Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski programManagement 2001

Visokošolski strokovni študijski program Ma-nagement 2001 izvajamo v študijskem letu2006/2007 samo še v 3. in deloma v 2. let-niku.

Strokovni naslovDiplomirani ekonomist oz. diplomirana ekono-mistka.

Diplomanti• so usposobljeni za prevzemanje nalog v

strokovnih službah podjetij in drugih organi-zacij; dobro vedo, da podjetja in druge orga-nizacije delujejo v kompleksnih in spremen-ljivih okolišcinah ter da zato ni enostavnihreceptov za uspešnost, ki si jo morajo v kon-kurenci pridobiti vsak dan znova; tudi zaseprinašajo diplomanti iz šole spoznanje, da simorajo osebno uspešnost in razvoj prislužitiz zavzetim delom in nenehnim ucenjem;

• lahko nadaljujejo študij na specialisticnemin magistrskem študijskem programu.

Študijske obveznostiZa napredovanje v 3. letnik mora študent re-dnega študija zbrati 60 KT iz 1. letnika in 46KT iz 2. letnika; študent izrednega študija morazbrati 60 KT iz 1. letnika in 30 KT iz 2. letnika.

Dokoncanje študijaŠtudenti, ki so se prvic vpisali v študijskem letu2004/2005, lahko diplomirajo po tem programudo 30. 9. 2011.

Študentom, ki so študij prekinili, lahko komi-sija za študentske zadeve doloci dodatne pogojeza nadaljevanje študija (diferencialne izpite alidruge dodatne obveznosti).

Prehod v visokošolski strokovni aliuniverzitetni študijski programManagement (2005)

V študijskem letu 2005/2006 smo zaceli iz-vajati bolonjske študijske programe 1. stopnje.Študenti visokošolskega študijskega programaManagement (2001), ki so uspešno koncali2. letnik ali imajo pogoje za vpis v 3. letnik(ali študenti 3. letnika, ki študija še niso kon-cali), se lahko odlocijo za prehod v 3. letnik

visokošolskega študijskega programa Manage-ment (2005) ali (ob izpolnjevanju pogojev) uni-verzitetnega študijskega programa Management(2005). O prehodu odloca komisija za študent-ske zadeve na podlagi izjave študenta in preverbeizpolnjevanja pogojev.

Priznavanje opravljenih študijskih obveznostipri prehodu. Pri prehodu v nove študijske pro-grame se opravljene študijske obveznosti iz pro-grama Management (2001) priznajo kot kažetapreglednici na straneh 9–10.

Predmetnik

Predmetnik je predstavljen v preglednicah nastraneh 10–12, v nadaljevanju pa so navedeniopisi predmetov, ki jih bomo izvajali v študijskemletu 2006/2007. Opisi vsebujejo:

• namen in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo

študijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznacena je zznakom , in

• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja zdeleži, ki je oznacen z znakom .

Opisi predmetov

01-016 Odlocanje in modeli za managementdoc. dr. Roberto Biloslavo

Namen predmeta je uciti študente prepoznavatizadeve v podjetju in se o njih odlocati. Vsebinase cleni na dva dela. V prvem delu se opredelisam pojem urejanja zadev in znotraj tega pro-ces odlocanja tako z vidika posameznika kot sku-pine. Predstavijo se razlicni modeli odlocanja vorganizaciji (racionalni, administrativni, politicniin model smetnjaka), njihova izhodišca in posle-dice za management organizacije. Še posebno seizpostavi emocionalni vidik posameznika za od-locanje in pomen intuitivnega odlocanja v ma-nagementu. V drugem delu se podajo osnovnanacela modeliranja in znacilnosti razlicnih mode-lov in metod za analiticno odlocanje. Predstavijose metode odlocanja, ki izhajajo iz teorije odloci-tev, metode matematicnega in logicnega mode-liranja, sistemska metodologija, metoda scenari-jev in AHP metoda.

Visokošolski strokovni študijski program Management 2001 9

Vsebinska primerljivost študijskih obveznosti med visokošolskim strokovnim študijskim programom Mana-gement (2001) ter visokošolskim strokovnim in univerzitetnim študijskim programom Management (2005)

VS Management 2001 VS oz. UNI Management 2005

01-001 Poslovna matematika in statistika 02-007 oz. 03-007 Poslovna matematika in statistika

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 02-005 oz. 03-005 Ekonomika podjetja

01-003 Gospodarsko pravo 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet*

01-004 Poslovno komuniciranje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet*

01-005 Temelji managementa 02-001 oz. 03-001 Uvod v management

01-006 Racunovodstvo 02-013 oz. 03-013 Racunovodstvo*

01-007 Makroekonomija 02-002 oz. 03-002 Uvod v ekonomijo

01-XXX Poslovni jezik 1 02-XXX oz. 03-XXX Tuj poslovni jezik 1

01-011 Prakticno usposabljanje 1 02-011 oz. 03-011 Prakticno usposabljanje 1

01-012 Trženje 02-006 oz. 03-006 Marketing*

01-013 Obligacijsko pravo 02-014 oz. 03-014 Obligacijsko in statusno pravo

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi 02-004 oz. 03-004 Ravnanje z ljudmi*

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 02-046 oz. 03-025 Delovno in socialno pravo*

01-016 Odlocanje in modeli za management 02-042 oz. 03-029 Odlocanje v managementu*

01-017 Urejenost organizacije: strukture 02-012 oz. 03-012 Urejenost organizacije

01-018 Urejenost organizacije:poslovna informatika

02-015 oz. 03-015 Poslovna informatika

01-XXX Poslovni jezik 2 02-XXX oz. 03-XXX Tuj poslovni jezik

01-022 Prakticno usposabljanje 2 02-022 oz. 03-022 Prakticno usposabljanje 2

01-023 Strat. man. in man. sprememb 02-023 oz. 03-023 Strateški management

01-024 Financiranje 02-017 oz. 03-017 Poslovne finance*

01-025 Org. kultura, etika in vodenje 02-028 oz. 03-032 Organizacijska kultura in posl. etika*

01-027 Management inoviranja in tehnologij:management tehnologij

02-027 oz. 03-031 Management tehnologij

01-026 Management inoviranja in tehnologij:management inoviranja

02-018 oz. 03-018 Management proizvodnje in inoviranja*

01-028 Management proizvajanja:management proizvajanja izdelkov

02-018 oz. 03-018 Management proizvodnje in inoviranja*

01-029 Management proizvajanja:management proizvajanja storitev

02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-030 Prakticno usposabljanje 3 02-024 oz. 03-026 Prakticno usposabljanje 3

01-031 Management neprid. organizacij 02-058 oz. 03-035 Management nepridobitnih org.

01-032 Prestrukturiranje podjetja 02-041 oz. 03-028 Management prenove podjetij

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-034 Obdavcitev podjetij 02-037 oz. 03-046 Obdavcitev podjetij

01-035 Management izobraževanja 02-XXX Izbirni predmet

01-036 Management kakovosti 02-026 oz. 03-030 Management kakovosti

01-037 Management varstva okolja 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-038 Management projektov 02-040 oz. 03-027 Projektni management

01-039 Izbrana poglavja iz poslovnih financ 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-040 Poslovne in kapitalske povezave 02-051 oz. 03-044 Poslovne in kapitalske povezave

01-041 Mednarodne trženje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-042 Org. in delovanje javne uprave 02-047 Management v javni upravi

01-043 Javne finance 02-029 oz. 03-040 Javne finance

01-044 Dig. ekonomija in el. poslovanje 02-063 oz. 03-052 E-poslovanje

01-045 Sodobne teorije organ. in org. razvoj 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-046 Izbrana poglavja iz analize poslovanja 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

Nadaljevanje na naslednji strani

10 Dodiplomska šola

Nadaljevanje s prejšnje strani

VS Management 2001 VS oz. UNI Management 2005

01-047 Izbrane družboslovne teme za managerje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-XXX Poslovni jezik 02-XXX oz. 03-XXX Tuj poslovni jezik

01-057 Poslovanje v skupnem evr. prostoru 02-034 Poslovanje v evropskem okolju

01-058 Temelji podjetništva 02-016 oz. 03-016 Podjetništvo

01-059 Trženjsko inf. sistem in raziskave trga 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-060 Zavarovalništvo 02-036 Bancništvo in zavarovalništvo

Opombe: * predmeti niso v istemu letniku, 02-XXX – predmeti visokošolskega strokovnega študijskega pro-grama Management (2005), 03-XXX – predmeti univerzitetnega študijskega programa Management (2005).

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2001) – 1. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

K P V Kraj Ure Kraj

01-001 Poslovna matematika in statistika 8 — 45 45 — 30 —

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 7 — 30 45 — 30 —

01-003 Gospodarsko pravo 8 — 60 30 — 30 —

01-004 Poslovno komuniciranje 6 — 30 30 — 30 —

01-005 Temelji mangementa 8 — 45 45 — 30 —

01-006 Racunovodstvo 7 — 30 45 — 30 —

01-007 Makroekonomija 7 — 45 30 — 25 —

Eden izmed tujih jezikov:

01-008 Poslovna anglešcina 1 6 — 45 45 — 40 —

01-009 Poslovna nemšcina 1 6 — 45 45 — 40 —

01-010 Poslovna italijanšcina 1 6 — 45 45 — 40 —

01-011 Prakticno usposabljanje 1 3 — 20 — — 40 —

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, K – kvartal izvedbe na rednem študiju, P – število ur predavanj narednem študiju, V – število ur vaj na rednem študiju.

Biloslavo, R, in M. Prevodnik. 2006. Odlo-canje v managementu: zapiski predavanj.Koper: Fakulteta za management.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. 2006. Od-locanje v managementu: gradiva za vaje.Koper: Fakulteta za management.

Pisni izpit oz. kolokvij (60%), obveznosti z vaj(40%).

01-022 Prakticno usposabljanje 2pred. Karmen Rodman

V okviru priprav na strokovno prakso v organiza-ciji bodo študenti izvedeli vse o pravilih in po-stopkih pri izvedbi strokovne prakse v organi-zaciji, kaj lahko v organizaciji pricakujejo, kakoorganizacijo zaprosijo za opravljanje strokovneprakse, kako naj komunicirajo z mentorjem, kajorganizacija od njih pricakuje ter kako napisatistrokovni življenjepis. V casu prakse študent spo-

znava organizacijo, se seznanja z razlicnimi funk-cijami v organizaciji in opravlja dela, ki mu jihdodeli mentor. S svojim delom skuša biti cim boljkoristen organizaciji. Po koncani praksi izdela po-rocilo in mu priloži dnevnik. V izpitnem obdobjuštudent opravi zagovor porocila o strokovni pra-ksi. Poroca o svojih pridobljenih znanjih v casuprakse in se do njih kriticno opredeli. Svoja vi-denja in izkušnje primerja z izkušnjami drugih injih kriticno presoja.

Prisotnost na srecanju za strokovno prakso,160 ur (4 tedne) strokovne prakse v organizaciji,porocilo in zagovor porocila.

01-029 Management proizvajanja:management proizvajanja storitevpred. mag. Igor Hribar

Predmet študentom omogoca pridobivanje teore-ticnih, metodoloških in prakticnih znanj za ma-

Visokošolski strokovni študijski program Management 2001 11

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2001) – 2. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij Opomba

K P V Kraj Ure Kraj

01-012 Trženje 8 — 75 45 — 40 # glej 02-006

01-013 Obligacijsko pravo 7 — 45 30 — 25 # glej 02-014

01-014 Kadri: Ravnanje z ljudmi 4 — 30 15 — 16 # glej 02-004

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 4 — 30 15 — 16 # glej 02-046

01-016 Odlocanje in modeli za management 7 — 45 30 — 30 KP

01-017 Urejenost organizacije: strukture 4 — 30 30 — 20 # glej 02-012

01-018 Urejenost organizacije: poslovnainformatika*

4 — 30 30 — 20 # glej 02-015

Eden izmed tujih jezikov:

01-019 Poslovna anglešcina 2 6 — 45 45 — 40 —

01-020 Poslovna nemšcina 2 6 — 45 45 — 40 —

01-021 Poslovna italijanšcina 2 6 — 45 45 — 40 —

01-XXX Izbirni predmet 1 6 30 25 20

01-XXX Izbirni predmet 2 6 30 25 20

01-022 Prakticno usposabljanje 2 4

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2001) – 3. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij Opomba

K P V Kraj Ure Kraj

01-023 Strateški management in man.sprememb

7 # 45 45 # 30 # glej 02-023

01-024 Financiranje 6 # 45 30 # 25 # glej 02-017

01-025 Organizacijska kultura, etika in vodenje 6 # 45 30 # 25 # glej 02-028

01-026 Management inoviranja in tehnologij:management inoviranja

4 # 30 15 # 20 # glej 02-018

01-027 Management inoviranja in tehnologij:management tehnologij

4 # 30 15 # 20 # glej 02-027

01-028 Management proizvajanja: managementproizvajanja izdelkov

4 # 30 3 # 20 # glej 02-018

01-029 Management proizvajanja: managementproizvajanja storitev

4 4 30 30 KP 20 KP, CE,NG, ŠL

01-XXX Izbirni predmet 3 6 30 25 20

01-XXX Izbirni predmet 4 6 30 25 20

01-XXX Izbirni predmet 5 6 30 25 20

01-030 Prakticno usposabljanje 3 7

Diplomsko delo 30

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, K – kvartal izvedbe na rednem študiju, P – število ur predavanj narednem študiju, V – število ur vaj na rednem študiju.

Opombe: # glej predmet z oznako 02-XXX – podatki o izvedbi teh predmetov so predstavljeni v preglednicahna straneh 15–19, njihovi opisi pa na straneh 16–33. FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

nagement storitev oziroma storitvenih sestavin vzvezi z izdelki. Vsebina je vezana na spoznavanjeodlocitev, povezanih z nacrtovanjem, izvajanjemin nadzorom izvajanja storitev. Pri predmetu štu-denti spoznajo: pomen storitvenega sektorja vdružbi, osnovne smernice verjetnega razvoja sto-

ritev, koncepte opredeljevanja storitev, znacilno-sti in klasifikacijo storitev, stopnje in dejavnostimanagementa storitev, odlocitve v zvezi s sesta-vinami izvajanja/ponudbe storitev, proces razvi-janja novih storitev, vlogo kulture storitvene or-ganizacije, notranji marketing, management ka-

12 Dodiplomska šola

Izbirni predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2001)

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij Opomba

K P V Kraj Ure Kraj

01-031 Management nepridobitnih organizacij 6 — 30 25 — 20 # glej 02-058

01-032 Prestrukturiranje podjetja 6 # 30 25 # 20 # glej 02-041

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije 6 — 30 25 — 20 —

01-034 Obdavcitev podjetij 6 — 30 25 — 20 —

01-035 Management izobraževanja 6 — 30 25 — 20 —

01-036 Management kakovosti 6 # 30 25 # 20 # glej 02-026

01-037 Management varstva okolja 6 — 30 25 — 20 — —

01-038 Management projektov 6 # 30 25 # 20 # glej 02-040

01-039 Izbirna poglavja iz poslovnih financ 6 — 30 25 — 20 —

01-040 Poslovne in kapitalske povezave 6 — 30 25 — 20 # glej 02-051

01-041 Mednarodno trženje 6 — 30 25 — 20 —

01-042 Org. in postopanje v javni upravi 6 — 30 25 — 20 # glej 02-047

01-043 Javne finance 6 — 30 25 — 20 # glej 02-029

01-044 Digitalna ekonomija in el. poslovanje 6 # 30 25 # 20 # glej 02-063

01-045 Sodobne teorije organ. in org. razvoj 6 — 30 25 — 20 —

01-046 Izbrana poglavja iz analize poslovanja 6 — 30 25 — 20 —

01-047 Izbrane družb. teme za managerje 6 — 30 25 — 20 —

01-048 Angleški jezik – nižji nad. nivo 1 6 # 30 25 # 20 # glej 02-064

01-049 Angleški jezik – nižji nad. nivo 2 6 — 30 25 — 20 —

01-050 Angleški jezik – poslovni jezik III (BEC) 6 — 30 25 — 20 —

01-051 Italijanski jezik – zacetni nivo 6 — 30 25 — 20 # glej 02-065

01-052 Italijanski jezik – nižji nad. nivo 1 6 — 30 25 — 20 —

01-053 Italijanski jezik – nad. nivo 3 6 — 30 25 — 20 —

01-054 Nemški jezik – zacetni nivo 6 # 30 25 # 20 # glej 02-066

01-055 Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 — 30 25 — 20 —

01-056 Nemški jezik – poslovni jezik 3 (ZDbF) 6 — 30 25 — 20 —

01-057 Poslovanje v skupnem evr. prostoru 6 — 30 25 — 20 —

01-058 Temelji podjetništva 6 # 30 25 # 20 # glej 02-016

01-059 Trženjsko inf. sistem in razisk. trga 6 — 30 25 — 20 —

01-060 Zavarovalništvo 6 — 30 25 — 20 # glej 02-036

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, K – kvartal izvedbe na rednem študiju, P – število ur predavanj narednem študiju, V – število ur vaj na rednem študiju.

Opombe: # glej predmet z oznako 02-XXX – podatki o izvedbi teh predmetov so predstavljeni v preglednicahna straneh 15–19, njihovi opisi pa na straneh 16–33. FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

kovosti storitev, pozicioniranje storitev ter mana-gement zmogljivosti sistema izvajanja storitev.

Snoj, B. 2000. Management storitev. 2. natiss popravki. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Mladic, M., in N. Vrcon Tratar. 1998. Ma-nagement storitev: gradiva za vaje. Koper:Visoka šola za management. [Samo za re-dni študij.]

Pisni izpit, za redne študente tudi aktivno so-delovanje na vajah.

01-030 Prakticno usposabljanje 3pred. Karmen Rodman

Strokovna praksa v organizacijiNa obveznem srecanju za strokovno strokovnoprakso bodo študenti izvedeli vse o pravilih inpostopkih pri izvedbi strokovne prakse v organi-zaciji.

Strokovna praksa v organizaciji traja 5 tednov(200 ur). V casu prakse študent spoznava orga-nizacijo, se seznanja z razlicnimi funkcijami v or-ganizaciji in opravlja dela, ki mu jih dodeli men-

Visokošolski strokovni študijski program Management 2001 13

tor. Med opravljanjem strokovne prakse pridobivapomembne izkušnje za delo v realnem okolju. Ssvojim delom skuša biti cim bolj koristen organi-zaciji. Ugotavlja uporabnost pridobljenih temelj-nih in aplikativnih znanj ter preverja teoreticnaznanja pri reševanju prakticnih izzivov. Po kon-cani praksi izdela porocilo in mu priloži dnevnik,pogodbo z organizacijo in strokovni življenjepis(europass). V izpitnem obdobju študent opravizagovor porocila o strokovni praksi. Poroca o svo-jih pridobljenih znanjih v casu prakse in se donjih kriticno opredeli. Svoja videnja in izkušnjeprimerja z izkušnjami drugih in jih kriticno pre-soja.

Prisotnost na srecanju za strokovno prakso,200 ur (5 tednov) strokovne prakse v organiza-ciji, porocilo in zagovor porocila.

D15 – Pisne vešcine IIŠtudenti se bodo seznanili s korektnim pristopomk pisanju strokovnih besedil, z urejanjem in obli-kovanjem besedila ter z jezikovnimi vidiki stro-kovnega pisanja.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski programManagement 2005

Strokovni naslovDiplomirani ekonomist (VS) oziromadiplomirana ekonomistka (VS).

DiplomantiDiplomanti so usposobljeni za:

• opravljanje nalog pri nacrtovanju, organizi-ranju, vodenju in nadziranju podjetij in or-ganizacij, za strokovno delo in sprejema-nje poslovnih odlocitev, s cimer prispevajok uspešnosti in razvoju organizacije ter ce-lotne družbe;

• predvidevanje rešitev in posledic pri poja-vih na podrocju managementa, ekonomijein prava;

• kriticno presojo, analiticno reševanje proble-mov in razvojno delo;

• razumevanje politicnega, socialnega in kul-turnega okvira slovenskih in tujih podjetij inorganizacij;

• komunikacijo v poslovnem svetu, zlasti vmednarodnem okolju;

• nadaljnje izobraževanje na 2. in 3. stopnji.

Pogoji za vpisV 1. letnik se lahko vpiše, kdor:

• je opravil maturo;• je opravil poklicno maturo oz. zakljucni izpit

pred uvedbo poklicne mature;• pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni

srednješolski program.V primeru omejitve vpisa se upošteva splošni

uspeh pri maturi, pri poklicni maturi oz. zakljuc-nem izpitu (60%) ter splošni uspeh v 3. in 4.letniku srednje šole (40%).

Neposredno v 2. letnik se lahko vpišejo:• diplomanti višješolskih študijskih progra-

mov, sprejetih po letu 1994, z ekonom-skega in poslovnega podrocja ter sorodnihdružboslovnih podrocij, kot so Poslovni se-kretar, Komercialist, Racunovodja, Turizem,Gostinstvo, Poštni promet ipd.;

• diplomanti višješolskih strokovnih študijskihprogramov z neekonomskih in neposlovnihusmeritev, vendar morajo za napredovanje v3. letnik opraviti diferencialne izpite iz pred-metov Uvod v management, Uvod v pravo inUvod v ekonomijo.

Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo:• Diplomanti višješolskih študijskih progra-

mov, sprejetih pred letom 1994, z ekonom-skega in poslovnega podrocja ter sorodnihdružboslovnih podrocij, ki imajo 3 leta de-lovnih izkušenj. Tem študentom se priznadelovna praksa v podjetju v obsegu 10 KT.

• Diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih pred letom 1994, z drugihstrokovnih podrocij, ce imajo 5 let delovnihizkušenj.Med študijem opravijo še tri diferencialneizpite iz predmetov Uvod v management,Uvod v pravo in Uvod v ekonomijo. Tem štu-dentom se prizna delovna praksa v podjetjuv obsegu 10 KT.

• Študentje visokošolskih strokovnih progra-mov z ekonomskega in poslovnega podrocjater sorodnih družboslovnih podrocij (predZViS 2004), ki imajo opravljene študijskeobveznosti prvih dveh letnikov v obsegu120 KT.

• Študentje visokošolskega strokovnega štu-dijskega programa Management (2001) koizpolnijo pogoje za napredovanje v višji le-tnik, vendar morajo manjkajoce predmeteopraviti po starem programu.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno višješolskega študijaoz. predhodno opravljenega študija na visokošol-skem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj inspretnosti, pridobljenih pred vpisom inmed študijem

Upoštevajo se tudi znanja in spretnosti, prido-bljena v razlicnih oblikah formalnega izobraževa-nja za pridobitev izobrazbe, v programih za iz-popolnjevanje in v neformalnem izobraževanju.Tako se lahko prizna do 50 KT, npr.:

• na podlagi treh let delovnih izkušenj se štu-dentom prizna 10 KT iz naslova strokovneprakse v organizaciji;

• študentom se na osnovi izkazanih listin ne-formalnega izobraževanja oziroma portfolia(projekt, elaborat, izum, patent, objava ipd.)lahko prizna do 30 KT, s cimer lahko na-domestijo izbirne predmete študijskega pro-

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 15

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005) – 1. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

02-001 Uvod v management 6 1 2 30 30 20 KP, CE, NG, ŠL

02-002 Uvod v ekonomijo 8 3–4 3–4 60 30 30 KP, CE, NG, ŠL

02-003 Uvod v pravo 6 3 1 30 30 20 KP, CE, NG, ŠL

02-004 Ravnanje z ljudmi 8 4 1 45 45 24 KP, CE, NG, ŠL

02-006 Marketing 7 1 4 30 45 24 KP, CE, NG, ŠL

02-007 Poslovna matematika in statistika 9 1–2 1–2 50 55 40 KP, CE, NG, ŠL

02-013 Racunovodstvo 7 2 3 30 45 24 KP, CE, NG, ŠL

Eden od tujih jezikov:

02-008 Poslovna anglešcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 KP, CE, NG, ŠL

02-009 Poslovna italijanšcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 KP

02-010 Poslovna nemšcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 KP, CE, ŠL

02-011 Prakticno usposabljanje I 3 1–4 1–4 — 35 — KP, CE, NG, ŠL

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

grama, in do 10 KT prakticnega usposablja-nja I, II in III;

• obvezne predmete študijskega programa selahko delno ali v celoti prizna na osnovi predvpisom opravljenih izpitov na drugem viso-košolskem zavodu ali referenc na ustreznemstrokovnem podrocju. Študent lahko zaprosiza preverjanje in ocenjevanja znanja na iz-pitu, ce si je znanje pridobil s samoizobra-ževanjem ali z izkustvenim ucenjem.

Študijske obveznosti

Trajanje. Program traja tri leta (180 KT).

Obseg. Obvezni in izbirni predmeti ter izbirnimodul (glej preglednice) in zakljucna projektnanaloga.

Študent napreduje v višji letnik, ko zbere 45 KTvpisanega letnika in opravi vse obveznosti niž-jega letnika.

Študent, ki študira izredno, lahko napreduje v2. letnik, ce zbere 37 KT iz 1. letnika, in v 3.letnik, ce zbere 30 KT iz 2. letnika in opravi vseobveznosti 1. letnika.

Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik,ce zbere 30 KT (20 KT pri izrednem študiju)vpisanega letnika. Tretjega letnika študent pravi-loma ne ponavlja. Opravljanju manjkajocih štu-dijskih obveznosti je namenjen absolventski staž.

Obveznosti pri neposrednem vpisu v 2. ali 3. le-tnik. Ce se je študent na FM vpisal v 2. letnik,

mora za dokoncanje študija na FM opraviti vsaj60 KT, ce se je vpisal v 3. letnik, pa vsaj 30 KT.Druge KT lahko prenese z drugih visokošolskihzavodov, jih pridobi z mobilnostjo doma ali v tu-jini oz. zaprosi za priznanje znanj in spretnosti,pridobljenih pred vpisom oz. med študijem.

Študij se konca z zagovorom zakljucne projek-tne naloge. Študentu, ki opravi vse študijske ob-veznosti brez zakljucne projektne naloge (zbere170 KT) in kot prvi ali edini avtor objavi cla-nek v priznani strokovni ali znanstveni reviji, seclanek lahko prizna namesto zakljucne projektnenaloge. Clanek zagovarja po istem postopku, kotje dolocen za zagovor zakljucne projektne naloge.S tako zbranimi 180 KT študent opravi vse štu-dijske obveznosti, predvidene s študijskim pro-gramom.

Predmetnik

Predmetnik je predstavljen v preglednicah nastraneh 15–19, v nadaljevanju pa so navedeniopisi predmetov, ki jih bomo izvajali v študijskemletu 2006/2007. Opisi vsebujejo:

• namen in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo

študijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznacena je zznakom , in

• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja zdeleži, ki je oznacen z znakom .

16 Dodiplomska šola

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005) – 2. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

02-005 Ekonomika podjetja 7 1–2 3–4 30 45 30 KP, CE, NG, ŠL

02-012 Urejenost organizacije 6 3 3 30 30 20 KP, CE, NG, ŠL

02-014 Obligacijsko in statusno pravo 8 3–4 1–2 60 30 30 KP, CE, NG, ŠL

02-015 Poslovna informatika 8 3–4 3–4 30 60 30 KP, CE, NG, ŠL

02-016 Podjetništvo 6 1 2 30 30 20 KP, CE, NG, ŠL

02-017 Poslovne finance 7 3 1 30 45 25 KP, CE, NG, ŠL

02-018 Management proizvodnje in inoviranja 9 1–2 3–4 60 45 35 KP, CE, NG, ŠL

Eden od tujih jezikov:

02-019 Poslovna anglešcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP, CE, NG, ŠL

02-020 Poslovna italijanšcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP, NG

02-021 Poslovna nemšcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP, CE, ŠL

02-022 Prakticno usposabljanje II 3 1–4 1–4 — 35 — KP, CE, NG, ŠL

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

Prvi letnik

02-001 Uvod v managementizr. prof. dr. Cene Bavecdoc. dr. Mirko Markic

Namen predmeta je vpeljati študenta v bistvoštudija managementa s proucevanjem temeljevmanagementa (management kot vodenje poslovin vodenje ljudi k izidom, sistemsko obravnava-nje organizacij in v tem podjetij, interesna teorijapolitike organizacije, miselno ozadje v kulturah infilozofiji organizacije, izidi in usmerjanje k boljšikakovosti poslovanja kot osnovi za uresnicevanjeinteresov udeležencev), urejanja zadev in odlo-canja ter ostalih nalog managerjev za obvladova-nje organizacij in doseganje izidov (snovanje inplaniranje, organiziranje in koordiniranje, vode-nje ljudi k izidom, nadziranje).

Uvod v management – predstavitev osnovnihpojmov Temelji managementa Politika pod-jetja – podjetje kot organizacijski sistem Kul-tura in filozofija podjetja Etika v managementu

Kakovost poslovanja in odlicnost Urejanje za-dev in odlocanje Naloge managerjev

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Visokašola za management.

Kralj, J., in M. Markic. 2003. Dejavno prou-cevanje temeljev managementa. 3. izdaja.Koper: Visoka šola za management.

Možina, S., ur. 2002. Management: novaznanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

Aktivno sodelovanje pri vajah in krajši pisniizdelki (20% + 30%), pisni izpit (50%).

02-002 Uvod v ekonomijoprof. dr. Egon Žižmond

Namen predmeta je vpeljati študente v študijekonomije, seznaniti jih z osnovami sodobnegakoncepta ekonomske vede in jim posredovati te-meljna ekonomska teoreticna znanja, potrebnaza razumevanje drugih ekonomskih in poslovnihdisciplin.

Sistem ekonomske znanosti MikroekonomikaMakroekonomika Gospodarska rast in razvoj

Žižmond, E., P. Dolenc, A. Delakorda in M.Novak. 2005. Uvod v ekonomijo. Koper:Fakulteta za management.

Pisni izpit.

02-003 Uvod v pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Bojan Ticar

Namen predmeta je osvojiti temeljna, osnovnapravna znanja, ki bodo služila kot podlaga za štu-dij pravnih predmetov v višjih letnikih. Obenemje namen predmeta tudi prispevati k razvijanjupravno-kulturne zavesti študentov in razumeva-nju civilizacijske vrednosti prava.

Uvod: pravo, pojem prava, teorija, filozofija inzgodovina prava Država in pravo: pojem dr-

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 17

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005) – 3. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

02-023 Strateški management 6 2 — 30 30 20 KP, CE, NG, ŠL

02-XXX Izbirni modul: predmet 1 6 — 30 30 20

02-XXX Izbirni modul: predmet 2 6 — 30 30 20

02-XXX Izbirni modul: predmet 3 6 — 30 30 20

02-XXX Izbirni predmet 1 6 — 30 30 20

02-XXX Izbirni predmet 2 6 — 30 30 20

02-024 Prakticno usposabljanje III 4 1–4 — 0 50 20 KP, CE, NG, ŠL

02-025 Strokovna praksa v organizaciji 10

Zakljucna projektna naloga 10

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

žave, razvoj države, socialna in pravna država,državna oblast in posameznik Ustavna ure-ditev Slovenije: preambula in splošne dolocbe,clovekove pravice in svobošcine, gospodarskain socialna razmerja, državna ureditev, lokalnasamouprava, javne finance, ustavnost in zakoni-tost, ustavno sodišce Osnove pravnega reda:pravno pravilo in njegove sestavine, pravni akti,pravni vir, pravno razmerje, sistematizacija prava

Osnove civilnega prava: temeljni pojmi; uvodv obligacijsko pravo, uvod v gospodarsko pravo

Osnove delovnega in socialnega prava Pravnired Evropske unije: temeljni pojmi, zgodovina,zgradba in organizacija EU, pravni viri, štiritemeljne ekonomske svobošcine, konkurencnopravo, kršitev prava skupnosti in pravno varstvo.

Bohinc, R., M. Cerar in B. Rajgelj. 2006. Te-melji prava in pravna ureditev. Ljubljana:GV založba.

Perenic, A. 2004. Uvod v pravo. 2. iz-daja. Ljubljana in Maribor: Fakulteta zapolicijsko-varnostne vede.

Kaucic, I., in F. Grad. 2000. Ustavna ure-ditev Slovenije. 2., spremenjena in doplo-njena izdaja. Ljubljana: GV založba.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1998.Gospodarsko pravo I: temelji obvezno-stnega prava. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1999.Gospodarsko pravo II: pravo gospodarskihdružb. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.

Tratnik, M., A. Fercic in M. Ferlinc. 2004.

Osnove prava Evropske unije. Maribor: Ob-zorja.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih 2KT (33%), pisni seminar 1 KT (17%), judikat 1KT (17%), ustna vprašanja 2 KT (33%).

Drugi nacin: pisni izpit (15 vprašanj, prej pri-dobljene KT zmanjšajo število izpitnih vprašanj –vsaka KT zmanjša število vprašanj za 3).

02-004 Ravnanje z ljudmidoc. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Pri predmetu bodo študentje usmerjeni k samo-stojnemu in kriticnemu študiju modernih teorijvodenja, motiviranja in ostalih kljucnih koncep-tov ravnanja z ljudmi pri delu. Seznanili se bodos pomenom kadrov v konkurencnem okolju in zvplivom, ki ga imajo managerske odlocitve nakadre v organizaciji. Pridobili bodo pregled po-membnejših teoreticnih konceptov in z ustreznouporabo študij primerov in izkustvenih vaj štu-dentom razvijali vešcine, znanje in spretnosti,potrebne za ucinkovito ravnanje s kadrovskimiviri v organizacijah. Med študijem bodo študentjerazvili objektiven odnos do obstojecih teorij. Ra-zumeli bodo, da danes še nimamo kompleksnihteorij ravnanja z ljudmi pri delu, ki bi dale po-polne celostne odgovore in razlage na vsa vpra-šanja, povezana s kakovostnim in ucinkovitimmanagementom kadrovskih virov.

Kontekst, v katerem poteka management ka-drov Osnove managementa kadrov v organi-zaciji Vloga managementa kadrov v uspešnostiorganizacij Novi izzivi in trendi v managementu

18 Dodiplomska šola

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005) – izbirni moduli

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

Management

02-040 Projektni management 6 3 — 30 30 20 NG, ŠL

02-041 Management prenove podjetij* 6 4 — 30 30 20 ŠL

02-042 Odlocanje v managementu** 6 — — 30 30 20 KP

Mednarodno poslovanje

02-049 Mednarodno poslovanje 6 2 — 30 30 20 KP, CE, NG

02-050 Management medkulturnih razlik 6 — — 30 30 20 KP, CE, NG

02-051 Poslovne in kapitalske povezave 6 — — 30 30 20 KP, CE, NG

Pravo

02-046 Delovno in socialno pravo 6 3 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

02-047 Management v javni upravi 6 — — 30 30 20 CE

02-048 Konkurencno pravo 6 — — 30 30 20 —

Poslovna informatika

02-061 Snovanje in razvijanje IS 6 — — 30 30 20 —

02-062 Podatki in baze podatkov 6 — — 30 30 20 —

02-063 E-poslovanje 6 4 — 30 30 20 KP***

Ekonomija

02-043 Ekonomska analiza in politika 6 — — 30 30 20 —

02-044 Regionalna in strukturna ekonomika 6 — — 30 30 20 ŠL

02-045 Trg dela 6 — — 30 30 20 —

Management kadrov

02-046 Delovno in socialno pravo 6 3 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

02-052 Pridobivanje in razvoj kadrov 6 — — 30 30 20 —

02-053 Kadri kot premoženje podjetja 6 — — 30 30 20 —

Management izobraževanja

02-055 Izobraževanje za uceco se organizacijo 6 — — 30 30 20 —

02-056 Vseživljenjsko izobraževanje in prof. razvoj 6 — — 30 30 20 —

02-057 E-izobraževanje 6 — — 30 30 20 —

Management nepridobitnih organizacij

02-058 Management nepridobitnih organizacij 6 — — 30 30 20 CE, ŠL

02-059 Management v športu 6 — — 30 30 20 —

02-060 Management v zdravstvu 6 — — 30 30 20 —

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

Opombe: * namesto tega predmeta se v modulu izvaja predmet 02-017 Poslovne finance, predmet Manage-ment prenove podjetij pa se izvaja kot izbirni predmet izven modula; ** namesto tega predmeta se v moduluizvaja predmet 02-018 Management proizvodnje in inoviranja, predmet Odlocanje v managementu pa seizvaja kot izbirni predmet; *** predmet se izvaja v e-obliki z dvema srecanjema v Kopru.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

kadrov Posameznik pri delu Skupine in timi vorganizaciji Aktivnosti in proces managementakadrov Mezo in mikro organizacija Komuni-kacija in sodelovanje zaposlenih Spremljanjeklime in stališc zaposlenih Razvoj in spremi-njanje organizacijske kulture

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. 4. izd. London:Kogan Page. [Posamezna poglavja.]

Merkac Skok, M. 2005. Osnove manage-menta zaposlenih. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 19

Izbirni predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (2005)

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

02-026 Management kakovosti 6 — — 30 30 20 ŠL

02-027 Management tehnologij 6 3 — 30 30 20 KP, CE, ŠL, NG

02-028 Organizacijska kultura in poslovna etika 6 4 — 30 30 20 KP, ŠL, CE, NG

02-029 Javne finance 6 — — 30 30 20 KP

02-030 Monetarna ekonomija 6 — — 30 30 20 —

02-031 Ekonomika tranzicije in vkljucevana v EU 6 — — 30 30 20 —

02-032 Nacionalni in mednarodni financni trgi 6 — — 30 30 20 —

02-033 Odškodninsko pravo 6 — — 30 30 20 —

02-034 Poslovanje v evropskem okolju 6 — — 30 30 20 —

02-035 Management financnih tveganj 6 — — 30 30 20 —

02-036 Bancništvo in zavarovalništvo 6 — — 30 30 20 ŠL

02-037 Obdavcitev podjetij 6 — — 30 30 20 —

02-038 Bilancna politika podjetja 6 — — 30 30 20 —

02-039 Poslovodno porocanje in revizija 6 — — 30 30 20 ŠL

02-064 Osnove poslovne anglešcine 6 3–4 — 30 30 25 KP

02-066 Osnove poslovne nemšcine 6 3–4 — 30 30 25 KP

02-065 Osnove poslovne italijanšcine 6 — — 30 30 25 ŠL

Študent lahko izbere tudi predmete iz drugih modulov oziroma iz drugih študijskih programov, ki se izvajajona FM ali na drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in v tujini. • Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih boizbralo vsaj 20 študentov; seznam bo objavljen sredi oktobra. • Izbirne predmete izvajamo samo v navedenihštudijskih središcih, obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskih središcih.

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

Merkac Skok, M., in K. Mihelic. 2005.Osnove managementa kadrov: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah – krajši pi-sni izdelki, javni nastop, krajša seminarska na-loga, sodelovanje v e-ucilnici (30%), e-kolokvij(10%), pisni izpit (60%).

02-006 Marketingviš. pred. mag. Zlatka Meško Štok

V okviru predmeta se študentje seznanijo s splo-šno veljavnimi znacilnostmi menjalnih proce-sov na nabavnem in prodajnem podrocju pro-izvodnih, trgovinskih in storitvenih organizacij.S tem se, ne glede na nadaljnjo specializa-cijo, usposobijo za razumevanje marketinškeganacina obravnavanja problemov, s katerimi sesrecujejo organizacije. Prav tako se spoznajo zosnovami odlocanja o marketinških aktivnostihv organizacijah, usposobili se bodo za sodelova-nje pri razvoju – oblikovanju novih proizvodov,

storitev, marketinškega mixa, vloge managerja vmarketingu organizacij po dejavnosti poslovanja.Znacilne vsebine obsegajo sodobno pojmovanjemarketinga, znacilnosti in strategije trženja medorganizacijami in potrošnem trženju.

Splošno o marketingu Organizacija in njenoožje ter širše okolje Marketinški vidiki trga

Management marketinga organizacije Mar-keting mix Strategije v marketingu Marketingproizvodov in storitev Vloga uspešnega mana-gerja v marketingu

Meško Štok, Z., in A. Faganel. 2005. Trženjein strategije v trženju s proucevanjem pri-merov: gradiva za vaje. Koper: Fakulteta zamanagement.

Devetak, G. V pripravi. Marketing. Koper: Fa-kulteta za management.

Meško Štok, Z. V pripravi. Marketing: zapiskipredavanj.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), pisni izdelek z zagovorom (30%), pi-sni ali ustni izpit (50%).

20 Dodiplomska šola

02-007 Poslovna matematika in statistikadoc. dr. Rok Strašekpred. mag. Leo Zornada

Nadgradnja osnovnih matematicnih metod pri-dobljenih v srednji šoli z osnovami realne mate-maticne analize, financne matematike ter pred-vsem njihova aplikacija na podrocju ekonomijeter managementa je namen prvega dela pred-meta. Pri tem se študentje podrobneje seznanijoz metodami, ki so osnova za študij drugih kvan-titativnih vsebin managementa. S študijem prak-ticnih primerov s podrocja poslovnega racuna paštudentje pridobijo aplikativna znanja na podro-cju ekonomije.

V drugem delu se na podlagi osnovnih mate-maticnih nacel študentje spoznajo z metodamistatisticnega proucevanja. Te bodo študentom inbodocim diplomantom omogocale strukturiran inkvalitetnejši pristop pri izvajanju podatkovno ute-meljenih ekonomskih raziskav. Študentje se skoziprakticne primere naucijo uporabe metod takobrez ali z uporabo informacijske tehnologije.

Osnove realne matematicne analize Upo-raba funkcij in diferencialnega racuna v ekono-miji Poslovni racun Osnovni pojmi ekonom-ske statistike Relativna števila Preprosta sta-tisticna analiza pojava Povezanost spremen-ljivk Analiza casovnih vrst in napovedovanjepojavov v ekonomiji Statisticna analiza z upo-rabo programske opreme

Cibej, J. A. 1997. Matematika za poslov-neže. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Pfajfar, L., in F. Arh. 2004. Statistika 1. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Strašek, R., in B. Zalar. 2004. Zbirka nalog izmatematike 1. Maribor: Fakulteta za grad-beništvo.

Zornada, L. 2003. Zbirka nalog iz poslovnematematike in statistike. 2. izdaja. Koper:Fakulteta za management.

Kolokvij oz. pisni izpit (70%), seminarska na-loga brez zagovora (30%).

02-013 Racunovodstvoizr. prof. dr. Franko Milost

Racunovodstvo je dejavnost, ki spremlja in prou-cuje vrednostno izražene pojave, povezane s po-slovanjem podjetja. Predmet je namenjen sezna-nitvi študentov z racunovodstvom kot pomembnosestavino informacijskega sistema podjetja. Grezlasti za obravnavo posameznih sestavin racu-

novodstva, gospodarskih kategorij, ki jih racuno-vodstvo spremlja in proucuje, ter temeljnih racu-novodskih izkazov in drugih racunovodskih poro-cil.

Pojem in sestavni deli racunovodstva Gospo-darske kategorije, ki jih racunovodstvo spremljain proucuje: stroški, odhodki, prihodki, poslovniizid, sredstva, obveznosti do virov sredstev Te-meljni racunovodski izkazi: bilanca stanja, izkazposlovnega izida, izkaz financnega izida, izkazgibanja kapitala Vrednotenje in prevrednotenjegospodarskih kategorij v racunovodstvu. Racu-novodske listine in poslovne knjige

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovod-stvo. Koper: Fakulteta za management.

Boškin, T., D. Melavc in F. Milost. 2005. Ra-cunovodstvo: praktikum. Koper: Fakultetaza management.

Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Slovenski racunovodski standardi. 2005.Ljubljana: Uradni list RS.

Turk, I. 2000. Pojmovnik racunovodstva, fi-nanc in revizije. Ljubljana: Zveza racuno-vodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Turk, I., D. Melavc in B. Korošec. 2004. Uvodv racunovodstvo. Ljubljana: Zveza racuno-vodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Pisni izpit.

02-008 Poslovna anglešcina 1pred. mag. Igor Rižnarpred. Dubravka Celinšek, MSc

Namen predmeta je utrditev in poglobitev znanjaangleškega jezika ter razvijanje bralnih, pisnih,slušnih in govornih spretnosti v razlicnih poslov-nih situacijah (pogajanja, sestanki, predstavitveipd.).

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna poganja Letna porocila

Bratož, S., in N. de Bondt. 2005. English forBusiness and Management. Koper: Fakul-teta za management.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdeleks predstavitvijo (20%), pisni izpit (70%).

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 21

02-009 Poslovna italijanšcina 1pred. Mirella Ceglar Jurincic

Namen predmeta je utrditev in poglobitev itali-janskega jezika (podrocje ekonomije in manage-menta). Razvijanje slušnih, govornih, bralnih inpisnih spretnosti v razlicnih poslovnih situacijah,kot so predstavitve, sestanki, pogodbe.

Predstavitev Curriculum Management inmanager Poimenovanje poklicev: posebnostipri ženskem spolu EU: narodnosti in jeziki

Podjetje Izdelki in storitve

Ceglar Jurincic, M. 2006. Corrispondenzacommerciale. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Beretta, N., in F. Gatti. 1997. Italia in affari.Torino: Sei.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali prezentacija (20%), pi-sni in ustni izpit (70%).

02-010 Poslovna nemšcina 1lektor Alenka Kocbek

Namen predmeta je utrditev in poglobitev že pri-dobljenega znanja nemškega jezika ter razvija-nje bralnih, pisnih, slušnih in govornih spretno-sti v razlicnih poslovnih situacijah (s poudarkomna govorni komunikaciji – pogajanja, predstavi-tev proizvodov, podjetij, sestanki ipd.).

Medkulturni osebni stiki Telefonski stiki Po-slovni sestanki Poslovni obisk, ogled podjetja,opis postopkov Organigram podjetja, sklepanjein prekinitev delovnega razmerja Predstavitevproizvoda in reklamna besedila Profil podjetja

Buscha, A., in G. Linthout. 1997. Geschäft-skommunikation: Verhandlungssprache;Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Is-maning: Hueber.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop – predstavitev (20%), pisniin ustni izpit (70%).

02-011 Prakticno usposabljanje Ipred. Karmen Rodman

D1 – Word I. Na delavnici študentje spoznajooblikovanje besedil, vstavljanje in urejanje tabel,predmetov in slik, vstavljanje sprotnih opomb,uporabo slogov, izdelavo kazal vsebine, slik inpreglednic. Delavnica poteka v e-ucilnici.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnova znanja pisarniških orodij

Microsoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D10 – Predstavitve. Študentje se bodo sezna-nili z izdelavo predstavitev s programom MSPowerPoint. Namen delavnice je seznanitev zmožnostmi urejevalnika predstavitev in pove-canje uporabnosti le-tega pri predstavitvah se-minarskih nalog, porocil, projektov, diplomskenaloge . . . Delavnica poteka v e-ucilnici.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnova znanja pisarniških orodijMicrosoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D12 – Metode uspešnega ucenja. Delavnicaje sestavljena iz dveh delov. V prvem delu seštudent seznani s Fakulteto za management Ko-per, knjižnico in referatom fakultete, ucinkovi-tim nacrtovanjem priprav na izpit, temeljnimizakonitostmi ucenja in delovanja možganov terstrategijo ucinkovitega reševanja izpitnih nalog.V drugem delu je poudarek na spoznavanjue-izobraževanja oziroma e-ucilnice. Delavnicobomo izvajali na vseh študijskih središcih v sku-pinah do 40 študentov.

Perme, E. 2004. Moj uspešen študij. Koper:Fakulteta za management.

Perme, E. 2005. Izpiti do dna. Koper: Fakul-teta za management.

Kobeja, B. 2001. Uspešen pristop k študiju.Koper: Visoka šola za management.

Race. P, in S. Brown. 1999. 500 tips for tu-tors. London: Kogan Page.

O’Brien, D. 2002. Kako urimo spomin. Lju-bljana: Mladinska knjiga.

Prisotnost na delavnici in aktivno sodelova-nje.

2. letnik

02-005 Ekonomika podjetjaizr. prof. dr. Štefan Bojnec

Namen predmeta je pridobitev znanj s podrocjagospodarjenja in ucinkovitega poslovanja podje-tja. Študentje spoznavajo ustrezna orodja za ana-liziranje poslovanja podjetja, ki so pomembna zapredlaganje ustreznih rešitev in sprejemanje po-slovnih odlocitev. Gre za analiziranje in poslovnoodlocanje na podrocju kombinacije dejavnikov znajnižjimi stroški, da dosežemo dani output, pro-ucevanja razlicnih tržnih struktur in obnašanje

22 Dodiplomska šola

podjetja glede oblikovanja ponudbe, cen, celo-tnega prihodka in poslovno-izidnega toka. V temokviru zagotavlja predmet spoznanja o produk-ciji, stroških in odlocitvah podjetja v razlicnih tr-žnih strukturah in casovnih obdobjih, o prodajnihcenah, o naložbah v osnovna in obratna sredstvater o sestavinah poslovno-izidnega toka podjetja.

Uporaba ponudbe in povpraševanja Teorijaproizvodnje in organiziranje poslovanja Teorijain analiza stroškov Proizvodnja, teorija stroškovin odlocitve podjetja Tržne strukture in obnaša-nje podjetja Oblikovanje prodajnih cen na stro-škovnem, tržnem in drugih izhodišcih Prihodki,odhodki in poslovni izid Kriticna tocka gospo-darnosti, kriticna kolicina, stopnja varnostne raz-like Naložbeni izracuni

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: zapiski preda-vanj. Koper: Fakulteta za management.

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje in vmesni pisni preizkus(20%), pisni izpit (80%).

02-012 Urejenost organizacijeizr. prof. dr. Cene Bavec

Predmet nudi osnovna znanja potrebna za na-crtovanje in obvladovanje organizacijskih struk-tur in procesov v sodobnih podjetjih. Študenti sebodo seznanili z osnovami sodobne teorije orga-nizacije, z nalogami managementa pri organizi-ranju podjetij, z znacilnimi primeri organizacij-skih struktur in procesov ter metodologijami zanjihovo prikazovanje in projektiranje. Poudarekje na prakticni uporabnosti teh znanj v srednjih inmalih podjetjih, ki so znacilna za Slovenijo. Štu-denti bodo spoznali tudi vplive informacijskih inkomunikacijskih tehnilogij na organizacijo podje-tij ter nekatere nove organizacijske paradigme, kiso znacilne za digitalno ekonomijo.

Bavec, C. V pripravi. Urejenost organizacije.Koper: Fakulteta za management.

Bavec, C., in M. Manzin. V pripravi. Ureje-nost organizacije: gradiva za vaje. Koper:Fakulteta za management.

Daft, R. L. 2000. Organization theory anddesign. 7. izdaja. Cincinnati: South-West-ern College Publications.

Aktivna udeležba na predavanjih (10%), kraj-ši pisni izdelki (30%), pisni/ustni izpit (60%).

02-014 Obligacijsko in statusno pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Bojan Ticar

Študent pri predmetu spozna osnovne pojmeobligacijskega prava, tipe pogodb in celovitostpravnega položaja, pravic in obveznosti gospo-darskih subjektov v gospodarskem sistemu in natrgu. Nauci se uporabe pravil pravnega ravnanjain poslovne morale. Študent se seznani s pristoj-nostmi managemerjev pri upravljanju podjetij.

Obligacijsko pravo: temeljni pojmi, viri in struk-tura obligacijskega prava Splošni del obli-gacijskega prava: temeljna delitev, poslovne inneposlovne obveznosti; temeljna nacela obli-gacijskega prava; nastanek obveznosti; ucinkiobveznosti; utrditev obveznosti; sprememba ob-veznosti; prenehanje obveznosti Neposlovneobveznosti: temeljni pojmi oškodninskega prava;razlikovanje med poslovnimi in deliktnimi obve-znostmi; odgovornost za škodo (subjektivna inobjektivna) Posebni del obligacijskega prava:pogodbe o odsvojitvi; pogodbe o storitvah; po-godbe o uporabi; pogodbe o tveganju Gospo-darsko pravni posli: temeljni pojmi in znacilno-sti gospodarskih pravnih poslov; obicaji, dobriposlovni obicaji, uzance; dunajska konvencija okupoprodajni pogodbi Statusno pravo: temeljnipojmi gospodarskega statusnega prava (družba,podjetje); gospodarska družba – statusnopravneznacilnosti (pravna in poslovna sposobnost, de-javnost, firma, sedež, zastopanje); odgovornostza obveznosti družbe; osebne družbe; kapitalskedružbe; povezane družbe; statusne spremembein prenehanje družb; podjetnik posameznik; po-sebne oblike organiziranja

Aubert, J. L. 2000. Le contract: droit desobligations. Paris: Dalloz.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1998.Temelji obveznostnega prava. Ljubljana.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1999.Pravo gospodarskih družb. Ljubljana: FDV.

Cigoj, S. 2000. Teorija obligacij: splošni delobligacijskega prava. Ljubljana: Uradni listRS.

Ivanjko, Š., in J. Nemec. 1991. Pravni po-sli v blagovnem prometu. Ljubljana: GV za-ložba.

McKendrick, E. 1997. Contract law. London:Macmillan.

emphObligacijski zakonik (OZ) z uvodnimipojasnili Marka Ilešica. 2001. Ljubljana:Uradni list RS.

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 23

Plavšak, N., ur. 1993. Gospodarske po-godbe. 1. knjiga. Ljubljana: GV založba.

Plavšak, N., ur. 1994. Gospodarske po-godbe. 2. knjiga. Ljubljana: GV založba.

Samuel, G. 1996. Law of obligations and le-gal remedies. London: Cavendish.

Strohsack, B. 1996. Obligacijska razmerjaII. Ljubljana: Uradni list RS.

Strohsack, B. 1996. Obligacijska razmerjaIII. Ljubljana: Uradni list RS.

Strohsack, B. 1998. Obligacijska razmerja I.Ljubljana: Uradni list RS.

Šinkovec, J. 1996. Zbirka vzorcev pogodb inaktov 1. Ljubljana: Uradni list RS.

Zabel, B. 1987. Uvod v gospodarsko pogod-beno pravo. Ljubljana: GV založba.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih 2KT (33%), pisni seminar 1 KT (17%), judikat 1KT (17%), ustna vprašanja 2 KT (33%).

Drugi nacin: pisni izpit (15 vprašanj, prej pri-dobljene KT zmanjšajo število izpitnih vprašanj –vsaka KT zmanjša število vprašanj za 3).

02-015 Poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjak

Študent spozna uporabo IKT v poslovne na-mene, spozna in razume poslovne informacij-ske sisteme, nauci se nacrtovanja, razvijanjain uvajanja PIS. Seznani se z razpoložljivimiinformacijskimi rešitvemi v svetu (SAP, BAAN,Oracle, Navison, . . . ) Uvod v poslovno infor-matiko: poslovna uporaba IT, poslovni modeli,prenova poslovnih procesov Racunalniškein komunikacijske rešitve in oprema: racunal-niška oprema, komunikacijska oprema, racu-nalniške in komunikacijske rešitve Clenitevposlovnih informacijskih sistemov: transakcij-ski oz. operativni (izvajalni) IS, IS za podporoupravljanja, IS za podporo sodelovanja, IS zaupravljanje znanja, strateški IS (konkurencnauporaba IT) Osnove e-poslovanja: oblike invrste e-poslovanja, infrastruktura e-poslovanja,uvajanje e-poslovanja, pravni, družbeni in eticnividiki e-poslovanja Snovanje in razvijanje po-slovnih informacijskih sistemov: analiza in sno-vanje podatkov in procesov, metode snovanjain razvijanja, racunalniške rešitve ali orodja zasnovanje in razvijanje Management poslovneinformatike: nacrtovanje in organiziranje infor-matike, informacijski projekti, trg informacijskihvirov Ekonomika PIS: poslovni ucinki uporabeIT, stroški razvoja, uvajanja in vzdrževanja PIS,

metode vrednotenja Trendi na podrocju po-slovne uporabe IT oz. PIS: razvoj IT za poslovnenamene oz. PIS, informatizacija podjetij v svetuin v Sloveniji

Lesjak, D. V pripravi. Poslovna informatikaza managerje. Koper: Fakulteta za mana-gement.

O’Brien, J. A. 2003. Management informa-tion systems. 6. izd. Boston: Irwin.

Laudon, K. C., in J. P. Laudon. 2004. Mana-gement information systems. 8. izd. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Krajši pisni izdelki (50%), daljši pisni izdelki(30%), javni nastop/predstavitev (20%).

02-016 Podjetništvoizr. prof. dr. Boštjan Antoncic

Namen predmeta je seznaniti študente in štu-dentke s temeljnimi izhodišci podrocja podjetni-štva. Poudarek je na predstavitvi podjetništva kotpomembnega gonila gospodarskega razvoja inene od možnih kariernih izbir posameznika. Po-sebna pozornost je dana pridobivanju znanj zapripravo poslovnega nacrta, namenjenega ana-lizi in nacrtovanju ustanavljanja novega podjetja.Predmet se ukvarja tudi s pomembnimi dejavnikirasti podjetja in podjetniške žetve.

Opredelitev in vidiki podjetništva Poslovnazamisel in poslovni nacrt Namen in proble-matika rasti podjetja ter podjetniška žetev Po-slovni primeri

Antoncic, B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A.Vahcic. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GVzaložba.

Antoncic, B. 2005. Primeri iz podjetništva:ustanovitev, zagon in rast podjetja. Koper:Društvo za akademske in aplikativne razi-skave.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(40%), daljši pisni izdelki (30%), javni nastopali predstavitev (10%), pisni izpit in ali ustniizpit (20%).

02-017 Poslovne financedoc. dr. Aleš Ahcan

Namen predmeta je podati študentom celovitvpogled v podrocje financiranja. Tako študentnajprej spoznava funkcijo denarja in vrednostnihpapirjev. Nato pridobiva izhodišcna znanja o de-lovanju financnega trga in financnih institucij.

24 Dodiplomska šola

Temu sledi razlaga nekaterih vsebin iz medna-rodnih financ. Podjetniške finance prikazujejoosnove financnega managementa, nacela in pra-vila financiranja podjetja. Študent je seznanjens temeljnimi kategorijami in cilji financiranja ters kljucnimi financnimi odlocitvami v podjetju odpriskrbe sredstev, njihovega vlaganja, gospodar-jenja s sredstvi do njihovega vracanja.

Denar in vrednostni papirji Financni sistemOsnove mednarodnih financ Osnove podje-

tniškega financiranja Kljucne financne odloci-tve v podjetju Orodja za presojo financiranjapodjetja

Peterlin, J. 2001. Financiranje: vaje. 2., do-polnjena izdaja. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Repovž, L., in J. Peterlin. 2001. Financira-nje. 2., dopolnjena izdaja. Koper: Visokašola za management.

Slovenski poslovno financni standardi. 2001.Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikovin revizorjev Slovenije.

Brigham, E. F., L. Gaspenski in P. R. Da-ves. 2004. Intermediate financial mana-gement. Masson: Thomson Learning.

Berk, A., I. Loncarski in P. Zajc. 2004. Po-slovne finance: vodnik po predmetu. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Pisni izpit.

02-018 Management proizvodnjein inoviranjaizr. prof. dr. Slavko Dolinšekdoc. dr. Borut Likar

V današnjem dinamicnem poslovnem okolju igramanagement proizvajanja izdelkov in storitev vsebolj pomembno vlogo, saj so procesi v proizvaja-nju tisti kriticni del, ki neposredno zagotavlja iz-polnjevanje potreb kupcev oz. odjemalcev. Uspe-šno organiziran proizvajalni proces lahko zago-tavlja izdelke in storitve zahtevane kakovosti obucinkovitem obvladovanju stroškov. Predmet po-maga razumeti, kaj vse vkljucuje proizvajanje inprocesi v proizvajanju, kako je to povezano zostalimi funkcijskimi podrocji v organizaciji, ka-tere odlocitve je v proizvajanju potrebno spreje-mati in kateri so najnovejši trendi v organizira-nju ucinkovitih proizvajalnih procesov. Glede nato, da so ustvarjalnost, obvladovanje razvojnegaprocesa in intelektualne lastnine kljucnega po-mena tako za razvoj kot tudi za proizvodnjo no-vih tržnih proizvodov z visoko dodano vredno-

stjo, predmet poglobljeno obravnava tudi mana-gement inovacijskih procesov.

Osnove managementa proizvajanja – ucinko-viti procesi kot konkurencna prednost Strate-ška vloga proizvajanja Nacrtovanje izdelkov inprocesov Nacrtovanje zmogljivosti, razporedi-tve in cloveških virov Management logistike inzalog Management kakovosti Vzdrževanje,zanesljivost in okoljski management Ustvar-jalno razmišljanje, spodbujanje in motiviranjeustvarjalnosti Management inovacijskih proce-sov Intelektualna lastnina

Dolinšek, S., in R. Rozman. 2006. Manage-ment proizvajanja: ucinkovito ravnanje sprocesi v proizvodnih in storitvenih orga-nizacijah; zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Likar, B., D. Križaj in P. Fatur. 2006. Mana-gement inoviranja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Likar, B., in P. Fatur. 2003. Inoviranje: pri-rocnik za vaje. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

02-019 Poslovna anglešcina 2pred. mag. Silva Bratožpred. mag. Igor Rižnar

Študent se pri predmetu seznani s poslvono ko-respondenco v angleškem jeziku (oblika, slogin ton), osnovnimi tipi poslovne korespondence,prijavo na razpis za delovno mesto in pripravoživljenjepisa v angleškem jeziku ter s terminolo-gijo iz naslednjih podrocij ekonomije in manage-menta:

Trije sektorji ekonomije in management Rav-nanje in kadri Trženje in oglaševanje Kapital-ske povezave Bancništvo in finance Evropskaunija Mednarodna trgovina

Bratož, S., in N. de Bondt. 2002. A guide tobusiness correspondence. Koper: Fakultetaza management.

Mackenzie, I. V pripravi. English for businessstudies. Cambridge: Cambridge UniversityPress.

Strutt, P. 2000. Business grammar andusage: market leader. Harlow: PearsonEducation.

Krajši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (20%), koncno ocenjevanje – pisni/ustniizpit (60%).

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 25

02-020 Poslovna italijanšcina 2pred. Mirella Ceglar Jurincic

Udeleženci spoznajo in usvojijo osnove besedi-šca in jezikovnih struktur s podrocij: Podjetni-štva Trženja Reklamiranja izdelkov Bancni-štva Pogodb Transporta Korespondence

Lenassi, N., in S. Paolucci. 2002. L’Italianoper le relazioni commerciali. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

Ceglar Jurincic, M. 2002. Come leggere. Ko-per: Fakulteta za management.

Chiuchiù, A., in M. Bernacchi. 1994. Manu-ale di tecnica e corrispondenza commer-ciale. Perugia: Guerra.

Fortuna, F., A. Ramponi in A. Scucchia.1999. Compendio di economia aziendale.Milano: Le Monier.

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (10%), pisni/ustni izpit (70%).

02-021 Poslovna nemšcina 2lektor Alenka Kocbek

Pri predmetu se nadgradi že usvojeno terminolo-gijo s podrocja ekonomije in managmenta in po-globi že pridobljeno jezikovno znanje in spretno-sti za uspešno poslvono in širše komuniciranje vtujem jeziku v pisni obliki.

Osnove poslovne korespondence, oblika injezik poslovnega dopisa Povpraševanje postoritvah/izdelkih, ponudba, dobavni pogoji (in-coterms), placilni pogoji Narocilo, potrditevnarocila, pritožba, reklamacija, odgovor na pri-tožbo oz. poravnava Jezik gospodarskih po-godb in sporazumov, standardne klavzule Pri-merjava besedil nemških in slovenskih kupo-prodajnih pogodb Vpetost jezika v kulturo inpravni/gospodarski sistem kot element kulture

Poslovna porocila in racunovodski izkazi

Hering, A., in M. Matussek. 1996. Geschäft-skommunikation: schreiben und telefoni-eren. Ismaning: Hueber.

Sachs, R. 2001. Deutsche handelskorre-spondenz: der briefwechsel in export undimport. Ismaning: Hueber.

Krajši pisni izdelki (10%), javni nastop/pred-stavitev (20%), pisni/ustni izpit (70%).

02-022 Prakticno usposabljanje IIpred. Karmen Rodman

D15 – Pisne vešcine II. Študenti se bodo sezna-nili s povzemanjem in dokumentiranjem v stro-

kovnih besedilih, z urejanjem in oblikovanjembesedila ter z jezikovnimi vidiki strokovnega pi-sanja. Delavnica bo izvedena v skupinah do 40študentov v vseh študijski središcih. Delavnica jesestavljena iz enega srecanja v ucilnici in iz ak-tivnega delovanja študenta v e-ucilnici.

Juricic, D. V pripravi. Osnove pisanja strokov-nih in znanstvenih besedil.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

D19 – Uspešen javni nastop. Delavnica imanamen seznaniti in podkrepiti vešcine študen-tov v javnem nastopanju. Študentje spoznajo ne-kaj skrivnosti za uspešen nastop; kako biti pre-pricljiv, pomembnost telesne govorice, pomemb-nost priprav na nastop, uporaba pripomockov indrugo. Delavnica poteka v enem srecanju. Štu-dentje prek vaj utrdijo pridobljeno znanje.

Bowman Price, D. 2000. Prezentacije. Lju-bljana: Primath.

Zidar, T. 1996. Retorika: moc besed in argu-mentov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Carnegie, D. 2004. Kako se nauciš javnonastopati in govoriti. Ljubljana: Mladinskaknjiga.

O’Rourke, J. 2004. Management communi-cation. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Aktivno sodelovanje in pisni izdelek.

D20 – Poslovni bonton. Namen delavnice jeseznaniti študente s pomenom obvladovanjabontona na osebnem in poslovnem podrocju terpredstaviti nekaj najpomembnejših pravil obna-šanja v modernem poslovnem svetu. Delavnicapoteka v enem srecanju, kjer študentje prek vajin primerov podkrepijo pridobljeno znanje.

Osredecki, E. 1994. Nova kultura poslov-nega komuniciranja: poslovni bonton. Le-sce: Oziris.

Šircelj, J. 1992. Moderni poslovni bonton.Ljubljana: Slovenske novice.

Tavcar, M. I. 1997. Preprosti poslovni bon-ton. Ljubljana: Novi forum.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki.

3. letnik

02-023 Strateški managementdoc. dr. Roberto Biloslavo

Namen predmeta je posredovati študentu celo-vit pregled sestavin politike organizacije in gausposobiti za strateško nacrtovanje, organizira-nje, usmerjanje in nadziranje dela v organizaciji.

26 Dodiplomska šola

V prvem delu se študenti spoznajo s temeljnimiprvinami strateškega managementa kot proce-som nacrtovanja in izvajanja politike organiza-cije. V drugem delu pridobljeno znanje poglobijopo posameznih casovnih razsežnostih politike or-ganizaciji. V tretjem delu pa se študenti sezna-nijo z managementom sprememb in s sodobnimitrendi v strateškem managementu. Tako predmetzaokrožuje in dopolnjuje znanje, ki so ga študentipridobili pri drugih predmetih.

Strateški management Snovanje politike or-ganizacije Temeljna politika organizacije Ra-zvojna politika organizacije Sprotna politika or-ganizacije Management spreminjanja

Biloslavo, R. 2006. Strateški management inmanagement spreminjanja. Koper: Fakul-teta za management.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), poslovna igra (z racunalnikom) (10%),seminarska naloga z zagovorom (25%), pisniizpit/kolokviji (55%).

02-024 Prakticno usposabljanje IIIpred. Karmen Rodman

D2 – Word II. Študenti s samostojnim delom inaktivnim sodelovanjem v e-ucilnici utrdijo znanjain vešcine uporabe urejevalnika besedil in spo-znajo vstavljanje odsekov, izdelavo serijskih pi-sem, spajanje dokumentov, povezovanje Wordaz drugimi programi, skupinsko delo na dokumen-tih (sledenje sprememb, komentarji) in izdelavopredlog. Delavnica se v celoti izvaja v e-ucilnici.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnovna znanja pisarniških orodijMicrosoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D8 – Uporaba javno dostopnih baz podatkov.Študenti na vajah in s samostojnim delom utr-jujejo znanja in vešcine uporabe javno dosto-pnih baz podatkov poštene rabe internetnih vi-rov, iskanja študijskih gradiv (COBISS), iskanja inuporabe statisticnih in poslovnih podatkov (npr.SURS, Worldbank, PIRS). Delavnica se v celotiizvaja v e-ucilnici.

Juricic, D. V pripravi. Uporaba javno dosto-pnih baz podatkov.

Test znanja.

D15 – Pisne vešcine II. Študenti se bodo sezna-nili s povzemanjem in dokumentiranjem v stro-kovnih besedilih, z urejanjem in oblikovanjem

besedila ter z jezikovnimi vidiki strokovnega pi-sanja. Delavnica bo izvedena v skupinah do 40študentov v vseh študijski središcih. Delavnica jesestavljena iz enega srecanja v ucilnici in iz ak-tivnega delovanja študenta v e-ucilnici.

Juricic, D. V pripravi. Osnove pisanja strokov-nih in znanstvenih besedil.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

D21 – Uspešno iskanje zaposlitve. Študenti sebodo seznanili z metodami iskanja zaposlitve,pomenom življenjepisa in uspešnega razgovora.Poudarek bo na spoznavanju trga dela v Slovenijiin Evropski uniji. Delavnica se bo izvajala v vsehštudijskih središcih.

Aktivno sodelovanje in pisni izdelek.

02-025 Strokovna praksa v organizacijiKarmen Rodman

V okviru obveznega srecanja za strokovno pra-kso v organizaciji bodo študenti izvedeli vse opravilih in postopkih pri izvedbi strokovne pra-kse v organizaciji. Strokovna praksa v organiza-ciji traja 5 tednov oziroma 200 ur. V casu prakseštudent spoznava organizacijo, se seznanja z raz-licnimi funkcijami v organizaciji in opravlja dela,ki mu jih dodeli mentor. Med opravljanjem stro-kovne prakse pridobiva pomembne izkušnje zadelo v realnem okolju. S svojim delom skuša biticim bolj koristen organizaciji. Ugotavlja uporab-nost pridobljenih temeljnih in aplikativnih znanjter preverja teoreticna znanja pri reševanju prak-ticnih izzivov. Po koncani praksi izdela porociloin mu priloži dnevnik in pogodbo z organizacijo.V izpitnem obdobju študent opravi ustni zagovorporocila o strokovni praksi. Poroca o svojih pri-dobljenih znanjih v casu prakse in se do njih kri-ticno opredeli. Svoja videnja in izkušnje primerjaz izkušnjami drugih in jih kriticno presoja.

Obvezna prisotnost na srecanju za strokovnoprakso, 200 ur (5 tednov) strokovne prakse v or-ganizaciji, porocilo in zagovor porocila.

Izbirni predmeti in predmeti modulov

02-026 Management kakovostiizr. prof. dr. Slavko Dolinšekdoc. dr. Franka Piskar

Sistematicno vodenje kakovosti je ena od najpo-membnejših organizacijskih inovacij dvajsetegastoletja. Omogocilo je ucinkovito industrijskoproizvodnjo, izboljšanje življenja ljudi, ustvariloblaginjo in vrednost, dvignilo zavest o potrebah

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 27

kupcev ter navdihnilo sodelovanje in moc zapo-slenih. Kakovost, ki se po ISO 9000 nanaša nacelovite lastnosti in karakteristike izdelka ali sto-ritve, povezane z njegovimi zmožnostmi zadovo-ljevanja potreb kupca, je danes s strani kupcevzahtevana ali že sama po sebi umevna. Ven-dar obstaja mocna soodvisnost med uspešnostjoposlovanja organizacije in njeno sposobnostjozagotavljati kakovostne izdelke in storitve, zatozavezanost politiki kakovosti sodi v najvišje vod-stvo organizacije, za izvajanje pa so odgovornivsi zaposleni.

Osnove kakovosti Kakovost v proizvodnji instoritvah Managerski vidiki kakovosti Teh-nicni vidiki kakovosti

Dolinšek, S., F. Piskar, A. Faganel, K. KernPipan in D. Podobnik. 2006. Managementkakovosti: zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Ishikawa, K. 1989. Kako celovito obvla-dovati kakovost: japonska pot. Ljubljana:Tehniška založba Slovenije.

Slovenski standard SIST ISO 9000: sistemivodenja kakovosti; osnove in slovar. 2001.Ljubljana: Slovenski inštitut za standardi-zacijo.

Slovenski standard SIST ISO 9001: sistemivodenja kakovosti; zahteve. 2000. Lju-bljana: Urad RS za standardizacijo in me-roslovje.

Slovenski standard SIST EN ISO 14000: sis-temi ravnanja z okoljem; razclenitev z na-vodili za uporabo. 1997. Ljubljana: UradRS za standardizacijo in meroslovje.

Šoštar, A. 2000. Management kakovosti.Maribor: Fakulteta za strojništvo.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

02-027 Management tehnologijizr. prof. dr. Slavko Dolinšek

Tehnologija je vse bolj pomemben del vsako-dnevnih managerskih aktivnosti (tehnologija kotznanje, izdelki, postopki, orodja, metode in sis-temi, uporabljeni za oblikovanje blaga ali zago-tavljanja storitev), pa tudi vse bolj pomembenvir za organizacije in postajajo kljucen faktor zaoblikovanje gospodarske rasti držav. Managerjitehnologijo razvijajo, jo uporabljajo, kupujejo inprodajajo, ustrezne vešcine in znanja pa jim nu-dijo vsebine, ki jih oznacujemo kot »Manage-ment tehnologij« oziroma »MOT«.

Osnovna teorija tehnologij Tehnološko pred-videvanje in napovedovanje Tehnologije naoperativnem nivoju Tehnologije na strateškemnivoju Tehnologije na nivoju politike organiza-cije Predstavitev nekaterih konkurencnih teh-nologij

Dolinšek S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb; skripta. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

02-028 Organizacijska kulturain poslovna etikadoc. dr. Tonci A. Kuzmanic

Notranja logika poslovanja in poslovnega svetapogostokrat vsebuje nagibe, ki kar klicejo po»drugacnem« eticnem ravnanju, kot je to sicerv navadi v nekem širšem kulturnem, družbenemin politicnem okolju. Instrumentalizacija in sa-moinstrumentalizacija udeležencev v poslovnemprocesu, še posebej v procesu poslovnega komu-niciranja, vodenja in managementa nasploh, jeobcasno tako visoka, da je upraviceno govoritio nevarnostih izgube stika z »obicajnim življe-njem«, z eticnimi in siceršnjimi merili, ki naj vnjem veljajo, oz. o tendenci oblikovanja posebnein nad splošnimi eticnimi pravili nadrejene »po-slovne etike«.

Uvodni del: Razgrnitev podrocja, nameni pred-meta in napoved tematike Kompleks organiza-cijske kulture in njene zakonitosti na ravni ideje

Ožje normativni del: opredelitev osnovnih poj-mov Širši teoreticno-analiticni del: oblikovanje,spreminjanje, ohranjanje, funkcije organizacijskekulture. Posebni poudarki Kaj je to etika, kaj paposlovnost, kaj je to poslovna etika? Kako razu-meti v poslovnem svetu odnos med dobrim in ko-ristnim? Katere so osrednje kategorije okoli ka-terih se suce problematika poslovne etike? Alije etika isto kot morala. Kaj je managerju eticno»dovoljeno«, kaj pa »moralno sporno« V kakšnipovezavi je poslovna etika s širšo družbo, ali in vkakšnih odnosih je z državnim, pravnim in poli-ticnim podsistemom? Kakšne »vrste« etike oz.eticnih drž so najbolj znacilne za tukajšnje po-slovno okolje? Kaj se z etiko dogaja v okolišci-nah postsocializma (t. i. tranzicijska etika), kajpa v okolišcinah globalizacije.

Mesner Andolšek, D. 1995. Organizacijskakultura. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

28 Dodiplomska šola

Jelovac, D. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:ŠOU.

Martin, H. P., in H. Schumann. 1997. PastiGlobalizacije. Ljubljana: CO Libri

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), kolokviji (30%), seminarska naloga brezzagovora (10%), pisni izpit (40%).

02-029 Javne financedoc. dr. Neva Maher

Namen predmeta je seznaniti študente z delova-njem financnega okolja države in EU, s sistemomjavnih financ ter z nacini preskrbe financnih virovza storitve in redno dejavnost in za financiranjerazvojnih programov in projektov, za katere sekot glavni financni instrument v EU uporabljajostrukturni in kohezijski skladi. Predmet povezujerabo financnih instrumentov z nameni ukrepovposameznih politik.

Uvod v javne finance: predstavitev osnovnihpojmov Pomen javnih financ, strategija in ciljidržave Družbeno-ekonomski razvoj in javne fi-nance v EU Programsko obdobje 2000-2006v EU in javne finance Javne finance, javnauprava, družba in država Proracun EU Pro-racun R Slovenije Nadzor javnih virov Nacr-tovanje in programiranje proracunske porabe

Maher, N. 2005. Javne finance. Zapiski pre-davanj.

Proracun Republike Slovenije za leto 2006.Uradni list RS, št. 116/2005.

Proracun Republike Slovenije za leto 2007.Uradni list RS, št. 116/2005.

Stanovnik, T. 2000. Javne finance. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta. [Izbrana po-glavja.]

Zakon o izvrševanju proracuna Republike Slo-venije za leti 2006 in 2007. Uradni listRS, št. 116/2005.

Zakon o javnih financah. Uradni list RS, št.79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,56/2002 in 110/2002.

Seminarska naloga z zagovorom (50%), pisniizpit (50%).

02-036 Bancništvo in zavarovalništvopred. dr. Rasto Hartman

Financni sistem pomeni bistveno prvino poslov-nega okolja vsakega podjetja in mnogih drugihorganizacij. Študentje bodo spoznali bancništvov širšem smislu (poleg bank bodo obravnavane

tudi druge financne institucije) in zavarovalni-štvo, pa tudi financni sistem kot celoto – takoz vidika financnih institucij kot tudi (drugih) pod-jetij. Predmet dopolnjuje druge ekonomske pred-mete, še posebej Poslovne finance.

Uvod v bancništvo in zavarovalništvo Teo-rija banke kot podjetja Teorija zavarovalništva

Bancni posli Zavarovalni posli Upravlja-nje tveganj Povezovanje razlicnih vrst financ-nih institucij Družbeni, pravni in moralni vidikbancništva in zavarovalništva Bancništvo in za-varovalništvo na notranjem trgu EU

Saunders, A. 2000. Financial institutionsmanagement. New York: Irwin / Mcgraw-Hill.

Dorfman, M. S. 1997. Risk managementand insurance. Upper Saddle River, NJ:Prentice Hall.

Seminarska naloga z zagovorom (20%), pisniizpit (80%).

02-039 Poslovodno porocanje in revizijadoc. dr. Tatjana Horvat

Odgovornost poslovodstva (managementa) zatocnost, resnicnost in poštenost informacij o po-slovanju podjetja postaja pri vzpostavljanju po-slovnih odnosov s kupci, dobavitelji, delnicarji,zaposlenimi in širšo javnostjo vse vecja. S temje povezana tudi vse vecja odgovornost revizorjaza oblikovanje in izražanje mnenja o tem, ali soracunovodske, financne in druge poslovne infor-macije resnicna in poštena slika poslovanja. Spravilnim porocanjem poslovodstva in pripravoporocil, kot je letno porocilo, podjetje dokazujelastnikom in drugim poslovnim partnerjem, daima urejena tudi porocila za notranje potrebepodjetja. Namen predmeta je na podlagi predsta-vljenih teoreticnih znanj pridobiti tudi napotke zapripravo letnega porocila, poslovnega porocila,racunovodskega porocila, revizorjevega porocilain poslovnega nacrta podjetja.

Vrste podatkov in informacij, ki jih potrebu-jejo poslovni partnerji in druge interesne sku-pine Obveznosti poslovodnega porocanja podomacih in mednarodnih predpisih Vlogapomembnejših subjektov (uprave, nadzornegasveta, skupšcine, revizorjev) pri poslovodnemporocanju Modeli in politika razkrivanja po-slovnih informacij Vrste poslovnih informacij(prodaja, analiza poslovanja, zaposleni, kupci,dobavitelji, delnicarji, okolje, nacrti) Pomenrevidiranja za podjetje in zunanje uporabnike po-

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 29

slovnih informacij Sodobni trendi in praksaposlovodnega porocanja in revidiranja

Taylor, D. H., in G. W. Glezen. 1996. Revidi-ranje: zasnove in postopki. Ljubljana: Slo-venski inštitut za revizijo.

Horvat, T. 2003. Priprava razkritij v letnemporocilu gospodarske družbe. Ljubljana:Zveza racunovodij, financnikov in revizor-jev Slovenije.

Daljši pisni izdelek (30%), pisni izpit (70%).

02-040 Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic

Za povecanje konkurencnosti si podjetja in drugeorganizacije po vsem razvitem svetu prizadevajodoseci enake smotre in cilje, kot so npr. uspe-šnost organizacije, inovativnost, razvojna kako-vost in rast, trajnostni razvoj, zadovoljstvo ude-ležencev, družbena odgovornost ipd. Za delo-vanje v nenehno spreminjajocih se družbeno-ekonomskih okoljih imajo podjetja in druge or-ganizacije na voljo razlicne modele, s katerimiželijo to opraviti. Dosedanji razvoj obvladova-nja organizacije in managementa vpliva tudi nastrukture organiziranosti, ki omogocajo izboljša-nje njihove prilagodljivosti in prožnosti. Namenpredmeta je slušatelje seznaniti s projektnim ma-nagementom kot temeljnim nacinom organizi-ranja in obvladovanja organizacij v sodobnemdružbeno-ekonomskem okolju.

Uvod v management projektov Organizacijskividik managementa projektov Projekti in spre-membe struktur organiziranosti Proces mana-gementa projektov Planiranje projekta Obvla-dovanje projekta Ocena tveganja Podporniprocesi projekta Razvoj osebja projekta Ži-vljenjski ciklus projekta

Hauc, A. 2002. Projektni management. Lju-bljana: GV založba.

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za dodiplomski štu-dij. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah (20%), pro-jektna naloga z zagovorom (30%), pisni izpit(50%).

02-041 Management prenove podjetijdoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se nanaša na posebne razmere, ki jihv podjetju obicajno obravnavamo kot manj nor-malne in kratkotrajne, ceprav so zaradi izredne

viharnosti tako zunanjega kot notranjega okoljacedalje bolj prisotne. Pojav kriznih in kriticnihrazmer v podjetju, ki postavljajo vprašanje nje-govega nadaljnjega obstoja in razvoja, zahtevazelo previdno, ceprav hitro in odlocno ukrepanjemanagementa. Predmet zajema postopke, me-tode in modele, ki jih uporabljajo v okviru radi-kalnih (revolucijskih) sprememb za dosego pre-nove podjetja, kjer sta najpomembnejša pristopaprestrukturiranje in reinženiring.

Podjetje v krizi Reševanje in zdravljenje aku-tnih kriz Zagotavljanje razvoja in preprecevanjepojava kriz Podrocja prestrukturiranj Reinže-niring poslovanja Znacilnosti sodobnega pod-jetja in spreminjanje kulture podjetja

Dubrovski, D. 2004. Krizni management inprenova podjetja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), pisni izpit (80%).

02-042 Odlocanje v managementudoc. dr. Roberto Biloslavo

Namen predmeta je nauciti študente prepozna-vati in analizirati odprte zadeve (probleme in pri-ložnosti) v podjetju, ustvarjalno oblikovati možnerešitve, o njih odlocati in spremljati uresniceva-nje odlocitev. Poudarek je na celovitem procesuodlocanja z vidika posameznika, skupine in or-ganizacije. Pri tem so v ospredju psihološki, ve-denjski in sociološki vidik odlocanja. Poleg teo-reticnih osnov procesa odlocanja se študentompredstavijo razlicni racunalniško podprti sistemiza podporo odlocanju in delovanju v skupini, vnjihovem okviru pa kvalitativne in kvantitativnemetode ter modeli, ki nosilcu odlocanja služijokot orodje za lažje in kakovostnejše sprejemanjeodlocitev.

Odlocanje in management Odlocanje naravni posameznika in skupine Odlocanje vorganizaciji Racunalniško podprti sistemi zapodporo odlocanju Modeliranje odlocanja inkvantitativne metode v odlocanju Snovanje inoblikovanje ciljev Snovanje in presojanje al-ternativnih odlocitev Odlocanje in izvajanjeodlocitev

Biloslavo, R., in M. Prevodnik. 2006. Odlo-canje v managementu: zapiski predavanj.Koper: Fakulteta za management.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. 2006. Od-locanje v managementu: gradiva za vaje.Koper: Fakulteta za management.

30 Dodiplomska šola

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), pisni izpit oz. kolokvij (80%).

02-044 Regionalna in strukturna ekonomikadoc. dr. Janez Šušteršic

Namen predmeta je seznaniti študente s praksoin problematiko politike regionalnega razvoja vSloveniji in Evropski uniji; prikazati osnovne tr-žne ucinkovitosti in tržne slabosti, vlogo vladein institucij; prikazati »pravicnost« konkurencnihtrgov: lokacija in ucinkovitost, regionalna konku-rencnost; prikazana bo evolucija EU kohezijskepolitike. Poseben poudarek je dan inštitucijam, kiso nosilke regionalne politike, ter specificni pro-blematiki prakticnega izvajanja politike regional-nega razvoja, na primer absorpcijski sposobnostiin ucinkovitosti pri porabi kohezijskih sredstevEU ali vzpostavitvi ustreznih inštitucij na regio-nalni ravni v Sloveniji. Kot teoretsko podlago zaukvarjanje s tem podrocjem bodo študenti spo-znali osnove splošne regionalne ekonomike terekonomsko analizo prednosti in slabosti regiona-lizacije.

Uvod v regionalno ekonomiko Vloga trgain države pri regionalnem razvoju in strukturnihspremembah Ekonomska in socialna kohezijav Sloveniji in EU Absorpcijska sposobnost inucinkovitost kohezijske politike EU Ekonomskaanaliza prednosti in slabosti regionalizacije

Armstrong, H., in J. Taylor. 2000. Regionaleconomics and policy. Oxford: Blackwell.

Regional convergence in Europe: theory andempirical evidence. 2000. EIB Papers 5(2).

Horvat, A. 2005. Why does nobody careabout the absorption? WIFO Working Pa-pers 258/2005.

Horvat, A., ur. 2004. Zbornik VI. slovenskihregionalnih dnevov: Maribor, 27. in 28.maja 2004. Ribnica: Javni sklad RS za re-gionalni razvoj.

Pecar, J. 2005. Regije 2005: izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovnizvezek 9/2005, UMAR.

Vaubel, R. 1999. Centralizacija zahodneEvrope. Murska Sobota: Regionalna ra-zvojna agencija Mura. [Str. 9–50.]

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisniizdelki (30%), daljši pisni izdelki (60%), javninastop/predstavitev (10%).

02-046 Delovno in socialno pravoizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Predmet seznanjanje študentov s pravno uredi-tvijo individualnih in kolektivnih delovnih razme-rij ter s pravno ureditvijo sistema socialne var-nosti. Prikazuje temeljna dolocila pravnih virovs tega podrocja ter pravnih nacel, ki omogocajopravilno razlago predpisov in razmerja med de-lovnim in socialnim pravom kot pravnim podsis-temom ter drugimi pravnimi podsistemi, še po-sebej pa razmerja do ustavnega prava. Predmetusposablja študente za uporabo pravnih norm,za njihovo oblikovanje v sferi avtonomnega pravater za raziskovalno delo na tem podrocju. Pravtako predmet usposablja študente za interdisci-plinarno zaznavanje tematike, zlasti v okviru in-terdisciplinarnih disciplin industrijskih razmerijin upravljanja cloveških virov.

Zgodovinski in kulturni temelji delovnega in so-cialnega prava kot pravnega podsistema Inter-disciplinarni vidiki delovnih in socialnih razmerij

Pravna ureditev individualnih delovnih razme-rij Pravna ureditev kolektivnih delovnih razme-rij Pravna ureditev sistema socialne varnosti

Pravna ureditev zaposlovanja in zavarovanja zaprimer brezposelnosti Pravna ureditev pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstve-nega zavarovanja ter družinskega varstva in dru-žinskih prejemkov Pravna ureditev socialnegavarstva

Vodovnik, Z. 2003. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Ljubljana: Fakulteta zaupravo.

Možina S., ur. 1998. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (20%), pisni ali ustni izpit (60%).

02-047 Management v javni upravidoc. dr. Bojan Ticarpred. Dolores Maucec

Namen predmeta je seznanitev študentov z jav-nim sektorjem, kjer je primarni javni interes terdelovanje javnega sektorja preko razlicnih orga-nov in organizacij. Delovanje uprave v vlogi obla-stvene in servisne funkcije. Delovanje gospodar-skih javnih služb kot podrocij v katerih se zdru-žuje javni in zasebni interes. Nadzor nad delomuprave – upravni/sodni nadzor ter varuh cloveko-vih pravic.

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 31

Pojmi uprave, javne uprave in državne upraveOrganiziranost državne in lokalne uprave Lo-

kalna samouprava Gospodarske javne službeUpravni postopki Informacije javnega zna-

caja Javna pooblastila Javni uslužbenci

Virant, G. 2004. Pravna ureditev javneuprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Aktivno sodelovanje in daljši pisni izdelki(10%), pisni izpit (90%).

02-049 Mednarodno poslovanjedoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se nanaša na pridobivanje temeljnihznanj s podrocja mednarodnega poslovanja, kizajemajo mednarodni management in medna-rodni marketing. Udeleženci bodo razen osnov-nih pojmov s podrocja mednarodnega poslo-vanja spoznali sodobne znacilnosti današnjegamednarodnega okolja, pomen mednarodnega in-formacijskega sistema, pojem in vlogo procesainternacionalizacije in globalizacije ter nacinemednarodnega poslovanja. Predmet posebej po-udarja tudi znacilnosti in posebnosti mednaro-dnega okolja, v katerem najvec delujejo sloven-ska podjetja pri njihovem vkljucevanju v medna-rodne tokove. Metode in tehnike splošnega ma-nagementa se pri tem predmetu osredotocajo napodrocje mednarodnega poslovanja, za kateregaje znacilna hitra spremenljivost in pojavljanjevedno novih možnih oblik delovanja.

Pojmovnik mednarodnega poslovanja globa-lizacija in mednarodno okolje izbiranje tujih tr-gov in nacini vstopa mednarodne tržne razi-skave sestavine mednarodnega marketinškegaspleta

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Hrastelj, T. 2001. Mednarodno poslovanjev vrtincu novih priložnosti. Ljubljana: Go-spodarski vestnik.

Aktivno sodelovanje (20%), pisni izpit (80%).

02-050 Management medkulturnih razlikdoc. dr. Dejan Jelovac

Predmet uvaja študente v spoznavanje pojavamultikulturalnosti v sodobnem poslovnem oko-lju z namenom doseganja razumevanja pomenain vpliva kulturnih raznolikosti na organizacij-sko kulturo, strukturo in dinamiko podjetij, ki

stremijo k uresnicevanju konkurencne predno-sti. Vsebina predmeta zajema poglabljanje v bi-stvo poslovne kulture in morale kot dejavnikovvedenja organizacij v globaliziranem svetovnemgospodarstvu; podaja vpogled v sodobne znan-stvene teorije na podrocju medkulturnih razlik;strateški pomen kulturnih razlik; kulturne razlikekot gonilo razvoja in vir možnih sporov in konflik-tov v organizaciji; metode in tehnike prepreceva-nja medkulturnih konfliktov; modeli za uspešnoupravljanje medkulturne komunikacije v multi-kulturnem poslovnem svetu; prakticno usposa-bljanje za uporabo metod, tehnik in strategij zapreprecevanje in razreševanje vrednostnih spo-rov; simulacije primerov.

Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura inetika. Portorož: Visoka šola za podjetni-štvo.

Hofstede, G. 1994. Cultures and organiza-tion: software of the mind. London: Har-perCollins.

Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sodelo-vanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Aktivno sodelovanje (10%), seminarska na-loga (20%), pisni izpit (70%).

02-051 Poslovne in kapitalske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski

Namen predmeta je pojasniti pojem, vsebino inoblike sodelovanj oz. povezovanj podjetij, takoznacilne za današnje svetovno in domace oko-lje, ki na osnovi izkorišcanja sinergijskih ucin-kov, izvirajocih iz kapitalskega ali strateškega po-slovnega partnerstva in s tem povezanih proce-sov, omogocajo vzdrževanje in povecevanje kon-kurencnosti v razmerah, ki jih narekuje globali-zacija poslovanja in podjetij.

Izhodišca povezovalnih procesov Namenpovezav: doseganje globalne konkurencnosti

Opredelitev strateških povezav Namen incilji povezovanja Proces nastajanja povezav

Posebne oblike povezav Uspešnost povezavStrateške povezave ter zdravljenje in preprece-

vanje kriz

Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne inkapitalske povezave. Koper: Fakulteta zamanagement.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), pisni izpit (80%).

32 Dodiplomska šola

02-058 Management nepridobitnihorganizacijdoc. dr. Gordana Žurgaviš. pred. mag. Boris Mrak

Namen predmeta je posredovati študentom izho-dišcna znanja po delovanju managementa v ne-pridobitnih organizacijah in delovanja v razmer-jih z nepridobitnimi organizacijami. Predmet se-znani študente s posebnostmi managementa ne-pridobitnih organizacij glede udeležencev, vizijein ciljev ter strategije organizacije. Namen pred-meta je umestiti nepridobitne organizacije v te-meljne sisteme blaginje, pa tudi med težnje eta-tizacije, komercializacije in nestrukturiranega de-lovanja. Pri predmetu se s primeri osvetli znacil-nosti nekaterih vrst nepridobitnih organizacij potemeljni dejavnosti.

Zasebne prostovoljske nepridobitne organiza-cije Management in obvladovanje nepridobitneorganizacije Znacilnosti nepridobitnih organi-zacij izbranih dejavnosti

Jelovac, D., ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah managementa nevladnih organiza-cij. Koper: Visoka šola za management.

Tavcar, I. M. 2005. Strateški managementnepridobitnih organizacij. Koper: Fakultetaza management.

Pisni izpit in ocena iz vaj (za izredne študentesamo pisni izpit).

02-063 E-poslovanjeprof. dr. Dušan Lesjakviš. pred. mag. Viktorija Sulcic

S predmetom želimo študente seznaniti s spre-membami, ki so posledica uvajanja informacij-ske in komunikacijske tehnologije v poslovanjepodjetij, ter z vplivi, ki jih ima elektronsko po-slovanje za podjetje samo, kot tudi za njegovookolje. Študentje bodo ob prenosu svoje podje-tniške pobude v virtualni svet na primeru spo-znali pomembna podrocja e-poslovanja in ozave-stili spremembe, ki jih informacijsko komunika-cijska tehnologija povzroca v širšem družbenemprostoru. Predmet dopolnjuje in zaokrožuje pred-mete, ki obravnavajo poslovanje podjetja z naj-razlicnejših vidikov ter nadgrajuje predmet po-slovna informatika. Predmet poteka v e-ucilnici,kjer prek tedenskih študijskih obveznosti študen-tje izgrajujejo projektno nalogo. Ob predstavitviskupinske projektne naloge, študentje predsta-vijo še prototipne spletne strani.

Študentje predmeta morajo imeti osnovnaznanja poslovne informatike.

Uvod v e-poslovanje Nacini, oblike in vrstee-poslovanja Tehnološke osnove e-poslovanja

E-placevanje Varnost e-poslovanja Snova-nje, uvajanje in vzdrževanje e-poslovanja Druž-beni, eticni, pravni in politicni vidiki e-poslovanja

Razvojni trendi e-poslovanja

Študijska gradiva so na voljo v e-ucilnici. Opra-vljanje izpita je možno le v casu izvajanja pred-meta.

Tedenske aktivnosti (80%), ocena spletnestrani in predstavitve projekta (20%).

02-064 Osnove poslovne anglešcinepred. Dubravka Celinšek, MSc

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju v an-gleškem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slušne,govorne in interaktivne spretnosti v razlicnih po-slovnih situacijah, kot so opis podjetja, telefoni-ranje, priprava na službeno potovanje ipd.

Podjetja Službena potovanja in poslovni dru-žabni stiki Obisk podjetja Poslovni sestanki intelefonski pogovori Opisovanje in primerjanjeizdelkov in storitev Uspešni podjetniki Reše-vanje problemov in pogajanje Poslovne zabe-ležke in pisma Zaposlovanje

Grant, D., in L. McLarty. 2001. Business ba-sics. Oxford: Oxford University Press.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali predstavitev (10%), pi-sni in ustni izpit (80%).

02-065 Osnove poslovne italijanšcinepred. Mirella Ceglar Jurincic

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju v itali-janskem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slušnein govorne spretnosti v razlicnih poslovnih situa-cijah na osnovni ravni.

Predstavitev Iskanje dela Osnove korespon-dence Potovanje in vreme Družina in hobiji

Poklici Srecanja in sestanki

Ceglar Jurincic, M. 2003. Informazioni edesercitazioni linguistiche per chi fa il ti-rocinio in un’azienda italiana. Koper: Fa-kulteta za management.

Marin, T., in S. Magnelli. 2003. Corso di lin-gua e civiltà italiana. Atene: Edi Lingua.

Visokošolski strokovni študijski program Management 2005 33

Javni nastop ali prezentacija (10%), daljšipisni izdelek: seminarska naloga z zagovorom(20%), pisni izpit in ustni izpit (70%).

02-066 Osnove poslovne nemšcinelektor Alenka Kocbek

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju vnemškem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slu-šne in govorne spretnosti v razlicnih poslovnihsituacijah na osnovni ravni.

Vzpostavljanje osebnih stikov Sejmi in dolo-canje rokov sestankov Podjetja Gospodarskapodrocja, ponudba, povpraševanje Proizvodi instoritve Reklamna besedila

Macaire, D., in N. Gerd. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop – predstavitev (10%), pisniin ustni izpit (80%).

Dodiplomska šola

Univerzitetni študijski programManagement 2005

Strokovni naslovDiplomirani ekonomist (UN) oziromadiplomirana ekonomistka (UN).

DiplomantiDiplomanti so usposobljeni za:

• nacrtovanje, organiziranje, vodenje in nad-ziranje podjetij in organizacij, za iniciativ-nost, samostojno strokovno delo in spreje-manje poslovnih odlocitev, s cimer prispe-vajo k uspešnosti in razvoju organizacije tercelotne družbe;

• predvidevanje rešitev ter posledic pojavovna podrocju managementa, ekonomije inprava;

• kriticno presojo, analiticno reševanje proble-mov in samostojno raziskovalno delo;

• razumevanje politicnega, socialnega in kul-turnega okvira slovenskih in tujih podjetij inorganizacij;

• komunikacijo v poslovnem okolju, zlasti vmednarodnem okolju;

• nadaljnje izobraževanje na 2. in 3. stopnji.

Pogoji za vpisV 1. letnik se lahko vpiše, kdor:

• je opravil maturo;• je opravil poklicno maturo v kateremkoli sre-

dnješolskem programu in izpit iz enega odmaturitetnih predmetov; izbrani predmet nesme biti predmet, ki ga je kandidat že opra-vil pri poklicni maturi;

• je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletnisrednješolski program.

Kandidatom s poklicno maturo priporocamo,da opravijo izpit iz maturitetnega predmeta eko-nomija.

V primeru omejitve vpisa se upošteva:• splošni uspeh pri maturi (60%) oziroma• pri poklicni maturi (40%) in predmetu ma-

ture (20%) oziroma• pri zakljucnem izpitu (60%)

ter splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole(40%).

Neposredno v 2. letnik se lahko vpišejo:• diplomanti višješolskih strokovnih progra-

mov z ekonomskega in poslovnega podro-cja ter sorodnih družboslovnih podrocij, kot

so Poslovni sekretar, Komercialist, Racuno-vodja, Turizem, Gostinstvo, Poštni prometipd., ce sicer izpolnjujejo pogoje za vpis nauniverzitetni študijski program.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno višješolskega študija.

Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo:• diplomanti višješolskega študijskega pro-

grama, sprejetega pred letom 1994, z eko-nomskega in poslovnega podrocja ter soro-dnih družboslovnih podrocij, ki imajo 3 letadelovnih izkušenj;

• študentje sorodnih visokošolskih strokov-nih in univerzitetnih študijskih programovz ekonomskega in poslovnega podrocja tersorodnih družboslovnih podrocij (pred ZViS2004), ki imajo opravljene študijske obve-znosti prvih dveh letnikov v obsegu 120 KTin izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetništudijski program;

• študentje visokošolskega strokovnega študij-skega programa Management (2001), ko iz-polnijo vse pogoje za napredovanje v višjiletnik, vendar morajo manjkajoce predmeteopraviti po starem programu.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno študija na višješol-skem študiju oziroma predhodno opravljenem vi-sokošolskem strokovnem ali univerzitetnem štu-dijskem programu.

V univerzitetni študijski program Management(2005) se lahko vpišejo tudi študenti (ki sodosegli vsaj 180 KT in izpolnjujejo pogoje zavpis na univerzitetni študijski program) in diplo-manti visokošolskin strokovnih študijskih progra-mov (pred ZViS 2004) in študijskih programov1. stopnje (ZViS 2004).

Kandidatom manjkajoce obveznosti doloci ko-misija za študentske zadeve s podrocij ekonom-skih in poslovnih ved, managementa in pravatako, da niso primerljive z vsebinami predmetovdotedanjih študijskih programov.

Merila za priznavanje znanj inspretnosti, pridobljenih pred vpisom inmed študijem

Upoštevajo se tudi znanja in spretnosti, prido-bljena v razlicnih oblikah formalnega izobraževa-

Univerzitetni študijski program Management 2005 35

nja za pridobitev izobrazbe, v programih za iz-popolnjevanje in v neformalnem izobraževanju.Tako se študentom lahko skupaj prizna do 34KT, npr.:

• študentom se na osnovi izkazanih listin ne-formalnega izobraževanja oziroma portfolia(projekt, elaborat, izum, patent, objava ipd.)lahko prizna do 24 KT, s cimer lahko na-domestijo izbirne predmete študijskega pro-grama, in do 10 KT prakticnega usposablja-nja I, II in III;

• študentom, ki so objavili clanek v znan-stveni reviji, se clanek lahko prizna namestodiplomskega dela (14 KT);

• obvezne predmete študijskega programa selahko delno ali v celoti prizna na osnovi predvpisom opravljenih izpitov na drugem viso-košolskem zavodu ali referenc na ustreznemstrokovnem podrocju.

Študent lahko zaprosi za preverjanje in oce-njevanja znanja na izpitu, ce si je znanje prido-bil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim uce-njem.

Študijske obveznosti

Trajanje. Program traja tri leta (180 KT).

Obseg. Obvezni in izbirni predmeti (glej pregle-dnice) in diplomska naloga.

Študent lahko napreduje v višji letnik, ce zbere45 KT vpisanega letnika in opravi vse obveznostipredhodnega letnika.

Študent, ki študira izredno, lahko napreduje v2. letnik, ce zbere 37 KT iz 1. letnika, in v 3.letnik, ce zbere 30 KT iz 2. letnika ter opravi vseobveznosti 1. letnika.

Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik,samo ce zbere 30 KT (20 KT pri izrednem štu-diju) vpisanega letnika. Tretjega letnika študentpraviloma ne ponavlja; opravljanju manjkajocihštudijskih obveznosti je namenjen absolventskistaž.

Obveznosti pri neposrednem vpisu v 2. ali 3.letnik. Ce se je študent neposredno vpisal v 2.letnik, mora za dokoncanje študija na zbrati vsaj60 KT, ce se je vpisal v 3. letnik, pa vsaj 30 KT.Ostale KT lahko prenese z drugih visokošolskihzavodov, jih pridobi z mobilnostjo doma ali v tu-jini oz. zaprosi za priznanje znanj in spretnosti,pridobljenih pred vpisom oz. med študijem.

Študij se konca z zagovorom diplomske naloge.Študentu, ki opravi vse študijske obveznosti brezdiplomske naloge (zbere 166 KT) in kot prvi ali

edini avtor objavi clanek v priznani strokovni aliznanstveni reviji, se clanek lahko prizna name-sto diplomske naloge. Clanek zagovarja po istempostopku, kot je dolocen za zagovor diplomskenaloge. S tako zbranimi 180 KT študent opravivse študijske obveznosti, predvidene s študijskimprogramom.

Predmetnik

Predmetnik je predstavljen v preglednicah nastraneh 36–39, v nadaljevanju pa so navedeniopisi predmetov, ki jih bomo izvajali v študijskemletu 2006/2007.

Opisi vsebujejo:• namen in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo

študijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznacena je zznakom , in

• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja zdeleži, ki je oznacen z znakom .

Prvi letnik

03-001 Uvod v managementizr. prof. dr. Cene Bavecdoc. dr. Mirko Markic

Študenti bodo spoznali temelje managementa innaloge managerjev v podjetjih. Seznanili se bodoz osnovnimi pojmi in koncepti, kratkim zgodovin-skim razvojem ter sodobnim pogledom na ma-nagement. Poseben poudarek bo na prakticnihznanjih, ki jih potrebujejo managerji v praksi, kotso nacrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzor,ter na vodenju in organizaciji skupinskega dela,motiviranju, komuniciranju in drugih vešcinah, kiso temelj operativnega managementa. Predmetbo pokril tudi nekatera druga podrocja, ki so po-membna za razumevanje managementa, kot sokultura, filozofija podjetja in etika managementa.

Uvod v management – osnovni pojmi in kon-cepti Teoreticne osnove managementa Ma-nagement v praksi – nacrtovanje, organiziranje,vodenje in nadzor Vodenje skupin in projek-tov Odlocanje in reševanje zadev Kultura,filozofija podjetja in etika managementa Novemanagerske paradigme

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Fakul-teta za management.

Aktivno sodelovanje na vajah in krajši pisniizdelki (30%), pisni izpit (70%)

36 Dodiplomska šola

Predmetnik univerzitetnega študijskega programa Management (2005) – 1. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

03-001 Uvod v management 6 1 2 30 30 20 —

03-002 Uvod v ekonomijo 8 3–4 3–4 60 30 30 —

03-003 Uvod v pravo 6 4 1 30 30 20 —

03-004 Ravnanje z ljudmi 8 3 1 45 45 24 —

03-006 Marketing 7 2 4 30 45 24 —

03-007 Poslovna matematika in statistika 9 1–2 1–2 60 55 40 —

03-013 Racunovodstvo 7 1 3 30 45 24 —

Eden izmed tujih jezikov:

03-008 Poslovna anglešcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 —

03-010 Poslovna nemšcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 —

03-009 Poslovna italijanšcina 1 6 2–3 2–3 30 30 25 —

03-011 Prakticno usposabljanje I 3 1–4 1–4 — 35 12 —

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

03-002 Uvod v ekonomijoprof. dr. Egon Žižmond

Namen predmeta je vpeljati študente v študijekonomije, seznaniti jih z osnovami sodobnegakoncepta ekonomske vede in jim posredovati te-meljna ekonomska teoreticna znanja, potrebnaza razumevanje drugih ekonomskih in poslovnihdisciplin.

Sistem ekonomske znanosti MikroekonomikaMakroekonomika Gospodarska rast in gospo-

darski razvoj

Žižmond, E., P. Dolenc, A. Delakorda in M.Novak. 2005. Uvod v ekonomijo. Koper:Fakulteta za management.

Pisni izpit.

03-003 Uvod v pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Bojan Ticar

Namen predmeta je osvojiti temeljna, osnovnapravna znanja, ki bodo služila kot podlaga za štu-dij pravnih predmetov v višjih letnikih. Obenemje namen predmeta tudi prispevati k razvijanjupravno-kulturne zavesti študentov in razumeva-nju civilizacijske vrednosti prava.

Uvod: pravo, pojem prava, teorija, filozofija inzgodovina prava Država in pravo: pojem dr-žave, razvoj države, socialna in pravna država,državna oblast in posameznik Ustavna ure-ditev Slovenije: preambula in splošne dolocbe,

clovekove pravice in svobošcine, gospodarskain socialna razmerja, državna ureditev, lokalnasamouprava, javne finance, ustavnost in zakoni-tost, ustavno sodišce Osnove pravnega reda:pravno pravilo in njegove sestavine, pravni akti,pravni vir, pravno razmerje, sistematizacija prava

Osnove civilnega prava: temeljni pojmi; uvodv obligacijsko pravo, uvod v gospodarsko pravo

Osnove delovnega in socialnega prava Pravnired Evropske unije: temeljni pojmi, zgodovina,zgradba in organizacija EU, pravni viri, štiritemeljne ekonomske svobošcine, konkurencnopravo, kršitev prava Skupnosti in pravno varstvo

Bohinc, R., M. Cerar in P. Rajgelj. 2006. Te-melji prava in pravne ureditve. Ljubljana:GV založba.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1999.Gospodarsko pravo II: Pravo gospodarskihdružb. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.

Cerar, M., A. Novak, M. Pavcnik in A. Pere-nic. 1998. Praktikum za uvod v pravno-znanstvo. Ljubljana: CZ Uradni list.

Cebulj, J., in M. Strmecki. 2005. Upravnopravo. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Grilc, P., in T. Ilešic. 2005. Pravo Evropskeunije. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Kaucic, I., in F. Grad. 2000. Ustavna uredi-tev Slovenije. Ljubljana: GV založba.

Kušej, G., A. Perenic in M. Pavcnik. 1996.Uvod v pravoznanstvo. Ljubljana: CZ Ura-dni list.

Univerzitetni študijski program Management 2005 37

Predmetnik univerzitetnega študijskega programa Management (2005) – 2. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

03-005 Ekonomika podjetja 7 1–2 3–4 30 45 30 KP, CE, ŠL

03-012 Urejenost organizacije 6 3 3 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-014 Obligacijsko in statusno pravo 8 3–4 1–2 60 30 30 KP, CE, ŠL

03-015 Poslovna informatika 8 3–4 3–4 30 50 30 KP, CE, ŠL

03-016 Podjetništvo 6 1 2 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-017 Poslovne finance 7 3 1 30 45 25 KP, CE, ŠL

03-018 Management proizvodnje in inoviranja 9 1–2 3–4 60 45 35 KP, CE, ŠL

Eden izmed tujih jezikov:

03-019 Poslovna anglešcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP, CE, ŠL

03-020 Poslovna nemšcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP, CE, ŠL

03-021 Poslovna italijanšcina 2 6 1–2 1–2 30 30 25 KP

03-022 Prakticno usposabljanje II 3 1–4 1–4 — 35 12 KP, CE, ŠL

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

Toplak, L. 2000. Civilno pravo: splošni delcivilnega prava. Maribor: Pravna fakulteta.

Vodovnik, Z. 2004. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Ljubljana: Fakulteta zaupravo.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih 2KT (33%), pisni seminar 1 KT (17%), judikat 1KT (17%), ustna vprašanja 2 KT (33%).

Drugi nacin: pisni izpit (15 vprašanj, prej pri-dobljene KT zmanjšajo število izpitnih vprašanj –vsaka KT zmanjša število vprašanj za 3).

03-004 Ravnanje z ljudmidoc. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Pri predmetu bodo študentje usmerjeni k samo-stojnemu in kriticnemu študiju modernih teorijvodenja, motiviranja in ostalih kljucnih koncep-tov ravnanja z ljudmi pri delu. Seznanili se bodos pomenom kadrov v konkurencnem okolju in zvplivom, ki ga imajo managerske odlocitve nakadre v organizaciji. Pridobili bodo pregled po-membnejših teoreticnih konceptov in z ustreznouporabo študij primerov in izkustvenih vaj štu-dentom razvijali vešcine, znanje in spretnosti,potrebne za ucinkovito ravnanje s kadrovskimiviri v organizacijah. Med študijem bodo študentjerazvili objektiven odnos do obstojecih teorij. Ra-zumeli bodo, da danes še nimamo kompleksnihteorij ravnanja z ljudmi pri delu, ki bi dale odgo-vore na vsa vprašanja, povezana s kakovostnim

in ucinkovitim managementom kadrovskih virov.Uvod v management kadrov Kontekst, v ka-

terem poteka management kadrov Osnove ma-nagementa kadrov v organizaciji Vloga mana-gementa kadrov v uspešnosti organizaciji Noviizzivi in trendi v managementu kadrov Posa-meznik pri delu Skupine in timi v organiza-ciji Aktivnosti in proces managementa kadrov

Mezo in mikro organizacija Komunikacija insodelovanje zaposlenih Spremljanje klime instališc zaposlenih Razvoj in spreminjanje orga-nizacijske kulture

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. 4. izd. London:Kogan Page. [Posamezna poglavja.]

Merkac Skok, M. 2005. Osnove manage-menta zaposlenih. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Merkac Skok, M., in K. Mihelic. 2005.Osnove managementa kadrov: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah – krajši pi-sni izdelki, javni nastop, krajša seminarska na-loga, sodelovanje v e-ucilnici (30%), e-kolokvij(10%), pisni izpit (60%).

03-006 Marketingizr. prof. dr. Gabrijel Devetak

V okviru predmeta se študentje seznanijo s splo-šno veljavnimi znacilnostmi menjalnih procesov

38 Dodiplomska šola

Predmetnik univerzitetnega študijskega programa Management (2005) – 3. letnik

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

03-023 Strateški management 6 2 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-025 Delovno in socialno pravo 6 3 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-071 Mednarodno poslovanje 6 2 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-XXX Izbirni predmet 1 6 30 30 20

03-XXX Izbirni predmet 2 6 30 30 20

03-XXX Izbirni predmet 3 6 30 30 20

03-XXX Izbirni predmet 4 6 30 30 20

03-026 Prakticno usposabljanje III 4 1–4 — 10 50 16 KP, CE, ŠL

Diplomska naloga 14

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

na nabavnem in prodajnem podrocju katerihkoliorganizacij. S tem se, ne glede na nadaljnjo spe-cializacijo, usposobijo za razumevanje marketin-škega nacina obravnavanja problemov.

Filozofija in praksa marketinga (organizacija,trg, okolje) Tržne raziskave in metodologija raz-iskovanja Marketinški splet za izdelke in stori-tve Strategija marketinga in strateško planira-nje Kakovost, poslovna odlicnost, benchamr-kihg, Internet Intelektualna lastnina, ustvarjal-nost za marketing Organizacija in njeno ožjeter širše okolje Management marketinga orga-nizacije Ugotavljanje zadovoljstva odjemalcev

Devetak, G. V pripravi. Marketing. Koper: Fa-kulteta za management.

Meško Štok, Z., in A. Faganel. 2005. Trženjein strategije v trženju s proucevanjem pri-merov: gradiva za vaje. Koper: Fakulteta zamanagement.

Kotler, P. 1996. Marketing management – tr-ženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenskaknjiga.

Redni študij: aktivno sodelovanje in krajšipisni izdelki (20%), pisni izdelek z zagovorom(30%) in pisni/ustni izpit (50%). Izredni študij:seminarska naloga brez zagovora (40%), pisniizpit (60%).

03-007 Poslovna matematika in statistikadoc. dr. Rok Strašekpred. mag. Leo Zornada

Namen predmeta je posredovati temeljna mate-maticna znanja, potrebna za razumevanje metod

kvantitativne obravnave ekonomskih in mana-gementskih pojavov. Nadgradnjo prvega – splo-šnega dela predmeta predstavljajo izbrane vse-bine poslovne matematike in statistike.

Osnove realne matematicne analize Poslovnamatematika Statistika

Indihar, S., I. Kavkler in M. Mastinšek. 1997.Matematika za ekonomiste, 1. del. Mari-bor. Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Pfajfar, L. in F. Arh. 2004. Statistika 1. Lju-bljana. Ekonomska fakulteta.

Spiegel, M. R. Theory and problems of sta-tistics. Schaum’s outline series. New York:McGraw-Hill.

Kolokviji oziroma pisni izpit (60%), ustni izpit(40%).

03-013 Racunovodstvoizr. prof. dr. Franko Milost

Racunovodstvo je dejavnost, ki spremlja in prou-cuje vrednostno izražene pojave, povezane s po-slovanjem podjetja. Predmet je namenjen sezna-nitvi študentov z racunovodstvom kot pomembnosestavino informacijskega sistema podjetja. Grezlasti za obravnavo posameznih sestavin racu-novodstva, gospodarskih kategorij, ki jih racuno-vodstvo spremlja in proucuje, ter temeljnih racu-novodskih izkazov in drugih racunovodskih poro-cil.

Pojem in sestavni deli racunovodstva Gospo-darske kategorije, ki jih racunovodstvo spremljain proucuje: stroški, odhodki, prihodki, poslovniizid, sredstva, obveznosti do virov sredstev Te-

Univerzitetni študijski program Management 2005 39

Predmetnik univerzitetnega študijskega programa Management (2005) – izbirni predmeti

Št. Predmet KT Redni študij Izredni študij

KP CE P V Ure Kraj

03-027 Projektni management 6 3 — 30 30 20 ŠL

03-028 Management prenove podjetij 6 1 — 30 30 20 ŠL

03-029 Odlocanje v managementu 6 — — 30 30 20 KP

03-030 Management kakovosti 6 — — 30 30 20 ŠL

03-031 Management tehnologij 6 4 — 30 30 20 KP, CE, ŠL

03-032 Organizacijska kultura in poslovna etika 6 4 — 30 30 20 ŠL, KP, CE

03-033 Izobraževanje za uceco se organizacijo 6 — — 30 30 20 —

03-034 Vseživljenjsko izobraževanje in profesionalni razvoj 6 — — 30 30 20 —

03-035 Management nepridobitnih organizacij 6 — — 30 30 20 CE, ŠL

03-036 Management v športu 6 — — 30 30 20 —

03-037 Ekonomska analiza in politika 6 — — 30 30 20 —

03-038 Regionalna in strukturna ekonomika 6 — — 30 30 20 ŠL

03-039 Trg dela 6 — — 30 30 20 —

03-040 Javne finance 6 — — 30 30 20 KP

03-041 Ekonomika tranzicije in vkljucevanja v EU 6 — — 30 30 20 —

03-042 Nacionalni in mednarodni financni trgi 6 — — 30 30 20 —

03-043 Management medkulturnih razlik 6 — — 30 30 20 KP, CE

03-044 Poslovne in kapitalske povezave 6 — — 30 30 20 KP, CE

03-045 Management financnih tveganj 6 — — 30 30 20 —

03-046 Obdavcitev podjetij 6 — — 30 30 20 —

03-047 Bilancna politika podjetja 6 — — 30 30 20 —

03-048 Poslovodno porocanje in revizija 6 — — 30 30 20 ŠL

03-049 Pridobivanje in razvoj kadrov 6 — — 30 30 20 —

03-050 Kadri kot premoženje podjetja 6 — — 30 30 20 —

03-051 Snovanje in razvijanje IS 6 — — 30 30 20 —

03-052 E-poslovanje 6 4 — 30 30 20 KP*

03-053 Osnove poslovne anglešcine 6 3–4 — 30 30 20 —

03-055 Osnove poslovne nemšcine 6 3–4 — 30 30 20 —

03-054 Osnove poslovne italijanšcine 6 3–4 — 30 30 20 ŠL

03-059 Management v javni upravi 6 — — 30 30 20 CE

03-066 Bancništvo in zavarovalništvo 6 — — 30 30 20 ŠL

Študent lahko izbere tudi predmete iz drugih modulov oziroma iz drugih študijskih programov, ki se izvajajo naFM ali na drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in v tujini. • Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih bo izbralovsaj 20 študentov.• Izbirne predmete izvajamo samo v navedenih študijskih središcih, obiskujejo pa jih lahkotudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskih središcih; FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke, P – število ur predavanj na rednem študiju, V – število ur vaj na rednemštudiju; pri rednem študiju so v stolpcih KP in CE navedeni kvartali, v katerih se predmeti izvajajo.

Opombe: * predmet bo izveden v e-obliki z dvema srecanjema v Kopru.

meljni racunovodski izkazi: bilanca stanja, izkazposlovnega izida, izkaz financnega izida, izkazgibanja kapitala Vrednotenje in prevrednotenjegospodarskih kategorij v racunovodstvu Racu-novodske listine in poslovne knjige

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovod-stvo. Koper: Fakulteta za management.

Boškin, T., D. Melavc in F. Milost. 2005. Ra-cunovodstvo: praktikum. Koper: Fakultetaza management.

Koletnik, F., in S. Koželj. 2005. Redni inposebni racunovodski izkazi. Ljubljana:Zveza racunovodij, financnikov in revizorjevSlovenije.

40 Dodiplomska šola

Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Slovenski racunovodski standardi. 2005.Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Turk, I. 2000. Pojmovnik racunovodstva, fi-nanc in revizije. Ljubljana: Zveza racuno-vodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Turk, I., D. Melavc in B. Korošec. 2004. Uvodv racunovodstvo. Ljubljana: Zveza racuno-vodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Koletnik, F. 2004. Racunovodstvo za no-tranje uporabnike informacij. Ljubljana:Zveza racunovodij, financnikov in revizor-jev Slovenije.

Pisni izpit.

03-008 Poslovna anglešcina 1pred. mag. Igor Rižnar

Namen predmeta je utrditev in poglobitev znanjaangleškega jezika ter razvijanje bralnih, pisnih,slušnih in govornih spretnosti v razlicnih poslov-nih situacijah (pogajanja, sestanki, predstavitveipd.).

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna pogajanja Letna porocila

Bratož, S., in N. de Bondt. 2005. English forbusiness and management. Koper: Fakul-teta za management

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izde-lek s predstavitvijo (20%), pisni in ustni izpit(70%).

03-009 Poslovna italijanšcina 1pred. Mirella Ceglar Jurincic

Namen predmeta je utrditev in poglobitev itali-janskega jezika (podrocje ekonomije in manage-menta) ter razvijanje slušnih, govornih, bralnih inpisnih spretnosti v razlicnih poslovnih situacijah,kot so predstavitve, sestanki, pogodbe.

Predstavitev (Curriculum) Management inmanager Poimenovanje poklicev: posebnostipri ženskem spolu EU: narodnosti in jeziki

Podjetje

Ceglar Jurincic, M. 2004. Corrispondenzacommerciale. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Beretta, N., in F. Gatti. 1997. Italia in affari.Torino: Sei.

Revije Il Mondo, Panorama ter Focus.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali prezentacija (20%), pi-sni in ustni izpit (70%).

03-010 Poslovna nemšcina 1lektor Alenka Kocbek

Namen predmeta je utrditev in poglobitev že pri-dobljenega znanja nemškega jezika ter razvija-nje bralnih, pisnih, slušnih in govornih spretno-sti v razlicnih poslovnih situacijah (s poudarkomna govorni komunikaciji – pogajanja, predstavi-tev proizvodov, podjetij, sestanki ipd.).

Medkulturni osebni stiki Telefonski stiki Po-slovni sestanki Poslovni obisk, ogled podjetja,opis postopkov Organigram podjetja, sklepanjein prekinitev delovnega razmerja Predstavitevproizvoda in reklamna besedila Profil podjetja

Buscha, A., in G. Linthout. 1997. Geschäft-skommunikation: Verhandlungssprache;Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Is-maning: Hueber.

Javni nastop – predstavitev (10%), daljši pi-sni izdelek (20%), pisni in ustni izpit (70%).

03-011 Prakticno usposabljanje Ipred. Karmen Rodman

D1 – Word INa delavnici študenti spoznajo oblikovanje bese-dila, vstavljanje in urejanje tabel, predmetov inslik, vstavljanje sprotnih opomb, uporabo slogov,izdelavo kazal vsebine, slik, preglednic. Delav-nica poteka v e-ucilnici.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnovna znanja pisarniških orodijMicrosoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D10 – Predstavitve. Študentje se bodo sezna-nili z urejanjem vsebin in priprave teh v smi-selno celoto (izdelava predstavitve) s programomMS PowerPoint. Namen delavnice je seznanitevz možnostmi urejevalnika predstavitev in pove-canje uporabnosti le-tega pri predstavitvah semi-narskih nalog, porocil, projektov, diplomske na-loge . . . Delavnica poteka v e-ucilnici.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnovna znanja pisarniških orodij

Univerzitetni študijski program Management 2005 41

Microsoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D12 – Metode uspešnega ucenja. Delavnicaje sestavljena iz dveh delov. V prvem delu seštudent seznani s Fakulteto za management Ko-per, knjižnico in referatom fakultete, ucinkovi-tim nacrtovanjem priprav na izpit, temeljnimizakonitostmi ucenja in delovanja možganov terstrategijo ucinkovitega reševanja izpitnih nalog.V drugem delu je poudarek na spoznavanjue-izobraževanja oziroma e-ucilnice. Delavnicobomo izvajali po vseh študijskih središcih v sku-pinah do 40 študentov.

Perme, E. 2004. Moj uspešen študij. Koper:Fakulteta za management.

Perme, E. 2005. Izpit do dna. Koper: Fakul-teta za management.

Kobeja, B. 2001. Uspešen pristop k študiju.Koper: Visoka šola za management.

Race, P, in S. Brown. 1999. 500 tips fpr tu-tors. London: Kogan Page.

O’Brien, D. 2002. Kako urimo spomin. Lju-bljana: Mladinska knjiga.

Prisotnost na delavnici in aktivno sodelova-nje.

2. letnik

03-005 Ekonomika podjetjaizr. prof. dr. Štefan Bojnec

Namen predmeta je pridobiti znanje s podrocjagospodarjenja in ucinkovitega poslovanja podje-tja in spoznavanje ustreznih orodij za analiziranjeposlovanja podjetja, ki so pomembna za predla-ganje ustreznih rešitev in sprejemanje poslovnihodlocitev. Gre za analiziranje in poslovno odlo-canje na podrocju kombinacije dejavnikov z naj-nižjimi stroški, da dosežemo dani output, pro-ucevanja razlicnih tržnih struktur in obnašanjepodjetja glede oblikovanja ponudbe, cen, celo-tnega prihodka in poslovno-izidnega toka. V temokviru zagotavlja predmet spoznanja o produk-ciji, stroških in odlocitvah podjetja v razlicnih tr-žnih strukturah in casovnih obdobjih, o prodajnihcenah, o naložbah v osnovna in obratna sredstvater o sestavinah poslovno-izidnega toka podjetja.

Uporaba ponudbe in povpraševanja Teorijaproizvodnje in organiziranje poslovanja Teorijain analiza stroškov Proizvodnja, teorija stroškovin odlocitve podjetja Tržne strukture in obnaša-nje podjetja Oblikovanje prodajnih cen na stro-

škovnem, tržnem in drugih izhodišcih Prihodki,odhodki in poslovni izid Kriticna tocka gospo-darnosti, kriticna kolicina, stopnja varnostne raz-like Naložbeni izracuni

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: zapiski preda-vanj. Koper: Fakulteta za management.

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje in vmesni pisni preizkus(20%), pisni izpit (80%).

03-012 Urejenost organizacijeizr. prof. dr. Cene Bavec

Predmet nudi osnovna znanja potrebna za na-crtovanje in obvladovanje organizacijskih struk-tur in procesov v sodobnih podjetjih. Študenti sebodo seznanili z osnovami sodobne teorije orga-nizacije, z nalogami managementa pri organizi-ranju podjetij, z znacilnimi primeri organizacij-skih struktur in procesov ter metodologijami zanjihovo prikazovanje in projektiranje. Poudarekje na prakticni uporabnosti teh znanj v srednjih inmalih podjetjih, ki so znacilna za Slovenijo. Štu-denti bodo spoznali tudi vplive informacijskih inkomunikacijskih tehnilogij na organizacijo podje-tij ter nekatere nove organizacijske paradigme, kiso znacilne za digitalno ekonomijo.

Bavec, C. V pripravi. Urejenost organizacije.Koper: Fakulteta za management.

Bavec, C., in M. Manzin. V pripravi. Ureje-nost organizacije: gradiva za vaje. Koper:Fakulteta za management.

Daft, R. L. 2000. Organization theory anddesign. 7. izdaja. Cincinnati: South-West-ern College Publications.

Aktivna udeležba na predavanjih (10%), kraj-ši pisni izdelki (30%), pisni/ustni izpit (60%).

03-014 Obligacijsko in statusno pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Bojan Ticar

Študent pri predmetu spozna osnovne pojmeobligacijskega prava, tipe pogodb in celovitostpravnega položaja, pravic in obveznosti gospo-darskih subjektov v gospodarskem sistemu in natrgu. Nauci se uporabe pravil pravnega ravnanjain poslovne morale. Študent se seznani s pristoj-nostmi managemerjev pri upravljanju podjetij.

42 Dodiplomska šola

Obligacijsko pravo: temeljni pojmi, viri in struk-tura obligacijskega prava Splošni del obli-gacijskega prava: temeljna delitev, poslovne inneposlovne obveznosti; temeljna nacela obli-gacijskega prava; nastanek obveznosti; ucinkiobveznosti; utrditev obveznosti; sprememba ob-veznosti; prenehanje obveznosti Neposlovneobveznosti: temeljni pojmi oškodninskega prava;razlikovanje med poslovnimi in deliktnimi obve-znostmi; odgovornost za škodo (subjektivna inobjektivna) Posebni del obligacijskega prava:pogodbe o odsvojitvi; pogodbe o storitvah; po-godbe o uporabi; pogodbe o tveganju Gospo-darsko pravni posli: temeljni pojmi in znacilno-sti gospodarskih pravnih poslov; obicaji, dobriposlovni obicaji, uzance; dunajska konvencija okupoprodajni pogodbi Statusno pravo: temeljnipojmi gospodarskega statusnega prava (družba,podjetje); gospodarska družba – statusnopravneznacilnosti (pravna in poslovna sposobnost, de-javnost, firma, sedež, zastopanje); odgovornostza obveznosti družbe; osebne družbe; kapitalskedružbe; povezane družbe; statusne spremembein prenehanje družb; podjetnik posameznik; po-sebne oblike organiziranja

Aubert, J. L. 2000. Le contract: droit desobligations. Paris: Dalloz.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1998.Temelji obveznostnega prava. Ljubljana.

Bohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1999.Pravo gospodarskih družb. Ljubljana: FDV.

Cigoj, S. 2000. Teorija obligacij: splošni delobligacijskega prava. Ljubljana: Uradni listRS.

Ivanjko, Š., in J. Nemec. 1991. Pravni po-sli v blagovnem prometu. Ljubljana: GV za-ložba.

McKendrick, E. 1997. Contract law. London:Macmillan.

Obligacijski zakonik (OZ) z uvodnimi poja-snili Marka Ilešica. 2001. Ljubljana: Ura-dni list RS.

Plavšak, N. ur. 1993. Gospodarske pogodbe.1. knjiga. Ljubljana: GV založba.

Plavšak, N. ur. 1994. Gospodarske pogodbe.2. knjiga. Ljubljana: GV založba.

Samuel, G. 1996. Law of obligations and le-gal remedies. London: Cavendish.

Strohsack, B. 1996. Obligacijska razmerjaII. Ljubljana: Uradni list RS.

Strohsack, B. 1996. Obligacijska razmerjaIII. Ljubljana: Uradni list RS.

Strohsack, B. 1998. Obligacijska razmerja I.Ljubljana: Uradni list RS.

Šinkovec, J. 1996. Zbirka vzorcev pogodb inaktov 1. Ljubljana: Uradni list RS.

Zabel, B. 1987. Uvod v gospodarsko pogod-beno pravo. Ljubljana: GV založba.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih 2KT (33%), pisni seminar 1 KT (17%), judikat 1KT (17%), ustna vprašanja 2 KT (33%).

Drugi nacin: pisni izpit (15 vprašanj, prej pri-dobljene KT zmanjšajo število izpitnih vprašanj –vsaka KT zmanjša število vprašanj za 3).

03-015 Poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjak

Študent spozna uporabo IKT v poslovne na-mene, spozna in razume poslovne informacij-ske sisteme, nauci se nacrtovanja, razvijanjain uvajanja PIS. Seznani se z razpoložljivimiinformacijskimi rešitvemi v svetu (SAP, BAAN,Oracle, Navison, . . . ) Uvod v poslovno infor-matiko: poslovna uporaba IT, poslovni modeli,prenova poslovnih procesov Racunalniškein komunikacijske rešitve in oprema: racunal-niška oprema, komunikacijska oprema, racu-nalniške in komunikacijske rešitve Clenitevposlovnih informacijskih sistemov: transakcij-ski oz. operativni (izvajalni) IS, IS za podporoupravljanja, IS za podporo sodelovanja, IS zaupravljanje znanja, strateški IS (konkurencnauporaba IT) Osnove e-poslovanja: oblike invrste e-poslovanja, infrastruktura e-poslovanja,uvajanje e-poslovanja, pravni, družbeni in eticnividiki e-poslovanja Snovanje in razvijanje po-slovnih informacijskih sistemov: analiza in sno-vanje podatkov in procesov, metode snovanjain razvijanja, racunalniške rešitve ali orodja zasnovanje in razvijanje Management poslovneinformatike: nacrtovanje in organiziranje infor-matike, informacijski projekti, trg informacijskihvirov Ekonomika PIS: poslovni ucinki uporabeIT, stroški razvoja, uvajanja in vzdrževanja PIS,metode vrednotenja Trendi na podrocju po-slovne uporabe IT oz. PIS: razvoj IT za poslovnenamene oz. PIS, informatizacija podjetij v svetuin v Sloveniji

Lesjak, D. V pripravi. Poslovna informatikaza managerje. Koper: Fakulteta za mana-gement.

O’Brien, J. A. 2003. Management informa-tion systems. 6. izd. Boston: Irwin.

Univerzitetni študijski program Management 2005 43

Laudon, K. C., in J. P. Laudon. 2004. Mana-gement information systems. 8. izd. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Krajši pisni izdelki (50%), daljši pisni izdelki(30%), javni nastop/predstavitev (20%).

03-016 Podjetništvoizr. prof. dr. Boštjan Antoncic

Namen predmeta je seznaniti študente s temelj-nimi izhodišci podrocja podjetništva. Poudarekje na predstavitvi podjetništva kot pomembnegagonila gospodarskega razvoja in ene od možnihkariernih izbir posameznika. Posebna pozornostje dana pridobivanju znanj za pripravo poslov-nega nacrta, namenjenega analizi in nacrtova-nju ustanavljanja novega podjetja. Predmet seukvarja tudi s pomembnimi dejavniki rasti pod-jetja in podjetniške žetve.

Opredelitev in vidiki podjetništva Poslovnazamisel in poslovni nacrt Namen in proble-matika rasti podjetja ter podjetniška žetev Po-slovni primeri

Antoncic, B., R. D. Hirsch, T. Petrin in A. Vah-cic. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV za-ložba.

Antoncic, B. 2002. Rast in razvoj podjetja:primeri iz podjetništva. Koper: Društvo zaakademske in aplikativne raziskave.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(40%), daljši pisni izdelki (30%), javni nastopali predstavitev (10%), pisni izpit in ali ustniizpit (20%).

03-017 Poslovne financedoc. dr. Aleš Ahcandoc. dr. Sašo Polanec

Namen predmeta je podati študentom celovitvpogled v podrocje financiranja. Tako študentnajprej spoznava funkcijo denarja in vrednostnihpapirjev. Nato pridobiva izhodišcna znanja o de-lovanju financnega trga in financnih institucij.Temu sledi razlaga nekaterih vsebin iz medna-rodnih financ. Podjetniške finance prikazujejoosnove financnega managementa, nacela in pra-vila financiranja podjetja. Študent je seznanjens temeljnimi kategorijami in cilji financiranja ters kljucnimi financnimi odlocitvami v podjetju odpriskrbe sredstev, njihovega vlaganja, gospodar-jenja s sredstvi do njihovega vracanja.

Denar in vrednostni papirji Financni sistemOsnove mednarodnih financ Osnove podje-

tniškega financiranja Kljucne financne odloci-tve v podjetju Orodja za presojo financiranjapodjetja

Repovž, L., in J. Peterlin. 2001. Financira-nje. 2., dopolnjena izdaja. Koper: Visokašola za management.

Peterlin, J. 2001. Financiranje: vaje. 2., do-polnjena izdaja. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Slovenski poslovno financni standardi. 2001.Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikovin revizorjev Slovenije.

Brigham, E. F., L. Gaspenski in P. R. Da-ves. 2004. Intermediate financial mana-gement. Masson: Thomson Learning.

Berk, A., I. Loncarski in P. Zajc. 2004. Po-slovne finance: vodnik po predmetu. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Pisni izpit.

03-018 Management proizvodnjein inoviranjaizr. prof. dr. Slavko Dolinšekdoc. dr. Borut Likar

V današnjem dinamicnem poslovnem okolju igramanagement proizvajanja izdelkov in storitev vsebolj pomembno vlogo, saj so procesi v proizvaja-nju tisti kriticni del, ki neposredno zagotavlja iz-polnjevanje potreb kupcev oz. odjemalcev. Uspe-šno organiziran proizvajalni proces lahko zago-tavlja izdelke in storitve zahtevane kakovosti obucinkovitem obvladovanju stroškov. Predmet po-maga razumeti, kaj vse vkljucuje proizvajanje inprocesi v proizvajanju, kako je to povezano zostalimi funkcijskimi podrocji v organizaciji, ka-tere odlocitve je v proizvajanju potrebno spreje-mati in kateri so najnovejši trendi v organizira-nju ucinkovitih proizvajalnih procesov. Glede nato, da so ustvarjalnost, obvladovanje razvojnegaprocesa in intelektualne lastnine kljucnega po-mena tako za razvoj kot tudi za proizvodnjo no-vih tržnih proizvodov z visoko dodano vredno-stjo, predmet poglobljeno obravnava tudi mana-gement inovacijskih procesov.

Osnove managementa proizvajanja – ucinko-viti procesi kot konkurencna prednost Strate-ška vloga proizvajanja Nacrtovanje izdelkov inprocesov Nacrtovanje zmogljivosti, razporedi-tve in cloveških virov Management logistike inzalog Management kakovosti Vzdrževanje,zanesljivost in okoljski management Ustvar-jalno razmišljanje, spodbujanje in motiviranje

44 Dodiplomska šola

ustvarjalnosti Management inovacijskih proce-sov Intelektualna lastnina

Dolinšek, S., in R. Rozman. 2006. Manage-ment proizvajanja: ucinkovito ravnanje sprocesi v proizvodnih in storitvenih orga-nizacijah; zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Likar, B., D. Križaj in P. Fatur. 2006. Mana-gement inoviranja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Likar, B., in P. Fatur. 2003. Inoviranje: pri-rocnik za vaje. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

03-019 Poslovna anglešcina 2pred. mag. Silva Bratožpred. mag. Igor Rižnar

Študent se pri predmetu seznani s poslvono ko-respondenco v angleškem jeziku (oblika, slogin ton), osnovnimi tipi poslovne korespondence,prijavo na razpis za delovno mesto in pripravoživljenjepisa v angleškem jeziku ter s terminolo-gijo iz naslednjih podrocij ekonomije in manage-menta:

Trije sektorji ekonomije in management Rav-nanje in kadri Trženje in oglaševanje Kapital-ske povezave Bancništvo in finance Evropskaunija Mednarodna trgovina

Bratož, S., in N. de Bondt. 2002. A guide tobusiness correspondence. Koper: Fakultetaza management.

Mackenzie, I. V pripravi. English for businessstudies. Cambridge: Cambridge UniversityPress.

Strutt, P. 2000. Business grammar andusage: market leader. Harlow: PearsonEducation.

Krajši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (20%), koncno ocenjevanje – pisni/ustniizpit (60%).

03-020 Poslovna italijanšcina 2pred. Mirella Ceglar Jurincic

Udeleženci spoznajo in usvojijo osnove besedi-šca in jezikovnih struktur s podrocij:

Podjetništva Trženja Reklamiranja izdelkovBancništva Pogodb Transporta Korespon-

dence

Lenassi, N., in S. Paolucci. 2002. L’Italianoper le relazioni commerciali. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

Ceglar Jurincic, M. 2002. Come leggere. Ko-per: Fakulteta za management.

Chiuchiù, A., in M. Bernacchi. 1994. Manu-ale di tecnica e corrispondenza commer-ciale. Perugia: Guerra.

Fortuna, F., A. Ramponi in A. Scucchia.1999. Compendio di economia aziendale.Milano: Le Monier.

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (10%), pisni/ustni izpit (70%).

03-021 Poslovna nemšcina 2lektor Alenka Kocbek

Pri predmetu se nadgradi že usvojeno terminolo-gijo s podrocja ekonomije in managmenta in po-globi že pridobljeno jezikovno znanje in spretno-sti za uspešno poslvono in širše komuniciranje vtujem jeziku v pisni obliki.

Osnove poslovne korespondence, oblika injezik poslovnega dopisa Povpraševanje postoritvah/izdelkih, ponudba, dobavni pogoji (in-coterms), placilni pogoji Narocilo, potrditevnarocila, pritožba, reklamacija, odgovor na pri-tožbo oz. poravnava Jezik gospodarskih po-godb in sporazumov, standardne klavzule Pri-merjava besedil nemških in slovenskih kupo-prodajnih pogodb Vpetost jezika v kulturo inpravni/gospodarski sistem kot element kulture

Poslovna porocila in racunovodski izkazi

Hering, A., in M. Matussek. 1996. Geschäft-skommunikation: schreiben und telefoni-eren. Ismaning: Hueber.

Sachs, R. 2001. Deutsche handelskorre-spondenz: der briefwechsel in export undimport. Ismaning: Hueber.

Krajši pisni izdelki (10%), javni nastop/pred-stavitev (20%), pisni/ustni izpit (70%).

03-022 Prakticno usposabljanje IIpred. Karmen Rodman

D15 – Pisne vešcine II. Študenti se bodo sezna-nili s povzemanjem in dokumentiranjem v stro-kovnih besedilih, z urejanjem in oblikovanjembesedila ter z jezikovnimi vidiki strokovnega pi-sanja. Delavnica bo izvedena v skupinah do 40študentov v vseh študijski središcih. Delavnica jesestavljena iz enega srecanja v ucilnici in iz ak-tivnega delovanja študenta v e-ucilnici.

Univerzitetni študijski program Management 2005 45

Juricic, D. V pripravi. Osnove pisanja strokov-nih in znanstvenih besedil.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

D19 – Uspešen javni nastop. Delavnica imanamen seznaniti in podkrepiti vešcine študen-tov v javnem nastopanju. Študentje spoznajo ne-kaj skrivnosti za uspešen nastop; kako biti pre-pricljiv, pomembnost telesne govorice, pomemb-nost priprav na nastop, uporaba pripomockov indrugo. Delavnica poteka v enem srecanju. Štu-dentje prek vaj utrdijo pridobljeno znanje.

Bowman Price, D. 2000. Prezentacije. Lju-bljana: Primath.

Zidar, T. 1996. Retorika: moc besed in argu-mentov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Carnegie, D. 2004. Kako se nauciš javnonastopati in govoriti. Ljubljana: Mladinskaknjiga.

O’Rourke, J. 2004. Management communi-cation. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Aktivno sodelovanje in pisni izdelek.

D20 – Poslovni bonton. Namen delavnice jeseznaniti študente s pomenom obvladovanjabontona na osebnem in poslovnem podrocju terpredstaviti nekaj najpomembnejših pravil obna-šanja v modernem poslovnem svetu. Delavnicapoteka v enem srecanju, kjer študentje prek vajin primerov podkrepijo pridobljeno znanje.

Osredecki, E. 1994. Nova kultura poslov-nega komuniciranja: poslovni bonton. Le-sce: Oziris.

Šircelj, J. 1992. Moderni poslovni bonton.Ljubljana: Slovenske novice.

Tavcar, M. I. 1997. Preprosti poslovni bon-ton. Ljubljanja: Novi forum.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki.

3. letnik

03-023 Strateški managementdoc. dr. Roberto Biloslavo

Namen predmeta je posredovati študentu celo-vit pregled sestavin politike organizacije in gausposobiti za strateško nacrtovanje, organizira-nje, usmerjanje in nadziranje dela v organizaciji.V prvem delu se študenti spoznajo s temeljnimiprvinami strateškega managementa kot proce-som nacrtovanja in izvajanja politike organiza-cije. V drugem delu pridobljeno znanje poglobijopo posameznih casovnih razsežnostih politike or-ganizacije. V tretjem delu pa se študenti sezna-

nijo z managementom sprememb in s sodobnimitrendi v strateškem managementu. Tako predmetzaokrožuje in dopolnjuje znanje, ki so ga študentipridobili pri drugih predmetih.

Strateški management Snovanje politike or-ganizacije Temeljna politika organizacije Ra-zvojna politika organizacije Sprotna politika or-ganizacije Management spreminjanja

Biloslavo, R. 2006. Strateški management inmanagement spreminjanja. Koper: Fakul-teta za management.

Mintzberg, H., B. Q. James in G. Sumantra.1998. The strategy process. Revised Euro-pean edition. London: Prentice Hall.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), poslovna igra (z racunalnikom) (10%),seminarska naloga z zagovorom (25%), pisniizpit/kolokviji (55%).

03-025 Delovno in socialno pravoizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Predmet seznanja študente s pravno ureditvijoindividualnih in kolektivnih delovnih razmerij ters pravno ureditvijo sistema socialne varnosti. Na-men predmeta je tudi prikaz temeljnih dolocilpravnih virov s tega podrocja ter pravnih nacel,ki omogocajo pravilno razlago predpisov ter pri-kaz razmerja med delovnim in socialnim pravomkot pravnim podsistemom ter drugimi pravnimipodsistemi, še posebej pa razmerja do ustavnegaprava. Predmet usposablja študente za uporabopravnih norm, za njihovo oblikovanje v sferi av-tonomnega prava ter za raziskovalno delo na tempodrocju; pa tudi za interdisciplinarno zaznava-nje tematike, zlasti v okviru industrijskih razmerijin upravljanja cloveških virov.

Zgodovinski in kulturni temelji delovnega in so-cialnega prava kot pravnega podsistema, njegoverazsežnosti ter razmerje do drugih pravnih podsi-stemov Interdisciplinarni vidiki delovnih in so-cialnih razmerij ter povezanost delovnega in so-cialnega prava z interdisciplinarnimi doktrinamiupravljanja cloveških virov in industrijskih raz-merij Pravna ureditev individualnih delovnihrazmerij Pravna ureditev kolektivnih delovnihrazmerij Pravna ureditev sistema socialne var-nosti Pravna ureditev zaposlovanja in zavaro-vanja za primer brezposelnosti Pravna ureditevpokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdra-vstvenega zavarovanja ter družinskega varstva indružinskih prejemkov Pravna ureditev social-nega varstva

46 Dodiplomska šola

Vodovnik, Z. 2004. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Ljubljana: Fakulteta zaupravo.

Možina, S., ur. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

Revije Podjetje in delo, Delavci in delodajalciter Pravna praksa.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), pisni/ustni izpit (80%).

03-071 Mednarodno poslovanjedoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se nanaša na pridobivanje temeljnihznanj s podrocja mednarodnega poslovanja, kizajemajo mednarodni management in medna-rodni marketing. Udeleženci bodo razen osnov-nih pojmov s podrocja mednarodnega poslo-vanja spoznali sodobne znacilnosti današnjegamednarodnega okolja, pomen mednarodnega in-formacijskega sistema, pojem in vlogo procesainternacionalizacije in globalizacije ter nacinemednarodnega poslovanja. Predmet posebej po-udarja tudi znacilnosti in posebnosti mednaro-dnega okolja, v katerem najvec delujejo sloven-ska podjetja pri njihovem vkljucevanju v medna-rodne tokove. Metode in tehnike splošnega ma-nagementa se pri tem predmetu osredotocajo napodrocje mednarodnega poslovanja, za kateregaje znacilna hitra spremenljivost in pojavljanjevedno novih možnih oblik delovanja.

Pojmovnik mednarodnega poslovanja globa-lizacija in mednarodno okolje izbiranje tujih tr-gov in nacini vstopa mednarodne tržne razi-skave sestavine mednarodnega marketinškegaspleta

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Hrastelj, T. 2001. Mednarodno poslovanjev vrtincu novih priložnosti. Ljubljana: Go-spodarski vestnik.

Aktivno sodelovanje (20%), pisni izpit (80%).

03-026 Prakticno usposabljanje IIIpred. Karmen Rodman

D2 – Word II. Študenti s samostojnim delom inaktivnim sodelovanjem v e-ucilnici utrdijo znanjain vešcine uporabe urejevalnika besedil in spo-znajo vstavljanje odsekov, izdelavo serijskih pi-sem, spajanje dokumentov, povezovanje Worda

z drugimi programi, skupinsko delo na dokumen-tih (sledenje sprememb, komentarji) in izdelavopredlog.

Bertok Velkavrh, T., L. Zornada in L. Kolar.2003. Osnovna znanja pisarniških orodijMicrosoft Office. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Test znanja.

D8 – Uporaba javno dostopnih baz podatkov.Študenti na vajah in s samostojnim delom utr-jujejo znanja in vešcine uporabe javno dosto-pnih baz podatkov poštene rabe internetnih vi-rov, iskanja študijskih gradiv (COBISS), iskanja inuporabe statisticnih in poslovnih podatkov (npr.SURS, Worldbank, PIRS).

Juricic, D. V pripravi. Uporaba javno dosto-pnih baz podatkov.

Test znanja.

D15 – Pisne vešcine II. Študenti se bodo sezna-nili s povzemanjem in dokumentiranjem v stro-kovnih besedilih, z urejanjem in oblikovanjembesedila ter z jezikovnimi vidiki strokovnega pi-sanja. Delavnica bo izvedena v skupinah do 40študentov v vseh študijski središcih. Delavnica jesestavljena iz enega srecanja v ucilnici in iz ak-tivnega delovanja študenta v e-ucilnici. Zakljucise s preverjanjem znanja v obliki e-kolokvija.

Juricic, D. V pripravi. Osnove pisanja strokov-nih in znanstvenih besedil.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

D21 – Uspešno iskanje zaposlitve. Študenti sebodo seznanili z metodami iskanja zaposlitve,pomembnostjo življenjepisa in uspešnega razgo-vora. Poudarek bo na spoznavanju trga dela vSloveniji in Evropski uniji. Delavnica se bo iz-vajala v vseh študijskih središcih. Delavnica seizvaja v obliki enega srecanja.

Aktivno sodelovanje in pisni izdelek.

Izbirni predmeti

03-027 Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic

Za povecanje konkurencnosti si podjetja in drugeorganizacije po vsem razvitem svetu prizadevajodoseci enake smotre in cilje, kot so npr. uspe-šnost organizacije, inovativnost, razvojna kako-vost in rast, trajnostni razvoj, zadovoljstvo ude-ležencev, družbena odgovornost ipd. Za delo-vanje v nenehno spreminjajocih se družbeno-ekonomskih okoljih imajo podjetja in druge or-

Univerzitetni študijski program Management 2005 47

ganizacije na voljo razlicne modele, s katerimiželijo to opraviti. Dosedanji razvoj obvladova-nja organizacije in managementa vpliva tudi nastrukture organiziranosti, ki omogocajo izboljša-nje njihove prilagodljivosti in prožnosti. Namenpredmeta je slušatelje seznaniti s projektnim ma-nagementom kot temeljnim nacinom organizi-ranja in obvladovanja organizacij v sodobnemdružbeno-ekonomskem okolju.

Uvod v management projektov Mejniki inživljenjski ciklus projekta Procesi v projektu

Koordiniranje aktivnosti projekta Manage-ment casa Management stroškov Kakovostprojekta Management cloveških virov Mana-gement komuniciranja Management tveganja

Hauc, A. 2002. Projektni management. Lju-bljana: GV založba.

Kerzner, H. 2001. Project management: asystems approach to planning, schedu-ling, and controlling. 7. izdaja. Chichester:Wiley.

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za dodiplomski štu-dij Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah (20%), pro-jektna naloga z zagovorom (30%), pisni izpit(50%).

03-028 Management prenove podjetijdoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se nanaša na posebne razmere, ki jihv podjetju obicajno obravnavamo kot manj nor-malne in kratkotrajne, ceprav so zaradi izredneviharnosti tako zunanjega kot notranjega okoljacedalje bolj prisotne. Pojav kriznih in kriticnihrazmer v podjetju, ki postavljajo vprašanje nje-govega nadaljnjega obstoja in razvoja, zahtevazelo previdno, ceprav hitro in odlocno ukrepanjemanagementa. Predmet zajema postopke, me-tode in modele, ki jih uporabljajo v okviru radi-kalnih (revolucijskih) sprememb za dosego pre-nove podjetja, kjer sta najpomembnejša pristopaprestrukturiranje in reinženiring.

Podjetje v krizi Reševanje in zdravljenje aku-tnih kriz Zagotavljanje razvoja in preprecevanjepojava kriz Podrocja prestrukturiranj Reinže-niring poslovanja Znacilnosti sodobnega pod-jetja in spreminjanje kulture podjetja

Dubrovski, D. 2004. Krizni management inprenova podjetja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Di Napoli, D. 1999. Workouts & turnaro-unds. New York: Wiley. [Izbrana poglavja.]

Izbrani aktualni clanki.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(30%), pisni izpit (70%).

03-029 Odlocanje v managementudoc. dr. Roberto Biloslavo

Namen predmeta je nauciti študente prepozna-vati in analizirati odprte zadeve (probleme in pri-ložnosti) v podjetju, ustvarjalno oblikovati možnerešitve, o njih odlocati in spremljati uresniceva-nje odlocitev. Poudarek je na celovitem procesuodlocanja z vidika posameznika, skupine in or-ganizacije. Pri tem so v ospredju psihološki, ve-denjski in sociološki vidik odlocanja. Poleg teo-reticnih osnov procesa odlocanja se študentompredstavijo razlicni racunalniško podprti sistemiza podporo odlocanju in delovanju v skupini, vnjihovem okviru pa kvalitativne in kvantitativnemetode ter modeli, ki nosilcu odlocanja služijokot orodje za lažje in kakovostnejše sprejemanjeodlocitev.

Odlocanje in management Odlocanje naravni posameznika in skupine Odlocanje vorganizaciji Racunalniško podprti sistemi zapodporo odlocanju Modeliranje odlocanja inkvantitativne metode Snovanje in oblikovanjeciljev Snovanje in presojanje alternativnih od-locitev Odlocanje in izvajanje odlocitev

Biloslavo, R., in M. Prevodnik. 2006. Odlo-canje v managementu: zapiski predavanj.Koper: Fakulteta za management.

Black, L. R., in T. Connoly. 2006. Thepsychology of decision-making: peoplein organizations. 2. izd. Thousand Oaks:Sage.

Cooke, S., in N. Slack. 1991. Making ma-nagement decisions. 2. izdaja. New York:Prentice Hall.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. 2006. Od-locanje v managementu: gradiva za vaje.Koper: Fakulteta za management.

03-030 Management kakovostiizr. prof. dr. Slavko Dolinšekdoc. dr. Franka Piskar

Sistematicno vodenje kakovosti je ena od najpo-membnejših organizacijskih inovacij dvajsetegastoletja. Omogocilo je ucinkovito industrijskoproizvodnjo, izboljšanje življenja ljudi, ustvarilo

48 Dodiplomska šola

blaginjo in vrednost, dvignilo zavest o potrebahkupcev ter navdihnilo sodelovanje in moc za-poslenih. Kakovost, ki se po ISO 9000 nanašana celovite lastnosti in karakteristike izdelka alistoritve, povezane z njegovimi zmožnosti zadovo-ljevanje potreb kupca, je danes s strani kupcevzahtevana ali že sama po sebi umevna. Ven-dar obstaja mocna soodvisnost med uspešnostjoposlovanja organizacije in njeno sposobnostjozagotavljati kakovostne izdelke in storitve, zatozavezanost politiki kakovosti sodi v najvišje vod-stvo organizacije.

Osnove kakovosti Kakovost v proizvodnji instoritvah Managerski vidiki kakovosti Teh-nicni vidiki kakovosti

Dolinšek, S., F. Piskar, A. Faganel, K. KernPipan in D. Podobnik. 2006. Managementkakovosti: zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Ishikawa, K. 1989. Kako celovito obvla-dovati kakovost: japonska pot. Ljubljana:Tehniška založba Slovenije.

Slovenski standard SIST ISO 9000: sistemivodenja kakovosti; osnove in slovar. 2001.Ljubljana: Slovenski inštitut za standardi-zacijo.

Slovenski standard SIST ISO 9001: sistemivodenja kakovosti; zahteve. 2000. Lju-bljana: Urad RS za standardizacijo in me-roslovje.

Slovenski standard SIST EN ISO 14000: sis-temi ravnanja z okoljem; razclenitev z na-vodili za uporabo. 1997. Ljubljana: UradRS za standardizacijo in meroslovje.

Šoštar, A. 2000. Management kakovosti.Maribor: Fakulteta za strojništvo.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

03-031 Management tehnologijizr. prof. dr. Slavko Dolinšek

Tehnologija je vse bolj pomemben del vsako-dnevnih managerskih aktivnosti (tehnologija kotznanje, izdelki, postopki, orodja, metode in sis-temi, uporabljeni za oblikovanje blaga ali zago-tavljanja storitev), pa tudi vse bolj pomembenvir za organizacije in postaja kljucen faktor zaoblikovanje gospodarske rasti držav. Managerjitehnologijo razvijajo, jo uporabljajo, kupujejo inprodajajo, ustrezne vešcine in znanja pa jim nu-dijo vsebine, ki jih oznacujemo kot »Manage-ment tehnologij« oziroma »MOT«.

Osnovna teorija tehnologij Tehnološko pred-videvanje in napovedovanje Tehnologije naoperativnem nivoju Tehnologije na strateškemnivoju Tehnologije na nivoju politike organiza-cije Predstavitev nekaterih konkurencnih teh-nologij

Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb; skripta. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Khalil, T. M. 1999. Management of techno-logy. New York: McGraw-Hill.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

03-032 Organizacijska kultura inposlovna etikadoc. dr. Tonci A. Kuzmanic

Notranja logika poslovanja in poslovnega svetapogostokrat vsebuje nagibe, ki kar klicejo po»drugacnem« eticnem ravnanju, kot je to sicerv navadi v nekem širšem kulturnem, družbenemin politicnem okolju. Instrumentalizacija in sa-moinstrumentalizacija udeležencev v poslovnemprocesu, še posebej v procesu poslovnega komu-niciranja, vodenja in managementa nasploh, jeobcasno tako visoka, da je upraviceno govoritio nevarnostih izgube stika z »obicajnim življe-njem«, z eticnimi in siceršnjimi merili, ki naj vnjem veljajo, oz. o tendenci oblikovanja posebnein nad splošnimi eticnimi pravili nadrejene »po-slovne etike«.

Uvodni del: razgrnitev podrocja, nameni pred-meta in napoved tematike Kompleks organiza-cijske kulture in njene zakonitosti na ravni ideje

Ožje normativni del: opredelitev osnovnih poj-mov Širši teoreticno-analiticni del: oblikovanje,spreminjanje, ohranjanje, funkcije organizacijskekulture Kaj je to etika, kaj pa poslovnost, kaj jeto poslovna etika? Kako razumeti v poslovnemsvetu odnos med dobrim in koristnim? Katereso osrednje kategorije okoli katerih se suce pro-blematika poslovne etike? Ali je etika isto kotmorala. Kaj je managerju eticno »dovoljeno«, kajpa »moralno sporno« V kakšni povezavi je po-slovna etika s širšo družbo, ali in v kakšnih od-nosih je z državnim, pravnim in politicnim pod-sistemom? Kakšne »vrste« etike oz. eticnih držso najbolj znacilne za tukajšnje poslovno okolje?

Kaj se z etiko dogaja v okolišcinah postsocia-lizma (t. i. tranzicijska etika), kaj pa v okolišci-nah globalizacije?

Univerzitetni študijski program Management 2005 49

Kuzmanic, T., ur. V pripravi. Uvod v poslovnoetiko.

Mesner Andolšek, D. 1995. Organizacijskakultura. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Jelovac, D. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:ŠOU.

Martin, H. P., in H. Schumann. 1997. Pastiglobalizacije. Ljubljana: CO Libri.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), kolokviji (30%), seminarska naloga brezzagovora (10%), pisni izpit (40%).

03-035 Management nepridobitnihorganizacijdoc. dr. Gordana Žurgaviš. pred. mag. Boris Mrak

Namen predmeta je posredovati študentom iz-hodišcna znanja po delovanju managementa vnepridobitnih organizacijah in delovanja v raz-merjih z nepridobitnimi organizacijami. Študentispoznajo posebnosti managementa nepridobi-tnih organizacij glede udeležencev, vizije in ci-ljev ter strategije organizacije. Namen predmetaje tudi umestiti nepridobitne organizacije v te-meljne sisteme blaginje, pa tudi med težnjeetatizacije, komercializacije in nestrukturiranegadelovanja. Predmet s primeri osvetli znacilnostinekaterih vrst nepridobitnih organizacij glede natemeljno dejavnost.

Zasebne prostovoljske nepridobitne organiza-cije Management in obvladovanje nepridobitneorganizacije Znacilnosti nepridobitnih organi-zacij izbranih dejavnosti

Jelovac, D., ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah menedžmenta nevladnih organiza-cij. Koper: Visoka šola za management.

Tavcar, M. I. 2005. Strateški managementnepridobitnih organizacij. Koper: Fakultetaza management.

Pisni izpit in ocena vaj (za izredne študentepisni izpit).

03-038 Regionalna in strukturna ekonomikadoc. dr. Janez Šušteršic

Namen predmeta je seznaniti študente s praksoin problematiko politike regionalnega razvoja vSloveniji in Evropski uniji; prikazati osnovne tr-žne ucinkovitosti in tržne slabosti, vlogo vladein institucij; prikazati »pravicnost« konkurencnihtrgov: lokacija in ucinkovitost, regionalna konku-rencnost; prikazana bo evolucija EU kohezijske

politike. Poseben poudarek je dan inštitucijam, kiso nosilke regionalne politike, ter specificni pro-blematiki prakticnega izvajanja politike regional-nega razvoja, na primer absorpcijski sposobnostiin ucinkovitosti pri porabi kohezijskih sredstevEU ali vzpostavitvi ustreznih inštitucij na regio-nalni ravni v Sloveniji. Kot teoretsko podlago zaukvarjanje s tem podrocjem bodo študenti spo-znali osnove splošne regionalne ekonomike terekonomsko analizo prednosti in slabosti regiona-lizacije.

Uvod v regionalno ekonomiko Vloga trgain države pri regionalnem razvoju in strukturnihspremembah Ekonomska in socialna kohezijav Sloveniji in EU Absorpcijska sposobnost inucinkovitost kohezijske politike EU Ekonomskaanaliza prednosti in slabosti regionalizacije

Armstrong, H., in J. Taylor. 2000. Regionaleconomics and policy. Oxford: Blackwell.

Regional convergence in Europe: theory andempirical evidence. 2000. EIB Papers 5(2).

Horvat, A. 2005. Why does nobody careabout the absorption? WIFO Working Pa-pers 258/2005.

Horvat, A., ur. 2004. Zbornik VI. slovenskihregionalnih dnevov: Maribor, 27. in 28.maja 2004. Ribnica: Javni sklad RS za re-gionalni razvoj.

Pecar, J. 2005. Regije 2005: izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovnizvezek 9/2005, UMAR.

Vaubel, R. 1999. Centralizacija zahodneEvrope. Murska Sobota: Regionalna ra-zvojna agencija Mura. [Str. 9–50.]

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisniizdelki (30%), daljši pisni izdelki (60%), javninastop/predstavitev (10%).

03-040 Javne financedoc. dr. Neva Maher

Namen predmeta je seznaniti študente z delova-njem financnega okolja države in EU, s sistemomjavnih financ ter z nacini preskrbe financnih virovza storitve in redno dejavnost in za financiranjerazvojnih programov in projektov, za katere sekot glavni financni instrument v EU uporabljajostrukturni in kohezijski skladi. Predmet povezujerabo financnih instrumentov z nameni posame-znih politik.

Uvod v javne finance: predstavitev osnovnihpojmov Pomen javnih financ, strategija in cilji

50 Dodiplomska šola

države Družbeno-ekonomski razvoj in javne fi-nance v EU Programsko obdobje 2000–2006v EU in javne finance Javne finance, javnauprava, družba in država Proracun EU Pro-racun RS Nadzor javnih virov Nacrtovanjein programiranje proracunske porabe Financniinstrumenti in financni management

Maher, N. 2005. Javne finance. Zapiski pre-davanj.

Proracun Republike Slovenije za leto 2006.Uradni list RS, št. 116/2005.

Proracun Republike Slovenije za leto 2007.Uradni list RS, št. 116/2005.

Stanovnik, T. 2000. Javne finance. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta. [Izbrana po-glavja.]

Zakon o izvrševanju proracuna Republike Slo-venije za leti 2006 in 2007. Uradni listRS, št. 116/2005.

Zakon o javnih financah. Uradni list RS, št.79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,56/2002 in 110/2002.

Seminarska naloga z zagovorom (50%), pisniizpit (50%).

03-043 Management medkulturnih razlikdoc. dr. Dejan Jelovac

Predmet uvaja študente v spoznavanje pojavamultikulturalnosti v sodobnem poslovnem oko-lju z namenom doseganja razumevanja pomenain vpliva kulturnih raznolikosti na organizacij-sko kulturo, strukturo in dinamiko podjetij, kistremijo k uresnicevanju konkurencne predno-sti. Vsebina predmeta zajema poglabljanje v bi-stvo poslovne kulture in morale kot dejavnikovvedenja organizacij v globaliziranem svetovnemgospodarstvu; podaja vpogled v sodobne znan-stvene teorije na podrocju medkulturnih razlik;strateški pomen kulturnih razlik; kulturne razlikekot gonilo razvoja in vir možnih sporov in konflik-tov v organizaciji; metode in tehnike prepreceva-nja medkulturnih konfliktov; modeli za uspešnoupravljanje medkulturne komunikacije v multi-kulturnem poslovnem svetu; prakticno usposa-bljanje za uporabo metod, tehnik in strategij zapreprecevanje in razreševanje vrednostnih spo-rov; simulacije primerov.

Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura in eti-ka. Portorož: Visoka šola za podjetništvo.

Hofstede, G. 1994. Cultures and organiza-tion: software of the mind. London: Har-perCollins.

Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sodelo-vanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Aktivno sodelovanje (10%), seminarska na-loga (20%), pisni izpit (70%).

03-044 Poslovne in kapitalske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski

Namen predmeta je pojasniti pojem, vsebino inoblike sodelovanja oz. povezovanja podjetij, takoznacilne za današnje svetovno in domace oko-lje, ki na osnovi izkorišcanja sinergijskih ucin-kov, izvirajocih iz kapitalskega ali strateškega po-slovnega partnerstva in s tem povezanih proce-sov, omogocajo vzdrževanje in povecevanje kon-kurencnosti v razmerah, ki jih narekuje globali-zacija poslovanja in podjetij.

Izhodišca povezovalnih procesov Namenpovezav: doseganje globalne konkurencnosti

Opredelitev strateških povezav Namen incilji povezovanja Proces nastajanja povezav

Posebne oblike povezav Uspešnost povezavStrateške povezave ter zdravljenje in preprece-

vanje kriz

Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne inkapitalske povezave. Koper: Fakulteta zamanagement.

Gaughan, P. A. 1999. Mergers, acquisitionsand corporate restructuring. New York:Wiley. [Izbrana poglavja.]

Izbrani aktualni clanki.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(30%), pisni izpit (70%).

03-048 Poslovodno porocanje in revizijadoc. dr. Tatjana Horvat

Odgovornost poslovodstva (managementa) zatocnost, resnicnost in poštenost informacij o po-slovanju podjetja postaja pri vzpostavljanju po-slovnih odnosov s kupci, dobavitelji, delnicarji,zaposlenimi in širšo javnostjo vse vecja. S temje povezana tudi vse vecja odgovornost revizorjaza oblikovanje in izražanje mnenja o tem, ali soracunovodske, financne in druge poslovne infor-macije resnicna in poštena slika poslovanja. Spravilnim porocanjem poslovodstva in pripravoporocil, kot je letno porocilo, podjetje dokazujelastnikom in drugim poslovnim partnerjem, daima urejena tudi porocila za notranje potrebepodjetja. Namen predmeta je na podlagi predsta-vljenih teoreticnih znanj pridobiti tudi napotke zapripravo letnega porocila, poslovnega porocila,

Univerzitetni študijski program Management 2005 51

racunovodskega porocila, revizorjevega porocilain poslovnega nacrta podjetja.

Vrste podatkov in informacij, ki jih potrebu-jejo poslovni partnerji in druge interesne sku-pine Obveznosti poslovodnega porocanja podomacih in mednarodnih predpisih Vlogapomembnejših subjektov (uprave, nadzornegasveta, skupšcine, revizorjev) pri poslovodnemporocanju Modeli in politika razkrivanja po-slovnih informacij Vrste poslovnih informacij(prodaja, analiza poslovanja, zaposleni, kupci,dobavitelji, delnicarji, okolje, nacrti) Pomenrevidiranja Sodobni trendi in praksa poslovo-dnega porocanja in revidiranja

Taylor, D. H., in G. W. Glezen. 1996. Revidi-ranje: zasnove in postopki. Ljubljana: Slo-venski inštitut za revizijo.

Horvat, T. 2003. Priprava razkritij v letnemporocilu gospodarske družbe. Ljubljana:Zveza racunovodij, financnikov in revizor-jev Slovenije.

Daljši pisni izdelek (30%), pisni izpit (70%).

03-052 E-poslovanjeprof. dr. Dušan Lesjakviš. pred. mag. Viktorija Sulcic

S predmetom želimo študente seznaniti s spre-membami, ki so posledica uvajanja informacij-ske in komunikacijske tehnologije v poslovanjepodjetij, ter z vplivi, ki jih ima elektronsko po-slovanje za podjetje samo, kot tudi za njegovookolje. Študentje bodo ob prenosu svoje podje-tniške pobude v virtualni svet na primeru spo-znali pomembna podrocja e-poslovanja in ozave-stili spremembe, ki jih informacijsko komunika-cijska tehnologija povzroca v širšem družbenemprostoru. Predmet dopolnjuje in zaokrožuje pred-mete, ki obravnavajo poslovanje podjetja z naj-razlicnejših vidikov ter nadgrajuje predmet po-slovna informatika. Predmet poteka v e-ucilnici,kjer prek tedenskih študijskih obveznosti študen-tje izgrajujejo projektno nalogo. Ob predstavitviskupinske projektne naloge, študentje predsta-vijo še prototipne spletne strani.

Študentje predmeta morajo imeti osnovnaznanja poslovne informatike.

Uvod v e-poslovanje Nacini, oblike in vrstee-poslovanja Tehnološke osnove e-poslovanja

E-placevanje Varnost e-poslovanja Snova-nje, uvajanje in vzdrževanje e-poslovanja Druž-beni, eticni, pravni in politicni vidiki e-poslovanja

Razvojni trendi e-poslovanja

Študijska gradiva so na voljo v e-ucilnici. Opra-vljanje izpita je možno le v casu izvajanja pred-meta.

Tedenske aktivnosti (80%), ocena spletnestrani in predstavitve projekta (20%).

03-053 Osnove poslovne anglešcinepred. Dubravka Celinšek, MSc

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju v an-gleškem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slušne,govorne in interaktivne spretnosti v razlicnih po-slovnih situacijah, kot so opis podjetja, telefoni-ranje, priprava na službeno potovanje ipd.

Podjetja Službena potovanja in poslovni dru-žabni stiki Obisk podjetja Poslovni sestanki intelefonski pogovori Opisovanje in primerjanjeizdelkov in storitev Uspešni podjetniki Reše-vanje problemov in pogajanje Poslovne zabe-ležke in pisma Zaposlovanje

Grant, D., in L. McLarty. 2001. Business ba-sics. Oxford: Oxford University Press.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali predstavitev (10%), pi-sni in ustni izpit (80%).

03-054 Osnove poslovne italijanšcinepred. Mirella Ceglar Jurincic

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju v itali-janskem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slušnein govorne spretnosti v razlicnih poslovnih situa-cijah na osnovni ravni.

Predstavitev Iskanje dela Osnove korespon-dence Potovanje in vreme Družina in hobiji

Poklici Srecanja in sestanki

Ceglar Jurincic, M. 2003. Informazioni edesercitazioni linguistiche per chi fa il ti-rocinio in un’azienda italiana. Koper: Fa-kulteta za management.

Marin, T., in S. Magnelli. 2003. Corso di lin-gua e civiltà italiana. Atene: Edilingua.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop in prezentacija (10%), pisniin ustni izpit (80%).

03-055 Osnove poslovne nemšcinelektor Alenka Kocbek

Namen predmeta je usposobiti študente zaosnovno komunikacijo v poslovnem okolju v

52 Dodiplomska šola

nemškem jeziku ter razvijati bralne, pisne, slu-šne in govorne spretnosti v razlicnih poslovnihsituacijah na osnovni ravni.

Vzpostavljanje osebnih stikov Sejmi in dolo-canje rokov sestankov Podjetja Gospodarskapodrocja, ponudba, povpraševanje Proizvodi instoritve Reklamna besedila

Macaire, D., in N. Gerd. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop – predstavitev (10%), pisniin ustni izpit (80%).

03-059 Management v javni upravidoc. dr. Bojan Ticarpred. Dolores Maucec

Namen predmeta je seznanitev študentov z jav-nim sektorjem, kjer je primarni javni interes terdelovanje javnega sektorja preko razlicnih orga-nov in organizacij. Delovanje uprave v vlogi obla-stvene in servisne funkcije. Delovanje gospodar-skih javnih služb kot podrocij v katerih se zdru-žuje javni in zasebni interes. Nadzor nad delomuprave – upravni/sodni nadzor ter varuh cloveko-vih pravic.

Pojmi uprave, javne uprave in državne upraveOrganiziranost državne in lokalne uprave Lo-

kalna samouprava Gospodarske javne službeUpravni postopki Informacije javnega zna-

caja Javna pooblastila Javni uslužbenci

Virant, G. 2004. Pravna ureditev javneuprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Aktivno sodelovanje in daljši pisni izdelki(10%), pisni izpit (90%).

03-066 Bancništvo in zavarovalništvopred. dr. Rasto Hartmandoc. dr. Aleš Ahcan

Financni sistem pomeni bistveno prvino poslov-nega okolja vsakega podjetja in mnogih drugihorganizacij. Študentje bodo spoznali bancništvov širšem smislu (poleg bank bodo obravnavanetudi druge financne institucije) in zavarovalni-štvo, pa tudi financni sistem kot celoto – takoz vidika financnih institucij kot tudi (drugih) pod-jetij. Predmet dopolnjuje druge ekonomske pred-mete, še posebej Poslovne finance.

Uvod v bancništvo in zavarovalništvo Teo-rija banke kot podjetja Teorija zavarovalništva

Bancni posli Zavarovalni posli Upravlja-nje tveganj Povezovanje razlicnih vrst financ-nih institucij Družbeni, pravni in moralni vidikbancništva in zavarovalništva Bancništvo in za-varovalništvo na notranjem trgu EU

Saunders, A. 2000. Financial institutionsmanagement. New York: Irwin / Mcgraw-Hill.

Dorfman, M. S. 1997. Risk managementand insurance. Upper Saddle River, NJ:Prentice Hall.

Seminarska naloga z zagovorom (20%), pisniizpit (80%).