni velikokrat pripeljejo kašne skupine ki si želijo ogledat goslarske atelje.

Slika 16 izložba njegovih violin

31

- Koliko je v vaši zbirki violin, katerih avtor niste vi – ampak ste samo njihov lastnik

oziroma serviser? Skrbno je premislil in rekel: » violin je kar nekaj katerih nisem izdelal jaz, mislim da jih je okoli deset, to so violine , ki so jih mi podarili«.

Slika 17 stare violine

32

- Od kot vam toliko izkušenj in tolikšna natančnost za te umetniške stvaritve? Pravijo da vaja dela mojstra, torej imam to natančnost in izkušnje od dela, seveda moja prva violina ni bila tako natančno izdelana, kot sedanja, ker takrat nisem imel toliko izkušenj.

Slika 18 izdelani trupi

Violine izdeluje tako, da sproti izdela več vratov, več obodov in več trupov. Tudi ko violine premazuje, jih premazuje več skupaj.

33

- Koliko časa ste potrebovali da ste kupili vse potrebno orodje? Še danes nimam vsega potrebnega orodja saj je zelo drago. Sem pa potreboval kar nekaj let da sem si lahko na začetku kupil le osnovno orodje, kot so dleta itd.

Slika 19 delovno mesto

34

Gospod Skaza nadaljuje brez kakršnih zadržkov, da za izdelovanje violine moraš imeti v sebi občutek in da moraš delati počasi in umirjeno.

Slika 20 sestavljen trup

- Kaj pa so kobilice in čemu služijo?

Pokaže zbirko in reče: » kobilica je namenjena temu da prenaša vibracije strun na trup, izdelana mora biti iz zelo starega javorovega lesa starega okoli dvajset let.

35

Slika 21 kobilice

- Kaj pa vaše orodje, kdo je proizvajalec?. G. Skaza se nasmehne: » nekaj sem ga kupil v Nemčiji, nekaj pa so mi ga znanci izdelali po naročilu«.

Slika 22 noži za glajenje ploskev

36

- Katera je vaša najstarejša violina, ki ste jo restavrirali oz. obnovili?. S ponosom pokaže to violino in doda: » to je violina, ki je bila izdelana v Mariboru leta 1830 in je v dokaj dobrem stanju«.

Slika 23 njegova najstarejša violina iz leta 1830, pripravljena za restavriranje

37

7. PRAKTIČNI DEL

7.1 TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE VIOLINE

7.1.1 IZDELAVA TRUPA VIOLINE

Prva stvar, ki sem jo naredil preden sem se lotimo izdelave violine je

šablona za obod.

7.1.1.1 IZDELAVA OBODA Na krožni žagi odrežemo dve enaki plošči dimenzije 400 krat 250 krat 20. Plošči nato z vijaki privijemo skupaj in na eni strani zarišemo obod violine. Nato z tračno žago izrežemo šablono in robe zbrusimo z brusnim papirjem. Ko imamo šablono gotovo se lotimo izdelave nosilcev oboda. Te izdelamo iz smrekovega lesa ki mora biti naravno suh, saj je le tak les primeren za izdelavo violine. Letnice pa morajo biti pod kotom 45 stopinj. Te nosilce nato z lepilom prilepimo na določeno mesto šablone oz. kot je prikazano na sliki spodaj.

Slika 24šablona za obod z vstavljenimi nosilci oboda

Na te nosilce narišemo konice oboda in jih izrežemo ter zbrusimo z brusnim papirjem. Prikaz na naslednji strani.

38

Slika 25 Na šablono prilepljeni nosilci oboda ki še niso izrezani Ko imamo obod pripravljen si pripravimo letvice za obod. Te izdelamo tako da iz lesa javorja na tračni žagi izžagamo letvice ki so široke 30 mm in debeline 2 mm. Ko to naredimo letvice zbrusimo na tračnem brusilnem stroju

Slika 26 letvica iz katere je narejen obod

Ko imamo izdelane letvice izdelamo proti šablone s katerimi letvice nato prilagodimo šabloni za obod. Te izdelamo tako da šablono za obod prerišemo na drugo vezano ploščo, in nato izrežemo na tračni žagi. Naslednji postopek je ta da si pripravimo kožni klej. To je lepilo ki so

39

ga mizarji uporabljali včasih danes pa ga uporabljajo goslarji, saj je vsak del violine zlepljen s kožnim klejem, ker je to naravno lepilo in vpliva na zvok violine. Kožni klej pripravimo tako da zrnca namočimo v vodo in pustimo nekaj časa da vse skupaj postane sluzavo, na kar ga raztopimo v lepilo. Raztopimo ga tako da v posodo nalijemo vodo. V to posodo z vodo damo drugo posodo v kateri je kožni klej, tako se klej topi s pravo temperaturo. Na koncu kožni klej razredčimo z vodo da ga lažje nanesemo.

Slika 27 lepilo, kožni klej ko imamo pripravljeno lepilo moramo zmehčati letvice da se lažje krivijo. To storimo tako, da segrejemo vodo na 100 stopinj vanjo pa damo letvice in pustimo nekaj minut. Ta čas, ko pa se kuhajo letvice nanesemo kožni klej na nosilce oboda. Ko vzamemo letvico iz vode je ta bolj fleksibilna in se lažje upogiba. Nato zelo natančno ukrivljamo letvico po šabloni oboda in z proti šablono omogočimo da bo letvica ostala na mestu kamor smo jo dali. Če letvic ne bi omehčali bi te ob večjih krivinah počile. Tako nadaljujemo postopek da dobimo cel obod. Letvice so lepljene le na nosilce oboda. Prikaz slike na naslednji strani.

40

Slika 28prikazan obod v katerem je vstavljena šablona

- IZDELAVA ZGORNJE IN SPODNJE PLOŠČE

Ko imamo izdelan obod začnemo izdelavo zgornje in spodnje plošče. Z izdelavo zgornje plošče, ki je iz smrekovega lesa pričnemo tako da si pridobimo resonančen smrekov les ki ima letnice razporejene čim bolj ravno. In sicer naj ima les do 10 letnic na 1 cm. Les mora biti naravno suh, saj to zelo vpliva na zvok violine in seveda bolj kot je star, bolj je primeren za izdelavo violine, saj tudi starost lesa vpliva na kvaliteto tona violine. Na začetku je les v obliki cepanca na kar ga s tračno žago prerežemo na polovico. Na skobeljnem stroju poravnamo površino lesa, tako da je primeren, da obe polovici zlepimo s kožnim klejem. Ko imamo zlepljeni ob polovici spodnjo ploskev še enkrat poravnamo s skobeljnim strojem, saj na spodnjo stran zarišemo obliko zgornje plošče. Obliko zgornje plošče zarišemo tako, da na spodnjo stran zlepljenega lesa postavimo obod in z svinčnikom zarišemo obliko oboda. Nato damo obod stran in na zunanji strani risa enakomerno rišemo črto ki je za 3 mm odmakjena od črte oboda. Tako po zunanjem risu na tračni žagi izrežemo obliko zgornje plošče in nato robove zbrusimo z brusnim papirjem. Prikaz na naslednji strani.

41

Slika 29 les iz katerega je narejena zgornja plošča

Slika 30 zlepljen les ki ga uporabimo za zgornjo ploščo

42

Slika 31 izrezovanje zgornje plošče

Po enakem postopku izdelamo spodnjo ploščo, ki pa mora biti iz lesa javorja rebraša. Najboljši za izdelavo violine je bosanski javor. Vendar je takšen les zelo drag zaradi njegove teksture. Les mora biti naravno suh. Ko izdelamo tudi spodnjo ploščo se lotimo izdelovanja napetosti obeh plošč. Tega se lotimo tako da na zgornjo in spodnjo stran narišemo izohipse ki bodo prikazane na sliki. Na eni strani je narisanih 8 izohips.

Slika 32 zarisane izohipse Po teh izohipsah pa navrtamo luknje s svedrom premera 4 mm. Imamo določene globine kako globoko vrtamo na kateri izohipsi te bom navedel kasneje. na zgornji strani plošče, najmanjše izohipse vrtamo najmanj globoko. Večja kot je izohipsa bolj globoko vrtamo (seveda so vse mere točno določene). Na notranji strani plošče pa je obratno, večja kot je izohipsa majn globoko vrtamo. Po enakem postopku izdelamo spodnjo ploščo, saj sta si zgornja in spodnja plošča simetrični.

43

Slika 33 izvrtane luknje po izohipsah

globine vrtanje izohipse od najmanjše do največje( merimo od spodnjega roba navzgor) 15 mm 14mm 12.5 mm 10.9 mm 9 mm 6.6 mm 4 mm Ko imamo izvrtane vse luknje po izohipsah, začnemo s skobljičem oblikovati osnovno obliko plošče. Po tem postopku pa uporabimo dleto. Z dletom zelo previdno dletamo vse do konca lukenj tako dobimo pravilno napeto zgornjo in spodnjo ploščo. Naslednji postopek je ta, da si naredimo kovinske ploščice različnih radijev. Če nimamo te možnosti pa lahko uporabimo razbito steklo, ki je zelo ostro. Z steklom ali kovinsko ploščico začnemo gladit površino vse dokler ni več izboklin in dokler ni površina gladka. To bi lahko opravili tudi z brusnim papirjem, vendar pa se pri tem zamašijo pore lesa, to pa negativno vpliva na ton violine.

44

Slika 34 obdelovanje zgornje plošče

- ZVOČNICE

Nato pa na zgornjo ploščo zarišemo obliko zvočnic. Zvočnice so v obliki črke f in imajo to funkcijo, da lahko zvok pride iz trupa. Postavljene morajo biti točno na določenem mestu saj vplivajo na ton violine. Postavljene morajo biti točno na volumenski sredini violine. Ko imamo zvočnice zarisane se lotimo izdelave. Najprej zvrtamo luknje na začetku in koncu zvočnice, nato sledi žaganje. Obliko izžagamo z modelarsko žagico do končne oblike pa zvočnice izdelamo z rezbarskim nožem.

Slika 35 izdelana zvočnica

45

- REBRO

Rebro ima dve funkciji: - Naredi zgornjo ploščo bolj močno saj nanjo pritiskajo štiri strune ki imajo 40 kg

potisne moči - Omogoča kvalitetnejši ton violine

Na les smreke, ki ima bočno strukturo zarišemo obliko rebra. Debelina lesa mora biti 12 mm. Nato z tračno žago izžagamo obliko rebra in ga v nadalje obdelamo z brusnim papirjem. Ker pa je zgornja plošča napeta moramo rebro prilagoditi plošči da ga lahko s kožnim klejem prilepimo na spodnjo stran zgornje plošče. Rebro prilagodimo tako da ga po na spodnji strani po občutku odrežemo v obliki radia. Nato na spodnjo ploščo zarišemo, kam pride prilepljeno rebro. Kjer smo zarisali položaj rebra s kredo prebarvamo površino. Na to površino pritisnemo rebro in barva krede se odtisne nanj. Tako lahko vidimo kjer se rebro ne prilagaja k površini. Na mestu kjer se pozna sled krede odvzamemo nekaj lesa, tako nadaljujemo dokler se sled krede ne pozna po celem rebru. Takrat vemo da se rebro točno prilagaja površini. Takrat ga lahko tudi prilepimo s kožnim klejem.

Slika 36 prilepljeno rebro na spodnjo stran zgornje plošče

Slika 37 izdelano rebro

46

- SPODNJE SEDLO Spodnje sedlo izdelamo iz lesa ebanovine oziroma iz trdega lesa. Na zgornji plošči zarišemo kam pride vstavljeno spodnje sedlo. Nato z dleti in žago izdelamo mesto da lahko vstavimo spodnje sedlo. Prilepimo ga z kožnim klejem. Spodnje sedlo ima to funkcijo da zgornjo ploščo zavaruje pred veznico, saj je les smreke dosti mehkejši kot les ebanovine.

7.1.2 SESTAVLJANJE TRUPA ( zgornjo in spodnjo ploščo prilepimo na

obod) V tej fazi imamo v obodu še vedno vstavljeno šablono ki je iz dveh delov. Odvijemo vijake ki so držali obe polovici šablone skupaj in nato eno polovico vzamemo ven iz oboda. Nato okoli oboda na notranji strani nalepim majhne trakove furnirja širine 5 mm in debeline 1 mm. S temi trakovi povečamo ploskev na katero prilepimo zgornjo in spodnjo ploščo, tako je lepilni spoj kvalitetnejši.

Slika 38 izdelan obod ki še nima odstranjene šablone Nato pa nosilce oboda oziroma krclje z dletom odsekamo v liniji z obodom. Tako se zvok ne zaletava v njih, ko kroži po trupu. Potem pa najprej s kožnim klejem prilepimo spodnjo ploskev na obod in s svorami stisnemo obod in spodnjo ploščo tako omogočimo dober lepilni spoj. Nato z brusnim papirjem zaokrožimo robe obeh ploskev.

47

Slika 39 obod prilepljen na spodnjo ploskev

48

7.1.3 IZDELOVANJE INTARZIJE Intarzija ima dve funkciji:

- Lepotna funkcija - Utrdi rob obeh plošč

Pri izdelavi intarzije si najprej s svinčnikom zarišemo kje bo vstavljena. Nato z posebnim modelarskim nožem ki ima dve rezili pričnemo delat utor za intarzijo ki mora biti globok 1 mm in širok 2 mm. Tako okoli plošče po risu svinčnika zarežemo 1 mm globoko. Nato pa s tankim dletom izdolbemo utor. Ko je utor končan moramo vanj vstaviti intarzijo. Sam vložek izdelamo tako da skupaj zlepimo tri različne furnirje, in sicer ebanovino v sredini javor in na koncu spet ebenovina. Nato furnir zrežemo na pasove široke 2 mm. Pasove furnirja pa moremo dati v vlažen časopis da se omehčajo in so bolj prožni. Le vlažne lahko vstavimo v utor sicer bi na velikih radijih počili. V utor damo kožni klej in počasi v utor vstavljamo intarzijo. Ko je lepilo suho, z dletom odsekamo odvečen del intarzije tako da je intarzija enaka z zgornjo ploščo.

Slika 40 sestavljen trup s vstavljeno intarzijo

49

7.1.4 IZDELAVA VRATU Na kos javorja zarišemo obliko vratu. S tračno žago izrežemo osnovno obliko vratu. V nadalje je delo ročno. Z žago in rezbarskimi dleti začnemo izdelovati polža. Pravijo da je polž podpis goslarja, zato je dobro če si zanj vzamemo čas pri izdelavi, in ga izdelamo čim natančneje. Na vrat zvrtamo luknje v katere pridejo vstavljeni vijaki za strune. Nato z dleti naredimo utor, ki je namenjen temu, da lahko strune napeljemo v vijake. Z rašplo in pilami zaoblimo vse ostre vogale.

Slika 41 osnovna oblika vratu

50

Slika 42 osnovna oblika polža

51

Slika 43 izdelovanje vratu

52

Slika 44 izdelava polža Ko imamo izdelan vrat nanj prilepimo ubiralko ki je iz lesa ebenovine. Vendar ubiralko prilepimo čisto rahlo, ker jo moramo pred lakiranjem odstranit iz polža. Pred ubiralko pa pride nameščeno zgornje sedlo vanj sedejo strune, da vedno obstanejo na istem mestu. Po tem postopku pa moramo vrat pritrdit na trup. Zadnji del vrata prislonimo na sprednji del trupa, nato s svinčnikom zarišemo kam pride vstavljen vrat. Z dleti nato naredimo utor, v katerega se mora vrat popolnoma prilegati. Nato s kožnim klejem namažemo utor in vanj vstavimo vrat ter ga s svorami stisnemo k trupu, tako lahko dosežemo učinkovitost lepila. Ko je lepilo suho odstranimo še zadnje madeže z violine, ki nastanejo med samo obdelavo. Nato pa lahko violino začnemo premazovati s šelakom.

53

Slika 45 izdelan vrat z ubiralko

Slika 46 violina pripravljena za premazovanje

54

7.1.5 IZDELAVA STRUNIKA, VIJAKOV IN PODBRADNIKA Strunik, vijake in podbradnik sem izdelal iz lesa ebenovine. Vse dele sem obdelal ročno le vijake sem stružil. Na koncu sem vse dele spoliral z bombažno vato.

Slika 47 izdelan podbradnik

55

Slika 48 izdelan strunik

Slika 49 izdelani vijaki

56

7.4 PREMAZOVANJE VIOLINE S ŠELAKOM

Šelak je naravna smola, ki jo pridobivajo iz izločkov ličink uši ki živijo v tropskem svetu. Najprej sem si moral pripraviti šelakpripraviti šelak. Šelak kupimo v trdi obliki. Da ga zmehčamo ga namočimo v alkohol oziroma v špirit. Nato ga z čopičem začnemo nanašat na vse površine lesa. Čopič mora imeti jazbečevo dlako, saj ta najmanj pušča sledi v premazu. Vseh nanosov je 24. Po tretjem nanosu, z lepilnim trakom zaščitimo spodnjo površino vratu. To naredimo zato ker na določen del vratu ne pride nanesen pigment. Po tretjem nanosu na violino nanesemo pigment ki je iz naravnih materialov. Ko smo nanesli pigment lahko lepilni trak odlepimo z vratu. Nato nadaljujemo z nanašanjem šelaka do štiriindvajsetega nanosa. Na dan nanesemo samo en nanos, ko se šelak posuši to taja en dan lahko nanesemo drugi nanos, in tako dalje. Po končanih nanosih začnemo polirat površino na katero smo nanesli šelak. Tako je premaz na koncu visoko sijajen. Na koncu izdelamo še podbradnik in strunik. Podbradnik, strunik in ubiralka ne pridejo premazani s šelakom. Vse zbrusimo z brusnim papirjem. Brusimo postopoma z vedno večjo granulacijo, na koncu z brusnim papirjem granulacije 12000. Ko imamo izdelane vse potrebne dele lahko violino sestavimo. Izdelamo še dušo in jo vstavimo v trup. Duša mora biti izdelana iz smrekovega lesa in mora imeti čim gostejšo rast. Les mora biti naravno suh. Na koncu goslar opravi še zadnje stvari in od vseh teh postopkov pričakuje le najboljši ton.

Slika 50 nanesen pigment in 3 sloj šelaka

57

Slika 51 čopič s katerim nanašamo šelak

Slika 52 šelak in alkohol ki ga potrebujemo pri premazovanju violine

58

Slika 53 vstavljanje duše

Slika 54 kobilica

Slika 55 končno izdelana violina

59

8 VPLIV POLOŽAJA DUŠE GLEDE NA TON VIOLINE Raziskave so mi pokazale, da moramo dušo namestiti z večkratnim poskušanjem, ker ima vsak les različno rast, različno gostoto se enak položaj duše v različni violini različno odziva. Zato imamo 5 mm prostora za pomikanje duše. Duša mora biti iz smrekovega lesa in mora imeti na premeru 6 mm od 8 do 10 letnic, odvisno od gostote zgornje plošče.

Slika 56 prikaz duše v violini

LEGENDA:

1. Strune 2. Duša 3. Spodnja plošča 4. Zgornja plošča 5. kobilica

60

Pogled iz tlorisa, rdeča pika predstavlja postavitev duše v violini, kvadratka pa predstavljata noge kobilice.

Slika 57 slika prikazuje pogled na dušo iz tlorisa

61

8.1 PRAVILNO NAMEŠČENA DUŠA Violina je imela najkvalitetnejši ton takrat, ko je duša stala za polovico svoje debeline za desno nogo kobilice, pomaknjena proti struniku. Takrat so se vibracije prenesle v celoti na trup in violina je zvenela ob taki postavitvi duše najlepše.

Slika 58 kvadratka prikazujeta položaj kobilice, slika prikazuje položaj duše

Slika prikazuje najboljšo lego duše, duša je za polovico svoje debeline pomaknjena nazaj od desne noge kobilice.

62

8.2 DUŠA POMAKJENA PROTI SREDINI VIOLINE

Ko sem dušo pomaknil proti levi nogi kobilice, sem ugotovil, da sem sprostil struno a in struno e, vendar pa sem s tem utišal g in d struno. Ob postavitvi duše na to mesto ton violine ni bil primeren za igranje, saj je bil ton zelo raznolik


Slika iz tlorisa prikazuje, kako je duša pomaknjena proti levi nogi kobilice

63

8.3 DUŠA POMAKJENA PROTI SREDINI NOGE KOBILICE

To naredimo v primeru, da g in d struni zvenita dobro, a in e struni pa zvenita precej ostro. Tako dosežemo, če dušo pomaknemo proti nogi, lepši ton na a in e struni.


Slika iz tlorisa prikazuje, kako je duša pomaknjena proti desni nogi kobilice.

64

PRILOGA A

66

- detajl

30

251.

3

67

9 SKLEP ALI ZAKLJUČEK Kljub začetnim skrbem ali mi bo uspelo izdelati violino in ugotoviti primerno mesto duše v violini, glede na njen ton oziroma akustičnost mi je uspelo izdelati violino in raziskati ob kakšnem tonu violine postaviti dušo na določen položaj. Na precejšne težave sem naletel pri izdelovanju posameznih delov violine, saj zahtevajo zelo natančno obdelavo. Vendar sem težave rešil s tem da sem dobro pregledal staro violino kako je sestavljena in izdelana, tako mi je bilo dosti lažje izdelati svojo violino.

68

10 LITERATURA

Godala-barok. (b.d.). pridobljeno 19.11.2008 iz http://www2.arnes.si/~avicar2/godala_barok.html Dr. Bruno Ravnikar (1999). Osnove glasbene akustike in informatike. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Lastnosti smreke. (b.d.) pridobljeno 14.1.2009 iz http://www2.arnes.si/~evelik1/les/smreka.htm Lastnosti javorja. (b.d.) pridobljeno 14.1.2009 iz http://www2.arnes.si/~evelik1/les/javor.htm Sestavni deli in igranje. (b.d.) pridobljeno 20.10.2008 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Violina Vrednost violin. (b.d.) pridobljeno 23.10.2008 iz http://www.finance.si/178911 Violina – duša orkestra. (b.d.) pridobljeno 12.12.2008 iz http://www.mladinska.com/shrambadatotek.aspx?docid=117445&nodeid=2696&rootnodeid=1372 Šola za violino. (b.d.) pridobljeno 15.12.2008 iz http://www.violina.com/Vesela%20violina%201%20uvod.pdf Osebna komunikacija z Pavel Skaza, Pavel Skaza s.p. 2008. Vitanje

vpliv poloaja due v violini

Documents