vloga ustvarjalnosti in menedŽmentaznanje podjetja pri razvoju novega izdelka in kako iskati ideje,...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Tomaž GOLEŽ

VLOGA USTVARJALNOSTI IN MENEDŽMENTA

IDEJ PRI RAZVOJU IZDELKA

Diplomsko delo

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo

Maribor, september 2017

VLOGA USTVARJALNOSTI IN MENEDŽMENTA

IDEJ PRI RAZVOJU IZDELKA

Diplomsko delo

Študent: Tomaž GOLEŽ

Študijski program: univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodne tehnologije in sistemi

Mentor: izr. prof. dr. Marjan LEBER

Maribor, september 2017

II

I Z J A V A

Podpisani ______________________________, izjavljam, da:

je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti

tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor,_____________________ Podpis: ________________________

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Marjanu

Lebru za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi moji

družini, ki mi je omogočila študij.

Zahvaljujem se tudi drugim, ki so tako ali drugače

prispevali k nastanku tega dela, me podpirali in

stali ob strani.

IV

VLOGA USTVARJALNOSTI IN MENEDŽMENTA IDEJ PRI RAZVOJU

IZDELKA

Ključne besede: inovativnost, inovacijski proces, tehnike kreiranja idej, menedžment

idej, razvoj izdelka, prototip

UDK: 338.33:658.589(043.2)

POVZETEK

S spodbujanjem inovativnosti v poslovnih procesih podjetja ustvarjajo dodano

vrednost izdelku oziroma storitvi, pa tudi zaposlenim. Inovativni menedžment mora

dobro razumeti vlogo zaposlenega kot vira ustvarjalnosti. S tem lahko trženjske

zakonitosti prilagodimo poslovnim procesom kot temeljnim vrednotam vseh

zaposlenih. Na podlagi tega se zgradi zaupanje in šele takrat teorija zaživi v praksi

podjetja.

V nalogi smo prikazali pomen inovativnosti od faze razvoja izdelka do prototipa. V

razvojni fazi smo prikazali stopnje, kakor tudi tržne potrebe in kasnejše razvojne

možnosti. Predstavili smo tudi inovacijski proces ter prikazali možnosti spodbude

inoviranja v podjetju glede na zahteve. V nalogi smo se osredotočili na tehnike

kreiranja idej, za lažjo predstavo, oceno in kasnejše vrednotenje. Ob tem smo

predstavili tudi strategijo za izdelavo prototipov, razvijanje, testiranje trga za nenehno

izboljšavo in optimiziranje poslovnega procesa.

V

ROLE OF CREATIVITY AND MANAGEMENT IN NEW PRODUCT

DEVELOPMENT

Key words: innovation, innovation process, ideas creation techniques, idea

management, product development, prototype

UDK: 338.33:658.589(043.2)

ABSTRACT

By encouraging innovation in business processes, businesses create added value to

their product, service, and employees. Innovative management must understand the

role of an employee as a source of creativity. By doing so, market principles can be

adapted to business processes as the fundamental values of all employees. This can

serve as a basis on which trust can be built, and only then can theory be put into the

company's practice.

In the thesis, we presented the importance of innovation from the product

development phase to the prototype phase. Within the development phase, we

demonstrated the individual levels of the process, as well as the market needs and

further development possibilities. In addition, we presented the innovation process,

along with the possibilities of stimulating innovation in the company in line with its

requirements. The thesis focuses on the techniques of creating ideas, which facilitate

understanding, the assessment stage and subsequent evaluation. The thesis also

outlines the strategy for prototype creation and develop, as well as testing the market

with the purpose of ensuring continuous improvement and optimisation of the

business process.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev oziroma opis problema ............................................ 1

1.2 Namen in cilji diplomske naloge .................................................. 1

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................. 2

1.4 Predvidene metode diplomskega dela ....................................... 2

2 RAZVOJ IZDELKA ................................................................................ 3

2.1 Izdelek oziroma proizvod .............................................................. 3

2.2 Stopnje razvoja novega izdelka ................................................... 4

2.3 Tržne potrebe in razvojne možnosti ............................................ 7

3 INOVIRANJE .......................................................................................... 8

3.1 Kreativnost ...................................................................................... 8

3.2 Inovativnost ..................................................................................... 8

3.3 Inovacijski proces .......................................................................... 9

3.4 Kako v podjetju spodbuditi inoviranje? ..................................... 9

3.5 Ovire inovacijskega procesa? .................................................... 11

4 UPORABA ZNANJA PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA .............. 12

4.1 Vrste znanja ................................................................................... 13

4.1.1 Eksplicitno znanje .................................................................. 13

4.1.2 Tacitno znanje ......................................................................... 14

4.2 Zahteve podjetja ........................................................................... 14

5 IDEJA .................................................................................................... 15

5.1 Zbiranje idej ................................................................................... 15

5.2 Tehnike kreiranja idej .................................................................. 15

5.3 Metode ocenjevanja idej.............................................................. 19

5.4 Vrednotenje poslovne ideje ........................................................ 20

6 MENEDŽMENT IDEJ ........................................................................... 22

6.1 Osnove menedžmenta idej ......................................................... 22

VII

6.2 Značilnosti menedžmenta idej ................................................... 22

6.3 Prednosti menedžmenta idej ...................................................... 23

7 PROTOTIP............................................................................................ 25

7.1 Strategija za izdelovanje prototipov .......................................... 25

7.2 Končni ali predstavitveni prototipi ............................................ 25

7.3 Končni izdelek .............................................................................. 26

7.4 Razvijanje ...................................................................................... 26

7.5 Testiranje trga ............................................................................... 27

8 ZAKLJUČEK ........................................................................................ 28

9 LITERATURA IN VIRI.......................................................................... 29

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev oziroma opis problema

Današnji družbeno-ekonomski razvoj je odvisen od inovativne sposobnosti celotne

družbe. O tem pričajo dokazi svetovnih gospodarsko razvitih držav. V razvoju izdelka

je inoviranje ključnega pomena pri konfliktnih situacijah, s katerimi se vsakodnevno

soočajo podjetja. Tudi v ekonomskem vidiku dolgoročno rast v nekaterih panogah

izključno omogočajo inovacije. Sprotno prilagajanje gospodarskim spremembam v

okolju rešujemo s pristnimi inovacijami, s katerimi ohranjamo izdelek na tržišču in v

proizvodnem procesu. Glavni cilj obstoja izdelka je uporabnik, saj ta odloča o uspehu

inovacije na trgu. Zato potrebujemo nove poti, ki vodijo k integriranemu in

ustvarjalnemu mišljenju pri inovacijskih predlogih proizvodnje za tržišče.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomskega dela je spoznati potek razvoja novega izdelka od same zamisli

do prototipa novega izdelka in kako le ta razvoj poteka v samem podjetju. Med tem

bomo spoznali, zakaj je potrebno inovirati, kaj to pomeni za podjetje, kako uporabiti

znanje podjetja pri razvoju novega izdelka in kako iskati ideje, jih izboljšati in te nato

pripraviti za izdelavo prototipa.

Glavni cilj diplomske naloge je prikazati uspešen potek razvoja novega izdelka, tako

da bo tržno zanimiv. Kar pomeni, da moramo že od samega začetka razvoja

upoštevati trg in glede na to tudi izbrati pravo idejo, ki jo razvijamo do končnega

izdelka.

Glavne trditve diplomske naloge so:

inoviranje je lahko tvegano, vendar je prav tako tvegano tudi neinoviranje,

zbiranje idej je začetek uspešnega razvoja,

oblikovanje idej predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji potek razvoja

novega izdelka,

da bo razvoj novega izdelka uspešen, mora biti tržno zanimiv.


2

1.3 Predpostavke in omejitve

Tema razvoja novega izdelka je zelo obsežna. Naredili bomo pregled vloge

ustvarjalnosti in menedžmenta pri začetnih korakih razvoja novega izdelka. Ti se

omejijo na oblikovanje nove zamisli, sledi pregled analize zamisli ter oblikovanje

prototipa. Opisali bomo, zakaj je potrebno inovirati, kako pridobimo nove zamisli, s

katerimi metodami zamisli izboljšamo in kako poteka izdelava prototipa.

Menimo, da z literaturo ne bi smeli imeti težav, saj je na to temo napisanih kar nekaj

knjig. Prav tako je na voljo veliko spletnih virov, ki se vsakodnevno osvežujejo

vzajemno z inovativnostjo.

1.4 Predvidene metode diplomskega dela

Strokovno literaturo bomo poiskali v domačem in tujem jeziku (članki, revije,

priročniki), pomagali si bomo tudi s spletnimi strani in uradnimi listinami.

V diplomski nalogi bomo uporabili naslednje metode:

metoda klasifikacije (primerjanje pojmov),

metoda deskripcije (opisovanje teoretičnih konceptov),

metoda komparacije (primerjanje dejstev),

metoda kompilacije (prevzemanje spoznanj in stališč drugih avtorjev).

Podatki bodo pridobljeni iz:

strokovne literature (priročniki, članki, revije),

uradnih listin,

spletnih virov.


3

2 RAZVOJ IZDELKA

2.1 Izdelek oziroma proizvod

Izdelek je lahko storitev ali predmet, ki je na voljo za prodajo. Lahko je v fizični ali

virtualni obliki. Vsak izdelek je narejen po določeni ceni in se po njej prodaja. Cena,

ki jo lahko zaračunavamo, je odvisna od trga, kakovosti, trženja in ciljnega segmenta.

Vsak izdelek ima življenjsko dobo, po kateri potrebuje zamenjavo in življenjski cikel,

po katerem ga je potrebno ponovno izumiti. Blagovna znamka se lahko prenovi,

ponovno sproži ali podaljša, tako da postane bolj relevantna za segment in čas, ki

pogosto vodi proizvod skoraj enako.

Izdelek naj bo:

uporaben (izdelek mora biti funkcionalno sposoben storiti, kar naj bi storil in to

storiti z dobro kakovostjo),

oglaševan (uporabniki in potencialni uporabniki morajo vedeti, zakaj jih

potrebujejo, kakšne koristi lahko iz njih izhajajo in kakšna je razlika v njihovi

življenjski dobi),

poimenovan (izdelek z imenom postane blagovna znamka, kateremu

pripomore, da izstopa iz nereda izdelkov in imen),

prilagodljiv (s trendi, časom in spremembami v segmentih mora biti izdelek

prilagojen novostim, tako da postane bolj relevanten in ohranja svoj prihodek).


4

Slika 2.1: Obseg prodaje od časovne odvisnosti [12]

2.2 Stopnje razvoja novega izdelka

Za razvoj novega izdelka potrebujemo strukturirano karto, ki daje podjetju čisto pot.

Dejanski razvoj opredmetenega izdelka ali storitve je le majhen del procesa razvoja

novega izdelka. Ta vključuje celotno pot od ustvarjanja začetne ideje do tržnega

izdelka. Z določitvijo vključenih korakov in z navezovanjem na njih bo razvoj izdelkov

postal bolj usmerjen ter prilagodljiv vsem vrstam izdelkov in storitev.

1. Generiranje idej

Razvoj izdelka se bo začel s konceptom. Preostali del procesa bo zagotovil, da se

bodo ideje testirale glede na njihovo sposobnost preživetja, zato so na začetku vse

ideje dobre ideje. Zamisli so lahko in bodo iz različnih smeri. Najboljša metoda za

začetek je SWOT analiza, ki vključuje trenutne tržne trende.

To lahko uporabimo za analizo položaja vašega podjetja in iskanje smeri, ki je v

skladu s svojo poslovno strategijo. Poleg te dejavnosti, usmerjene v poslovanje, so

metode, ki se osredotočajo na potrebe in želje stranke. [13]


5

Te so lahko:

raziskave tržnih raziskav,

poslušanje predlogov vašega ciljnega občinstva – vključno s povratnimi

informacijami o vaših trenutnih izdelkih, prednostih in slabostih,

spodbujanje predlogov zaposlenih in partnerjev,

pregled glede na uspeh in napake vašega tekmeca.

2. Izbiranje idej oziroma konceptov

Ta korak je ključnega pomena za čimprejšnje zavračanje neprimernih zamisli iz

katerega koli razloga. Ideje je potrebno obravnavati objektivno, v idealnem primeru s

strani skupine ali odbora. V tej fazi se določijo posebna merila presajanja, ki se

osredotočajo na donosnost naložbe, cenovno dostopnost in tržni potencial.

Vprašanja je treba skrbno pretehtati, da bi se izognili neuspehu izdelka. [13]

3. Razvoj in testiranje konceptov

Idejo, ki je prešla fazo presajanja, se nato predstavi zunanjim strankam. Za preizkus

ideje uporabimo majhno skupino strank in ocenimo njihovo reakcijo. Ideja bi morala

biti zdaj koncept z dovolj poglobljenimi informacijami, ki jih potrošnik lahko vizualizira.

[13]

4. Analiza poslovanja

Ko je koncept preizkušen in dokončan, je potrebno združiti poslovni primer za oceno,

ali bo novi izdelek oziroma storitev dobičkonosna. To bi moralo vključevati podrobno

strategijo trženja, ki bo poudarjala ciljni trg in pozicioniranje izdelkov.

Ta analiza mora vključevati: morebitni obstoj povpraševanja po izdelku, popolno

oceno stroškov, konkurenco in točko preloma. [13]

5. Razvoj izdelkov

Če bo nov izdelek odobren, bo prešel na tehnično in marketinško razvojno stopnjo.

Takrat se bo ustvaril prototip ali omejen proizvodni model. To pomeni, da lahko

preiskujete natančne oblike in specifikacije ter vse proizvodne metode, kakor tudi


6

dajete nekaj oprijemljivega za testiranje potrošnikov glede povratnih informacij o

značilnostih (videz, občutek, embalaža). [13]

6. Testni marketing

Preskusno trženje se razlikuje od koncepta trženja, saj uvaja prototipni izdelek po

predlaganem načrtu trženja kot celoti in ne posameznih elementov. Ta postopek je

potreben za potrditev celotnega koncepta in se uporablja za nadaljnje izboljšanje

vseh elementov od izdelka do tržnega sporočila. [13]

7. Komercializacija

Ko je koncept razvit in preizkušen, je potrebno sprejeti dokončne odločitve za premik

izdelka na njegov začetek trgovanja. Cenovne in trženjske načrte je potrebno

dokončati, prodajne ekipe in distribucije pa so informirane tako, da je izdelek in

družba pripravljena na končno stopnjo. [13]

8. Trženje

Za neprekinjeno ter učinkovito izvajanje faze je potreben načrt za zagon. Vključevati

bi moral odločitve o tem, kdaj in kje naj začnejo ciljati na svojo osnovno skupino

potrošnikov. Potreben je pregled uspešnosti trga za doseganje uspešnega projekta.

V kolikor sledite zgoraj opisanim korakom, bo razvoj novega izdelka veliko

enostavnejši z večjo verjetnostjo za uspeh. [13]

Slika 2.2: Potek razvoja novega izdelka [lastni]

Generiranje idej

Izbiranje idej

Razvoj koncepta

Analiza poslovanj

Razvoj izdelkov

Testni marketing

Komercial-izacija

Trženje


7

2.3 Tržne potrebe in razvojne možnosti

Raziskovanje tržnega potenciala je najpomembnejše področje raziskave prodaje.

Obsega raziskave:

potreb (fiziološke, varnostne, potrebe pripadnosti skupini, potrebe po zaupanju

vase in spoštovanju samega sebe, potrebe po javnem priznanju),

kupne moči (absorpcije sposobnosti tržišča),

velikosti in značilnosti trga ter

konjunkture in njenih tendenc. [3]

Razvojne možnosti se nanašajo predvsem na tehnološke rešitve področja izdelave

novega izdelka, obdelovalne tehnike, študij dela in časa, lastnosti gradiv in

varnostnih predpisov.


8

3 INOVIRANJE

3.1 Kreativnost

Kreativnost oziroma ustvarjalnost je izjemno dragocena. Je miselni proces, ki

vključuje ustvarjanje novih idej, konceptov in rešitev težav ter iskanje novih povezav

med obstoječimi idejami in koncepti. Je sposobnost ustvariti nekaj novega, poiskati

novo rešitev za določeni problem, metodo, postopek, novo napravo, ki ima določeno

vrednost.

Za ustvarjalno delovanje organizacije podjetja nenehno iščejo ustvarjalne ljudi, ki s

svojim kreativnim razmišljanjem ustvarjajo nove rešitve. Izdelki z ustvarjalnim

mišljenjem (divergentnim mišljenjem) vsebujejo izvirnost, ustreznost in po večini

konceptov preprostost. Mnogi ustvarjalnosti pripisujejo čudež, družbeno okolje,

naključje, kognitivni proces. Povezana je tudi z genialnostjo, duševnimi motnjami in

humorjem. Nekateri trdijo, da smo za to rojeni, spet drugi, da se tega naučimo s

preprosto tehniko.

Kreativnost je običajno povezana z literaturo in umetnostjo ter je pomemben del

dejavnosti pri delodajalcih, ekonomiji, gradbeništvu, znanosti in tehniki.

3.2 Inovativnost

Inovativnost prinaša večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti izdelka, večjega

ugleda podjetja, nižanja stroškov izdelave, omejevanja konkurence. V inovativnost

sodobne družbe z razvitim gospodarstvom vlagajo velika finančna sredstva.

Slovenija je žal v ozadju kar se tiče inovativnosti, vendar to ne pomeni, da smo brez

inovacij.


9

3.3 Inovacijski proces

Inovacija potuje od ideje do končne inovacije, ki se potrdi na trgu. Takšen postopek

imenujemo inovacijski proces. Potek inovacijskega procesa:

prva stopnja je ideja oziroma zamisel (skupek informacij, rezultat umske

dejavnosti, ki nakazuje možno uresničitev),

druga stopnja je invencija oziroma iznajdba (nova zamisel, ki je obetavnejša,

ni pa nujno, da bo uresničena, je rezultat podrobne raziskave dela),

tretji del inovacijskega procesa je potencialna inovacija (pojavi se v obliki

prototipa, možno je trženje pravice do intelektualne lastnine, preden gre

proizvod na komercializacijo),

zadnja faza je inovacija (inovacija se potrdi na trgu, prinaša večjo uporabnost,

nižanje stroškov izdelave, dvig podjetja, rezultat razvojno-raziskovalnega

dela).

Slika 3.1: Prikazani inovacijski proces [lastni]

3.4 Kako v podjetju spodbuditi inoviranje?

Brez inovacij podjetje na današnjem trgu težje preživi svoje obdobje, zato so

inovacije gonilo razvoja podjetij. Potrebno jim je posvetiti dovolj pozornosti ter zgraditi

sistem, ki bo udejstvoval ter nadgrajeval inoviranje. Po podatkih, ki jih najdemo na

spletu propade kar 70 % inovacij.

Ideja Invencija Potencialna

inovacija Inovacija


10

Zato so strokovnjaki raziskali možne rešitve oziroma razloge, na katere bi podjetja

morala biti pozornejša:

kultura v podjetju, ki ne podpira inovacij (sama kultura v podjetju je osnova za

razvoj idej, strah pred porazom je potrebno v čim večji meri izbrisati,

podpiranje inovativnosti ter tveganja pa povečati, če želi biti podjetje

inovativno),

premajhna vpletenost vodstva (potreben je čas ter sredstva za uspeh

poslovne ideje oziroma uspešnega projekta),

informativni proces inoviranja (ljudje so danes preobremenjeni, saj trg drži

svoje niti v rokah, inovacija tako zgubi svoj namen, saj gre skozi mnogo faz

(usposabljanja do sestankov), ki jo upočasnjujejo, potrebno se je posvetiti

ključnim stvarem, ki inovacijo preko organizacijskih procesov čim prej

pripeljejo do rezultata),

procesu inoviranja ne namenimo dovolj sredstev (potrebno je vložiti dovolj

časa, energije in denarja. Ljudem je potrebno dati svobodo za izoblikovanje

idej, spodbuditi sodelovanje ter nameniti dovolj sredstev. Zaposlene je

potrebno spodbuditi k inoviranju, le tako bodo njihovi delovni časi izkoriščeni

maksimalno ter ustrezno nagraditi s pregledom inovacij),

projekti niso skladni s strategijo podjetja (zaposleni oblikujejo razne rešitve, ki

niso v skladu s strategijo podjetja, na podjetju je le to, da kreativnost usmerijo

v svoje okvire),

premalo pozornosti posvečajo potrebam okolice (trg, stranke, dobavitelji,

konkurenti so vir informacij, podjetje lahko posveča možnosti novim idejam s

tem, da zaposlene spodbudi k opazovanju trendov in sprememb v okolju),

premajhna raznolikost (spodbujanje raznolikosti, ekipe sestavljene iz različnih

ras, spolov, starosti, izkušenj, sposobnosti privede navadno do najboljših idej,

ki ponujajo različne poglede na problem ter s tem omogočajo raznolikost

inovacij),

merilo ustreznih idej ne obstaja (kot smo že omenili pri peti točki, morajo

podjetja postaviti merila, po katerih bodo ideje razvrščene, ocenjene ter

najbolje izbrane).


11

pomanjkanje usposabljanja inovacijskih timov (inovacijske skupine niso enake

ostalim skupinam, saj zahteva posebne sposobnosti ter različne načine

razmišljanja, ki jih je potrebno spodbuditi s primernimi usposabljanji),

sistem upravljanja idej (uvesti učinkovit sistem sprejemanja, ocenjevanja, da

ne pride do zmešnjave idej, inoviranje je potrebno ustrezno dokumentirati,

tako da zaposleni razume svoje mesto).

3.5 Ovire inovacijskega procesa?

Temeljni dejavniki, ki ovirajo inovacijski proces so: doseganje stališča, proizvodna

miselnost in uvršanje koncepcije marketinga v organizacijsko strukturo kot drugo ali

tretjerazredno funkcijo. Ovire za realizacijo tehnoloških inovacij izdelkov na tržišču

so[5]:

globalne prepreke in pomanjkanje informacij iz tržnega okolja,

nepoznavanje metod za oceno strateškega položaja izdelkov,

pomanjkljivo opredeljevanje ciljev podjetja,

funkcionalne, uporabnostne in oblikovane pomanjkljivosti izdelka,

uvajanje novih izdelkov brez sistematičnega postopka.


12

4 UPORABA ZNANJA PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA

Znanje se nanaša na ustvarjanje svežega znanja, ustvarjanje novih izdelkov,

sposobnosti in učinkovitejših procesov. Črpanje znanja lahko razdelimo v dve

skupini, in sicer na lastne vire ter tuje oziroma zunanje vire. Podjetja se večinoma

odločajo za tuje vire, saj jih lahko dobijo na hiter ter preprost način. Težava je v tem,

da ima tudi ostala konkurenca možnost dostopa do teh informacij. Notranji viri znanja

predstavljajo večjo konkurenco med zaposlenimi, poznamo jih kot:

trženje,

proizvodnjo,

spremljanje tehnološkega razvoja,

razvojno-raziskovalne dejavnosti v organizaciji,

spodbude znotraj organizacije.

Zunanje vire znanja pa poznamo v oblikah:

zunanjega usposabljanja,

sodelovanja z dobavitelji, svetovalci,

pridobivanja materialne in nematerialne tehnologije,

sestankov, srečanj, sejmov.


13

Slika 4.1: Zavedanje pomena znanja [14]

4.1 Vrste znanja

Običajno delimo znanja na strateško, proceduralno in deklarativno. Avtorji imajo

različne poglede na klasifikacijo znanj. V teoriji in praksi sta omenjeni dve vrsti znanja

v delih: [10,7]

eksplicitno znanje (znanje preneseno z različnimi mediji),

tacitno znanje (znanje skrito v posamezniku katerega prenašamo le med

zaposlenimi).

4.1.1 Eksplicitno znanje

Eksplicitno znanje je znanje, ki se lahko izrazi v formalnem jeziku (besede in številke)

in se izmenjuje med posamezniki preko komunikacije. Razpoložljivost tega znanja

omogoča, da se kot orodje za upravljanje uporablja na več načinov. Večino

eksplicitnega znanja so tehnične ali akademske informacije in informacije, ki so

opisane v nekaterih uradnih jezikih, npr. v priročnikih, matematiki, patentih, avtorskih


14

pravicah itd. To znanje je pripravljeno za komunikacijo in izmenjavo s pomočjo

elektronskih materialov in drugih formalnih pomenov. Eksplicitno znanje je tudi

tehnično in zahteva določeno raven akademskega znanja ali razumevanja,

pridobljenih s formalnim izobraževanjem ali s strukturiranim študijem. Samo znanje

lažje obdelujemo z računalniki, prenašamo elektronsko in shranjujemo v podatkovnih

bazah. [10]

4.1.2 Tacitno znanje

Znanje, katero je v celoti povezano z osebnostjo posameznika npr. subjektivni

odnosi, intuicije, dojemanja, sposobnosti, katera so globoko zakoreninjena v

posameznih dejavnostih in individualnih izkušnjah. Tacitno oz. implicitno znanje

zahvaljujoč težko posnemljivemu konceptu zagotavlja močno podlago za doseganje

konkurenčne prednosti. Osnovne značilnosti znanja so individualizacija, nepopolnost

in ne formalnost. Problem implicitnega upravljanja znanja izhaja iz preprostega

razloga in leži v dejstvu, da implicitno znanje ni napisano nikjer in da je del vsake

osebe, ki jo ima. Posreduje se preko govora, medsebojne razprave, odprtosti in

prenosa. [4]

4.2 Zahteve podjetja

Podjetje je odskočna deska za inovacijo. Zahteve se seveda prilagajajo uporabnikom

in trgu, ki so ključnega pomena.

Organizacija. ki se ukvarja z dinamičnim se spreminjanjem okolja mora ustvarjati

informacije in znanje poleg učinkovite predelave le teh dveh. [7]


15

5 IDEJA

5.1 Zbiranje idej

Postopek zbiranja idej je lahko zelo enostaven. Potrebna je samo škatlica, v katero

morajo zaposleni, stranke in dobavitelji posredovati svojo idejo. Z zbiranjem idej

spodbudimo pričakovanja vseh vpletenih ter s pravilnim izborom idej izberemo

postopek za inovacijo.

5.2 Tehnike kreiranja idej

Obstaja veliko tehnik kreiranja idej oziroma spodbujanja ustvarjalnega mišljenja. Na

posamezniku je le to, da izbere pravilno tehniko, ki je primerna okolici. Bistvo vsega

je možnost zbiranja idej ter sposobnost ustreznega produciranja velikega števila

rešitev.

Iz literature je znanih približno petdeset metod inovacijskega menedžmenta, v nalogi

pa se bomo osredotočili le na posamezne, ki jih bomo opisali v nadaljevanju:

Metoda 635, pri kateri se kreativnost skupine dvigne, če je sprejeta ideja

enega od udeležencev in kasneje obdelana. Izvede se v pisni obliki, in sicer v

zato pripravljeni obrazec. Šest udeležencev napiše po tri predloge rešitev za

postavljeno nalogo. Pri tem se orientirajo na že napisane ideje ali pa se

razvijejo nove. Za izvedbo naloge imajo na razpolago pet minut. Ta delovni

korak ponovijo petkrat, tako da vsak od udeležencev v petih minutah odda

svoj obrazec sosedu in nadaljuje z novo sprejetim obrazcem. Po tridesetih

minutah imajo praktično 108 idej. [6]


16

Slika 5.1: Metoda 635 [lastni]

Pisanje scenarijev je tehnika, pri kateri si predstavljamo čim več možnih

scenarijev v danem trenutku za doseganje rešitve. Zaradi zahtevnosti jo

uporabljamo za dolgoročne namene. Iz seznama vseh faktorjem za naš

problem izberemo nepredvidljive, ki so pomembni za raziskavo. Določimo

časovni okvir. Izbrane faktorje si zapišemo na papir in izmed njih bo zagotovo

eden kateri nam bo rešil težavo. V primeru, da se rešitev ne pokaže

nadaljujemo z kombinacijo preostalih različnih scenarijev vse dokler se ne

pokaže najboljša možna rešitev. [1]

Možganska nevihta (brainstorming) temelji na potrjenem dejstvu, da smo

najbolj ustvarjalnih in kreativnih zamisli takrat, ko so možgani najbolj

sproščeni. Več oseb se zbere in skupaj z moderatorjem, ki vodi skupino,

spoznajo problem. V najboljšem primeru bo problem predstavljen s strani

nalogodajalca, bistvo je, da je izčrpno predstavljen, saj bomo le tako prišli do

kakovostne rešitve. Ko je problem predstavljen, se igra idej lahko prične. Ideje

se zapišejo na list, popolnoma nove ideje kot tudi že podane, samo da so

razširjene. Tako nastanejo verižne ideje in proizvodna idej se razvija

spontano, nenavadno, nerealistično in nekonformistično. [6]

Metoda 635

6 oseb

5 min 3 predlogi


17

Slika 5.2: Možganska nevihta [15]

Kartno izpraševanje – pred iskanjem nove ideje se mora določiti področje

iskanja nove ideje. V prednosti smo, če izbiramo nove ideje, ki izhajajo iz

prednosti sistema ter zahtev okolja. Prednost kartnega izpraševanja je ta, da

lahko postopek izvedemo na več skupinah, ki imajo različno strokovno

podlago. S tem lahko analiziramo določen problem iz različnih pogledov

oziroma obravnavamo celotno problematiko po sektorjih. Preden se lotimo

iskanja nove ideje, je potrebno še določiti lokacijo virov idej, ki so lahko pisni

viri o dolgoročnih družbenih planih in usmeritvah. Pri kartnem izpraševanju

obravnavamo vse osebe enakopravno, s tem pa dosežemo večjo kreativnost

skupine, saj retorično slabše podkrepljeni člani skupine ravno tako pridejo do

izraza. Slaba lastnost je ta, da vzame veliko časa. Ravno tako nastanejo

težave s številom kart pri večjih skupinah. Postopek se izvede v treh

korakih[6]:

1. Postavitev in razlaga vprašanja.

2. Udeleženci napišejo zamisli na karte.

3. Obravnava in urejanje kart v tematsko podobne skupine.


18

metoda Delphi je metoda večstopenjskega individualne izpraševanja za

postavljeno nalogo. Izvaja se pisno s strokovnjaki različnih področij. Metoda

temelji na individualizaciji s strokovnim znanjem, hkrati pa daje tudi možnost

preizkusa oziroma primerjave medsebojnih izjav. Cilj tega postopka je doseči

nadaljnjo spremenljivost vseh udeležencev v smislu postavljanja problema.

Pravila te metode[6]:

a) naloga mora biti postavljena pisno z izčrpanimi utemeljitvami,

b) imenovati je potrebno pravila igre,

c) da bi olajšali delo rezultatov je potrebno najprej izdelati grobo strukturo

vprašanj,

d) obdelava oziroma povezava poteka v obliki vnaprej vodene strukture,

e) zastavljene termine je potrebno natančno upoštevati.

Postopek dela: izbrani strokovnjaki bodo vprašani s formalnim vprašalnikom o

njihovih ocenah ali domnevah. Odgovori bodo ocenjeni ter ovrednoteni.

Moderacija je metoda, ki je bolj usmerjena h komunikaciji v delovni skupini.

Pomembna je tam, kjer želimo skozi komunikacijo znotraj skupine doseči

skupni uspeh. To je lahko v okviru delovnih seminarjev, učnih delavnic,

projektnih razgovorov. Idealna velikost skupine je od 4 do 12 članov.

Uporabna je zlasti pri definiranju nalog ali problemov, kjer iščemo izhode in

rešitve, analiziranju pomanjkljivosti, določanju transparentnih ciljev,

razumevanju nalog oziroma obveznosti. Priprava obsega: določiti skupine

udeležencev, določiti namen moderacije in zagotoviti smernice uspeha,

formulirati teme, pripraviti prostor, pripomočke, materiale, groba priprava

metode in poteka dela. [6]

Morfološka metoda, znana tudi kot morfološki okvir, je matrična metoda.

Problem razčlenimo na dele: elementi (material, izdelava metod, prodajne

poti), atributi (praktični element, oblikovanje, oblikovni element), parametri

(vplivi, vonj, obnašanje porabe). Te probleme vnesemo v seznam in izdelamo

matriko z vsemi možnimi rešitvami. Oblikovna dela lahko izvajamo z eno

osebo ali pa tudi s skupino (največ sedem oseb). Upoštevati moramo

naslednje: omejiti problemske segmente na največ 10 ter omejiti detajlne

problemske rešitve na 10. Potek dela se izvaja po naslednjih korakih[6]:


19

1. Izbira in formuliranje problema.

2. Razčlenjevanje problema na problemske segmente in razvijanje kriterijev.

3. Iskanje elementov za detajlno problemsko rešitev.

4. Kombinacije miselnih povezav detajlnih problemskih rešitev za logično in

smiselno kombinacijo.

5. Presoja najdenih kombinacij.

Strategija poskusov in napak je ena preprostejših strategij reševanja

problemov, ki je prisotna že pri dojenčkih. Z to metodo preizkušamo različne

rešitve, dokler ne pridemo do prave. Vse rešitve obravnavamo enako, tudi

neprave, zato strategija ni praktična za kompleksnejše probleme. Uporabljajo

jo tudi odrasli v trenutku panike kakor živali v trenutkih čustvene

vznemirjenosti.

Seznam značilnosti je metoda s katero izdelamo osnovni seznam značilnosti

izdelka s katerim pridemo do koristnih zamisli. Zastavimo si vprašanja kot npr.

Ali lahko izdelek uporabim v druge namene? Ali ga lahko prilagodimo?

Povečamo? Zmanjšamo? Nadomestimo? Ali lahko naredimo kombinacijo z

drugim izdelkom? Vsa ta vprašanja nam bodo v pomoč pri iskanju rešitve. [8]

Sinektika je metoda pri kateri rezultati so največkrat vidni. Zajema deset

delovnih korakov, pri čemer se lahko v vsakem primeru po potrebi preskoči

prejšnji korak. Koraki kateri se lahko poslužujejo: predstavitev problema,

razdelava problema, ugotovitev spontanih reakcij, novo definiranje problema,

direktna primerjava, opis, projekcija. Metoda prisili udeležence, da probleme

gledajo z drugih kotov.[6]

5.3 Metode ocenjevanja idej

Ko imamo polno škatlo idej, je potrebno narediti jasen načrt, kaj bomo naredili z

zbranimi predlogi. Po zbranih predlogih sledi pomemben korak. Izbrati je potrebno

ustrezno idejo, ki bo ustrezala podjetju. Pomagamo si lahko s kontrolnim listom,

točkovnim ocenjevanjem, kvalitativno razpravo, analizo možnih napak in analize

Swot. Ali je ideja v skladu s cilji in strategijo podjetja? Ali je ideja izvedljiva? Ali je

izdelek boljši in enostavnejši? Nam bo prineslo dobiček? Je izdelek strankam všeč?

To je le nekaj vprašanj, na katera želimo dobiti odgovor pri ocenjevanju. Pri tem


20

moramo ostati v naših okvirih. Tu mislimo predvsem na izvirnost, racionalnost,

učinkovitost ter tržno zanimivost.

5.4 Vrednotenje poslovne ideje

Za poglobljeno vrednotenje idej je na voljo več kazalnikov. Izbor ustreznega je

odvisen od trajanja postopka izbora in vrednotenja idej.

1. Trg:

velikost (sedanja in potencialna),

rast (sedanja in potencialna),

atraktivnost,

vloga podjetja.

2. Izdelek:

unikatnost,

ekskluzivnost (patentiranje).

3. Izvedljivost:

razvoj izdelka,

tehnologija,

proizvodnja.

zaposleni,

finance.

4. Kompatibilnost z:

organizacijsko strukturo,

izkušnjami osebja in vodilnih zaposlenih o trženju, prodaji, tehničnem znanju,

proizvodnji, financah, potrebah kupcev oziroma trga.

5. Časovni okvir:

potreben za razvoj ideje,

potreben za trženje.

6. Finančna vprašanja:

investicijske zahteve,

stroški,

dobičkonosnost.

7. Verjetnost uspeha. [16]


21

Slika 5.3: Diagram vrednotenja ideje[22]


22

6 MENEDŽMENT IDEJ

6.1 Osnove menedžmenta idej

Idejni menedžment vključuje ustvarjanje, zbiranje in izbor primernih idej za izboljšave

in inovacije. Cilj idejnega upravljanja je mobilizacija storitvenih rezerv s spodbujanjem

ustvarjalnega delovnega okolja ter krepitev konkurenčnosti organizacije.

Menedžment ideje je krovni izraz za participativne optimizacijske sisteme, katerih cilj

je izkoristiti zamisli potenciala vseh zaposlenih v organizaciji. [17]

Začetki idejnega menedžmenta se pojavijo, ko se posameznik sreča z določenim

problemom, oviro, izzivom. Menedžment idej je proces izboljšave podjetij. Sam

proces mora doseči naslednje cilje [18]:

varčevanje stroškov,

optimizacijo procesov,

izboljšanje kakovosti,

krepitev motivacije in razvoja zaposlenih,

povečanje identifikacije podjetja,

doseganje operativnih ciljev,

posodobitev obstoječih predlogov in vključevanje v obstoječe metode

upravljanja.

6.2 Značilnosti menedžmenta idej

Vhodni obrazec za nove ideje mora biti jasen. Potrebna polja za vnos zajemajo opis

problema, izboljšanje, opis koristi, označevanje kot predlog posameznika ali skupine

ter specifikacija članov skupine. Zamisli je potrebno shraniti, za kasnejšo obravnavo.

Arhiv problemov mora vključevati nerešene rešitve, o katerih se lahko kasneje

razpravlja. Te težave je potrebno kasneje ponoviti z e-pošto ali drugo obliko notranje

publikacije. Datumi priloženih idej bi morali biti opremljeni z obrazložitvami.

Predložene ideje je potrebno razvrstiti z že registriranimi idejami. Ker na delovnem

mestu ni veliko idej, je spletni dostop do sistema upravljanja idej koristen. Vsaka

ideja bi morala biti predmet modela vrednotenja z vidiki kot so izboljšanje kakovosti,


23

preprečevanje nesreč, povečanje dobičkonosnosti s prihranki stroškov, spodbujanje

sodelovanja zaposlenih itd.

Ključni dejavniki uspeha pri menedžmentu idej so [19] :

uprava podjetja: podjetja, v katerih vodstvo in izvršilno osebje dosledno

motivirajo svoje zaposlene, lahko aktivirajo ustvarjalni potencial delovne sile,

mreženje različnih oddelkov: zaposleni imajo pogosto občutek, da plavajo v

svojem "soku" zato je pomembna dobra organizacija dela,

vizija podjetja: sodobno upravljanje idej zagotavlja, da zaposleni dobijo prosto

pot do ustvarjanja,

sistem spodbud: upravljanje sodobnih idej ponuja možnost oblikovanja

posameznega spodbujevalnega sistema; zaposleni prejmejo točke za

dejavnosti, kot so pisanje, komentiranje in vrednotenje idej,

nagrajevanje: uspešno vodenje idej omogoča zaposlenim zabavo; podjetja

lahko to spodbujajo z navdihujočimi dogodki - predvsem pa z delovnimi orodji.

6.3 Prednosti menedžmenta idej

Podjetja poročajo o velikih prihrankih z menedžmentom idej. Dejstvo, da je tema

končno uspelo doseči to širino, je zagotovo posledica uspešnih podatkov, ki bi jih

lahko prikazalo upravljanje idej. V letu 2012 so podjetja s pomočjo idej svojih

zaposlenih prihranila okrog 700 milijonov evrov. Predlogi za izboljšanje so

tekmovalcem oz. zaposlenim prinesli povprečno 640 evrov. Spodaj je seznam

podjetij in njihovih prihrankov[18]:

Za leto 2012:

Robert Bosch GmbH - 215 milijonov evrov,

Siemens - 145 milijonov evrov,

Volkswagen - 119 milijonov evrov,

AUDI - 115 milijonov EUR,

Deutsche Telekom - 103 milijonov evrov,

RWE - 78 milijonov evrov,

Daimler - 61 milijon evrov.


24

Za leto 2013:

Continental - 160 milijonov evrov,

Daimler - 75 milijonov evrov,

BASF - 33 milijonov evrov.

Za leto 2015 [20]:

Lek- 7,7 milijonov evrov.

Statistični podatki, ki so ocenili približno 600 oglaševalskih akcij jasno prikazujejo

pomembnost raziskave in razvoja, o tem priča graf[21]:

Slika 6.1: Razlog idejnega menedžmenta[21]

Raziskave in razvoj

Izboljšati procese inzmanjšati stroške

Stranke

Sodelovanje


25

7 PROTOTIP

7.1 Strategija za izdelovanje prototipov

Prvotni prototipi so namenjeni izključno inovatorju, podjetju in izdelovalcu. Izdelek je

po navadi narejen iz poceni materialov, saj je njegov namen:

da prepriča, da ideja deluje,

da lahko razrešite oziroma vsaj odkrijete tehnične in oblikovne težave,

da lahko idejo izboljšate s poskusi in napakami.

Dandanes se vse kasnejše spremembe obdelajo po računalniško podprtem

oblikovanju (na primer program CAD). Ta nam prihrani veliko časa, stroškov, z njim

pa lahko pridemo tudi do pomembnih podatkov, do katerih bi s fizičnimi prototipi prišli

zelo težko. Priporoča se, da prototip ostane v prvi fazi, vse dokler se ne reši vseh

težav oziroma dokler se oblika ne izboljša.

7.2 Končni ali predstavitveni prototipi

Končni ali predstavitveni prototipi so tisti prototipi, s pomočjo katerih svojo idejo

predstavimo drugim – še posebej potencialnim investitorjem ali pridobiteljem licence.

Vsi prototipi morajo biti tako po videzu kot delovanju čim bolj podobni končnemu

izdelku, predvsem zato ker:

želi večina potencialnih investitorjev oziroma pridobiteljev licence videti ideje,

pri katerih je večina težav že razrešenih, saj je zato tveganje zanje manjše,

si lahko le malokdo že ob pogledu na grob prototip predstavlja kakovostni

končni proizvod,

bolj kot bo prototip podoben končnemu proizvodu, več boste vedeli o

oblikovanju, proizvodnji in stroških, ki so povezani z idejo, kar bo neprecenljivo

takrat, ko boste morali ljudi prepričati, da je vaša ideja tehnično in tržno

izvedljiva.


26

7.3 Končni izdelek

Proizvod, ki se ga lahko proda, je brez dvoma najboljša oblika končnega prototipa.

Dokažete lahko, da se vaša ideja prodaja, četudi le v manjšem obsegu, na zalogi pa

imate vzorce, tako da lahko druga podjetja vaš proizvod hitreje ocenijo. Ta strategija

ni le primerna za vsak izum, temveč bi bilo tudi pametno razmisliti, ali se stroški za

proizvodnjo enega samega prototipa, in za na primer še sto dodatnih testnih enot,

bistveno ne razlikujejo. Pri proizvodnji običajno največ stane vzpostavitev

proizvodnje. Sami proizvodi niso dragi.

7.4 Razvijanje

Ko izdelek uspešno prestane poslovno analiza, ga v oddelku za razvoj in raziskave

razvijejo v fizični izdelek. Pred to stopnjo je izdelek obstajal le kot risba, besedni

zapis ali grobi prototip. Ta stopnja nam da povratno informacijo, ali je idejo izdelka

možno pretvorit v tehnično in komercialno smer. Tehnično tržni dejavniki razvijanja

novega izdelka so [11]:

izdelava prototipa ter njegovo testiranje,

določitev oblike, barva, dimenzije in embalaže,

označevanje izdelka,

določitev poprodajnih storitev za nov izdelek.

Funkcionalno testiranje izdelka strokovnjaki navadno izvajajo v tovarniških

laboratorijih. Testirajo pravilno in varno delovanje prototipa. Sam proces je lahko zelo

preprost, hiter in brez večjih stroškov, lahko pa traja več let. Po funkcionalnem

testiranju sledi testiranje prototipa pri kupcih v strogo nadzorovanih razmerah. Zanj

se uporabljajo različne tehnike kot so: primerjave v paru, rangiranje, ocenjevalne

lestvice. Testiranje je namenjeno sprotnemu odpravljanju pomanjkljivosti prototipa.

[2]

Ko je prototip razvit, sledi oblikovanje embalaže. Poznamo komercialno embalažo in

transportno embalažo. Prva se asociira pri izdelkih, ki estetiko poudarjajo bolj kot

vsebino (darilni izdelki, kozmetični izdelki itd.). Namen komercialne oblike je, da

poudarja lastnosti in vrednosti izdelka ter pritegne pozornost kupca. Veliko vlogo


27

imata barva in oblika embalaže. Namen transportne embalaže pa je zaščita izdelka

pred poškodbami v času distribucije. [9]

Naziv, simbol, številka se nanašajo na označevanje blagovne znamke. Ime izdelka

mora biti izvirno, enostavno, lahko izgovorljivo, opazno, opisovati mora lastnosti

izdelka in biti primerno za različne oblike tržnega komuniciranja. Podjetja si

prizadevajo pridobiti blagovne znamke, saj lahko dosežejo veliki tržni delež. Pri tem

morajo upoštevati naslednje pogoje: trajna visoka raven kakovosti, takojšnje

poprodajne storitve, vstop na trg pred konkurenti in razvijanje razlik med tržnimi

segmenti z oblikovanjem različnih oblik tržnega komuniciranja. [9, 11]

7.5 Testiranje trga

Namen testiranja trga je ugotoviti:

kako se kupci odzivajo na izdelek in kako velik je trg,

ali so razvite sestavine novega izdelka v vseh pogledih primerne za uvedbo na

trg,

ali ustrezajo pričakovanjem kupcev,

ali izbrani tržni inštrumenti ustrezajo in

odkriti še zadnje napake na izdelku.

Na izbranem vzorcu preizkuševalcev se izvaja testiranje trga. Na podjetju je le, da

izbere pravo velikost vzorca, tako da bodo rezultati še dovolj natančni v razumnih

stroških. Z testiranjem se lahko izognemo marsikateri težavi, saj lahko morebitne

pomanjkljivosti na izdelku ali ob dejavnosti okoli njegove uvedbe na trg odstranimo

še pred množično proizvodnji ali prodajo. [9]


28

8 ZAKLJUČEK

Prilagajanje podjetja je v današnjem času in okolju ključnega pomena. Ker je trg

zasičen z izdelki, je njihovo sprotno prilagajanje ter inoviranje edini način za uspešno

prihodnost podjetja. Inovacija predstavlja ugled, pospešek proizvodnje, povečanje

prihodkov in zmogljivosti podjetja, ki si z njo bodisi pridobiva nove bodisi krepi že

obstoječe uporabnike. Inovativnost je interdisciplinarne narave, saj zahteva

interakcijo med področji marketinga, menedžmenta in raziskovalno razvojnega

oddelka.

Kreativnost, inovativnost, podjetništvo in podjetniška rast so neposredno povezani in

delujejo vzajemno. Podjetja morajo na različne načine spodbujati kreativnost

zaposlenih, saj bodo podjetniško rast dosegla le ob uspešnem inovacijskem

menedžmentu in si tako maksimirala svoj dobiček. Sam proces inovacij ter kreiranj

idej ni zahteven za razvoj izdelka. Potrebna je le volja ter vnos potrebnega kapitala.

Ob ustrezni inovativni skupini, pravilni izbiri metode ter odlični oceni uspeh ne more

izostati. Menedžment idej je nadzorovan proces, s katerim se zaposleni aktivno

nagovarjajo in spodbujajo v svoji ustvarjalnosti in sodelovanju. Sodobne ideje in

sistemi za upravljanje inovacij vse bolj postajajo orodje za razvoj kadrov. To znatno

širi možnosti za razvoj podjetja.

Podjetja morajo spremeniti kulturo inoviranja, usposobiti inovacijske skupine ter

povečati pozornost okolice, saj nas bo ta pripeljala do ustreznega odgovora na naš

problem. Spremembe izdelkov se s časom spreminjajo, kar je tudi posledica

inoviranja. Poslovna okolja so intenzivnejša, s tem pa spodbudimo podjetja v hitra

ukrepanja. Podjetja s tem prisilimo v dodatna znanja, ki še niso na trgu, vendar lahko

z znanjem, ki ga osvojimo danes, prehitimo konkurenco. Izobraževanje je ključnega

pomena, saj lahko že jutri z novimi inovacijami pripomore k uspehu.


29

9 LITERATURA IN VIRI

[1] B. Lipičnik: Ekonomika in organizacijska podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta,

1994.

[2] D. W. Cravens: Marketing Management: Illinois: Irwin, 1987.

[3] H. Dovžan: Razvoj in trženje novega izdelka. Ljubljana; Založba Gospodarski

vestnik, 1993.

[4] M. Milojković. Management znanja (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska

fakulteta, 2011.

[5] M. Mulej in soavtorji: Inovativno poslovanje. Ljubljana:Gospodarski vestnik, 1987.

[6] M. Leber. Leksikon metod inovacijskega menedžmenta in menedžment kakovosti.

Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2004.

[7] Nonaka, Ikujiro in Hirotaka Takeuchi. The Knowlede_creating Company. New

York: Oxford University Press, 1995.

[8] P. Kotler: Marketing management: Tržno upravljanje, analiza, načrtovanje,

izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1996.

[9] R. Jazbinšek: Razvijanje novega proizvoda. Kako do uspešnih novih proizvodov.

Ljubljana: ZAP- Zavod za organizacijo poslovanja, 1981.

[10] S. A. Sitar. Oblike in razsežnosti znanja v organizaciji. V:Menedžmentu znanja:

znanje kot temelj razvoja. Na poti k učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure

Kovač. Maribor; Založba Pivec, 2006.

[11] V. Potočnik: Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta, 1996.

Elektronski viri:

[12] MIKROBIZ, Marketing in prodaja [splet], Dosegljivo:

http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=79 [Datum dostopa: 20. 7.

2017].

[13] MRGROODACRE [splet], Dosegljivo: http://www.mrgoodacre.com/product--the-

marketing-mix.html [Datum dostopa: 20. 7. 2017].

[14] Mednarodno inovativno poslovanje, [splet], Dosegljivo:

http://journal.doba.si/letnik_6-2014-st-3/celovit-pristop-k-ravnanju-z-znanjem [Datum

dostopa: 20. 7. 2017].

http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=79

http://www.mrgoodacre.com/product--the-marketing-mix.html

http://www.mrgoodacre.com/product--the-marketing-mix.html

http://journal.doba.si/letnik_6-2014-st-3/celovit-pristop-k-ravnanju-z-znanjem


30

[15]Rojstvo ideje, [splet], Dosegljivo: http://www.inovativnost.net/sola/3.asp [Datum

dostopa: 20. 7. 2017].

[16] Do innovation now , [splet], Dosegljivo: http://2inno.eu/sl/content/orodja-za-

poglobljeno-vrednotenje-idej [Datum dostopa: 20. 7. 2017].

[17]Wikipedia.Ideenmanagement[splet],Dosegljivo:

https://de.wikipedia.org/wiki/Ideenmanagement [Datum dostopa: 1. 9.2017].

[18]Startingup,[splet],Dosegljivo:https://www.starting-

up.de/geschaeftsideen/trends/ideenmanagement-kompakt.html [Datum dostopa: 1. 9.2017].

[19] Innolytics, [splet],Dosegljivo: https://www.innolytics.de/ideenmanagement/ [Datum

dostopa: 1. 9.2017].

[20] Delo, [splet],Dosegljivo: http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sandoz-in-

njegov-lek-nagrajen-za-upravljanje-z-idejami.html [Datum dostopa: 1. 9.2017].

[21]Cridon,[splet],Dosegljivo:http://www.cridon.de/ideenmanagement-der-naechsten-

generation-ein-neues-paradigma/ [Datum dostopa: 1. 9.2017].

[22]Podjetniški portal,[splet],Dosegljivo: https://www.podjetniski-portal.si/nacrtujem-

podjetje/vrednotenje-ideje [Datum dostopa: 3. 9.2017].

http://www.inovativnost.net/sola/3.asp

http://2inno.eu/sl/content/orodja-za-poglobljeno-vrednotenje-idej

http://2inno.eu/sl/content/orodja-za-poglobljeno-vrednotenje-idej

https://de.wikipedia.org/wiki/Ideenmanagement

https://www.starting-up.de/geschaeftsideen/trends/ideenmanagement-kompakt.html

https://www.starting-up.de/geschaeftsideen/trends/ideenmanagement-kompakt.html

https://www.innolytics.de/ideenmanagement/

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sandoz-in-njegov-lek-nagrajen-za-upravljanje-z-idejami.html

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sandoz-in-njegov-lek-nagrajen-za-upravljanje-z-idejami.html

http://www.cridon.de/ideenmanagement-der-naechsten-generation-ein-neues-paradigma/

http://www.cridon.de/ideenmanagement-der-naechsten-generation-ein-neues-paradigma/

https://www.podjetniski-portal.si/nacrtujem-podjetje/vrednotenje-ideje

https://www.podjetniski-portal.si/nacrtujem-podjetje/vrednotenje-ideje

vloga ustvarjalnosti in menedŽmentaznanje podjetja pri razvoju novega izdelka in kako iskati ideje,...

Documents