višješolski študijski program poslovni · pdf file4 katalogi znanj 23...
TRANSCRIPT
EvropskiSocialniSklad
PriroËnikcelostne grafiËne podobeEvropskega socialnega sklada
Avtorica: Barbara Bogataj-Kokalj, Birografika Bori d.o.o., Ljubljanafebruar 2006
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
POSLOVNI SEKRETAR
Projekt 6035-3/2006-3, Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in
njej podobnih strok, aktivnost 3 – posodabljanje programov
Konzorcij višjih strokovnih šol
DOBA EPIS VSŠ (koordinator priprave programa) in Zavod IRC, Ekonomska šola
Murska Sobota VSŠ, MUCH VSŠ, GEA College CVŠ, Šolski center Slovenj Gradec VSŠ,
Ekonomska šola Novo Mesto VSŠ in CPU VSŠ
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMPOSLOVNI SEKRETAR
Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007
Izdal: Zavod IRCUredila: Irena AmičOprema ovitka in tehnična ureditev: Singular Oglaševanje, Bernd Rajh s.p.
Tisk: ARA grafični studio Rojc Andrej, s.p.
Število izvodov: 200
Ljubljana, september 2007
Projekt 6035-3/2006-3,
Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok
Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007
3
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
KAZALO
SPLOŠNI PODATKI 51. PODATKI O PREDLAGATELJU 5
2. ŠTUDIJSKI PROGRAM 5
3. POKLICNI STANDARDI
NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJEN 6
4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGA 6
A. SPLOŠNI DEL 8
1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 8
2. NAZIV STROKOVNE IZOBRAZBE IN NJEGOVA OKRAJŠAVA 8
3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCE 8
4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMI 10
5. POGOJI ZA VPIS 10
6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA 10
7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA 11
8. NAČIN IN OBLIKA IZVAJANJA ŠTUDIJA 11
9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 12
10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI 13
11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMA 13
12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI 14
B. POSEBNI DEL PROGRAMA 16
1. PREDMETNIK 16
2. KATALOGI ZNANJA 18
3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV 19
4. AVTORJI PPROGRAMA 20
5. AVTORJI KATALOGOV 21
4
KATALOGI ZNANJ 23
POSLOVNI TUJI JEZIK 1 23
POSLOVNO KOMUNICIRANJE 27
EKONOMIKA POSLOVANJA 31
RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE 34
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA PODPORA V PISARNI 38
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN PODATKI 42
GOSPODARSKO PRAVO 46
USTAVA IN DRŽAVNA UREDITEV 49
DRŽAVNA UPRAVA IN UPRAVNI POSTOPEK 52
POSLOVNI TUJI JEZIK 2 55
POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU 58
SODOBNO VODENJE PISARNE 61
LJUDJE V ORGANIZACIJI 65
OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA 69
PROJEKTNO ORGANIZIRANJE POSLOVNIH DOGODKOV 74
POSLOVNI TUJI JEZIK 3 77
TRŽENJE IN TRŽNO KOMUNICIRANJE 80
ELEKTRONSKO POSLOVANJE 83
GRAFIČNI IN SPLETNI DIZAJN V PISARNI 86
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE (MODULI D1 do 9) 89
5
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM:
POSLOVNI SEKRETAR
SPLOŠNI PODATKI
1. PODATKI O PREDLAGATELJUPredlagatelj Konzorcij partnerjev v projektu 6035 – 3/2006-3
Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok
Leto ustanovitve 2006
Naslov Šmartinska cesta 106 ljubljana
Kontaktna oseba Marika Šadl, univ. dipl. ekon.
Telefon 02 521 34 26
Faks 02 521 34 50
E – naslov [email protected]
2. ŠTUDIJSKI PROGRAM Študijski program: poslovni sekretar
Šifra programa (oznaka) (Določi Ministrstvo za šolstvo in šport)
Naziv strokovne izobrazbe: poslovni sekretar/poslovna sekretarka
Okrajšava: posl. sek.
Ustrezno označi: Študijski program je nov
Študijski program je prenovljen in nadomešča študijski program poslovni sekretar po odredbi 603-99/98
Sprejeto na Strokovnem svetu RS za poklic-no in strokovno izobraževanje (datum)
Objavljeno v Uradnem listu RS (št. Ur. l. RS)
6
3. POKLICNI STANDARDI, NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJENPoklicni standard Sprejeto na Strokovnem
svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje
Objavljeno v Uradnem listu RS (št. Ur. l. RS)
Ime in koda poklicnega standarda:poslovni sekretar/poslovna sekretarka 3460.003.6.0
24. 11. 2006 Ur. l. RS št. 136/2006Ime in koda poklica: poslovni sekretar/poslovna sekretarka 3431.02
4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGAProgram poslovni sekretar je prenovljeni višješolski strokovni program, ki nadomešča sedaj veljavni program poslovni sekretar in izhaja iz rezultatov, pridobljenih s preverjanjem kompetenčnosti diplomantov programa poslovni sekretar/sekretarka pri delodajalcih in samih diplomantih ter na potrebah, ki so jih oboji identif icirali v okviru novih gospodarskih in tržnih okoliščin. Preverjanje kompetenčnosti diplomantov je pokazalo, da je dosedanji program bil dobro zasnovan in je omogočal pridobivanje ključnih aplikativnih znanj za učinkovito delo v malih in srednje velikih podjetjih, prav tako tudi v velikih poslovnih sistemih. Hkrati se je izkazalo, da so se - z razvojem gospodarstva, globalizacijo, povečevanjem trdega konkurenčnega boja, ki se odraža v novem ravnanju in vedenju organizacij - v veliki meri spremenila pričakovanja delo-dajalcev glede usvojenih znanj in kompetenčne usposobljenosti sodelavcev na področju pisarniškega poslovanja. Prav tako je pisarniško poslovanje kot podporno področje delovanja organizacije s prehodom v informacijsko družbo postalo izredno kompleksno delovno okolje, izrazito temelječe na informaci-jsko-komunikacijski tehnologiji. Vodilni in vodstveni kader za svoje učinkovito delovanje potrebuje in pričakuje podporo poslovnih sekretarjev s kompetencami, usmerjenimi predvsem v spo-sobnost upravljanja in obvladovanja informacij in podatkov, sposobnost jasne komunikacije tako v maternem kot tujem ali celo več tujih jezikih in sposobnos-tjo učinkovite uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije kot podpore delovnim procesom v pisarni.
7
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
Nova pričakovanja in zahteve so pokazale potrebo po nadgradnji in dopolnitvi obstoječega višješolskega programa poslovni sekretar z novimi vsebinami in elementi. Prenovljeni program poslovni sekretar študentu omogoča pridobitev generičnih in poklicno–specifičnih kompetenc, potrebnih za učinkovito izvajanje pod-pornih procesov vodstvenim in vodilnim delavcem v novem, kompleksnejšem poslovnem okolju. Program je oblikovan tako, da študentu omogoča izbirnost. S kreditnim ovred-notenjem po ECTS sistemu omogoča študentu mobilnost v slovenskem in tudi evropskem izobraževalnem prostoru in transparentnost pridobljene izobrazbe. S prilogo k diplomi pa bodo diplomantom omogočene tudi večje možnosti delovne mobilnosti.Iz programa je razvidna tudi usmerjenost v prakso, prepletenost teorije in praktičnega usposabljanja, torej povezanosti z gospodarstvom, kar zagotav-lja, da bodo študentje ob zaključku študija sposobni takojšnjega delovanja v praksi.Prenovljeni višješolski program poslovni sekretar je s svojo vsebinsko in struk-turno zasnovo primerljiv z drugimi sorodnimi evropskimi programi in sledi izobraževalnim potrebam posameznikov, ki se želijo zaposliti na področju pisarniškega poslovanja kot zahtevam delodajalcev.
8
A. SPLOŠNI DEL
1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMAVIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR
2. NAZIV STROKOVNE IZOBRAZBE IN NJEGOVA OKRAJŠAVA
POSLOVNI SEKRETAR/POSLOVNA SEKRETARKA (posl. sek.)
3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCETemeljni cilji programa so izobraziti in usposobiti študente za:
izvajanje dela in uresničevanje nalog s področja načrtovanja, organiziranja, • vodenja in spremljanja aktivnosti poslovnega procesa v tajništvu, ki temelji na v programu pridobljenih širokih in poglobljenih strokovno-teoretičnih ter praktično uporabnih znanjih s področja organizacije in pisarniškega poslovanja.za samostojno reševanje zahtevnejših strokovnih problemov v delovnem • procesu, opravljanje najzahtevnejših operativno-strokovnih opravil in reševanja posameznih delovnih problemov z uporabo ustreznih metod in postopkov.povezovanje znanja in informacij o odvijanju poslovnih in drugih dogajanj • znotraj in izven organizacije s ciljem zagotavljanja sprejemanja celovitih in optimalnih odločitev.strokovno odgovornost in profesionalnost, razumevanje pomena inovacij • in sprememb v delovnih procesih ter odgovornost do zagotavljanja kakovo-sti pri svojem delu. kritično mišljenje in razumevanje pomena učenja kot vseživljenjskega • procesa.
Študentje v programu pridobijo:
Generične kompetenceŠtudentje pri študiju pridobijo naslednje generične kompetence:
kritično razmišljanje in samostojno odločanje ter reševanje problemov.• sposobnost pozitivnega vplivanja na cilje podjetja s postavljanjem lastnih • ciljev, nenehnim odkrivanjem načinov izboljševanja lastnega dela in samoe-valviranjem.prilagodljivost novim situacijam, proaktivno in iniciativno delovanje ter •
9
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
usmerjenost v nenehno izboljševanje delovnih rezultatov.odgovornost za kakovost in uspešnost opravljenega dela, spodbujanje • prenašanja znanja, inovacij ter prevzemanje odgovornosti za samoučenje na podlagi prepoznavanja lastnih prednosti in slabosti ter za vseživljenjsko učenje. sposobnost podjetnega vedenja.• učinkovito upravljanje z informacijami, povezovanje informacijskih znanj z • vsemi poslovnimi funkcijami, komunikacijske sposobnosti, razumevanja in spoštovanja različnosti kultur.usmerjenost v sodelovanje, delo v skupini in timsko delo, kolegialnost, etič-• no in pošteno vedenje do deležnikov v svojem delovnem okolju.
Poklicno-specifične kompetenceŠtudentje pri študiju pridobijo naslednje poklicno-specifične kompetence:
sposobnost reševanja praktičnih problemov s področja poslovanja v praksi • na podlagi pridobljenih znanj s področja ekonomije, vodenja, prava, infor-macijsko-komunikacijske tehnologije, slovenskega in tujih jezikov, organiza-cije, organiziranja poslovnih dogodkov, pisarniškega poslovanja, f inančne-ga računovodstva idr.samostojno načrtovanje, organiziranje, vodenje in spremljanje aktivnosti • poslovnega procesa v tajništvu ter spremljanje izvajanja sprejetih poslovnih odločitev. zagotavljanje administrativne in tehnične podpore poslovnim procesom.• zagotavljanje potrebnih in ustreznih informacij, podatkov in gradiv ter • posredovanje informacij, podatkov, gradiv, obvestil znotraj in izven organi-zacije.predstavljanje organizacije znotraj in izven ter delovanje, skladno s poslov-• nimi običaji, bontonom, protokolom in etiko.uporabo slovenskega in tujega jezika/tujih jezikov za učinkovito in jasno • poslovno ustno in pisno sporazumevanje z vsemi deležniki v svojem delov-nem okolju. uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije in sistemov v poslovanju • podjetja.izvajanje podpornih procesov poslovanja z uporabo učinkovitih delovnih • tehnik.zavedanje različnosti vlog v delovnem procesu in vrednotenje lastnega ter • dela drugih.
10
sposobnost konkretnega postavljanja ciljev in razporejanja nalog ter posta-• vljanja časovnih omejitev za njihovo doseganje.
4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMIŠtudij traja dve leti.Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.
5. POGOJI ZA VPISV višješolski študij se lahko vpiše, kdor:
je opravil splošno ali poklicno maturo oziroma je končal temu ustrezno • izobraževanje po prejšnjih predpisih,
aliima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih • izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraže-vanju.
6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA V primeru omejitve vpisa bodo upoštevana naslednja merila za izbiro:
Pri kandidatih, ki so končali gimnazijo ali drug program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (tudi petletni program, nadaljevalni program srednjega izobraževanja ali program poklicno-tehniškega izobraževanja) oziroma poklicni tečaj, bo upoštevan seštevek:
s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri maturi, poklicni • maturi ali zaključnem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjenega v ocenjevalno lestvico od 2 do 5) terocen splošnega uspeha v 3. in 4. letniku oziroma zadnjih dveh letnikih • srednje šole.
Pri kandidatih, ki so opravili mojstrski ali delovodski oziroma poslovodski izpit, bo upoštevan seštevek:
s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri mojstrskem ali delo-• vodskem oziroma poslovodskem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjene-ga v ocenjevalno lestvico od 2 do 5) terocen pri preizkusu znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matemati-• ke ali tujega jezika.
11
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA
Predmet/druga sestavina Ustno Pisno
Izdelek oz. storitev z zagovorom
Poslovni tuji jezik 1 x xPoslovno komuniciranje xEkonomika poslovanja x
Računovodstvo in f inančno poslovanje x
Informacijsko-komunikacijska podpora v pisarni x
Informacijska tehnologija in podatki x
Gospodarsko pravo x
Ustava in državna ureditev x
Državna uprava in upravni postopek x
Poslovni tuji jezik 2 x xPoslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku x
Sodobno vodenje pisarne x
Ljudje v organizaciji x
Osnove upravljanja in organizacija poslovanja x
Projektno organiziranje poslovnih dogodkov x
Poslovni tuji jezik 3 x xTrženje in tržno komuniciranje x
Elektronsko poslovanje x
Grafični in spletni dizajn v pisarni x
Praktično izobraževanje x
Diploma x
8. NAČIN IN OBLIKA IZVAJANJA ŠTUDIJAŠtudijski program se izvaja v šoli in pri delodajalcih. Študijsko leto obsega v prvem in drugem letniku po 34 tednov izobraževalnega dela, od tega 24 tednov predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj v šoli in 10 tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcih.
12
9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA
Pogoji za napredovanjeV 2. letnik lahko napreduje študent/ka, če je uspešno opravil/a obveznosti modulov, predmetov in praktičnega izobraževanja (vključno z vajami, s semi-narskimi nalogami, projekti, izpiti …) 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT; pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja. Študent/ka lahko ponavlja letnik, če opravi študijske obveznosti in praktično izobraževanje istega letnika v obsegu najmanj 20 kreditnih točk; pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz praktičnega izobraževanja. Ponavljanje odobri študijska komisija višje strokovne šole na podlagi pisne vloge študenta/ke.
Pogoji za dokončanjeZa končanje študijskega programa in pridobitev izobrazbe mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti programa (izpite, vaje, seminarske naloge in druge izdelke), in sicer:
vse obvezne module/predmete v obsegu 98 kreditnih točk:1. Komunikacija (16 KT)I. Poslovanje in f inance (12 KT)II. Informacijsko-komunikacijski sistemi (14 KT)III. Zakonodaja in uprava (13 KT)IV. Poslovni jezik (14 KT)V. Sodobna pisarna (16 KT)VI. Organizacija in protokol (13 KT)VII.
naslednje izbirne module v obsegu 12 kreditnih točk:2. Komuniciranje z javnostmi (12 KT)VIII.
ali Spletno poslovanje (12 KT)IX.
prosto izbirni predmet (5 KT)3.
diplomsko delo (5 KT)4.
Diplomsko delo je sestavljeno iz diplomske naloge in zagovora le-te.Temo diplomske naloge si študent/ka izbere po dogovoru z mentorjem v orga-nizaciji, kjer se študent praktično izobražuje, in predavateljem višje strokovne šole.
13
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI V 2. letnik se lahko vpiše študent/ka, ki je končal/la 1. letnik višješolskega študijskega programa ali 1. oz. višji letnik drugega višješolskega ali visokošolskega študijskega programa, če se z individualnim študijskim progra-mom ugotovi, da manjkajočih obveznosti za 1. letnik ni več kot za 20 kreditnih točk. Če je teh obveznosti več, prehajanje med programi ni mogoče.
11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMAZ dokončanjem posameznih delov programa ni možno pridobiti nacionalnih poklicnih kvalif ikacij.
14
Ime
inšt
ituc
ije
in d
ržav
aH
oges
choo
l Sch
oeve
rsN
izoz
emsk
aE
WS
Wie
nA
vstr
ijaD
idac
tica
Avs
trija
Ime
prog
ram
aA
ssoc
iate
deg
ree
Off
icem
anag
emen
tIn
tern
atio
nal D
iplo
ma
in O
ffic
e M
anag
emen
t ESA
Euro
pean
Man
agem
ent A
ssis
tant
Stro
kovn
i naz
ivO
ffic
eman
agem
erEu
ropa
sekr
etär
/ Eu
ropa
sekr
etär
in
Euro
paas
iste
nt/i
n
Traj
anje
štu
dija
2 le
ti
2 le
ti
2 le
ti
Kon
cept
in
oblik
a št
udija
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a pr
vo le
to
pred
stav
lja p
rvi m
odul
v k
ater
em
štud
entj
e sp
ozna
jo t
emel
je v
sebi
n pr
edm
etov
.D
rugo
leto
ses
toji
iz d
ruge
ga m
odul
a,
v ka
tere
m s
e po
novi
več
ina
pred
me-
tov
na p
oglo
blje
nem
niv
oju
, nek
aj p
a je
tud
i nov
ih p
redm
etov
. Št
udij
zaje
ma
tudi
naj
man
j pra
ktič
no
izob
raže
vanj
e do
ma
ali v
tuj
ini.
Štud
ij se
zak
ljuči
s p
roje
ktno
nal
ogo
in n
jeni
m z
agov
orom
.Pr
ogra
m je
kre
ditn
o ov
redn
oten
s
120
kred
itni
m t
očka
mi p
o si
stem
u EC
TS.
Po z
aklju
čene
m p
rogr
amu
dipl
o-
man
ti la
hko
nada
ljuje
jo š
tudi
j v
viso
košo
lski
h s
trok
ovni
h pr
ogra
mih
.
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a pr
vi
sem
este
r pre
dsta
vlja
uvo
d v
štud
ij in
zaj
ema
pred
met
e za
pri
do-
biva
nje
pred
vsem
spl
ošni
h zn
anj i
n ge
neri
čnih
kom
pete
nc; d
rugi
, tre
tji
in č
etrt
i sem
este
r zaj
emaj
o pr
edm
ete
za p
rido
biva
nje
pokl
icno
spe
cifi
čnih
ko
mpe
tenc
. Št
udij
je k
ompe
tent
no z
asno
van.
Štud
ij za
jem
a tu
di n
ajm
anj
2-m
eseč
no p
rakt
ično
izob
raže
vanj
e do
ma
ali v
tuj
ini.
Štud
ij se
zak
ljuči
s p
roje
ktno
nal
ogo
in n
jeni
m z
agov
orom
.Pr
ogra
m je
kre
ditn
o ov
redn
oten
s
120
kred
itni
m t
očka
mi p
o si
stem
u EC
TS.
Po z
aklju
čene
m p
rogr
amu
dipl
o-
man
ti la
hko
nada
ljuje
jo š
tudi
j v
viso
košo
lske
m s
trok
ovne
m p
ro-
gram
u (3
. let
o št
udija
) br
ez d
odat
nih
štud
ijski
h ob
vezn
osti
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a št
uden
t la
hko
izbi
ra m
ed d
vem
a in
ačic
ama
prog
ram
a: p
rvim
, s p
ouda
rkom
na
zna
nju
tujih
jezi
kov,
in d
rugi
m,
s po
udar
kom
na
pozn
avan
ju
posl
ovni
h vs
ebin
. Štu
dij p
otek
a v
maj
hnih
sku
pina
h (d
o 16
štu
dent
ov)
in je
izra
zito
pra
ktič
no n
arav
nan.
Zn
ačiln
ost p
rogr
ama
je t
udi t
o, d
a so
se
pri
pos
tavl
janj
u st
anda
rdov
zna
nja
nasl
onili
na
evro
pske
dok
umen
te
(npr
. na
EC
DL
pri I
KT,
EB
DL
pri
posl
ovni
h zn
anjih
ipd.
)V
vsak
em š
tudi
jske
m le
tu š
tude
nt a
b-
solv
ira
2 se
mes
tra
s po
6 o
bvez
nim
i in
1 iz
birn
im p
redm
etom
. Vs
ak s
emes
ter o
bseg
a 18
ted
nov.
Prog
ram
se
zakl
juči
z d
iplo
mo.
Pr
ogra
m š
e ni
kre
ditn
o ov
redn
oten
po
sis
tem
u EC
TS.
Po o
prav
ljeni
dip
lom
i im
ajo
štud
entj
e m
ožno
st n
adal
jeva
nja
štud
ija n
a ra
zlič
nih
viso
košo
lski
ust
anov
ah.
Vseb
insk
a
stru
ktur
ir.
pro
gram
a
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
:ni
zoze
mšč
ina,
ang
lešč
ina,
info
r-m
atik
a, k
omun
ikac
ija, p
oslo
vanj
e,
logi
stik
a, e
kono
mija
, fra
ncoš
čina
, ne
mšč
ina
špan
ščin
a, p
siho
logi
jo
orga
niza
cij,
men
edžm
ent,
pra
vo ip
d.N
atan
čen
pred
met
nik
po s
emes
trih
je
na v
oljo
na
sple
tnem
nas
lovu
(g
lej v
ire)
.
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
:tu
ji je
ziki
, rač
unal
ništ
vo in
info
r-m
atik
a, m
arke
ting
, men
edžm
ent,
pi
sarn
iško
pos
lova
nje,
fin
ance
, pr
avo,
kom
unik
acija
, pos
lovn
o do
p-
isov
anje
, evr
opsk
i štu
dij i
pd.
Nat
anče
n pr
edm
etni
k po
sem
estr
ih je
na
vol
jo n
a sp
letn
em n
aslo
vu
(gle
j vir
e).
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
: tu
ji je
ziki
, adm
inis
trac
ija in
pis
arni
ško
posl
ovan
je, m
arke
ting
, pos
lova
nje,
ra
čuna
lniš
tvo
in in
form
atik
a.
Nat
anče
n pr
edm
etni
k po
sem
estr
ih je
na
vol
jo n
a sp
letn
em n
aslo
vu
(gle
j vir
e).
Obv
ezno
sti
štud
ento
vO
bvez
nost
i štu
dent
ov s
o do
loče
ne s
pr
ogra
mom
za
vsak
pre
dmet
. Pr
ever
janj
e in
oce
njev
anje
zna
nja
pote
ka v
obl
iki p
isni
h in
ust
nih
izpi
tov
ter p
roje
ktni
h na
log.
Obv
ezno
sti š
tude
ntov
so
dolo
čene
s
prog
ram
om z
a vs
ak p
redm
et.
Prev
erja
nje
in o
cenj
evan
je z
nanj
a po
teka
v o
blik
i pis
nih
in u
stni
h iz
pito
v te
r pro
jekt
nih
nalo
g.
Obv
ezno
sti š
tude
ntov
so
dolo
čene
s
prog
ram
om z
a vs
ak p
redm
et.
Prev
erja
nje
in o
cenj
evan
je z
nanj
a po
teka
v o
blik
i pis
nih
in u
stni
h iz
pito
v te
r pro
jekt
nih
nalo
g.
Zak
ljuče
k št
udija
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
proj
ektn
o na
logo
s p
reds
tavi
tvijo
.
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
proj
ektn
o na
logo
s p
reds
tavi
tvijo
.
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
dipl
omo.
Opo
mbe
Prog
ram
je m
edna
rode
n in
je
nast
al p
od o
krilj
em m
edna
rodn
ega
zdru
ženj
a ES
A –
Euro
pean
Sch
ools
fo
r Hig
her E
duca
tion
in A
dmin
istr
a-ti
on a
nd M
anag
emen
t. Iz
vaja
jo g
a us
tano
ve iz
vrs
te e
vrop
skih
drž
av, k
ot
so n
pr. N
emči
ja, B
elgi
ja, N
izoz
emsk
a,
Litv
a Šp
anija
...Je
izra
zito
mod
ular
en,
zakl
jučn
o pr
ever
janj
e iz
vaja
jo m
edn-
arod
ne iz
pitn
e ko
mis
ije.
Sple
tna
stra
nht
tp:/
/ww
w.s
choe
vers
.nl/
hoge
-sc
hool
-200
6/co
nten
t.ph
p?pa
gina
=As
soci
ated
egre
e&m
enu=
7&su
b=2
http
://w
ww
.esa
-gs.
de/s
tudi
um/a
us-
bild
unge
urop
asek
reta
erin
.htm
lw
ww
.did
acti
ca.a
t
12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI
15
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
Ime
inšt
ituc
ije
in d
ržav
aH
oges
choo
l Sch
oeve
rsN
izoz
emsk
aE
WS
Wie
nA
vstr
ijaD
idac
tica
Avs
trija
Ime
prog
ram
aA
ssoc
iate
deg
ree
Off
icem
anag
emen
tIn
tern
atio
nal D
iplo
ma
in O
ffic
e M
anag
emen
t ESA
Euro
pean
Man
agem
ent A
ssis
tant
Stro
kovn
i naz
ivO
ffic
eman
agem
erEu
ropa
sekr
etär
/ Eu
ropa
sekr
etär
in
Euro
paas
iste
nt/i
n
Traj
anje
štu
dija
2 le
ti
2 le
ti
2 le
ti
Kon
cept
in
oblik
a št
udija
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a pr
vo le
to
pred
stav
lja p
rvi m
odul
v k
ater
em
štud
entj
e sp
ozna
jo t
emel
je v
sebi
n pr
edm
etov
.D
rugo
leto
ses
toji
iz d
ruge
ga m
odul
a,
v ka
tere
m s
e po
novi
več
ina
pred
me-
tov
na p
oglo
blje
nem
niv
oju
, nek
aj p
a je
tud
i nov
ih p
redm
etov
. Št
udij
zaje
ma
tudi
naj
man
j pra
ktič
no
izob
raže
vanj
e do
ma
ali v
tuj
ini.
Štud
ij se
zak
ljuči
s p
roje
ktno
nal
ogo
in n
jeni
m z
agov
orom
.Pr
ogra
m je
kre
ditn
o ov
redn
oten
s
120
kred
itni
m t
očka
mi p
o si
stem
u EC
TS.
Po z
aklju
čene
m p
rogr
amu
dipl
o-
man
ti la
hko
nada
ljuje
jo š
tudi
j v
viso
košo
lski
h s
trok
ovni
h pr
ogra
mih
.
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a pr
vi
sem
este
r pre
dsta
vlja
uvo
d v
štud
ij in
zaj
ema
pred
met
e za
pri
do-
biva
nje
pred
vsem
spl
ošni
h zn
anj i
n ge
neri
čnih
kom
pete
nc; d
rugi
, tre
tji
in č
etrt
i sem
este
r zaj
emaj
o pr
edm
ete
za p
rido
biva
nje
pokl
icno
spe
cifi
čnih
ko
mpe
tenc
. Št
udij
je k
ompe
tent
no z
asno
van.
Štud
ij za
jem
a tu
di n
ajm
anj
2-m
eseč
no p
rakt
ično
izob
raže
vanj
e do
ma
ali v
tuj
ini.
Štud
ij se
zak
ljuči
s p
roje
ktno
nal
ogo
in n
jeni
m z
agov
orom
.Pr
ogra
m je
kre
ditn
o ov
redn
oten
s
120
kred
itni
m t
očka
mi p
o si
stem
u EC
TS.
Po z
aklju
čene
m p
rogr
amu
dipl
o-
man
ti la
hko
nada
ljuje
jo š
tudi
j v
viso
košo
lske
m s
trok
ovne
m p
ro-
gram
u (3
. let
o št
udija
) br
ez d
odat
nih
štud
ijski
h ob
vezn
osti
Štud
ij je
zas
nova
n ta
ko, d
a št
uden
t la
hko
izbi
ra m
ed d
vem
a in
ačic
ama
prog
ram
a: p
rvim
, s p
ouda
rkom
na
zna
nju
tujih
jezi
kov,
in d
rugi
m,
s po
udar
kom
na
pozn
avan
ju
posl
ovni
h vs
ebin
. Štu
dij p
otek
a v
maj
hnih
sku
pina
h (d
o 16
štu
dent
ov)
in je
izra
zito
pra
ktič
no n
arav
nan.
Zn
ačiln
ost p
rogr
ama
je t
udi t
o, d
a so
se
pri
pos
tavl
janj
u st
anda
rdov
zna
nja
nasl
onili
na
evro
pske
dok
umen
te
(npr
. na
EC
DL
pri I
KT,
EB
DL
pri
posl
ovni
h zn
anjih
ipd.
)V
vsak
em š
tudi
jske
m le
tu š
tude
nt a
b-
solv
ira
2 se
mes
tra
s po
6 o
bvez
nim
i in
1 iz
birn
im p
redm
etom
. Vs
ak s
emes
ter o
bseg
a 18
ted
nov.
Prog
ram
se
zakl
juči
z d
iplo
mo.
Pr
ogra
m š
e ni
kre
ditn
o ov
redn
oten
po
sis
tem
u EC
TS.
Po o
prav
ljeni
dip
lom
i im
ajo
štud
entj
e m
ožno
st n
adal
jeva
nja
štud
ija n
a ra
zlič
nih
viso
košo
lski
ust
anov
ah.
Vseb
insk
a
stru
ktur
ir.
pro
gram
a
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
:ni
zoze
mšč
ina,
ang
lešč
ina,
info
r-m
atik
a, k
omun
ikac
ija, p
oslo
vanj
e,
logi
stik
a, e
kono
mija
, fra
ncoš
čina
, ne
mšč
ina
špan
ščin
a, p
siho
logi
jo
orga
niza
cij,
men
edžm
ent,
pra
vo ip
d.N
atan
čen
pred
met
nik
po s
emes
trih
je
na v
oljo
na
sple
tnem
nas
lovu
(g
lej v
ire)
.
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
:tu
ji je
ziki
, rač
unal
ništ
vo in
info
r-m
atik
a, m
arke
ting
, men
edžm
ent,
pi
sarn
iško
pos
lova
nje,
fin
ance
, pr
avo,
kom
unik
acija
, pos
lovn
o do
p-
isov
anje
, evr
opsk
i štu
dij i
pd.
Nat
anče
n pr
edm
etni
k po
sem
estr
ih je
na
vol
jo n
a sp
letn
em n
aslo
vu
(gle
j vir
e).
Prog
ram
zaj
ema
nasl
ednj
e kl
jučn
e vs
ebin
ske
poud
arke
: tu
ji je
ziki
, adm
inis
trac
ija in
pis
arni
ško
posl
ovan
je, m
arke
ting
, pos
lova
nje,
ra
čuna
lniš
tvo
in in
form
atik
a.
Nat
anče
n pr
edm
etni
k po
sem
estr
ih je
na
vol
jo n
a sp
letn
em n
aslo
vu
(gle
j vir
e).
Obv
ezno
sti
štud
ento
vO
bvez
nost
i štu
dent
ov s
o do
loče
ne s
pr
ogra
mom
za
vsak
pre
dmet
. Pr
ever
janj
e in
oce
njev
anje
zna
nja
pote
ka v
obl
iki p
isni
h in
ust
nih
izpi
tov
ter p
roje
ktni
h na
log.
Obv
ezno
sti š
tude
ntov
so
dolo
čene
s
prog
ram
om z
a vs
ak p
redm
et.
Prev
erja
nje
in o
cenj
evan
je z
nanj
a po
teka
v o
blik
i pis
nih
in u
stni
h iz
pito
v te
r pro
jekt
nih
nalo
g.
Obv
ezno
sti š
tude
ntov
so
dolo
čene
s
prog
ram
om z
a vs
ak p
redm
et.
Prev
erja
nje
in o
cenj
evan
je z
nanj
a po
teka
v o
blik
i pis
nih
in u
stni
h iz
pito
v te
r pro
jekt
nih
nalo
g.
Zak
ljuče
k št
udija
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
proj
ektn
o na
logo
s p
reds
tavi
tvijo
.
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
proj
ektn
o na
logo
s p
reds
tavi
tvijo
.
Štud
enti
mor
ajo
za u
speš
no
zakl
juče
n št
udij
opra
viti
vse
s p
ro-
gram
om p
redp
isan
e ob
vezn
osti
in
dipl
omo.
Opo
mbe
Prog
ram
je m
edna
rode
n in
je
nast
al p
od o
krilj
em m
edna
rodn
ega
zdru
ženj
a ES
A –
Euro
pean
Sch
ools
fo
r Hig
her E
duca
tion
in A
dmin
istr
a-ti
on a
nd M
anag
emen
t. Iz
vaja
jo g
a us
tano
ve iz
vrs
te e
vrop
skih
drž
av, k
ot
so n
pr. N
emči
ja, B
elgi
ja, N
izoz
emsk
a,
Litv
a Šp
anija
...Je
izra
zito
mod
ular
en,
zakl
jučn
o pr
ever
janj
e iz
vaja
jo m
edn-
arod
ne iz
pitn
e ko
mis
ije.
Sple
tna
stra
nht
tp:/
/ww
w.s
choe
vers
.nl/
hoge
-sc
hool
-200
6/co
nten
t.ph
p?pa
gina
=As
soci
ated
egre
e&m
enu=
7&su
b=2
http
://w
ww
.esa
-gs.
de/s
tudi
um/a
us-
bild
unge
urop
asek
reta
erin
.htm
lw
ww
.did
acti
ca.a
t
16
B. POSEBNI DEL PROGRAMA
1. PREDMETNIK (z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosno nabirnem kred-itnem sistemu ECTS)
Št.Ime modula/predmeta/ druge sestavine O
bvez
no/
izbi
rno
Letn
ik
Št. kontaktnih ur
Skup
.št.
ur
štud
. del
a
Kre
ditn
e to
čke
PR SV LV
Skup
aj
M1 Komunikacija (KOM) obv. 1 84 96 180 480 16
P1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1) obv. 1 42 48 90 180 6
P2 Poslovno komuniciranje (POK) obv. 1 42 48 90 180 6
D1 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1) obv. 1 120 4
M2 Poslovanje in finance (PIF) obv. 1 60 60 120 310 12
P3 Ekonomika poslovanja (EKP) obv. 1 30 30 60 125 5
P4 Računovodstvo in f inančno poslovanje (RFP)
obv. 1 30 30 60 125 5
D2 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1) obv. 1 60 2
M3 Informacijsko-komunikacijski sistemi (IKS)
obv. 1 60 90 150 420 14
P5 Informacijsko-komunikacijska podpora v pisarni (IKP)
obv. 1 30 45 75 150 5
P6 Inf. tehnologija in podatki (ITP) obv. 1 30 45 75 150 5
D3 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1) obv. 1 120 4
M4 Zakonodaja in uprava (ZIU) obv. 1 80 40 120 340 13
P7 Gospodarsko pravo (GOP) obv. 1 40 20 60 125 5
P8 Ustava in državna ureditev (UDU) izb. 1 40 20 60 125 5
P9 Državna uprava in upravni postopek (DUP)
izb. 1 40 20 60 125 5
D4 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1) obv. 1 90 3
M5 Poslovni jezik (POJ) obv. 2 60 70 130 370 14
P10 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2) 2 30 35 65 125 5
P11 Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku (PSJ)
obv. 2 30 35 65 125 5
D5 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2) obv. 2 120 4
17
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
Št.Ime modula/predmeta/ druge sestavine O
bvez
no/
izbi
rno
Letn
ik
Št. kontaktnih ur
Skup
.št.
ur
štud
. del
a
Kre
ditn
e to
čke
PR SV LV
Skup
aj
M6 Sodobna pisarna (SOP) obv. 2 60 60 60 180 480 16
P12 Sodobno vodenje pisarne (SVP) obv. 2 30 30 30 90 180 6
P13 Ljudje v organizaciji (LOR) obv. 2 30 30 30 90 180 6
D6 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2) obv. 2 120 4
M7 Organizacija in protokol (OIP) obv. 2 65 65 130 340 13
P14 Osnove upravljanja in orga-nizacija poslovanja (UOP)
obv. 2 35 30 65 125 5
P15 Projektno organiziranje poslovnih dogodkov (OPD)
obv. 2 30 35 65 125 5
D7 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2) obv. 90 3
M8 Komuniciranje z javnostmi (KZJ) izb. 2 60 35 35 130 310 12
P16 Poslovni tuji jezik 3 (PTJ 3) obv. 30 35 65 125 5
P17 Trženje in tržno komuniciranje (TTK)
obv. 2 30 35 65 125 5
D8 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2) obv. 2 60 2
M9 Spletno poslovanje (SPO) izb. 2 60 70 130 310 12
P18 Elektronsko poslovanje (EPO) obv. 2 30 35 65 125 5
P19 Grafični in spletni dizajn v pisarni (GSD)
obv. 2 30 35 65 125 5
D9 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2) obv. 2 60 2
P20 prosto izbirni predmet obv. 1 125 5
D10 diplomsko delo obv. 2 150 *5
* Študent/ka dodatnih 5 KT doseže v okviru praktičnega izobraževanja.
18
2. KATALOGI ZNANJAOblikovani so katalogi znanja za sledeče predmete/druge sestavine:
Številka Ime predmeta/druge sestavine
P1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1)
P2 Poslovno komuniciranje (POK)
P3 Ekonomika poslovanja (EKP)
P4 Računovodstvo in f inančno poslovanje (RFP)
P5 Informacijsko-komunikacijska podpora v pisarni (IKP)
P6 Informacijska tehnologija in podatki (ITP)
P7 Gospodarsko pravo (GOP)
P8 Ustava in državna ureditev (UDU)
P9 Državna uprava in upravni postopek (DUP)
P10 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2)
P11 Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku (PSJ)
P12 Sodobno vodenje pisarne (SVP)
P13 Ljudje v organizaciji (LOR)
P14 Osnove upravljanja in organizacija poslovanja (UOP)
P15 Projektno organiziranje poslovnih dogodkov (OPD)
P16 Poslovni tuji jezik 3 (PTJ 3)
P17 Trženje in tržno komuniciranje (TTK)
P18 Elektronsko poslovanje (EPO)
P19 Grafični in spletni dizajn v pisarni (GSD)
D1-D9 Praktično izobraževanje (PRI 1 in PRI 2)
Katalogi znanja so podani v prilogi.
19
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV
Št. Ime predmetaVisokošolska izobrazba 2. stopnje in znanja iz
P1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1) tujega jezika ustrezne smeri
P2 Poslovno komuniciranje (POK) ekonomije, komunikologije, menedžmenta, organizacije, psihologije, sociologije, pedagogike, andragogike, slavistike
P3 Ekonomika poslovanja (EKP) ekonomije, menedžmenta, organizacije, podjetništva, upravljanja
P4 Računovodstvo in f inančno poslovanje (RFP)
ekonomije
P5 Informacijsko- komunikacijska podpora v pisarni (IKP)
računalništva, informatike, ekonomije - poslovna informatika, organizacije - infor-matika, elektrotehnike, matematike, f izike, gospodarskega inženirstva - elektrotehnike
P6 Informacijska tehnologija in podatki (ITP)
računalništva, informatike, ekonomije - poslovna informatika, organizacije - infor-matika, elektrotehnike, matematike, f izike, gospodarskega inženirstva - elektrotehnike
P7 Gospodarsko pravo (GOP) prava
P8 Ustava in državna ureditev (UDU)
prava
P9 Državna uprava in upravni postopek (DUP)
prava
P10 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2) tujega jezika ustrezne smeri
P11 Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku (PSJ)
slovenskega jezika
P12 Sodobno vodenje pisarne (SVP) ekonomije, menedžmenta, organizacije, podjetništva, upravljanja
P13 Ljudje v organizaciji (LOR) psihologije, sociologije, komunikologije, pedagogike, andragogike
P14 Osnove upravljanja in organizacija poslovanja (UOP)
ekonomije, menedžmenta, organizacije, podjetništva, upravljanja
20
Št. Ime predmetaVisokošolska izobrazba 2. stopnje in znanja iz
P15 Projektno organiziranje poslovnih dogodkov (OPD)
ekonomije, menedžmenta, organizacije, podjetništva, upravljanja
P16 Poslovni tuji jezik 3 (PTJ 3) tujega jezika ustrezne smeri
P17 Trženje in tržno komuniciranje (TTK)
ekonomije, menedžmenta, organizacije, podjetništva, upravljanja
P18 Elektronsko poslovanje (EPO) računalništva, informatike, ekonomije - poslovna informatika, organizacije - infor-matika, elektrotehnike, matematike, f izike, gospodarskega inženirstva - elektrotehnike
P19 Grafični in spletni dizajn v pisarni (GSD)
računalništva, informatike, ekonomije - poslovna informatika, organizacije - infor-matika, elektrotehnike, matematike, f izike, multimedije, gospodarskega inženirstva - elektrotehnike
D1-D9
Praktično izobraževanje (PRI 1 in 2)
ekonomije, menedžmenta, organizacije, ko-munikologije, menedžmenta, organizacije,
4. AVTORJI PPROGRAMAAvtorji so navedeni po abecednem redu.
Barbara Ambrož, univ. dipl. prav.• Jasna Dominko Baloh, prof.• Peter Baloh, univ. dipl. ekon.• mag. Suzana Cergol• mag. Mateja Geder• Sonja Klemenc, univ. dipl. prav.• Otmar Lajh, dipl. ekon.• mag. Oton Mlakar• mag. Dunja Petak • Irena Amič Ravnik, prof.• Suzana Strmšek Turk, univ. dipl. ped.• Marika Šadl, univ. dipl. ekon.• Helena Vogrinec, univ. dipl. ekon.•
21
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. AVTORJI KATALOGOV
Št. Ime predmeta Avtorji predmetnih katalogov
P1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1) mag. Klavdija Hrenko PodergajsAndrea Kostanjevec, prof.Kristina Pikelj, prof.Nataša Ritonija, mag. phil.Lea Štiberc, univ. dipl. prev.
P2 Poslovno komuniciranje (POK) Suzana Strmšek Turk, univ. dipl. ped.Polona Baloh, univ. dipl. and.Barbara Krajnc, univ. dipl. soc.dr. Darko Števančec
P3 Ekonomika poslovanja (EKP) Helena Vogrinec, univ. dipl. ekon.Peter Baloh, univ. dipl. ekon.
P4 Računovodstvo in f inančno poslo-vanje (RFP)
Sonja Zelnik, univ. dipl. ekon.Zvezdana Strmšek, univ. dipl. ekon.
P5 Informacijsko-komunikacijska podpora v pisarni (IKP)
mag. Oton Mlakarmag. Vesna Lešnik Štefotič
P6 Informacijska tehnologija in po-datki (ITP)
mag. Oton Mlakarmag. Vesna Lešnik Štefotič
P7 Gospodarsko pravo (GOP) Sonja Klemenc, univ. dipl. prav.Barbara Ambrož, univ. dipl. prav.
P8 Ustava in državna ureditev (UDU) Sonja Klemenc, univ. dipl. prav.Barbara Ambrož, univ. dipl. prav.
P9 Državna uprava in upravni posto-pek (DUP)
Barbara Ambrož, univ. dipl. prav.Milan Železnik, univ. dipl. prav.
P10 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2) mag. Klavdija Hrenko PodergajsAndrea Kostanjevec, prof.Kristina Pikelj, prof.Nataša Ritonija, mag. phil.Lea Štiberc, univ. dipl. prev.
P11 Poslovno sporazumevanje v slov-enskem jeziku (PSJ)
Polonca Čontala Piberl, prof.Irena Amič Ravnik, prof.
P12 Sodobno vodenje pisarne (SVP) Vesna Hrženjak, univ. dipl. ekon.Tamara Markelj, univ. dipl. ekon.Sonja Smolar, univ. dipl. ekon.
P13 Ljudje v organizaciji (LOR) mag. Dunja PetakJasna Dominko Baloh, prof.
22
Št. Ime predmeta Avtorji predmetnih katalogov
P14 Osnove upravljanja in organizacija poslovanja (UOP)
mag. Anton Miheličmag. Jerneja JagerHelena Vogrinec, univ. dipl. ekon.Otmar Lajh, dipl. ekon.
P15 Projektno organiziranje poslovnih dogodkov (OPD)
mag. Jerneja JagerTamara Markelj, univ. dipl. ekon.
P16 Poslovni tuji jezik 3 (PTJ 3) mag. Klavdija Hrenko PodergajsAndrea Kostanjevec, prof.Kristina Pikelj, prof.Nataša Ritonija, mag. phil.Lea Štiberc, univ. dipl. prev.
P17 Trženje in tržno komuniciranje (TTK)
Tamara Markelj, univ. dipl. ekon.mag. Igor Podgrajšek
P18 Elektronsko poslovanje (EPO) mag. Oton Mlakarmag. Vesna Lešnik Štefotič
P19 Grafični in spletni dizajn v pisarni (GSD)
mag. Oton Mlakarmag. Vesna Lešnik Štefotič
D1-D9
Praktično izobraževanje 1 in 2 (PRI 1 in 2)
Helena Vogrinec, univ. dipl. ekon.Peter Baloh, univ. dipl. ekon.
23
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
KATALOGI ZNANJ
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 1
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta/druge sestavine:
krepitev štirih jezikovnih veščin s poudarkom na poslovnem sporazumevanju.• spremljanje novosti stroke v tujem jeziku.• uporaba sodobnih informacijskih virov ter samostojno iskanje informacij s • pomočjo le-teh. razvijanje skrbi za kulturo jezika in sporazumevanja ter čuta za interkultur-• no raznolikost.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost uspešne interakcije v splošno-pogovornem in poslovnem tujem • jeziku v vseh poslovnih situacijah.ustrezno verbalno in neverbalno komunicirajo s tujimi sogovorniki.• uspešno in učinkovito vodijo sodobno poslovno korespondenco s tujino.• spretnost v interakciji v splošnih in poslovnih okoliščinah.• poglobljeno obvladajo oblikoslovne in skladenjske strukture, značilne za • strokovno sporočanje.obvladajo strokovno terminologijo s področja poslovanja ter temeljno izra-• zoslovje za spremljanje družbeno-ekonomskih gibanj doma in v EU.so ozaveščeni o skrbi za kulturo jezika in medkulturno sporazumevanje.• uporabljajo eno- in dvojezične slovarje ter strokovno literaturo.• natančnost, iznajdljivost in suverenost pri delu v tujem jeziku.•
24
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna i
n po
imen
uje v
rste
in p
ravn
e obl
ike o
rgan
izacij
, njih
ovo
stru
ktur
o oz
. •
delo
vanj
e ter
poj
asni
org
aniza
cijsk
o sh
emo
podj
etja
;na
šteje
pos
lovn
e obj
ekte
pod
jetja
poim
enuj
e odd
elke v
pod
jetju
in ra
zloži
• na
loge
pos
amez
nega
odd
elka v
pod
jetju
;sp
ozna
in u
pora
blja
splo
šno
izraz
oslo
vje o
Evr
opsk
i uni
ji; na
šteje
inst
itucij
e, •
drža
ve E
U ;
opiše
delo
vno
okol
je, n
ašte
je in
opi
še n
alog
e in
odgo
vorn
osti
last
nega
pok
lic-
• ne
ga p
rofil
a oz.
delo
vneg
a mes
ta;
Štud
ent:
za p
otre
be ra
zličn
ih p
oslo
vnih
dog
odko
v prip
ravi
v tuj
em je
ziku
pred
stav
itev
• po
djet
ja z u
pora
bo so
dobn
e inf
orm
acijs
ko-k
omun
ikacij
ske t
ehno
logij
e; pr
ipra
vi gr
adiva
v tu
jem je
ziku
za p
otre
be p
oslo
vnih
dog
odko
v;•
razu
me,
pozn
a in
upor
ablja
spec
ifičn
e bes
edne
zvez
e za k
onve
rzac
ijo p
o •
telef
onu
v raz
nih
poslo
vnih
situ
acija
h (p
ozdr
avlja
nje,
odzd
ravlj
anje,
nač
rto-
vanj
e ses
tank
a, o
dpov
ed se
stan
ka, i
nfor
mira
nje,
dogo
varja
nje,
posr
edov
anje
info
rmac
ij ipd
.);po
zna i
n ob
vlada
bes
edišč
e za t
erm
insk
o na
črto
vanj
e;•
pozn
a in
obvla
da b
esed
išče z
a nač
rtov
anje,
prip
ravo
in re
aliza
cijo
prog
ram
a •
obisk
a tuj
ega p
artn
erja
ustre
zno
upor
ablja
etiko
in et
iketo
v ko
ntak
tu s
tujim
par
tner
jem p
o te
lefon
u;•
pozn
a pro
toko
l spr
ejem
anja
gost
ov;
•
vodi
pos
lovn
i raz
govo
r v tu
jem je
ziku
oseb
no a
li po
telef
onu;
• vo
di n
efor
mal
en kl
epet
v tu
jem je
ziku;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izira
nju
sreč
anj s
tujim
i par
tner
ji;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izacij
i pos
lovn
ih d
ogod
kov,
• po
veza
nih
s tuj
ino;
prip
ravi
prog
ram
obi
ska z
a tuj
ega p
artn
erja
z vse
mi p
omem
bnim
i info
rmac
i-•
jam
i (h
otel,
nas
tani
tev,
cena
, pre
voz …
);tu
je po
slovn
e par
tner
je in
stra
nke n
agov
arja
v skla
du s
prav
ili po
slovn
ega
• bo
nton
a;v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
ravn
a po
prot
okol
u;•
pozn
a in
upor
ablja
pra
vila o
bliko
vanj
a ura
dno-
poslo
vnih
dop
isov v
tujem
•
jeziku
;sp
ozna
pra
vila o
bliko
vanj
a pril
ožno
stni
h do
piso
v (np
r. re
zerv
acije
, čes
titke
, •
soža
lna p
isma,
vabi
la, z
ahva
lna p
isma)
;ra
zum
e, po
zna i
n up
orab
lja sp
ecifi
čne b
esed
ne zv
eze z
a nav
eden
e pril
ožno
-•
stne
dop
ise;
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
pos
lovn
ih d
opiso
v (po
nudb
e, na
ročil
a,
• po
trditv
e nar
očila
, obv
estil
a, re
klam
acije
, opo
min
, vab
ila, z
apisn
ika, z
ahva
le,
vošč
ila, č
estit
ke …
);
ustv
ari je
zikov
no, p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i zas
ebni
dop
is v t
ujem
•
jeziku
;us
tvar
i jezik
ovno
, pra
vopi
sno
in o
bliko
vno
prav
ilni p
oslo
vni d
opis
v tuj
em
• jez
iku;
reag
ira n
a pre
jeti d
opis
in p
o po
trebi
izde
la in
obl
ikuje
ustre
zen
odgo
vor v
•
tujem
jezik
u;up
orab
lja e-
oblik
e kom
unici
ranj
a v tu
jem je
ziku
v pos
lovn
em in
zase
bnem
•
življe
nju;
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
zase
bnih
dop
isov (
življe
njep
is, p
rošn
je, p
rijav
e •
in vl
oge)
;po
zna i
n up
orab
lja p
ravil
a obl
ikova
nja e
-poš
te te
r net
-etik
e;•
prim
erja
vrst
e org
aniza
cij ra
zličn
ih ku
lturn
ih p
odro
čij;
• vr
edno
ti in
pre
soja
posa
mez
ne vr
edno
te sv
oje p
oklic
ne et
ike te
r jo
prim
erja
s •
prim
erljiv
imi p
oklic
i v tu
jini;
izpos
tavi
in a
naliz
ira ra
zlike
bon
tona
razli
čnih
kultu
rnih
oko
lij;•
pri s
vojem
delu
in st
ikih
s tuj
imi p
artn
erji u
pošt
eva e
tiko
in ku
lturn
o dr
ugač
-•
nost
;ra
vna v
skla
du s
pos
lovn
o et
iko tu
je dr
žave
;•
v tuj
em je
ziku
se sp
oraz
umev
a v sk
ladu
s po
slovn
im b
onto
nom
;•
pozn
a vrs
te sl
ovar
jev in
jezik
ovni
h pr
iročn
ikov t
er jih
zna u
pora
blja
ti;•
pozn
a stro
kovn
o lit
erat
uro
za p
odro
čje sv
ojeg
a dela
.•
poišč
e vire
za p
otre
be sv
ojeg
a dela
v tu
jem je
ziku;
• be
re tu
jo st
roko
vno
liter
atur
o za
pot
rebe
sam
oizo
braž
evan
ja;
• v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
v tuj
em je
ziku
si po
mag
a s sl
ovar
ji in
priro
č-•
niki
v tuj
em je
ziku.
4. OPERATIVNI CILJI
25
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna i
n po
imen
uje v
rste
in p
ravn
e obl
ike o
rgan
izacij
, njih
ovo
stru
ktur
o oz
. •
delo
vanj
e ter
poj
asni
org
aniza
cijsk
o sh
emo
podj
etja
;na
šteje
pos
lovn
e obj
ekte
pod
jetja
poim
enuj
e odd
elke v
pod
jetju
in ra
zloži
• na
loge
pos
amez
nega
odd
elka v
pod
jetju
;sp
ozna
in u
pora
blja
splo
šno
izraz
oslo
vje o
Evr
opsk
i uni
ji; na
šteje
inst
itucij
e, •
drža
ve E
U ;
opiše
delo
vno
okol
je, n
ašte
je in
opi
še n
alog
e in
odgo
vorn
osti
last
nega
pok
lic-
• ne
ga p
rofil
a oz.
delo
vneg
a mes
ta;
Štud
ent:
za p
otre
be ra
zličn
ih p
oslo
vnih
dog
odko
v prip
ravi
v tuj
em je
ziku
pred
stav
itev
• po
djet
ja z u
pora
bo so
dobn
e inf
orm
acijs
ko-k
omun
ikacij
ske t
ehno
logij
e; pr
ipra
vi gr
adiva
v tu
jem je
ziku
za p
otre
be p
oslo
vnih
dog
odko
v;•
razu
me,
pozn
a in
upor
ablja
spec
ifičn
e bes
edne
zvez
e za k
onve
rzac
ijo p
o •
telef
onu
v raz
nih
poslo
vnih
situ
acija
h (p
ozdr
avlja
nje,
odzd
ravlj
anje,
nač
rto-
vanj
e ses
tank
a, o
dpov
ed se
stan
ka, i
nfor
mira
nje,
dogo
varja
nje,
posr
edov
anje
info
rmac
ij ipd
.);po
zna i
n ob
vlada
bes
edišč
e za t
erm
insk
o na
črto
vanj
e;•
pozn
a in
obvla
da b
esed
išče z
a nač
rtov
anje,
prip
ravo
in re
aliza
cijo
prog
ram
a •
obisk
a tuj
ega p
artn
erja
ustre
zno
upor
ablja
etiko
in et
iketo
v ko
ntak
tu s
tujim
par
tner
jem p
o te
lefon
u;•
pozn
a pro
toko
l spr
ejem
anja
gost
ov;
•
vodi
pos
lovn
i raz
govo
r v tu
jem je
ziku
oseb
no a
li po
telef
onu;
• vo
di n
efor
mal
en kl
epet
v tu
jem je
ziku;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izira
nju
sreč
anj s
tujim
i par
tner
ji;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izacij
i pos
lovn
ih d
ogod
kov,
• po
veza
nih
s tuj
ino;
prip
ravi
prog
ram
obi
ska z
a tuj
ega p
artn
erja
z vse
mi p
omem
bnim
i info
rmac
i-•
jam
i (h
otel,
nas
tani
tev,
cena
, pre
voz …
);tu
je po
slovn
e par
tner
je in
stra
nke n
agov
arja
v skla
du s
prav
ili po
slovn
ega
• bo
nton
a;v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
ravn
a po
prot
okol
u;•
pozn
a in
upor
ablja
pra
vila o
bliko
vanj
a ura
dno-
poslo
vnih
dop
isov v
tujem
•
jeziku
;sp
ozna
pra
vila o
bliko
vanj
a pril
ožno
stni
h do
piso
v (np
r. re
zerv
acije
, čes
titke
, •
soža
lna p
isma,
vabi
la, z
ahva
lna p
isma)
;ra
zum
e, po
zna i
n up
orab
lja sp
ecifi
čne b
esed
ne zv
eze z
a nav
eden
e pril
ožno
-•
stne
dop
ise;
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
pos
lovn
ih d
opiso
v (po
nudb
e, na
ročil
a,
• po
trditv
e nar
očila
, obv
estil
a, re
klam
acije
, opo
min
, vab
ila, z
apisn
ika, z
ahva
le,
vošč
ila, č
estit
ke …
);
ustv
ari je
zikov
no, p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i zas
ebni
dop
is v t
ujem
•
jeziku
;us
tvar
i jezik
ovno
, pra
vopi
sno
in o
bliko
vno
prav
ilni p
oslo
vni d
opis
v tuj
em
• jez
iku;
reag
ira n
a pre
jeti d
opis
in p
o po
trebi
izde
la in
obl
ikuje
ustre
zen
odgo
vor v
•
tujem
jezik
u;up
orab
lja e-
oblik
e kom
unici
ranj
a v tu
jem je
ziku
v pos
lovn
em in
zase
bnem
•
življe
nju;
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
zase
bnih
dop
isov (
življe
njep
is, p
rošn
je, p
rijav
e •
in vl
oge)
;po
zna i
n up
orab
lja p
ravil
a obl
ikova
nja e
-poš
te te
r net
-etik
e;•
prim
erja
vrst
e org
aniza
cij ra
zličn
ih ku
lturn
ih p
odro
čij;
• vr
edno
ti in
pre
soja
posa
mez
ne vr
edno
te sv
oje p
oklic
ne et
ike te
r jo
prim
erja
s •
prim
erljiv
imi p
oklic
i v tu
jini;
izpos
tavi
in a
naliz
ira ra
zlike
bon
tona
razli
čnih
kultu
rnih
oko
lij;•
pri s
vojem
delu
in st
ikih
s tuj
imi p
artn
erji u
pošt
eva e
tiko
in ku
lturn
o dr
ugač
-•
nost
;ra
vna v
skla
du s
pos
lovn
o et
iko tu
je dr
žave
;•
v tuj
em je
ziku
se sp
oraz
umev
a v sk
ladu
s po
slovn
im b
onto
nom
;•
pozn
a vrs
te sl
ovar
jev in
jezik
ovni
h pr
iročn
ikov t
er jih
zna u
pora
blja
ti;•
pozn
a stro
kovn
o lit
erat
uro
za p
odro
čje sv
ojeg
a dela
.•
poišč
e vire
za p
otre
be sv
ojeg
a dela
v tu
jem je
ziku;
• be
re tu
jo st
roko
vno
liter
atur
o za
pot
rebe
sam
oizo
braž
evan
ja;
• v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
v tuj
em je
ziku
si po
mag
a s sl
ovar
ji in
priro
č-•
niki
v tuj
em je
ziku.
26
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90(42 ur predavanj, 48 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 90 ur (20 ur študija literature, 70 ur reševanja učnih listov, priprave na demonstracijske nastope)
Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni in ustni izpit.
27
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
POSLOVNO KOMUNICIRANJE
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
razvijanje samozavesti v komunikaciji in učinkovita uporaba temeljne ko-• munikacijske veščine.obvladovanje vedenjskega pravila socialne interakcije, sodelovanje in prila-• gajanje zahtevam različnih komunikacijskih situacij.usposobitev za vodenje poslovnih dogodkov v okviru pristojnosti. • vzpostavitev profesionalnega odnosa s sodelavci, strankami in poslovnimi • partnerji.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
poznajo, obvladujejo in vrednotijo lastno komunikacijo.• samostojno prepoznavajo, analizirajo in interpretirajo komunikacijo v med-• sebojnih odnosih v poslovnem dogodku.obvladajo ciljnost poslovne komunikacije.• presodijo in ocenijo skladnost v komunikaciji ter argumentirajo in dajejo • povratne informacije. razlikujejo strukturo in dinamiko temeljnih poslovnih komunikacijskih situ-• acij, skrbijo za optimalno pripravo in spremljanje izvedbe le-teh.razvijejo osebno kulturo komuniciranja.• obvladajo konfliktne situacije, sooblikujejo pozitivno klimo na delovnem • mestu.ustvarjalno in tolerantno do pogledov in vedenja drugih komunicirajo v • različnih situacijah.
28
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me,
pres
oja i
n oc
enju
je ele
men
te
• be
sedn
ega i
n ne
bese
dneg
a kom
unici
ranj
a;•
razli
kuje
vrst
e kom
unika
cij,
• ra
zloču
je m
ed vs
ebin
skim
in o
dnos
nim
vidi
kom
kom
unika
cije t
er ra
zum
e •
kiber
netik
o
kom
unici
ranj
a;po
zna i
n ra
zliku
je pr
oces
, mod
ele in
•
kom
unika
cijsk
e stil
e;•
razu
me i
n se
zave
da zn
ačiln
osti
last
ne ko
mun
ikacij
e, po
zna l
astn
i stil
kom
u-•
nicir
anja
;po
zna v
pliv
razli
čnih
deja
vniko
v na u
speš
nost
kom
unika
cije;
• an
alizi
ra o
snov
ne ko
mun
ikacij
ske d
ogod
ke, p
repo
znav
a ose
bne i
n ps
ihod
ina-
• m
ične v
idike
kom
unici
ranj
a;pr
epoz
na vz
roke
za si
mpa
tijo
in a
ntip
atijo
;•
razu
me v
logo
avt
entič
nost
i in su
gest
ibiln
osti
v kom
unika
ciji t
er p
omen
pod
a-•
janj
a pov
ratn
e inf
orm
acije
;
Štud
ent:
učin
kovit
o vz
post
avlja
stik
s sod
elavc
i, stra
nkam
i in p
oslo
vnim
i par
tner
ji;•
spre
mlja
, vod
i, sve
tuje
in u
smer
ja po
slovn
i raz
govo
r gled
e na z
ahte
ve
• sit
uacij
e;us
trezn
o in
učin
kovit
o po
daja
povr
atne
info
rmac
ije ra
zličn
im d
eležn
ikom
•
v svo
jem d
elovn
em o
kolju
; pr
epoz
na, r
azum
e in
upoš
teva
vpliv
razli
čnih
ose
bnos
ti in
kom
unika
cij-
• sk
ih st
ilov s
odela
vcev
, stra
nk in
pos
lovn
ih p
artn
erjev
za d
oseg
anje
ugod
ne
delo
vne k
lime i
n po
slova
nja o
rgan
izacij
e;
razu
me p
omen
pod
porn
e in
pov
ezov
alne
tehn
olog
ije;
• us
trezn
o in
učin
kovit
o up
orab
lja ra
zličn
e teh
nolo
ške p
ripom
očke
•
(e-p
ošto
, tele
fon,
…) z
a kom
unika
cijo;
izber
e teh
niko
in te
hnol
ogijo
, ki n
ajbo
lje sl
uži d
oseg
anju
cilje
v kom
unika
-•
cije;
pozn
a in
pres
oja u
stre
znos
t upo
rabe
tem
eljni
h ko
mun
ikacij
skih
vešč
in v
• sp
ecifi
čnih
oko
liščin
ah;
pozn
a vrs
te vp
raša
nj in
njih
ov p
omen
v po
slovn
em ko
mun
icira
nju;
•
zave
da se
vlog
e em
patij
e in
prip
ravlj
enos
ti za
sode
lova
nje v
kom
unika
ciji;
• po
zna t
ehni
ke a
rgum
entir
anja
in p
oziti
vneg
a mot
ivira
nja;
•
uspe
šno
kom
unici
ra z
zaht
evni
mi s
trank
ami;
• ak
tivno
pos
luša
in so
delu
je v d
ialo
gu,
post
avlja
ust
rezn
a ciljn
a vpr
ašan
ja;
• em
patič
no se
vživl
ja v s
ogov
orni
ka, v
zbud
i inte
res p
ri so
govo
rniku
;•
sode
luje
v tim
skem
delu
;•
pred
stav
lja st
oritv
e, izd
elke,
poslo
vne r
ezul
tate
, pro
jekte
pod
jetja
v okv
iru
• sv
ojih
poo
blas
til;
4. OPERATIVNI CILJI
29
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
iden
tifici
ra vp
live o
kolja
na s
pont
ane r
eakc
ije v
nepr
ičako
vani
h ko
mun
ikacij
-•
skih
dog
odkih
;po
zna i
n ra
zliku
je m
ed vr
stam
i in vz
roki
za sp
ore i
n fru
stra
cijsk
imi p
olož
aji t
er
• re
akcij
ami v
kom
unika
ciji;
pozn
a pom
en in
vlog
o po
zitivn
ega m
išljen
ja, s
amoo
bvla
dova
nja i
n te
melj
ne
• pr
incip
e obv
lado
vanj
a kon
flikt
ov;
zna u
pora
biti
učin
kovit
e teh
nike
reše
vanj
a pro
blem
ov, s
ezna
ni se
z va
jam
i •
aser
tivno
sti;
loču
je cil
je po
slovn
ega k
omun
icira
nja o
d la
stne
ga ču
stve
nega
odn
osa;
• an
alizi
ra vz
roke
za n
epro
dukt
ivno
kom
unika
cijo
in a
ktivn
o so
delu
je pr
i •
reše
vanj
u sp
orov
, kon
flikt
ov;
rešu
je re
klam
acije
in p
ritož
be;
• na
kons
trukt
iven
način
izra
ža fr
ustra
cije (
obvla
duje
in ko
ntro
lira l
astn
a •
čust
va in
vede
nje)
;
pres
oja u
stre
znos
t upo
rabe
kom
unika
cijsk
ih ve
ščin
v sp
ecifi
čnih
oko
liščin
ah
• po
slovn
ih d
ogod
kov;
učin
kovit
o vo
di te
lefon
ski r
azgo
vor;
• ja
sno
argu
men
tira s
voje
post
opke
, sta
lišča
•
se p
ogaj
a v ko
nkre
tnih
pos
lovn
ih si
tuac
ijah
• op
ravlj
a eno
stav
ne p
oslo
vne r
azgo
vore
v sk
ladu
s sv
ojim
i poo
blas
tili;
• pr
ipra
vlja i
n izv
aja p
oslo
vne p
reds
tavit
ve v
skla
du s
svoj
imi p
oobl
astil
i;•
razu
me,
čem
u pr
ihaj
a do
konf
likto
v in
kako
jih o
bvla
dati;
• zn
a opr
edeli
ti, ka
j je ko
nflik
t in
razu
me,
čem
u pr
ide d
o ko
nflik
tov v
zvez
i z re
-•
ševa
njem
nal
og,
zara
di m
edse
bojn
ih o
dnos
ov t
er za
radi
obl
ikova
nja d
elovn
ih
post
opko
v;po
zna p
et fa
z raz
voja
konf
likta
; •
obvla
da st
rate
gije z
a obv
lado
vanj
e kon
flikt
ov;
•
učin
kovit
o ob
vladu
je ko
nflik
te;
•
pozn
a vlo
go in
pom
en et
ike in
este
tike v
kom
unika
ciji;
• po
zna v
redn
ote i
n ve
denj
ska p
ravil
a soc
ialn
ih in
tera
kcij i
n ko
mun
ikacij
e las
tne
• ku
lture
; ra
zum
e pom
en m
edku
lturn
ih ra
zsež
nost
i kom
unika
cije e
vrop
skih
in d
rugih
•
druž
b;
etičn
o ra
vna v
kom
unika
ciji s
sode
lavc
i in p
oslo
vnim
i par
tner
ji;•
prila
godi
kom
unika
cijo
sogo
vorc
u in
upo
štev
a med
kultu
rni v
idik
kom
u-•
nika
cije;
pozn
a zna
čilno
sti p
oklic
ne vl
oge p
oslo
vneg
a sek
reta
rja in
deja
vnike
usp
ešno
st
• pr
i delu
.ev
alvir
a učin
kovit
ost l
astn
ega d
ela,
• se
pril
agaj
a izz
ivom
, pro
blem
om la
stne
ga p
oklic
nega
pod
ročja
.•
30
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (42 ur predavanj, 48 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 90 ur (40 ur študija literature, 50 ur priprave pisnih izdelkov in nastopov)
Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen ustni izpit.
31
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
EKONOMIKA POSLOVANJA
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
spoznati osnovne ekonomske zakonitosti, njihovo medsebojno povezanost • in odvisnost.usvojiti temeljna znanja v zvezi z ekonomiko poslovanja podjetja.• uporaba znanja s področja ekonomike poslovanja za reševanje delovnih • problemov.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
smiselno povezovanje informacij o odvijanju poslovnih dogajanj znotraj in • zunaj organizacije s ciljem zagotavljanja najoptimalnejših odločitev.zaznavanje ekonomskih problemov in kritično razmišljanje o njih.• poznavanje ekonomske politike in značilnosti trga za tvorno vključevanje v • poslovne aktivnosti v okviru svojih pristojnosti.poznavanje ekonomskih kazalnikov uspešnosti.• analiziranje stroškov za povečanje ekonomičnost poslovanja svojega po-• dročja s sposobnostjo dopolnjevanja teoretičnih spoznanja z ustreznimi grafičnimi prikazi.uporaba znanj v zvezi z ekonomiko poslovanja podjetja pri reševanju • praktičnih problemov.
32
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me o
snov
ni ek
onom
ski p
robl
em;
• zn
a poj
asni
ti te
melj
na ek
onom
ska v
praš
anja
;•
zna n
arisa
ti in
razlo
žiti p
rem
ico a
ltern
ativn
ih m
ožno
sti p
otro
šnje;
• izr
ačun
a mejn
o ko
ristn
ost d
obrin
e in
razlo
ži za
kon
pada
joče
mejn
e kor
istno
sti;
•
Štud
ent:
v okv
iru ko
mpe
tenc
obl
ikuje
optim
alno
pot
rošn
o izb
iro;
•
opiše
pos
lovn
e sist
eme i
n po
slovn
i pro
ces;
• sp
ozna
prv
ine p
oslo
vneg
a pro
cesa
in ra
zličn
e vrs
te p
oslo
vnih
sist
emov
; •
z obl
ikova
njem
opt
imal
ne za
loge
znižu
je st
rošk
e pos
lova
nja;
•
razu
me,
kako
je se
stav
ljen
oseb
ni o
dhod
ek;
• izr
ačun
a ose
bni d
ohod
ek;
•
razlo
čuje
med
razli
čnim
i vrs
tam
i sre
dste
v;•
razlo
čuje
med
razli
čnim
i vrs
tam
i viro
v sre
dste
v ;•
anal
izira
sred
stva
in vi
re v
podj
etju
;•
orga
nizir
a in
vodi
inve
ntur
o;•
pozn
a pom
en st
rošk
ov;
• zn
a poj
asni
ti in
izra
čuna
ti ra
zličn
e vrs
te st
rošk
ov;
• ra
zum
e vpl
iv st
rošk
ov n
a pos
lova
nje p
odjet
ja;
• sp
rem
lja in
ana
lizira
stro
ške;
•
izdelu
je ka
lkula
cije g
lede n
a raz
lične
stro
ške i
n z z
man
jševa
njem
•
stro
škov
racio
naliz
ira p
oslo
vanj
e;
spoz
na p
ojem
trga
in ko
nkur
ence
;•
prep
ozna
in zn
a raz
ložit
i raz
lične
obl
ike ko
nkur
ence
;•
nariš
e in
poja
sni k
rivul
jo p
onud
be/p
ovpr
ašev
anja
•
izrač
una i
n ra
zloži
elast
ičnos
t pon
udbe
/pov
praš
evan
ja za
konk
retn
em p
rimer
u;•
v okv
iru ko
mpe
tenc
pri
poslo
vnih
odl
očitv
ah u
pošt
eva p
onud
bo
• in
pov
praš
evan
je;
razu
me p
oslo
vni iz
id;
• po
zna v
rste
prih
odko
v in
odho
dkov
;•
po ra
zličn
ih m
etod
ah o
brač
una s
trošk
ov•
izrač
una d
običe
k•
pri s
vojih
pos
lovn
ih o
dloč
itvah
upo
štev
a nač
elo d
obre
ga go
spo-
• da
rja;
spoz
na ek
onom
ske k
azal
nike
; •
razu
me e
kono
msk
e kaz
alni
ke u
speš
nost
i.•
pove
čuje
ekon
omičn
ost p
oslo
vanj
a svo
jega p
odro
čja.
•
4. OPERATIVNI CILJI
33
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (30 ur predavanj, 30 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 65 ur (30 ur študija literature, 35 ur študija primerov in reševanja praktičnih nalog)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
34
1. IME PREDMETA:
RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
spoznati vlogo računovodstva v organizacijah. • usposobiti študente za opravljanje nalog, ki so v tajništvu povezane z de-• lom v računovodstvu.usposobiti študente za sodelovanje pri knjigovodskem spremljanju poslova-• nja podjetja.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje pomena računovodske podpore pri poslovnih odločitvah v • organizaciji in njenem okolju.razumevanje pomena upoštevanja f inančnih predpisov. • prepoznavanje značilnosti pojavov, povezanih s f inancami.• poznavanje računovodske funkcije, ki omogočajo načrtovanje, spremljanje, • nadzor, analizo in informiranje o celotnem poslovanju.spremljanje razvoja, pomena in vrst f inanciranja.• razumevanje oblik obdavčitve in njihovega vpliva na poslovanje.•
35
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
pozn
a in
razu
me v
logo
ter o
rgan
izira
nost
raču
novo
dstv
a v p
oslo
vnem
sist
emu;
• Št
uden
t:po
išče i
n zb
ira p
oslo
vne i
nfor
mac
ije;
• lo
čuje
info
rmac
ije v
poslo
vnem
sist
emu
za p
otre
be ra
čuno
vods
tva i
n •
razli
čne u
pora
bnike
;us
trezn
o up
orab
lja S
love
nske
raču
novo
dske
stan
dard
e;•
pozn
a vse
bino
in o
blike
pos
lovn
ih lis
tin te
r pos
lovn
ih kn
jig;
• izd
ela ra
zličn
e pos
lovn
e list
ine i
n do
loča
njih
ovo
vseb
ino
ter p
ravil
nost
;•
opre
deli v
rste
pos
lovn
ih kn
jig v
poslo
vnem
sist
emu;
• ko
ntro
lira r
ačun
ovod
ske l
istin
e in
izvaj
a zak
onsk
e in
inte
rne p
redp
ise;
• pr
aviln
o ar
hivir
a knj
igovo
dske
listin
e in
poslo
vne k
njige
;•
pozn
a in
razu
me p
omen
pop
isa v
poslo
vnem
sist
emu;
• pr
ipra
vi po
stop
ke in
dok
umen
tacij
o za
izve
dbo
popi
sa;
•
pozn
a vse
bino
in o
bliko
raču
novo
dskih
por
očil;
• ra
zliku
je ra
zličn
a rač
unov
odsk
a por
očila
; •
anal
izira
vseb
ino
info
rmac
ij v p
osam
ezne
m p
oroč
ilu;
• do
loča
pom
en p
osam
ezni
h po
stav
k pos
lovn
ih p
oroč
il;•
sode
luje
pri o
bliko
vanj
u ra
čuno
vods
kih p
oroč
il v o
rgan
izacij
i;•
opra
vlja b
laga
jnišk
o po
slova
nje;
• na
pod
lagi
anal
ize in
inte
rpre
tacij
e pod
atko
v ugo
tavlj
a usp
ešno
st in
•
učin
kovit
ost p
oslo
vanj
a;
pozn
a fun
kcijs
ki in
upo
rabn
iški v
idik
raču
novo
dstv
a;
• ug
otav
lja p
omen
pos
amez
nih
faz r
ačun
ovod
stva
;•
dolo
ča p
omem
bnos
t inf
orm
acij z
a zun
anje
in n
otra
nje u
pora
bnike
;•
razu
me p
omen
fina
nčne
funk
cije;
• do
loča
cilje
, nal
oge i
n or
gani
ziran
ost f
inan
čne f
unkc
ije;
• na
šteje
in p
ojas
ni n
otra
nje v
ire fi
nanc
iranj
a;
• lo
čuje
med
vrst
ami in
znač
ilnos
tmi n
otra
njih
viro
v fin
ancir
anja
;•
opre
deli p
omen
in u
pora
bnos
t not
ranj
ih vi
rov f
inan
ciran
ja;
• na
šteje
in p
ojas
ni zu
nanj
e vire
fina
ncira
nja;
• lo
čuje
med
vrst
ami in
znač
ilnos
tmi z
unan
jih vi
rov f
inan
ciran
ja;
• op
rede
li pom
en in
upo
rabn
ost z
unan
jih vi
rov f
inan
ciran
ja;
•
pri s
vojem
delu
upo
štev
a fin
ančn
e pre
dpise
; •
4. OPERATIVNI CILJI
36
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
pozn
a in
razu
me d
elova
nje t
rga v
redn
ostn
ih p
apirj
ev;
• do
loča
vrst
e in
vlogo
razli
čnih
vred
nost
nih
papi
rjev p
ri fin
ancir
anju
pos
lovn
ega
• sis
tem
a;lo
čuje
razli
čne t
rge v
redn
ostn
ih p
apirj
ev;
•
po n
avod
ilih p
oišč
e in
zbira
info
rmac
ije o
trgu
vred
nost
nih
papi
rjev;
• pr
ipra
vlja i
nfor
mac
ije o
nal
ožba
h, o
mož
nost
ih fi
nanc
iranj
a v sk
ladu
s •
svoj
imi k
ompe
tenc
ami in
poo
blas
tili;
pozn
a in
spre
mlja
org
aniza
cijo
in p
otek
• pl
ačiln
ega p
rom
eta;
• ra
zliku
je m
ed go
tovin
skih
in n
egot
ovin
skih
pla
čilni
m p
rom
etom
;•
prip
ravlj
ajo
obra
zce z
a izv
edbo
goto
vinsk
ega p
lačil
nega
pro
met
a;•
prip
ravlj
ajo
obra
zce z
a neg
otov
insk
i in el
ektro
nski
plač
ilni p
rom
et;
• up
orab
lja u
stre
zne o
braz
ce gl
ede n
a pot
ek in
vrst
o pl
ačiln
ega p
rom
eta;
•
pozn
a ins
trum
ente
zava
rova
nja t
erja
tev;
• sp
ozna
va u
krep
e in
post
opke
za o
bvla
dova
nje t
erja
tev v
pos
lovn
em is
tem
u;•
loču
je m
ed vr
stam
i in u
pora
bo ra
zličn
ih in
stru
men
tov z
avar
ovan
ja te
rjate
v;•
prip
ravlj
a dok
umen
tacij
o za
izte
rjavo
terja
tev;
• sp
rem
lja te
rjatv
e in
ustre
zno
reag
ira;
•
pozn
a dav
čno
zako
noda
jo;
• lo
čuje
način
e obd
avčit
ve p
rom
eta v
pos
lovn
em si
stem
u;•
ugot
avlja
znač
ilnos
ti ob
davč
itve,
post
opke
obd
avčit
ve in
pre
dpisa
ne d
avčn
e •
evid
ence
;pr
imer
ja in
form
acije
v po
slovn
em in
dav
čnem
obr
ačun
u te
r ana
lizira
razli
ke
• m
ed n
jima.
upoš
teva
dav
čno
zako
noda
jo p
ri de
lu;
• ko
mun
icira
z izv
ajal
ci na
dzor
a in
inšp
ekto
rji.
•
37
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (30 ur predavanj, 30 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 65 ur (30 ur študija literature, 35 ur reševanja praktičnih primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
38
1. IME PREDMETA:
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA PODPORA V PISARNI
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
seznanitev z informacijsko znanostjo kot interdisciplinarno vedo in razši-• ritev ter poglobitev znanja o informatiki in informacijsko-komunikacijski tehniki ter tehnologiji.razumevanje pomena poslovne informatike v organizacijah in možnosti • njene uporabe.Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v poslovne namene.• usposobitev za uspešno in učinkovito uporabo računalniških orodij pri • svojem delu in vseživljenjskem izobraževanju.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za učinkovito podpo-• ro pri vodenju in urejanju poslovne dokumentacije, pri vodenju poslovne korespondence v domačem in tujem jeziku, za podporo pri vseživljenjskem učenju …učinkovito posredovanje različnih vrst informacij različnim deležnikom v • poslovnem okolju z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij.razumevanje koncepta, namena in sestave tipičnih informacijskih sistemov • v podjetjih do te mere, da je sposoben samostojno in/ali v povezavi s pod-pornim osebjem učinkovito in ekonomično reševati probleme pri zasnovi, implementaciji in uporabi poslovnih rešitev v pisarniškem poslovanju.poznavanje potencialnih nevarnosti, ki nastanejo pri uporabi omrežij in • izmenjavi podatkov ter obvladovanje tveganja, povezanega s tem.upoštevanje in spoštovanje intelektualne lastnine.•
39
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna o
snov
ne p
ojm
e inf
orm
acijs
ke te
hnol
ogije
;•
pozn
a vrs
te o
mre
žij in
nač
ine p
ovez
ovan
ja zn
otra
j in zu
naj in
form
acijs
kega
•
siste
ma v
pod
jetju
;ra
zum
e pom
en o
snov
nih
elem
ento
v stro
jne r
ačun
alni
ške o
prem
e;•
razu
me n
amen
ope
racij
skih
sist
emov
(OS)
in p
ozna
naj
bolj p
ogos
to u
pora
-•
blja
ne vr
ste O
S;po
zna t
ipičn
e prim
ere a
plika
tivne
pro
gram
ske o
prem
e, nj
ihov
nam
en in
•
funk
cijo
in jih
razlo
či od
OS;
Štud
ent:
pred
laga
ust
rezn
e vrs
te st
rojn
e in
prog
ram
ske o
prem
e za p
otre
be p
isarn
i-•
škeg
a pos
lova
nja;
poišč
e ust
rezn
o po
moč
gled
e na v
rsto
teža
ve, s
kate
ro se
sreč
a v ko
nkre
tni
• sit
uacij
i pri
upor
abi I
KT;
pozn
a pre
dnos
ti up
orab
e IK
tehn
olog
ije v
pisa
rnišk
em p
oslo
vanj
u;•
razu
me p
ojem
elek
trons
ka p
isarn
a;•
upor
ablja
met
ode z
a var
no sh
ranj
evan
je in
učin
kovit
o up
ravlj
anje
dato
tek;
• up
orab
lja u
rejev
alni
k bes
edil z
a izd
elavo
in u
reja
nje p
oslo
vne d
okum
enta
cije
• (d
opisi
, pog
odbe
, por
očila
, rek
lam
na sp
oroč
ila, o
krož
nice
…);
pozn
a prin
cipe s
trukt
urira
nja
poda
tkov
;•
upor
ablja
pre
gled
nice
, za p
reds
tavit
ev ta
bela
rični
h po
datk
ov v
ureje
valn
iku
• be
sedi
l;zn
a izd
elati
graf
ikone
v ur
ejeva
lniku
bes
edil;
• zn
a sku
pins
ko u
reja
ti do
kum
ente
z up
orab
o us
trezn
ih o
rodi
j (sle
denj
e spr
e-•
mem
bam
, shr
ani r
azlič
ico …
);
shra
njuj
e dat
otek
e na r
azlič
ne m
edije
;•
upra
vlja z
dat
otek
ami n
a nač
in, k
i mu
omog
oča u
činko
vito
razv
ršča
nje i
n •
iskan
je;ob
likuj
e dal
jši d
okum
ent,
ki vs
ebuj
e vse
elem
ente
pos
lovn
ega d
okum
enta
•
(slog
i, gla
va, n
oga,
kaza
la …
);
izdela
in u
pora
bi p
redl
oge z
a raz
lične
pos
lovn
e dop
ise (v
abilo
, zap
isnik,
•
faks
…);
tabe
larič
no p
reds
tavi
poda
tke i
n izd
ela u
stre
zen
graf
ikon;
• sk
upin
sko
izdela
dok
umen
t •
4. OPERATIVNI CILJI
40
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
zna p
ripra
viti in
pos
lati
elekt
rons
ko p
ošto
, for
um in
nep
osre
dno
spor
očilo
,•
pozn
a in
upor
ablja
pra
vila n
et et
ike;
• po
zna p
redn
osti
IP te
lefon
ije;
• zn
a upo
rabl
jati
video
konf
eren
co, k
ot o
rodj
e za k
omun
ikacij
o m
ed ve
čjim
i •
skup
inam
i;po
zna g
lavn
e fun
kcio
naln
osti
dlan
čniko
v in
pam
etni
h te
lefon
ov, t
er jih
smise
l-•
no u
pora
biti
pri d
elu v
pisa
rni.
izber
e ust
rezn
o te
hnol
ogijo
za u
činko
vito
in va
rno
kom
unika
cijo;
• up
orab
i ust
reze
n pr
ogra
m za
, upr
avlja
nje i
n ra
zpor
ejanj
e e-p
oštn
ih sp
oro-
• čil
, urn
ikov,
opra
vil, o
pom
b, st
ikov i
n dr
ugih
info
rmac
ij, za
racio
naliz
acijo
ča
sa in
za k
akov
ostn
o te
r učin
kovit
o na
črto
vanj
e dela
;sm
iseln
o izb
ira ko
mun
ikacij
sko
tehn
olog
ijo ta
ko, d
a zni
žuje
stro
ške p
oslo
-•
vanj
a (np
r. te
lefon
iranj
a ipd
.);us
trezn
o up
orab
lja el
ektro
nsko
poš
to, f
orum
... z
a hitr
o ko
mun
icira
nje v
•
poslo
vnem
oko
lju z
upoš
teva
njem
net
etike
;up
orab
i vid
eoko
nfer
enčn
o po
veza
vo, k
ot p
rimer
upo
rabe
sode
lova
lnih
•
tehn
olog
ij za h
krat
no ko
mun
ikacij
o ve
čje sk
upin
e; up
orab
i dla
nčni
k, a
li pam
etni
telef
on, z
a nač
rtov
anje
term
inov
, poš
iljanj
e •
in sp
rejem
anje
e-po
šte,
belež
enje
pisn
ih a
li gov
orni
h za
pisk
ov;
pozn
a učin
kovit
e met
ode z
a isk
anje
info
rmac
ij na s
veto
vnem
splet
u;
• kr
itičn
o up
orab
lja in
form
acije
, prid
oblje
ne n
a sve
tovn
em sp
letu;
• se
sezn
ani z
upo
rabo
splet
nih
stor
itev z
a pod
por v
seživ
ljenj
skem
u uč
enju
;•
išče i
nfor
mac
ije n
a sve
tovn
em sp
letu
in p
rimer
ja re
zulta
te is
kanj
a;
• uč
inko
vito
poišč
e in
ovre
dnot
iti p
odat
ke n
a spl
etu;
• po
išče i
n up
orab
iti o
n-lin
e izo
braž
evan
ja in
usp
osab
ljanj
a;•
pozn
a pom
en in
vred
nost
poda
tkov
v in
form
acijs
kih si
stem
ih v
prim
erja
vi s
• st
rojn
o in
pro
gram
sko
opre
mo.
z upo
rabo
met
od, s
trojn
e in
prog
ram
ske o
prem
e zni
žuje
tveg
anje
za
• izg
ubo
poda
tkov
na s
preje
mljiv
o m
ero
gled
e na v
redn
ost i
n po
trebo
po
časo
vni d
osto
pnos
ti po
datk
ov.
41
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 75 (30 ur predavanj, 45 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 75 ur ( 25 študija literature, 50 ur dela na računalniku)Obvezna je prisotnost na vajah ter oddan izdelek.
42
1. IME PREDMETA:
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN PODATKI
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
usposobitev za zbiranje in obdelavo podatkov s pomočjo uporabe informa-• cijske tehnologije. usposobitev za uspešno uporabo programskih orodij v postopku knjiženja.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost uspešne in učinkovite uporabe računalniških orodij za delo z • elektronskimi preglednicami, bazami podatkov. uporaba elektronskih preglednic za preračunavanje, razvrščanje, f iltriranje • in predstavljanje različnih podatkov. sposobnost uporabe računalniških orodij za vodenje projektov pri svojem • delu.uporaba aplikacij, ki temeljijo na zbirkah podatkov.• občutek za pomembnost podatkov, ustreznost urejanja, njihovo varno • shranjevanje in upravljanje.povezovanje podatkov in njihovo smiselno prenašanje med različnimi pro-• gramskimi orodji.razumevanje pomena računalniških evidenc, ki omogočajo načrtovanje, • spremljanje, nadzor, analizo in informiranje o celotnem poslovanju organi-zacije.sposobnost uporabe različnih računovodskih programov za pripravo po-• slovnih poročil ter spremljati poslovanje z vnosom dokumentov v ustrezne računalniške aplikacije.uporaba zakonsko predpisanih obračunov, obrazcev in računovodskih • evidenc za informiranje o poslovanju.
43
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
pozn
a mož
nost
i za p
rera
čuna
vanj
e, ra
zvrš
čanj
e, fil
trira
nje i
n pr
edst
avite
v •
poda
tkov
z up
orab
o ele
ktro
nske
pre
gled
nice
;
Štud
ent:
učin
kovit
o up
orab
lja el
ektro
nske
pre
gled
nice
za p
rera
čuna
vanj
e, fil
trira
-•
nje,
razv
ršča
nje i
n pr
edst
avite
v pod
atko
v;
pozn
a mož
nost
i za p
rera
čuna
vanj
e, ra
zvrš
čanj
e, fil
trira
nje i
n pr
ipra
vo p
odat
-•
kov z
upo
rabo
apl
ikacij
, ki t
emelj
ijo n
a zbi
rkah
pod
atko
v;uč
inko
vito
upor
ablja
apl
ikacij
e, ki
tem
eljijo
na z
birk
ah p
odat
kov z
a •
prer
ačun
avan
je, fi
ltrira
nje,
razv
ršča
nje i
n pr
edst
avite
v pod
atko
v;
pozn
a met
ode z
a var
no sh
ranj
evan
je in
učin
kovit
o up
ravlj
anje
dato
tek;
• ra
zličn
e tip
e pod
atko
vnih
dat
otek
, shr
anju
je na
razli
čne m
edije
;•
pozn
a pro
gram
e za s
prem
ljanj
e pro
jekto
v;•
upor
ablja
pro
gram
e za s
prem
ljanj
e pro
jekto
v in
tako
racio
naln
o izr
ablja
•
čas;
pozn
a met
ode z
a pre
naša
nje p
odat
kov m
ed ra
zličn
imi p
rogr
amsk
imi o
rodj
i;•
pren
aša p
odat
ke m
ed ra
zličn
imi p
rogr
amsk
imi o
rodj
i;•
upor
ablja
dvo
stav
no kn
jigov
odst
vo in
kont
o;•
razli
kuje
in ra
zum
e pom
en ra
zličn
ih vr
st ko
nto;
• ko
ntira
pos
lovn
e dog
odke
na k
onte
;•
vodi
glav
no kn
jigo;
•
razu
me v
sebi
no in
stru
ktur
o po
slovn
ih p
oroč
il;•
dolo
ča p
omen
pos
amez
nih
post
avk p
oslo
vnih
por
očil;
• pr
ipra
vlja i
nfor
mac
ije za
prip
ravo
pos
lovn
ih p
oroč
il;•
spoz
na m
atičn
e evid
ence
in ši
frant
e v p
rogr
amsk
em o
rodj
u za
izva
janj
e knj
iže-
• nj
a;
loču
jejo
pom
en p
osam
ičnih
evid
enc;
•
vnaš
a zak
onsk
o in
pos
lovn
o po
trebn
e pod
atke
v šif
rant
e;•
pozn
a pre
jete k
njigo
vods
ke lis
tine i
n vr
ste e
viden
c •
prev
erja
prav
ilnos
t nas
talih
raču
novo
dskih
evid
enc;
• z v
noso
m p
rejet
ih ra
čuno
v loč
uje p
odat
ke, p
otre
bne z
a vno
s;•
pozn
a izd
ane r
ačun
e in
loču
je vr
ste e
viden
c;•
zara
čuna
va st
oritv
e in
proi
zvod
e;•
prev
erja
prav
ilnos
t rač
unov
odsk
ih ev
iden
c;•
pozn
a dav
čne e
viden
ce;
• pr
imer
ja po
datk
e v d
avčn
ih kn
jigah
in a
naliz
ira p
ravil
nost
in vs
ebin
o po
datk
ov;
• pr
ipra
vi po
datk
e za p
lačil
o da
včni
h ob
vezn
osti;
•
izvaj
a bla
gajn
iško
poslo
vanj
e;•
izdela
zako
nsko
obv
ezno
dok
umen
tacij
o pr
i bla
gajn
iškem
pos
lova
nju;
• pr
ipra
vlja p
otni
nal
og;
• pr
ipra
vlja i
zpla
čilo
potn
ih st
rošk
ov;
•
4. OPERATIVNI CILJI
44
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
pozn
a pla
čilni
pro
met
;•
vnaš
a pla
čila v
raču
novo
dske
evid
ence
;•
prip
ravlj
a pla
čilne
nal
oge;
• pr
ipra
vlja p
osto
pke v
elek
trons
kem
pla
čilne
m p
rom
etu;
•
razu
me a
nalit
ične e
viden
ce
• pr
imer
ja po
slovn
e knj
ige in
ugo
tavlj
a zna
čilno
sti a
nalit
ičnih
evid
enc.
• vn
aša p
odat
ke v
blag
ovne
m kn
jigov
odst
vu.
•
45
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 75 (30 ur predavanj, 45 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 75 ur (25 ur študija literature, 50 ur dela na računalniku)
Obvezna je prisotnost na vajah ter oddan izdelek.
46
1. IME PREDMETA:
GOSPODARSKO PRAVO
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
seznanitev s pravnim redom, pravnim sistemom in ureditvijo Slovenije ter • povezanostjo pravnih področij.zavedanje pomena zakonodaje in pravnih predpisov pri poslovanju organi-• zacije. usposobljenost za uporaba pravnih predpisov pri opravljanju dela na po-• dročju pisarniškega poslovanja.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumejo pojem pravnega reda in pravnih norm za pravno delovanje drža-• ve.razumejo hierarhijo pravnih aktov, razmerij ter razvijejo razumevanje prav-• nega jezika. poznajo osnove statusnega, obligacijskega in delovnega prava ter so jih • sposobni smiselno uporabljati v konkretnih delovnih situacijah pri svojem delu.uporabljajo pogodbeno in delovno pravo v okviru svojih kompetenc in • pooblastil.poznajo temeljne postopke pravnega varstva in povezanost le-teh s svojim • delom.oblikujejo in analizirajo posamezne podatkovne baze in zbirke podatkov ter • jih posredujejo znotraj in izven organizacije.smiselno uporabljajo različne pravne predpise pri svojem delu.• razvijejo razumevanje za strateško–razvojno dogajanje v okolju, pomemb-• nem za organizacijo, kjer so zaposleni.
47
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razlo
ži pr
avni
sist
em in
ure
dite
v v S
love
niji;
• na
šteje
in p
ojas
ni o
snov
na n
ačela
, pra
vne p
ojm
e in
osno
vne p
ravn
e akt
e ter
vire
, •
njih
ove v
rste
in o
snov
ne vs
ebin
e;up
ošte
va h
ierar
hijo
pra
vnih
akt
ov•
Štud
ent:
prep
ozna
pra
vni a
kt in
oce
ni p
otre
bnos
t ust
rezn
ega r
avna
nja;
• sa
mos
tojn
o po
išče p
ravn
e akt
e ter
vire
;•
razlo
čuje
tipol
ogijo
gosp
odar
skih
dru
žb;
• zn
a raz
ložit
i sta
tusn
o-pr
avne
znač
ilnos
ti ra
zličn
ih go
spod
arsk
ih d
ružb
;•
razli
kuje
usta
novit
vene
akt
e gos
poda
rskih
dru
žb in
zna p
ojas
niti
post
opke
•
njih
oveg
a sp
rejem
anja
, spr
emin
janj
a in
izvaj
anja
;po
zna o
rgan
e dru
žb in
zna p
ojas
niti
njih
ove p
risto
jnos
ti in
delo
vanj
e;•
razli
kuje
stat
usno
-pra
vne s
prem
embe
in p
reob
likov
anja
ter p
rene
hanj
a •
(pris
ilne p
orav
nave
, ste
čaji,
likvid
acije
);zn
a poj
asni
ti in
ovr
edno
titi p
ojem
vars
tva k
onku
renc
e;•
anal
izira
pos
topk
e in
opra
vila e
viden
tiran
ja;
•
izdela
vabi
la, z
bere
ust
rezn
a gra
diva
, pre
sodi
in o
ceni
njih
ovo
ustre
-•
znos
t;izd
ela za
pisn
ike, i
zved
e pos
topk
e vpi
sov v
ust
rezn
e evid
ence
(knj
ige
• sk
lepov
, sod
ni re
giste
r, dr
uge j
avno
prav
ne ev
iden
ce it
d.);
vodi
pos
topk
e obl
ičnos
ti vp
isov (
nota
rske
ove
ritve
);•
prisk
rbi u
stre
zne l
istin
e iz j
avno
prav
nih
evid
enc (
KDD,
AJP
ES it
d.);
• po
sred
uje u
stre
zne l
istin
e in
grad
iva;
• izd
ela u
stre
zne a
naliz
e in
poro
čila t
er jih
pos
redu
je zn
otra
j in iz
ven
•
orga
niza
cije;
inte
rpre
tira s
ploš
na n
ačela
in p
ravil
a obl
igacij
;•
opiše
in p
ojas
ni p
osam
ezne
inst
itute
obl
igacij
skeg
a pra
va;
• pr
epoz
nava
pos
amez
ne vr
ste p
ogod
b in
poz
na n
jihov
o se
stav
o gl
ede n
a vrs
to;
• an
alizi
ra p
osto
pke i
n po
sam
ezna
opr
avila
pri
nast
ajan
ju, s
klep
anju
, izv
ajan
ju in
•
evid
entir
anju
pog
odb;
zber
e pot
rebn
e inf
orm
acije
in lis
tine z
a skl
epan
je po
godb
(zem
ljiška
•
knjig
a, d
ruge
javn
opra
vne e
viden
ce);
izdela
enos
tavn
ejše p
ogod
be in
dru
ge p
otre
bne l
istin
e;•
izved
e pos
topk
e vpi
sa v
javn
opra
vne e
viden
ce;
• izd
ela u
stre
zne a
naliz
e in
poro
čila t
er jih
pos
redu
je na
ust
rezn
a mes
ta v
• or
gani
zacij
i in iz
ven
nje;
pozn
a osn
ovne
poj
me d
elovn
ega p
rava
;•
razu
me i
nstit
ut d
elovn
ega r
azm
erja
;•
razu
me i
nstit
ut p
ogod
be o
zapo
slitv
i in n
jene s
esta
vine t
er jih
obl
ikuje;
• an
alizi
ra p
osto
pke i
n po
sam
ezna
opr
avila
pri
sklep
anju
, tra
janj
u in
pre
neha
nju
•
delo
vnih
razm
erij t
er n
jihov
em ev
iden
tiran
ju;
zbira
in ra
zvrš
ča p
odat
ke za
evid
ence
, baz
e in
kata
loge
pod
atko
v za k
adro
vske
•
pot
rebe
;
izdela
ust
rezn
e list
ine v
zvez
i s sk
lepan
jem, t
raja
njem
in p
rene
hanj
em
• de
lovn
ega r
azm
erja
;izv
ede p
osto
pke v
piso
v v u
stre
zne e
viden
ce zn
otra
j in iz
ven
orga
niza
cije;
• us
tvar
ja ev
iden
ce in
vpise
, pov
ezan
e z ev
iden
tiran
jem d
elovn
ih ra
zmer
ij;•
izdela
ust
rezn
e baz
e in
kata
loge
pod
atko
v;•
izdela
ust
rezn
e ana
lize i
n po
ročil
a ter
jih p
osre
duje
znot
raj in
izve
n
• or
gani
zacij
e;
pozn
a sod
ne in
dru
ge p
osto
pke p
ravn
ega v
arst
va, z
asta
ranj
e in
drug
e pos
ebno
sti
• te
r se o
dloč
a o ra
vnan
ju.
prep
ozna
pos
amez
ne p
ravn
e akt
e in
ocen
i pot
rebn
ost u
stre
zneg
a •
ravn
anja
.
4. OPERATIVNI CILJI
48
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (40 ur predavanj, 20 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 65 ur (40 ur študija literature, 25 ur študija primera)
Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
49
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
USTAVA IN DRŽAVNA UREDITEV
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
poznavanje ustave Slovenije in spoštovanje ustavne in državne ureditve • Slovenije.sposobnost aktivnega in kritičnega delovanje v družbi. • razvijanje širše razgledanosti za razumevanje in presojanje dogajanja v • poslovnem okolju in širšem družbenem okolju.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
spoštovanje ustave in z njo povezanih pravic posameznika. • razumevanje vpetosti Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezanih vplivov • na gospodarska in družbena dogajanja. spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako v zasebnem kot • poslovnem kontekstu.pozitiven odnos do aktivnega in rednega spremljanja družbenega in • političnega dogajanja.razumevanje in presojanje dogajanj v okolju, pomembnih za nemoteno • delo organizacije in nadrejenih. odločnosti in samozavest za komuniciranje z državnimi organi in • institucijami
50
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me p
ojm
e ust
avno
sti in
zako
nito
sti t
er p
omem
bnos
ti ob
eh n
ačel
za d
elova
nje p
ravn
e •
drža
ve;
razu
me p
ojem
ust
ave k
ot p
ravn
ega a
kta;
• lo
či vr
ste u
stav
, poz
na zg
radb
o in
tem
eljne
prin
cipe s
preje
man
ja in
spre
min
janj
a ust
av;
• po
zna r
azvo
j ust
avno
sti in
znač
ilnos
ti us
tave
naš
e drž
ave t
er le
-te p
ojas
ni;
• po
zna n
asta
nek i
n ra
zvoj
Evr
opsk
e uni
je;•
razu
me p
omen
pol
nopr
avne
ga čl
anst
va S
love
nije
v EU
•
Štud
ent:
delu
je sk
ladn
o z u
stav
o RS
v po
slovn
em in
zase
bnem
•
okol
ju;
poišč
e dol
očen
e inf
orm
acije
, pod
atke
, dok
umen
te s
pom
o-•
čjo p
orta
lov R
S in
evro
pske
uni
je;
loču
je po
jma č
love
kove
pra
vice i
n te
melj
ne sv
oboš
čine;
• je
sezn
anjen
z os
nova
mi m
edna
rodn
e ure
ditv
e var
ovan
ja člo
veko
vih p
ravic
in te
melj
nih
• sv
oboš
čin;
ve, k
ako
so čl
ovek
ove p
ravic
e in
tem
eljne
svob
oščin
e ure
jene v
naš
i ust
avi;
• se
sezn
ani z
nač
ini u
rejen
osti
vars
tva č
love
kovih
pra
vic in
svob
oščin
;•
razu
me u
stav
no so
dno
vars
tvo
člove
kovih
pra
vic in
svob
oščin
; •
pozn
a osn
ove m
edna
rodn
ega v
arst
va čl
ovek
ovih
pra
vic in
svob
oščin
; •
spoš
tuje
člove
kove
pra
vic in
svob
oščin
e v ko
nkre
tnih
de-
• lo
vnih
situ
acija
h pr
i svo
jem d
elu in
vsak
odne
vnem
življ
enju
(n
pr. s
vobo
da d
ela, p
ravic
a do
zdra
vstv
eneg
a var
stva
ipd.
)pr
epoz
na kr
šenj
e člo
veko
vih p
ravic
in sv
oboš
čin te
r oce
ni
• po
trebn
ost u
stre
zneg
a rav
nanj
a v o
kviru
svoj
ih p
risto
jnos
ti;sa
mos
tojn
o po
išče t
emelj
ne p
ravn
e akt
e ter
vire
s po
droč
ja
• člo
veko
vih p
ravic
in te
melj
nih
svob
oščin
v Sl
oven
iji in
m
edna
rodn
em o
kolju
;
pozn
a in
razu
me e
lemen
te d
ržav
e, fu
nkcij
e obl
asti
in n
jeno
delit
ev;
• po
zna r
azlič
ne o
blike
vlad
avin
e, dr
žavn
e ure
ditv
e in
drža
ven
obla
sti in
org
aniza
cijo
obla
sti v
•
RS ;
razu
me v
logo
in p
omen
par
lam
enta
kot p
reds
tavn
iškeg
a in
zako
noda
jneg
a tele
sa;
• po
zna n
jegov
o ob
likov
anje
in se
stav
o, p
risto
jnos
ti te
r raz
mer
ja do
dru
gih o
rgan
ov o
blas
ti;•
razu
me v
logo
in p
omen
drž
avne
ga zb
ora i
n dr
žavn
ega s
veta
ter n
june
pris
tojn
osti
in ra
zmer
ja
• m
ed n
jima;
pozn
a delo
vanj
e drž
avne
ga zb
ora (
poslo
vnik,
delo
vna t
elesa
…);
• po
zna p
osto
pke s
preje
man
ja za
kono
v in
drug
ih sp
lošn
ih p
ravn
ih a
ktov
v dr
žavn
em zb
oru;
• po
zna n
aš vo
lilni s
istem
ter o
snov
ne vo
lilne s
istem
e dru
gih d
emok
ratič
nih
ured
itev
• po
zna i
nstit
ucijo
pre
dsed
nika
repu
blike
in n
jegov
ust
avni
pol
ožaj
;•
pozn
a poj
em p
ravo
sodj
a, gr
obo
orga
niza
cijo
in n
ačin
delo
vanj
a pra
voso
dneg
a sist
ema v
RS.
•
je ak
tiven
drž
avlja
n RS
in en
akov
rede
n so
govo
rnik
v pog
o-•
vorih
o a
ktua
lnih
dru
žben
o-po
litičn
ih d
ogod
kih v
drža
vi;se
zave
da sv
oje p
omem
bne v
loge
voliv
ca;
• sp
rem
lja sp
letne
stra
ni vl
ade,
drža
vneg
a zbo
ra …
in kr
itičn
o •
pres
oja i
nfor
mac
ije in
jih u
pora
blja
pri s
preje
man
ju sv
ojih
od
ločit
ev;
v prim
eru
spor
a poz
na p
ravil
no p
ot za
sodn
o va
rstv
o.•
4. OPERATIVNI CILJI
51
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (40 ur predavanj, 20 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 65 ur (40 ur študija literature, 25 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
52
1. IME PREDMETA:
DRŽAVNA UPRAVA IN UPRAVNI POSTOPEK
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
razviti razumevanje bistva državne uprave ter njenega pomena za delova-• nju države.usposobitev za razumevanje razmerja med posameznikom in državno • upravo.poznati temelje upravnega postopka.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje strukture državnih organov, njihove vloge in medsebojne • povezanosti.poznavanje področja javne uprave s funkcionalnega, strukturnega in mate-• rialnega vidika in razumejo razmerje med posameznikom in javno upravo.poznavanje vloge in ureditev lokalne samouprave.• razvijanje pozitivnega odnos do javno-zasebnih partnerstev.• razumevanje pomena racionalne porabe proračunskih sredstev.• usposobljenost za sodelovanje v postopkih izpeljave javnih naročil.• razumevanje pomena upoštevanja upravnega postopka pri svojem delu. •
učinkovitost v stikih z javno upravo.•
53
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me p
ojm
e, ko
t so
drža
va, p
ravn
i red
, obl
ast,
drža
vni o
rgan
i …
• po
zna s
trukt
uro
drža
vnih
org
anov
;•
pozn
a vlo
go in
org
anizi
rano
st vla
de, m
inist
rste
v in
orga
nov l
okal
ne sa
mou
prav
e; •
opiše
in p
ojas
ni d
ržav
no u
prav
o v f
unkc
iona
lnem
smisl
u in
smisl
u de
javn
osti;
•
razlo
ži po
jem u
prav
ljanj
a ter
bist
vo u
prav
e in
pozn
a pod
ročja
delo
vanj
a;•
pozn
a stru
ktur
o Ur
adne
ga lis
ta•
Štud
ent:
je ak
tiven
drž
avlja
n RS
in en
akov
rede
n so
govo
rnik
v pog
ovor
ih
• o
aktu
alni
h dr
užbe
no-p
oliti
čnih
dog
odkih
v dr
žavi;
na sp
letni
h st
rane
h dr
žavn
e upr
ave p
oišč
e inf
orm
acije
, pot
reb-
• ne
za sv
oje d
elopr
i delu
izva
ja po
stop
ke v
skla
du z
velja
vnim
upr
avni
m si
ste-
• m
om;
gled
e na p
otre
be sm
iseln
o up
orab
lja in
form
acije
in p
odat
ke
• Ur
adne
ga lis
ta;
poišč
e pot
rebn
e pre
dpise
;•
poja
sni, k
aj so
javn
e fin
ance
in ka
ko se
zago
tavlj
ajo
sred
stva
za d
elova
nje n
alog
drž
ave;
• ra
zum
e pro
raču
n in
nač
ela p
rora
čuns
ke p
orab
e sre
dste
v;•
pozn
a sist
em iz
vaja
nja p
rora
čuns
kega
nad
zora
in n
jegov
o po
veza
vo s
poslo
vanj
em v
• ja
vni u
prav
i;po
jasn
i poj
em in
vrst
e jav
nih
služb
o te
r pra
vila n
jihov
ega f
inan
ciran
ja•
pred
stav
i poj
em ja
vnih
nar
očil
in b
istve
ni n
amen
izve
dbe p
osto
pka j
avne
ga n
aroč
anja
;•
pozn
a pre
dpise
s po
droč
ja ja
vnih
nar
očil;
• po
jasn
i poj
em n
aroč
il mal
ih vr
edno
sti in
pre
dsta
vi vr
ste p
osto
pkov
pri
naro
čilih
mal
ih
• vr
edno
sti;
poja
sni p
ojem
nar
očila
velik
ih vr
edno
sti in
s pr
imer
i pre
dsta
vi vr
ste p
osto
pkov
javn
ih
• na
ročil
ter k
daj ji
h la
hko
ali m
oraj
o na
ročn
iki u
pora
biti;
pozn
a tem
eljna
nač
ela ja
vno-
zase
bneg
a par
tner
stva
;•
upor
ablja
pre
dpise
s po
droč
ja ja
vnih
nar
očil p
ri sv
ojem
delu
;•
izvaj
a pos
topk
e nar
očil m
alih
vred
nost
i;•
zbira
in p
ripra
vlja p
odat
ke in
pod
lage
za n
aroč
ila ve
likih
•
vred
nost
i;vo
di d
okum
enta
cijo
o ja
vnih
nar
očilih
;•
poišč
e pod
atke
o a
ktua
lnih
javn
ih ra
zpisi
h v U
radn
em lis
tu in
•
elekt
rons
kih vi
rih;
razb
ira p
rora
čuns
ke p
odat
ke za
pot
rebe
svoj
ega d
ela;
• pr
ipra
vlja p
odat
ke za
pot
rebe
por
očan
j •
pozn
a tem
eljna
nač
ela u
prav
nega
pos
topk
a;•
pozn
a osn
ovna
pra
vila u
pora
be u
prav
nega
pos
topk
a, o
rgan
ov v
upra
vnem
pos
topk
u,
• va
rstv
a pra
vic st
rank
in ja
vnih
koris
ti;ra
zum
e pom
embn
ost v
roča
nja v
upr
avne
m p
osto
pku
in p
ozna
tem
eljna
pra
vila;
• ra
zum
e poj
em iz
vršb
e in
osno
vno
delit
ev n
ačin
a izv
ršbe
; •
pozn
a osn
ovni
poj
me,
kot s
o up
ravn
i spo
r, up
ravn
o so
dišč
e stra
nke v
upr
avne
m sp
oru.
•
v pra
ksi d
eluje
skla
dno
s pra
vili u
prav
nega
pos
topk
a;•
zbira
pod
atke
in p
ripra
vlja d
okum
enta
cijo
za iz
vaja
nje u
prav
ne-
• ga
pos
topk
a;zb
ira p
odat
ke in
prip
ravlj
a dok
umen
tacij
o za
izvr
šbe;
• pr
ipra
vlja d
okum
enta
cijo
za p
otre
be iz
vaja
nja p
osto
pkov
•
upra
vnih
spor
ov.
4. OPERATIVNI CILJI
54
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (40 ur predavanj, 20 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 65 ur (40 ur študija literature, 25 ur študija primera)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
55
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 2
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta/druge sestavine:
razvijanje štirih jezikovnih veščin s poudarkom na enostavnejšem poslov-• nem sporazumevanju.razumevanje kulturne in družbene raznolikosti.• uporaba sodobnih informacijskih virov za potrebe razvijanja jezikovne • kompetenčnosti v tujem jeziku.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost interakcije v splošno-pogovornem in poslovnem tujem jeziku v • enostavnejših poslovnih situacijah.ustrezno verbalno in neverbalno komuniciranje s tujimi sogovorniki.• uspešno in učinkovito vodenje enostavnejše sodobne poslovne korespon-• dence s tujino.obvladanje osnovne oblikoslovne in skladenjske strukture, značilne za stro-• kovno sporočanje.ozaveščenost o skrbi za kulturo jezika in medkulturno sporazumevanje.• pozitiven odnos do spremljanja enostavnejše strokovne literature v tujem • jeziku in uporabe različnih virov za krepitev svoje jezikovne kompetenčnosti v tujem jeziku.
natančnost, iznajdljivost in suverenost pri delu v tujem jeziku in širše.•
56
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna i
n po
imen
uje v
rste
in p
ravn
e obl
ike o
rgan
izacij
ter p
ojas
ni o
rgan
izacij
sko
shem
o •
podj
etja
;na
šteje
pos
lovn
e obj
ekte
pod
jetja
poim
enuj
e odd
elke v
pod
jetju
;•
našt
eje in
stitu
cije,
drža
ve E
U…
• op
iše d
elovn
o ok
olje,
naš
teje
nalo
ge la
stne
ga p
oklic
nega
pro
fila o
z. de
lovn
ega m
esta
;•
Štud
ent:
za p
otre
be ra
zličn
ih p
oslo
vnih
dog
odko
v prip
ravi
v tuj
em je
ziku
• pr
edst
avite
v pod
jetja
z upo
rabo
sodo
bne i
nfor
mac
ijsko
-kom
uni-
kacij
ske t
ehno
logij
e;
razu
me,
pozn
a in
upor
ablja
enos
tavn
ejše s
pecif
ične b
esed
ne zv
eze z
a kon
verz
acijo
po
• te
lefon
u v r
azni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
(poz
drav
ljanj
e, od
zdra
vljan
je, n
ačrt
ovan
je se
stan
-ka
, odp
oved
sest
anka
, inf
orm
iranj
e, do
gova
rjanj
e, po
sred
ovan
je in
form
acij i
pd.);
pozn
a in
upor
ablja
bes
edišč
e za n
ačrt
ovan
je pr
ogra
ma o
bisk
a tuj
ega p
artn
erja
• us
trezn
o up
orab
lja et
iko in
etike
to v
kont
aktu
s tu
jim p
artn
erjem
po
telef
onu;
• po
zna p
roto
kol s
preje
man
ja go
stov
•
vodi
pos
lovn
i raz
govo
r v tu
jem je
ziku
oseb
no a
li po
telef
onu
v •
enos
tavn
ih p
oslo
vnih
situ
acija
h;vo
di n
efor
mal
en kl
epet
v tu
jem je
ziku;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izacij
i pos
lovn
ih
• do
godk
ov, p
ovez
anih
s tu
jino;
tuje
poslo
vne p
artn
erje
in st
rank
e nag
ovar
ja v s
kladu
s pr
avili
• po
slovn
ega b
onto
na;
v kon
kret
nih
poslo
vnih
situ
acija
h ra
vna p
o pr
otok
olu;
•
spoz
na p
ravil
a obl
ikova
nja p
rilož
nost
nih
dopi
sov (
npr.
reze
rvac
ije, č
estit
ke, s
ožal
na
• pi
sma,
vabi
la, z
ahva
lna p
isma)
;ra
zum
e, po
zna i
n up
orab
lja sp
ecifi
čne b
esed
ne zv
eze z
a nav
eden
e pril
ožno
stne
dop
ise;
• po
zna i
n lo
či ob
liko
ter v
sebi
no za
sebn
ih d
opiso
v (živ
ljenj
epis,
pro
šnje,
prij
ave i
n vlo
ge);
• po
zna i
n up
orab
lja p
ravil
a obl
ikova
nja e
-poš
te te
r net
-etik
e;•
ustv
ari je
zikov
no, p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i pril
ožno
stni
•
dopi
s v tu
jem je
ziku;
reag
ira n
a pre
jeti d
opis
in p
o po
trebi
izde
la in
obl
ikuje
ustre
zen
• od
govo
r v tu
jem je
ziku;
upor
ablja
e-ob
like k
omun
icira
nja v
tujem
jezik
u v p
oslo
vnem
in
• za
sebn
em ži
vljen
ju;
prim
erja
vrst
e org
aniza
cij ra
zličn
ih ku
lturn
ih p
odro
čij;
• izp
osta
vi in
prim
erja
bont
ona r
azlič
nih
kultu
rnih
oko
lij;•
pri s
vojem
delu
in st
ikih
s tuj
imi p
artn
erji u
pošt
eva e
tiko
in ku
ltur-
• no
dru
gačn
ost;
ravn
a v sk
ladu
s p
oslo
vno
etiko
tuje
drža
ve;
• v t
ujem
jezik
u se
spor
azum
eva v
skla
du s
poslo
vnim
bon
tono
m;
•
pozn
a vrs
te sl
ovar
jev in
jezik
ovni
h pr
iročn
ikov t
er jih
zna u
pora
blja
ti;•
pozn
a stro
kovn
o lit
erat
uro
za p
odro
čje sv
ojeg
a dela
;•
pozn
a vire
za n
eneh
no ra
zvija
nje p
ozna
vanj
a tuj
ega j
ezika
.•
poišč
e vire
za p
otre
be sv
ojeg
a dela
v tu
jem je
ziku;
• po
išče v
ire za
pot
rebe
jezik
ovne
ga iz
obra
ževa
nja;
• v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
v tuj
em je
ziku
si po
mag
a s
• slo
varji
in p
riroč
niki
v tuj
em je
ziku.
4. OPERATIVNI CILJI
57
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (20 ur študija literature, 40 ur reševanja učnih listov, priprave na demonstracijske nastope)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni in ustni izpit.
58
1. IME PREDMETA:
POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
poglobitev in razširitev znanja o pravopisni in slogovni podobi slovenskega • knjižnega jezika ter usvojitev znanja za dobro poslovno korespondenco ter uporabo pravil slovenskega knjižnega jezika v poslovno-uradovalnem jeziku.usposobitev za uspešno govorno in pisno sporazumevanje v organizaciji, • tako v smislu notranjega kot zunanjega komuniciranja organizacije.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost pravilnega oblikovanja različnih oblik poslovno-uradovalnega • dopisovanja.zmožnost komuniciranje v različnih poslovnih okoliščinah z upoštevanjem • značilnosti medija, s pomočjo katerega poteka komunikacija.ravnanje v skladu s poslovnim bontonom in protokolom.• kulturno, samozavestno in sproščeno se poslovno sporazumevajo v različ-• nih poklicnih okoliščinah.pozitiven odnos do maternega jezika in njegovo estetiko ter nenehno boga-• tenje svojega besednega zaklada. sposobnost prilagajanja nastalemu govornemu ali pisnemu položaju in • ustvarjanja pozitivnih medčloveških odnosov, prilagodljivosti in izvirnosti.
59
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
se u
spos
obi z
a upo
rabo
jezik
ovni
h pr
iročn
ikov i
n dr
ugih
viro
v (Sl
oven
ski p
ravo
pis 2
001,
Slo
var
• slo
vens
kega
knjiž
nega
jezik
a, V
eliki
slova
r tuj
k, S
love
nski
kraj
evni
leks
ikon)
;
Štud
ent:
v kon
kret
nih
situa
cijah
upo
rabi
ust
rezn
i prir
očni
k;•
obvla
da in
upo
rabl
ja pr
avila
pos
lovn
ega b
onto
na v
govo
rjene
m in
pisn
em p
oslo
vnem
spor
azu-
• m
evan
ju;
pozn
a pra
vila p
roto
kola
in jih
izva
ja v p
raks
i;•
sode
lavc
e, po
slovn
e par
tner
je in
stra
nke n
agov
arja
v •
skla
du s
prav
ili po
slovn
ega b
onto
na;
v kon
kret
nih
poslo
vnih
oko
liščin
ah iz
bere
ust
rezn
o ra
vna-
• nj
e, sk
ladn
o z b
onto
nom
in p
roto
kolo
m;
obvla
da p
ravo
pisn
o in
slog
ovno
pod
obo
slove
nske
ga kn
jižne
ga je
zika;
• ra
zliku
je in
pre
pozn
ava r
azlič
ne so
cialn
e zvr
sti s
love
nske
ga kn
jižne
ga je
zika;
• us
trezn
a upo
rabi
prim
erno
socia
lno
zvrs
t gled
e na s
voj g
ovor
ni p
olož
aj;
• ra
zliku
je in
pre
pozn
ava r
azlič
ne fu
nkcij
ske z
vrst
i slo
vens
kega
knjiž
nega
jezik
a;•
ustre
zne u
pora
bi fu
nkcij
ske z
vrst
i gled
e na o
koliš
čine s
pora
zum
evan
ja;
• pr
epoz
nava
znač
ilnos
ti po
slovn
o-ur
adov
alne
ga je
zika i
n ga
ana
lizira
;•
p•
ozna
pra
vila s
love
nske
ga kn
jižne
ga je
zika v
pos
lovn
o-ur
adov
alnem
jezik
u in
jih u
strez
no u
pora
blja;
sam
osto
jno
oblik
uje p
ravo
pisn
o in
slog
ovno
prim
erno
•
podo
bo p
oslo
vno-
urad
oval
nega
jezik
a;izr
aža s
e jas
no, r
azum
ljivo
in v
lepem
slov
ensk
em je
ziku
•
ter p
ri te
m u
pošt
eva g
ovor
ne p
olož
aje,
iz ka
terih
izha
ja;
razlo
čuje
med
pre
dnos
tmi in
slab
ostm
i pos
lovn
ega d
opiso
vanj
a in
se zn
a sam
osto
jno
odlo
čiti
• za
prim
erno
obl
iko p
oslo
vne k
omun
ikacij
e;po
zna i
n lo
či ob
liko
ter v
sebi
no p
oslo
vnih
dop
isov (
tradi
ciona
lno
in kr
eativ
no o
bliko
pon
udbe
, •
naro
čila,
pot
rditv
e nar
očila
, obv
estil
a, re
klam
acije
, opo
min
, vab
ila, z
apisn
ika, z
ahva
le, vo
ščila
, če
stitk
e …);
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
zase
bnih
dop
isov (
tradi
ciona
lno
in kr
eativ
no o
bliko
življ
enjep
i-•
sa, p
rošn
je, p
rijav
e in
vloge
);po
zna i
n up
orab
lja p
ravo
pisn
a in
oblik
ovna
pra
vila d
opiso
v jav
ne u
prav
e;•
upor
ablja
prim
eren
slog
v po
slovn
o-ur
adov
alni
h be
sedi
lih;
• zn
a pre
sodi
ti us
trezn
ost k
reat
ivne o
z. tra
dicio
naln
e obl
ike d
opisa
gled
e na s
poro
čilni
nam
en;
• po
zna z
načil
nost
i in o
bliku
je pr
avop
isno
in o
bliko
vno
brez
hibn
e e-d
opise
;•
ustv
ari p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i zas
ebni
dop
is;•
ustv
ari p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i pos
lovn
i dop
is;•
oblik
uje p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o br
ezhi
bni d
opis
javn
e •
upra
ve;
oblik
uje s
poro
čila z
upo
rabo
razli
čnih
slog
ov p
isanj
a •
gled
e na n
aslo
vnika
spor
očila
;tra
dicio
naln
e dop
ise p
reob
likuj
e v kr
eativ
ne in
obr
atno
;•
upor
ablja
e-ob
like k
omun
icira
nja v
pos
lovn
em in
zase
b-•
nem
življ
enju
;
anal
izira
pos
lovn
a in
polju
dno-
stro
kovn
a bes
edila
;•
povz
ema v
sebi
no b
esed
il ter
obl
ikuje
zapi
ske,
izpisk
e;•
prav
ilno
upor
ablja
in n
avaj
a vire
;•
pozn
a in
spoš
tuje
pojem
inte
lektu
alne
last
nine
ter a
vtor
skih
pra
vic.
•
nudi
pod
poro
nad
rejen
im s
prip
ravo
pov
zetk
ov b
esed
il •
doku
men
tov i
pd.;
v vse
h ob
likah
grad
iv us
trezn
o na
vaja
vire;
•
4. OPERATIVNI CILJI
60
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela:60 ur (30 ur študija literature, 30 reševanja učnih listov, priprave na demonstracijske nastope)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
61
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
SODOBNO VODENJE PISARNE
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje delovnih procesov in • postopkov v tajništvu.poznavanje in uporaba načel pisarniške organizacije pri delu.• poznavanje trendov in razvoj delovanja poslovne sekretarke.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
obvladovanje pisarne kot središča obravnavanja poslovnih informacij.• skrb za kakovost in doslednost izvajanja dela.• sposobnost spremljanja razvoja stroke in uvajanja novosti v delovno okolje. • spodbujanje inovativnosti pri izvajanju delovnih procesov in pri sodelavcih.• zagotavljanje administrativne in tehnične podpore poslovnim procesom.• profesionalno vodenje dela v tajništvu in opravljanje delovne obveznosti z • učinkovito uporabo pisarniške opreme in tehnologije. sposobnost presojanja pomembnosti različnih delovnih nalog in racional-• no organizira delo.sposobnost organiziranja, optimiranja procesov in postopkov v tajništvu.•
62
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
vodi
term
insk
i kol
edar
zase
in n
adre
jeneg
a;
• na
črtu
je ča
s zas
e in
za vo
diln
e dela
vce;
• ra
ciona
lno
izrab
lja la
stni
čas;
• ob
vlada
met
ode z
a izlo
čanj
e kra
dljiv
cev č
asa;
• ob
vlada
elek
trons
ko n
ačrt
ovan
je ča
sa;
• po
zna z
načil
nost
i dele
giran
ja;
• izv
aja d
elegir
anje
ter p
roce
se sp
rem
ljanj
a le-
tega
;•
kriti
čno
spre
mlja
in p
reso
ja de
lovn
e pos
topk
e;•
obvla
da sk
upin
sko
načr
tova
nje;
• pr
ogra
mira
delo
v pi
sarn
i, dol
oča c
ilje in
delo
vne s
tand
arde
;•
pozn
a in
upor
ablja
nač
ela d
elovn
e etik
e;•
Štud
ent:
izdela
časo
vni n
ačrt
v pap
irnat
i obl
iki;
• izd
ela ča
sovn
i nač
rt s p
omoč
jo p
rogr
amsk
e opr
eme (
npr.
Out
look
);•
izdela
pla
n na
log z
dol
očan
jem p
riorit
et A
,B C
;•
razd
eli n
alog
e po
Pare
tove
m p
ravil
u;•
izved
e pro
ces d
elegir
anja
nalo
g;•
izdela
nač
rt ak
tivno
sti z
dol
očan
jem ro
ka iz
vedb
e in
odgo
vorn
ega z
a •
izved
bo;
prip
ravi
poro
čila n
ačrt
a izv
edbe
;•
pred
laga
ukr
epe z
a rac
iona
lizac
ijo p
isarn
iškeg
a pos
lova
nja;
•
pozn
a sist
em in
pra
vila e
lektro
nske
ga a
rhivi
ranj
a in
siste
mov
ure
janj
a •
grad
iva;
pozn
a pre
dpise
, ki u
reja
jo p
isarn
iško
poslo
vanj
e in
arhi
viran
je, te
r jih
zna
•
upor
ablja
ti;ra
zliku
je pr
edno
sti i
n sla
bost
i upo
rabe
razli
čnih
nač
inov
shra
njev
anja
•
grad
iva;
ustre
zno
upor
ablja
peč
ate i
n žig
e;•
ustre
zno
upor
ablja
pos
topk
e za r
avna
nje
z dok
umen
tarn
im gr
adivo
m;
• up
orab
lja p
redp
isane
pos
topk
e za o
verja
nje p
odpi
sov,
pisa
v in
pred
piso
v;•
prim
erno
ravn
a z d
okum
enta
rnim
grad
ivom
; •
obvla
da p
osto
pek a
rhivi
ranj
a;•
pozn
a osn
ove b
iblio
graf
ske o
bdela
ve p
odat
kov;
• po
zna p
osto
pke z
a izv
ajan
je op
erat
ivnih
kadr
ovsk
ih o
prav
il za z
apos
lene;
•
izdela
klas
ifika
cijsk
i nač
rt;
• po
išče u
stre
zen
zako
n gl
ede r
avna
nja z
dol
očen
im d
okum
ento
m;
• vo
di a
rhiv
v skla
du z
vsem
i zak
oni in
pre
dpisi
;•
sam
osto
jno
opra
vlja o
pera
tivna
kadr
ovsk
a opr
avila
za za
posle
ne;
•
4. OPERATIVNI CILJI
63
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
prip
ravlj
a in
orga
nizir
a int
erne
pos
lovn
e dog
odke
;•
prip
ravi
in o
rgan
izira
pos
lovn
e in
drug
e raz
govo
re te
r ses
tank
e z za
gota
vlja-
• nj
em st
roko
vne i
n ad
min
istra
tivne
pod
pore
;
izdela
nač
rt in
tern
ega p
oslo
vna s
reča
nja;
• ko
ordi
nira
akt
ivnos
ti za
prip
ravo
inte
rneg
a pos
lovn
ega s
reča
nja;
• ko
ntak
tira v
ablje
ne;
• pr
ipra
vi de
lovn
a gra
diva
;•
reze
rvira
pro
stor
izve
dbe s
reča
nja i
n ga
ust
rezn
o ur
edi in
prip
ravi;
• pr
ipra
vi ko
ntro
lne s
ezna
me z
a izv
edbo
razli
čnih
obl
ik sr
ečan
j;•
usvo
ji tem
eljne
poj
me o
spre
jeman
ju in
razu
mev
anju
info
rmac
ij v p
isarn
i-•
škem
pos
lova
nju;
pove
zuje
stop
nje o
brav
nava
nja i
nfor
mac
ij z ra
zličn
imi o
blika
mi in
form
acij v
•
pisa
rni;
razu
me p
omen
info
rmac
ij in
kom
unika
cij za
obl
ikova
nje o
rgan
izacij
e;•
spoz
na vp
livne
deja
vnike
razv
oja p
isarn
iških
kom
unika
cij;
• zn
a pov
ezat
i sto
pnje
obra
vnav
anja
info
rmac
ij z ra
zličn
imi o
blika
mi in
form
a-•
cij v
pisa
rni;
izved
e raz
govo
r s p
omoč
jo ra
zličn
ih m
edije
v: te
lefon
, vid
eoko
nfer
enca
, •
avdi
okon
fere
nca
izdela
sist
em u
prav
ljanj
a s kl
asičn
o in
elek
trons
ko p
ošto
;•
izvaj
a sled
enje
info
rmac
ij z u
pora
bo so
dobn
e teh
nolo
gijo;
•
načr
tuje
pisa
rnišk
i pro
stor
in iz
bira
ust
rezn
o op
rem
o;
• up
ravlj
a delo
vno
okol
je/de
lovn
o m
esto
; •
načr
tuje
pisa
rnišk
e pro
stor
e;•
upor
ablja
sodo
bne p
isarn
iške s
troje
in n
apra
ve za
pod
poro
svoj
emu
delu
;•
izdela
, obd
ela, s
hran
i in p
rene
se p
oslo
vne i
nfor
mac
ije.
•
ured
i pos
lovn
i pro
stor
po
nače
lih er
gono
mije
in es
tetik
e;•
spre
mlja
tren
de ra
zvoj
a pisa
rnišk
e teh
nolo
gije i
n jih
uva
ja v s
voje
delo
vno
• ok
olje;
prip
ravi
zaht
evek
za n
abav
o pi
sarn
iškeg
a mat
eria
la in
tehn
olog
ije.
•
64
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 90 ur (30 ur študija literature, 60 ur študija primerov, reševanje praktičnih problemov)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
65
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
LJUDJE V ORGANIZACIJI
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
spoznati predmet, metode in cilje psihologije ter uporabna in perspektivna • psihološka področja.pridobiti sposobnost proučevanja vplivov osebnosti na učinkovitost pri • delu.spoznati zakonitosti delovanja manjših delovnih skupin in se usposobiti za • koordiniranje njihovega delo v okviru svojih kompetenc in pooblastil.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje odnosov in pojavov v delovnem okolju ter razumevanje pome-• na poznavanja človekove osebnosti za uspešno delo.prilagodljivost in ustrezno reagiranje v kritičnih situacijah.• razvije samokritičnost, kritično mišljenje in predvideva posledice svojih • dejanj.uvajanje sodobnih rešitev s pomočjo uporabe tehnike ustvarjalnega mišlje-• nja.sposobnost zmanjševanja napetosti pri sebi in v delovnem okolju.• obvladovanje manjše delovne skupine. • spremlja novosti na strokovnem področju in načrtuje lasten proces vse-• življenjskega učenja ter zavedanje vpliva osebnega razvoja, osebne rasti in vseživljenjskega učenje kot pomembnih elementov v času delovne dobe posameznika.
66
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
pozn
a pre
dmet
, met
ode i
n cil
je ps
ihol
ogije
, upo
rabn
a in
pers
pekt
ivna
• ps
ihol
oška
pod
ročja
; pr
epoz
na te
r raz
ume o
snov
ne p
ojm
e s p
odro
čja p
sihol
ogije
dela
; •
spoz
na in
upo
rabl
ja os
novn
e met
ode r
azisk
ovan
ja v p
sihol
ogiji;
• se
znan
i se s
pod
ročje
m o
sebn
osti
ter d
ušev
nim
i pro
cesi
(čus
tvov
anje,
mo-
• tiv
acija
, zaz
nava
nje,
učen
je m
išljen
je in
govo
r), m
edos
ebni
mi r
azlik
ami,
fizio
lošk
o po
dlag
o du
ševn
ega d
elova
nja;
zna p
ojas
niti
pom
en d
ejavn
ikov,
ki vp
livaj
o na
razv
oj o
sebn
osti;
• ra
zliku
je te
mpe
ram
ent i
n zn
ačaj
ter p
ozna
svoj
e ose
bnos
tne l
astn
osti
in
• os
novn
e met
ode z
a spo
znav
anje
drug
ih;
Štud
ent:
oblik
uje r
azisk
oval
ni in
stru
men
tarij
za p
otre
be la
stne
ga d
ela;
• in
terp
retir
a pod
atke
, zbr
ane s
pom
očjo
osn
ovne
ga ra
zisko
vanj
a in
jih u
pora
bi
• pr
i svo
jem d
elu;
spoz
na te
melj
ne p
ojm
e s p
odro
čja p
sihol
ogije
dela
; •
pozn
a pom
en za
dovo
ljstv
a zap
oslen
ih v
•
orga
niza
ciji,
razu
me d
ejavn
ike u
speš
nost
i pri
delu
•
pozn
a nač
ine m
erjen
ja us
pešn
osti;
• se
znan
i se s
pro
fesio
naln
o se
lekcij
o in
orie
ntac
ijo;
• po
zna d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na u
trujen
ost p
ri de
lu•
razu
me p
omen
utru
jenos
ti na
delo
vnem
mes
tu za
dos
egan
je re
zulta
tov
• de
la;
razu
me p
ojem
fluk
tuac
ije d
elavc
ev in
izos
tank
ov z
dela
;•
razu
me v
pliv
nagr
ajev
anja
in u
godn
osti
v org
aniza
ciji n
a zad
ovol
jstvo
•
zapo
sleni
h
nata
nčno
opa
zuje
in a
naliz
ira o
dnos
e ter
poj
ave v
delo
vnem
oko
lju;
• sa
mos
tojn
o or
gani
zira d
elo te
r zna
opr
edeli
ti de
javn
ike, k
i vpl
ivajo
na u
spe-
• šn
ost;
upor
ablja
nek
ater
e met
ode z
a pre
preč
evan
je ut
rujen
osti;
• zb
ira in
prip
ravlj
a pod
atke
za a
naliz
o vz
roko
v flu
ktua
cije d
elavc
ev te
r izo
stan
ke
• z d
ela v
orga
niza
ciji;
4. OPERATIVNI CILJI
67
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
pozn
a zna
čilno
sti d
elova
nja s
tresa
in iz
vore
stre
sa, p
sihos
omat
ske
• bo
lezni
;pr
epoz
nava
poj
av st
resa
na d
elovn
em m
estu
ter n
jegov
vpliv
na d
elavč
evo
• po
zna n
ačin
e in
tehn
ike u
činko
viteg
a nad
zoro
vanj
a stre
snih
situ
acij,
•
prep
reče
vanj
a psih
osom
atsk
ih b
olez
ni in
izgo
relo
sti;
pozn
a deja
vnike
trem
e in
konc
entra
cije t
er te
hnike
spro
ščan
ja:
• pr
epoz
na la
stno
stan
je na
peto
sti, o
bvla
da te
hnike
spr
ošča
nja;
•
obvla
duje
simpt
ome s
tresa
in iz
gore
lost
i;•
upor
ablja
nek
ater
e izm
ed te
hnik
spro
ščan
ja (d
ihal
ne va
je, a
vtog
eni t
reni
ng,
• pr
ogre
sivna
miši
čna r
elaks
acija
, teh
nika
vizu
aliza
cije,
vaje
za sp
rost
itev g
ovor
-ni
h m
išic)
;or
gani
zira v
sakd
anje
delo
tako
, da
prep
reču
je po
veča
nje s
tresa
;•
sezn
ani s
e z za
koni
tost
mi s
kupi
nske
din
amike
, din
amiko
socia
lne k
lime v
•
delo
vnem
oko
lju te
r deja
vniki
prip
adno
sti z
apos
lenih
pod
jetju
;sp
ozna
osn
ovne
poj
me s
pod
ročja
ust
varja
lneg
a in
pozit
ivneg
a mišl
jenja
: •
ustv
arja
lno
mišl
jenje
in re
ševa
nje p
robl
emov
, teh
nike
za p
oraj
anje
idej,
sk
upin
ska u
stva
rjaln
ost,
inov
acije
in p
rakt
ične r
ešitv
e;
koor
dini
ra m
anjše
skup
ine;
• s s
vojim
vede
njem
in o
dnos
om p
oziti
vno
vpliv
a na
klim
o;
• us
trezn
o re
šuje
krizn
e situ
acije
;•
upor
ablja
nek
aj te
hnik
ustv
arja
lneg
a mišl
jenja
v delo
vnem
oko
lju za
spod
buja
-•
nje u
stva
rjaln
osti
in in
ovac
ij pri
sebi
in so
dela
vcih
; kr
itičn
o ov
redn
oti n
ove i
deje
in jih
smise
lno
aplic
ira v
prak
so;
•
spoz
na ra
zličn
e nač
ine v
oden
ja in
odl
očan
ja, v
loge
vodi
j in n
jihov
e •
vede
njsk
e vzo
rce;
razu
me o
dnos
e in
rela
cije v
odja
-pod
rejen
i ter
pre
pozn
a stil
vodj
e in
•
pom
en vo
denj
a za u
speš
nost
orga
niza
cije;
sezn
ani s
e z n
ačin
i mot
ivira
nja z
apos
lenih
, sod
obni
mi m
etod
ami o
dloč
a-•
nja i
n po
men
om p
osta
vljan
ja cil
jev za
usp
ešno
delo
;op
iše št
iri n
ačin
e odl
očan
ja te
r raz
ume o
meji
tve,
ki v o
rgan
izacij
i vpl
ivajo
•
na sp
rejem
anje
odlo
čitev
;po
zna i
n ra
zum
e met
ode t
er m
ožne
obl
ike vp
livan
ja na
obn
ašan
je za
po-
• sle
nih;
razu
me v
logo
nar
avna
nost
i v o
rgan
izacij
i; •
upor
ablja
svoj
stil v
oden
ja ta
ko, d
a dos
ega d
obre
rezu
ltate
dela
v sk
upin
i;•
načr
tuje
oz. p
osta
vlja c
ilje;
• z
zgled
om u
stva
rja n
a delo
usm
erjen
o na
ravn
anos
t sod
elavc
ev;
•
prep
ozna
deja
vnike
za u
činko
vito
učen
je;•
razu
me p
roce
s uče
nja i
n nj
egov
vliv
na u
speš
nost
pri d
elu;
• ra
zum
e pom
en vs
eživl
jenjsk
osti
učen
ja.
•
se u
činko
vito
uči;
• se
ude
ležuj
e izo
braž
evan
j v o
rgan
izacij
i in iz
ven
nje t
er se
nen
ehno
ose
bno
in
• st
roko
vno
razv
ija;
laže
spre
jema s
prem
embe
in se
pril
agaj
a nov
im o
koliš
činam
, ki n
asta
jajo
v •
orga
niza
ciji.
68
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 90 ur (30 ur študija literature, 60 ur študija primerov, reševanja praktičnih problemov)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
69
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
usposobljenost za verodostojno, objektivno in kakovostno delovanje v • poslovnem okolju.zavedanje pomena podpore menedžerju in vodilnim delavcem ter svojega • odnosa do dela, sodelavcev in menedžerja. spoznati teoretična izhodišča kot osnovo za razumevanje pomena kulture • podjetja kot njegove temeljne sestavine ter vloge posameznika v kulturi sodobnih organizacij.zavedanje pomena etike pri delu v poslovnem okolju.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
poznavanje in razumevanje psihološkega aspekta obnašanja ljudi v organi-• zaciji (uspešno vodenje, sprejemanje odločitev, presojanje dosežkov).poznavanje in razumevanje sociološkega in socialno-psihološkega aspekta • medsebojnih odnosov v organizaciji (dinamika skupine, delovni timi, moč, odnosi med skupinami, teorija in tehnika organiziranja, spreminjanje orga-nizacije, organizacijska kultura, procesi in odločanje v skupini).sposobnost vodenja samega sebe.• sposobnost vodenja sodelavcev ter spremljanje in presojanje kakovosti dela • posameznika in skupine. spoznavanje vloge delovne kariere za vsakega zaposlenega in sposobnost • razvoja lastne delovne kariere skozi spoznavanje delovanja.razumevanje vpliva organizacijske kulture na gospodarsko uspešnost organizacije• in dojemanje pomena kulture kot strateškega dejavnika razvoja organizacije.pozitivno delovanje za vzdrževanje in spreminjanje organizacijske kulture.• usposobljenost za razumevanje odnosa med poslovnostjo in etiko v organizaciji.• razvijanje pozitivnega odnosa do procesa spreminjanja in učenja.•
70
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me r
azlik
o m
ed tr
adici
onal
nim
in so
dobn
im p
odjet
jem;
• sp
ozna
funk
cije m
ened
žmen
ta (n
ačrt
ovan
je, o
rgan
izira
nje,
kadr
ovan
je, vo
denj
e, ko
ntro
ling)
;•
pozn
a delo
men
edže
rja in
pos
lovn
ega s
ekre
tarja
ter r
azum
e med
sebo
jno
sood
visno
st n
june
ga
• de
la;
pozn
a pos
lovn
e fun
kcije
pod
jetja
; •
pozn
a vlo
go ta
jništ
va v
poslo
vnih
funk
cijah
;•
spoz
na vl
ogo
in p
omen
pira
mid
e cilje
v (st
rate
gija,
sred
nja r
aven
, ope
rativ
a);
• si
prid
obi s
poso
bnos
t pre
soja
nja m
eril z
vidi
ka ka
kovo
sti;
• ra
zum
e poj
em u
čeče
se o
rgan
izacij
e;•
Štud
ent:
spre
jema u
stre
zne o
dloč
itve v
svoj
em d
elovn
em o
ko-
• lju
in s
svoj
im n
adre
jenim
delu
je ko
t tim
;ko
ordi
nira
osn
ovne
pos
lovn
e fun
kcije
;•
spre
mlja
kako
vost
dela
sode
lavc
ev;
•
razu
me o
rgan
izacij
sko
vede
nje (
posa
mez
nika
, sku
pine
);•
spoz
na o
rgan
izacij
ske s
trukt
ure i
n or
gani
zacij
ska n
ačela
;•
pozn
a šes
t tem
eljni
h ele
men
tov,
ki do
loča
jo st
rukt
uro
orga
niza
cije;
• po
zna o
rgan
izacij
ske m
odele
in sm
er n
jihov
ega r
azvo
ja;
• po
zna n
ove m
etod
e obl
ikova
nja d
elovn
ega p
odro
čja (j
ob ro
tatio
n, jo
b en
larg
emen
t, jo
b en
riche
-•
men
t, dr
seči
čas,
job
shar
ing i
n de
lo d
oma)
;
koor
dini
ra d
elo n
a raz
lični
h ra
vneh
org
aniza
cijsk
e •
stru
ktur
e;
razu
me i
n zn
a ana
lizira
ti ob
naša
nje l
judi
v or
gani
zacij
i;•
pozn
a in
razu
me m
etod
e ter
mož
ne o
blike
vpliv
anja
na o
bnaš
anje
zapo
sleni
h;•
opiše
štiri
nač
ine o
dloč
anja
ter r
azum
e om
ejitv
e, ki
v org
aniza
ciji v
pliva
jo n
a spr
ejem
anje
odlo
čitev
;•
vodi
in vz
podb
uja l
judi
pri
delu
;•
spre
jema p
oslo
vne o
dloč
itve v
okv
iru sv
ojih
pris
toj-
• no
sti;
pozn
a in
razu
me o
bnaš
anje
oseb
v sk
upin
i;•
razli
kuje
form
alno
in n
efor
mal
no sk
upin
o;•
pozn
a in
razu
me m
odel
petih
faz r
azvo
ja sk
upin
e;•
zna a
naliz
irati
inte
rakc
ijo v
skup
ini t
er o
vred
notit
i obn
ašan
je čla
nov d
elovn
e sku
pine
ter r
azum
e •
vloge
;po
zna i
n ra
zum
e pro
cese
v sk
upin
i, pre
dnos
ti in
slab
osti
odlo
čanj
a v sk
upin
i ter
tehn
ike o
dloč
anja
•
v sku
pini
;po
zna i
n ra
zum
e raz
like m
ed sk
upin
o in
tim
om, p
ozna
štiri
vrst
e tim
ov te
r ve k
ako
lahk
o po
veča
•
učin
kovit
ost t
ima;
zna o
pred
eliti
ključ
ne vl
oge č
lano
v tim
a ter
jih u
stre
zno
dode
liti č
lano
m ti
ma;
•
učin
kovit
o de
la v t
imu
ali d
elovn
i sku
pini
;•
oblik
uje t
ime z
a opt
imal
no p
odpo
ro p
oslo
vnim
•
proc
esom
;po
verja
nal
oge s
odela
vcem
skla
dno
z njih
ovo
vlogo
v •
timu
za d
oseg
anje
siner
gijsk
ih u
činko
v;
4. OPERATIVNI CILJI
71
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
razu
me p
roce
s vod
enja
ter g
a zna
učin
kovit
o up
orab
iti;
• ra
zliku
je vo
denj
e in
men
edžm
ent;
• po
zna i
nstru
men
te, s
kate
rimi m
ened
žer
upra
vlja p
odjet
je;•
pozn
a ter
razli
kuje
teor
ije o
obn
ašan
ju vo
dij;
• ra
zum
e pom
en ču
stve
ne in
telig
ence
v zv
ezi z
vode
njem
ter o
bvla
da vo
denj
e tim
a;•
pozn
a pom
en za
upan
ja v v
odjo
in p
ozna
nač
ine,
kako
si p
ridob
iti za
upan
je po
dreje
nih;
•
upor
ablja
prin
cipe d
elegir
anja
nalo
g, p
risto
jnos
t •
in o
dgov
orno
sti z
a opt
imal
no iz
vrše
vanj
e delo
vnih
na
log;
post
avlja
cilje
;•
razli
kuje
pojm
a vod
enje
in m
oč;
• po
zna t
aktik
e za p
ridob
itev ž
elene
moč
i;•
razu
me k
ako
si za
goto
vi m
oč v
skup
ini;
• po
zna s
eksu
alno
nad
legov
anje
kot r
ezul
tat n
eena
ke m
oči n
a delo
vnem
mes
tu;
• zn
a upo
rabi
ti m
oč, z
a rea
lizac
ijo sv
oje p
oliti
ke;
• po
zna s
edem
tehn
ik za
impr
esio
nira
nje s
ogov
orni
kov;
•
z vod
enjem
tim
ov za
gota
vlja p
odpo
ro vo
dstv
u;•
spoz
na fu
nkcij
o up
ravlj
anja
s kad
ri v o
rgan
izacij
i ter
razu
me o
snov
ne p
ojm
e na p
odro
čju d
elovn
em
• ka
riere
;sp
ozna
nov
e delo
vne v
loge
zapo
sleni
h v o
rgan
izacij
i;•
spoz
na ra
zličn
e mod
ele u
prav
ljanj
a s ka
riero
;•
spoz
na el
emen
te in
kora
ke d
elovn
e kar
iere;
• sp
ozna
pom
embn
ost i
zobr
ažev
anja
in u
spos
ablja
nja z
a org
aniza
cijo
in p
osam
ezni
ka;
• sp
ozna
stan
dard
e s p
odro
čja u
prav
ljanj
a in
razv
oja č
love
ških
viro
v ki ji
h la
hko
prid
obi o
rgan
izacij
a;•
pozn
a osn
ovne
prin
cipe n
ačrt
ovan
ja ka
drov
in n
jihov
ega r
azvo
ja;
• se
znan
jen je
s te
melj
nim
i pos
topk
i prid
obiva
nja,
izbi
ranj
a in
uvaj
anja
sode
lavc
ev.
•
zbira
pod
atke
o m
ožno
stih
usp
osab
ljanj
a in
izobr
a-•
ževa
nja z
a zap
oslen
e ter
jih a
naliz
ira z
vidika
stro
škov
in
časa
;izv
aja p
rijav
e na i
zobr
ažev
anja
idr.
za za
posle
ne;
• zb
ira in
ure
ja po
datk
e v p
osto
pku
prid
obiva
nja i
n •
izbira
nja s
odela
vcev
;vo
di ev
iden
ce o
sode
lavc
ih v
okvir
u sv
ojih
poo
blas
til
• (o
izob
raže
vanj
u …
);pr
ipra
vi na
črt u
vaja
nja z
a nov
e sod
elavc
e;•
prip
ravi
obra
zce z
a opi
s del
in n
alog
s ko
mpe
tenc
ami
• za
zapo
slene
;
72
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
razu
me i
n po
jasn
i, kaj
je ku
ltura
pod
jetja
, zak
aj le
-ta n
asta
ne in
kaj jo
sest
avlja
;•
razli
kuje
razli
čne k
once
pte k
ultu
re p
odjet
ja in
med
kultu
ri po
djet
ja so
rodn
imi p
ojm
i;•
razu
me p
omen
kultu
re za
člov
eka;
•
delu
je sk
ladn
o s k
ultu
ro p
odjet
ja, v
•
kate
rem
je za
posle
n;ob
vladu
je sv
oje v
eden
je in
se za
veda
vpliv
a le-
tega
na
• ob
likov
anje
kultu
re p
odjet
ja;
pozn
a met
odol
ogije
za p
reuč
evan
je, p
repo
znav
anje
in ra
zum
evan
je or
gani
zacij
ske k
ultu
re;
• po
zna z
načil
nost
i raz
lični
h tip
ov o
z. st
ilov k
ultu
r;•
razu
me u
pora
bnos
t inf
orm
acij o
kultu
ri v k
onte
kstu
org
aniza
cije;
•
prip
ravlj
a, zb
ira in
obd
eluje
poda
tke n
a pod
lagi
izbra
-•
ne m
etod
olog
ije za
pre
učev
anje
kultu
re;
prip
ravlj
a obr
azce
in d
ruge
pod
lage
za p
reuč
evan
je,
• pr
epoz
nava
nje i
n ra
zum
evan
je or
gani
zacij
ske k
ultu
re;
razu
me v
logo
vodj
e pri
oblik
ovan
ju o
rgan
izacij
ske k
ultu
re;
• ra
zum
e odv
isnos
t raz
lični
h ko
ncep
tov o
rgan
izacij
ske k
ultu
re in
vode
nja t
er vp
liv n
a spr
emin
janj
e •
orga
niza
cij;
se u
stre
zno
odziv
a na v
eden
je vo
dje;
• po
zitivn
o ra
vna i
n ra
zmišl
ja pr
i uva
janj
u sp
rem
emb
v •
orga
niza
ciji;
pozit
ivno
delu
je na
sode
lavc
e pri
uvaj
anju
spre
mem
b •
v org
aniza
ciji;
prid
obi t
emelj
no zn
anje
o ra
zličn
ih p
ojm
ovan
jih et
ike n
aspl
oh;
• sp
ozna
osn
ove p
oslo
vne e
tike;
• sp
ozna
razm
erje
med
pod
jetni
štvo
m in
etiko
.•
delu
je po
slovn
o in
etičn
o;
• so
delu
je pr
i prip
ravi
inte
rnih
kode
ksov
.•
73
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (35 ur predavanj, 30 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (30 ur študija literature, 30 ur študija primerov, reševanja praktičnih primerov)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
74
1. IME PREDMETA:
PROJEKTNO ORGANIZIRANJE POSLOVNIH DOGODKOV
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
usposobitev študentov za samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje • poslovnih dogodkov v organizaciji z uporabo projektnega vodenja.usposobitev študentov za izvajanje procesov v tajništvu s pomočjo projek-• tnega dela.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje poslovnih dogodkov v kontekstu kulture podjetja in prepo-• znavnosti ter imidža organizacije v okolju.razvijanje uporabe multidisciplinarnih pristopov in kreativnosti pri svojem • delu. sposobnost uporabe projektnih pristopov pri pripravi in poslovnih dogod-• kov.upravljanje s projekti. • razumevanje pomena projektnega dela za doseganje večje učinkovitosti • poslovanja ter razumevanje svoje vloge in vloge sodelavcev pri izvajanju le-tega.sposobnost razmišljanja in oblikovanja lastnega mnenja.•
75
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
razu
me p
omen
pos
lovn
ih d
ogod
kov z
a org
aniza
cijo;
• ra
zum
e pom
en u
skla
jenos
ti po
slovn
ega d
ogod
ka s
kultu
ro p
odjet
ja;
• po
zna v
rste
pos
lovn
ih d
ogod
kov i
n ra
zum
e njih
ove z
načil
nost
i,•
razli
kuje
med
cilji
in u
činki
razli
čnih
pos
lovn
ih d
ogod
kov t
er iz
bira
ust
rezn
ega
• gl
ede n
a pot
rebe
org
aniza
cije;
pozn
a vpl
iv po
znav
anja
ciljn
e jav
nost
i za o
rgan
izira
nje p
oslo
vneg
a dog
odka
;•
pozn
a pos
tope
k prip
rave
in o
rgan
izira
nja p
oslo
vneg
a dog
odka
org
aniza
cije
z •
upor
abo
proj
ektn
ega v
oden
ja;
razu
me p
ovez
avo
med
izbo
rom
kraj
a in
pros
tora
izve
dbe p
oslo
vneg
a dog
odka
•
ter v
eliko
stjo
ciljn
e sku
pine
, nam
enom
in ci
ljem
dog
odka
…;
zna p
reso
diti
kraj
a in
pros
tora
izve
dbe p
oslo
vneg
a dog
odka
gled
e na c
ilje
• le-
tega
; ra
zum
e vpl
iv st
rošk
ov, č
asa i
n vs
ebin
e pos
lovn
ega d
ogod
ka;
• po
zna n
ačrt
ovan
je st
rošk
ov iz
vedb
e pos
lovn
ega d
ogod
ka;
• po
zna p
omen
alte
rnat
ivnih
rešit
ev v
prim
eru
teža
v pri
orga
nizir
anju
pos
lovn
ih
• do
godk
ov in
sist
emat
ične p
risto
pe k
pred
videv
anju
in re
ševa
nju
le-te
h;
Štud
ent
prip
ravi
preg
led se
jemsk
ih p
reds
tavit
ev v
koled
arsk
em le
tu v
svet
u in
dom
a •
za p
otre
be o
rgan
izacij
e;pr
ipra
vi pr
egled
večji
h po
slovn
ih d
ogod
kov v
org
aniza
ciji;
• pr
ipra
vi ko
ntro
lne s
ezna
me z
a izv
edbo
razli
čnih
obl
ik po
slovn
ih d
ogod
kov
• in
za ra
zličn
e akt
ivnos
ti v o
kviru
njih
oveg
a org
anizi
ranj
a;pr
ipra
vi ko
ncep
t in
pred
log s
cena
rija p
oslo
vneg
a dog
odka
(mož
ne lo
kacij
e, •
izvaj
alci
spre
mlje
valn
ega p
rogr
ama,
ure
jenos
t pro
stor
a, se
dežn
i red
i …);
oblik
uje p
rogr
am p
oslo
vneg
a dog
odka
v ok
viru
svoj
ih p
oobl
astil
;•
reze
rvira
pro
stor
izve
dbe s
reča
nja i
n izv
ede d
ogov
or o
izve
dbi s
reča
nja
• izv
en p
rost
orov
pod
jetja
(hra
na, u
redi
tev p
rost
ora,
odm
ori, t
ehno
logij
a …)
koor
dini
ra a
ktivn
osti
za p
ripra
vo p
oslo
vneg
a dog
odka
;•
kont
aktir
a ciljn
e sku
pine
na p
odla
gi ad
rem
e•
sklič
e tisk
ovno
konf
eren
co•
prip
ravi
vabi
la, m
ater
ial, i
nfor
mat
ivna g
radi
va id
r. za
javn
osti;
• up
ravlj
a s st
rošk
i pos
lovn
ega d
ogod
ka;
• ko
ntak
tira i
zvaj
alca
sejm
a za p
ripra
vo se
jemsk
ega p
rost
ora
•
razu
me p
omen
pro
jekto
v v so
dobn
em p
oslo
vnem
svet
u;•
pozn
a teh
nolo
gijo
in m
etod
olog
ijo p
rojek
tneg
a vod
enja
;•
razu
me p
osam
ezne
faze
pro
jekta
;•
post
avlja
cilje
pro
jekto
v;•
pozn
a tem
elje p
rojek
tneg
a nač
rtov
anja
(čas
, stro
ški, r
esur
si);
• ob
likuj
e ter
min
ski in
fina
nčni
pla
n pr
ojek
ta te
r ust
rezn
o ra
zpor
edi d
elo v
• pr
ojek
tnem
tim
u;pr
epoz
nava
tveg
anja
v okv
iru p
rojek
tov;
• up
orab
lja m
etod
e pre
verja
nja d
oseg
anje
ciljev
pro
jekta
v vm
esni
h fa
zah;
• je
spos
oben
pril
agod
iti a
ktivn
osti
v pro
jektu
• po
zna p
rojek
tno
doku
men
tacij
o in
pra
vila n
jene p
ripra
ve in
vode
nja;
•
sam
osto
jno
načr
tuje,
prip
ravi
in vo
di m
anjše
pro
jekte
v sv
ojem
delo
vnem
•
okol
ju;
izber
e čla
ne p
rojek
tneg
a tim
a;
• nu
di a
dmin
istra
tivno
pod
poro
zaht
evne
jšim
pro
jekto
m n
a nivo
ju o
rgan
i-•
zacij
e;ko
ntro
lira i
n sp
rem
lja re
aliza
cijo
proj
ekto
v z vi
dika
dos
egan
ja cil
jev, č
asa i
n •
stro
škov
;s p
omoč
jo te
hnik
reše
vanj
a pro
blem
ov, r
ešuj
e pro
blem
e, po
veza
ne s
• pr
ojek
tom
;izd
ela p
rojek
tna p
oroč
ila in
por
oča o
dos
egan
ju ci
ljev p
rojek
ta;
• pr
edst
avi d
osež
ke v
proj
ektu
;•
4. OPERATIVNI CILJI
76
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 30 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (25 ur študija literature, 35 priprava izdelka)
Obvezna je prisotnost na vajah ter oddan izdelek.
77
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 3
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta/druge sestavine:
razvijanje štirih jezikovnih veščin s poudarkom na enostavnejšem poslov-• nem sporazumevanju,uporaba sodobnih informacijskih virov za potrebe razvijanja svoje jezikov-• ne kompetenčnosti v tujem jeziku.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost interakcije v splošno-pogovornem in poslovnem tujem jeziku v • enostavnejših poslovnih situacijah.ustrezno verbalno in neverbalno komuniciranje s tujimi sogovorniki.• uspešno in učinkovito vodenje enostavnejše sodobne poslovne korespon-• dence s tujino.obvladanje osnovne oblikoslovne in skladenjske strukture, značilne za stro-• kovno sporočanje.ozaveščenost o skrbi za kulturo jezika in medkulturno sporazumevanje.• pozitiven odnos do spremljanja enostavnejše strokovne literature v tujem • jeziku in uporabe različnih virov za krepitev svoje jezikovne kompetenčnosti v tujem jeziku.natančnost, iznajdljivost in suvereni pri delu v tujem jeziku in širše.•
78
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna i
n po
imen
uje v
rste
in p
ravn
e obl
ike o
rgan
izacij
ter p
ojas
ni o
rgan
izacij
sko
• sh
emo
podj
etja
;na
šteje
pos
lovn
e obj
ekte
pod
jetja
poim
enuj
e odd
elke v
pod
jetju
;•
našt
eje in
stitu
cije,
drža
ve E
U…
• op
iše d
elovn
o ok
olje,
naš
teje
nalo
ge la
stne
ga p
oklic
nega
pro
fila o
z. de
lovn
ega m
esta
;•
Štud
ent:
za p
otre
be ra
zličn
ih p
oslo
vnih
dog
odko
v prip
ravi
v tuj
em je
ziku
• pr
edst
avite
v pod
jetja
z upo
rabo
sodo
bne i
nfor
mac
ijsko
-kom
unika
-cij
ske t
ehno
logij
e;
razu
me,
pozn
a in
upor
ablja
enos
tavn
ejše s
pecif
ične b
esed
ne zv
eze z
a kon
verz
acijo
po
• te
lefon
u v r
azni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
(poz
drav
ljanj
e, od
zdra
vljan
je, n
ačrt
ovan
je se
-st
anka
, odp
oved
sest
anka
, inf
orm
iranj
e, do
gova
rjanj
e, po
sred
ovan
je in
form
acij i
pd.);
pozn
a in
upor
ablja
bes
edišč
e za n
ačrt
ovan
je pr
ogra
ma o
bisk
a tuj
ega p
artn
erja
• us
trezn
o up
orab
lja et
iko in
etike
to v
kont
aktu
s tu
jim p
artn
erjem
po
telef
onu;
• po
zna p
roto
kol s
preje
man
ja go
stov
;•
vodi
pos
lovn
i raz
govo
r v tu
jem je
ziku
oseb
no a
li po
telef
onu
v eno
-•
stav
nih
poslo
vnih
situ
acija
h;vo
di n
efor
mal
en kl
epet
v tu
jem je
ziku;
• v o
kviru
svoj
ih p
oobl
astil
sode
luje
pri o
rgan
izacij
i pos
lovn
ih d
ogod
-•
kov,
pove
zani
h s t
ujin
o;tu
je po
slovn
e par
tner
je in
stra
nke n
agov
arja
v skla
du s
prav
ili po
slov-
• ne
ga b
onto
na;
v kon
kret
nih
poslo
vnih
situ
acija
h ra
vna p
o pr
otok
olu;
•
spoz
na p
ravil
a obl
ikova
nja p
rilož
nost
nih
dopi
sov (
npr.
reze
rvac
ije, č
estit
ke, s
ožal
na
• pi
sma,
vabi
la, z
ahva
lna p
isma)
;ra
zum
e, po
zna i
n up
orab
lja sp
ecifi
čne b
esed
ne zv
eze z
a nav
eden
e pril
ožno
stne
•
dopi
se;
pozn
a in
loči
oblik
o te
r vse
bino
zase
bnih
dop
isov (
življe
njep
is, p
rošn
je, p
rijav
e in
• vlo
ge);
pozn
a in
upor
ablja
pra
vila o
bliko
vanj
a e-p
ošte
ter n
et-e
tike;
•
ustv
ari je
zikov
no, p
ravo
pisn
o in
obl
ikovn
o pr
aviln
i pril
ožno
stni
•
dopi
s v tu
jem je
ziku;
reag
ira n
a pre
jeti d
opis
in p
o po
trebi
izde
la in
obl
ikuje
ustre
zen
• od
govo
r v tu
jem je
ziku;
upor
ablja
e-ob
like k
omun
icira
nja v
tujem
jezik
u v p
oslo
vnem
in
• za
sebn
em ži
vljen
ju;
prim
erja
vrst
e org
aniza
cij ra
zličn
ih ku
lturn
ih p
odro
čij;
• izp
osta
vi in
prim
erja
bont
ona r
azlič
nih
kultu
rnih
oko
lij;•
pri s
vojem
delu
in st
ikih
s tuj
imi p
artn
erji u
pošt
eva e
tiko
in ku
lturn
o •
drug
ačno
st;
ravn
a v sk
ladu
s p
oslo
vno
etiko
tuje
drža
ve;
• v t
ujem
jezik
u se
spor
azum
eva v
skla
du s
poslo
vnim
bon
tono
m;
•
pozn
a vrs
te sl
ovar
jev in
jezik
ovni
h pr
iročn
ikov t
er jih
zna u
pora
blja
ti;•
pozn
a stro
kovn
o lit
erat
uro
za p
odro
čje sv
ojeg
a dela
;•
pozn
a vire
za n
eneh
no ra
zvija
nje p
ozna
vanj
a tuj
ega j
ezika
.•
poišč
e vire
za p
otre
be sv
ojeg
a dela
v tu
jem je
ziku;
• po
išče v
ire za
pot
rebe
jezik
ovne
ga iz
obra
ževa
nja;
• v k
onkr
etni
h po
slovn
ih si
tuac
ijah
v tuj
em je
ziku
si po
mag
a s sl
ovar
ji •
in p
riroč
niki
v tuj
em je
ziku.
4. OPERATIVNI CILJI
79
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (20 ur študija literature, 40 reševanja učnih listov, priprave na demonstracijske nastope)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni in ustni izpit.
80
1. IME PREDMETA:
TRŽENJE IN TRŽNO KOMUNICIRANJE
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilj predmeta je:
usvojitev osnovnih znanj s področja trženja.• opredelitev svojega delovanje kot del trženjskih aktivnosti.• usposobitev za aktivno vlogo pri uresničevanju zastavljenih trženjskih aktiv-• nosti podjetja.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
zavestno soustvarjanje imidža organizacije.• prepoznavanje pomembnih tržnih dogodkov in zbiranje razpoložljivih infor-• macij v vseh oblikah.samostojno načrtovanje in organiziranje instrumentov trženjskega spleta.• zagotavljanje ustreznih informacij s področja spremljanja medijev.• zagotavljanje izvedbe aktivnosti, potrebnih za izboljševanje notranjih orga-• nizacijskih odnosov.nudenje ustrezne podpore pri oblikovanju marketinške strategije. •
81
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
po
zna d
efin
icijo
trže
nja;
• ra
zum
e osn
ovne
poj
me t
ržen
ja te
r raz
voj le
-tega
;•
poja
sni d
ejavn
ike in
spre
men
ljivke
, od
kate
rih je
odv
isen
dolgo
ročn
i •
uspe
h po
djet
ja (S
WO
T an
aliza
, pos
lans
tvo
in vi
zija p
odjet
ja, s
egm
en-
tacij
a trg
a, ci
ljni t
rg, p
ozici
onira
nje)
;
Štud
ent:
sode
luje
pri a
naliz
i pisa
rnišk
ega p
oslo
vanj
a, ta
ko d
a •
opre
deli p
rilož
nost
i in n
evar
nost
i za u
speh
pod
jetja
z vid
ika p
isarn
iškeg
a pos
lova
-•
nja,
opre
deli p
redn
osti
in sl
abos
ti po
djet
ja z v
idika
pisa
rnišk
ega p
oslo
vanj
a;•
ures
niču
je po
slans
tvo
podj
etja
z ust
rezn
im n
ačrt
ovan
jem n
alog
in a
ktivn
osti
ter
• nj
ihov
o izv
edbo
;do
poln
juje
poslo
vno-
info
rmac
ijski
siste
m;
• ko
mun
icira
s cil
jnim
i trg
i;•
pozn
a pom
en tr
ženj
ske r
azisk
ave;
• po
zna i
n up
orab
lja m
etod
e trž
enjsk
ih ra
ziska
v; •
snuj
e prip
ravo
por
očil l
e-te
h;•
prip
ravi
poda
tke z
a pot
rebe
tržn
ih ra
ziska
v;•
prip
ravi
poro
čilo
tržn
ih ra
ziska
v, pr
ilago
jeno
potre
bam
not
ranj
ih ci
ljnih
skup
in;
•
pozn
a ins
trum
ente
trže
njsk
ega s
plet
a (4P
, 7P)
;•
upor
ablja
elem
ente
trže
njsk
ega s
plet
a;•
kom
bini
ra tr
ženj
ski s
plet
tako
, da j
e pod
jetje
na tr
gu u
speš
no.
•
sode
luje
pri n
ačrt
ovan
ju in
ana
lizi k
omun
icira
nja z
javn
ostm
i;•
razv
ija o
dnos
e z m
ediji;
• na
roča
in p
osre
duje
poda
tke e
nost
avni
h an
aliz
med
ijev z
osn
ovni
mi r
azisk
oval
nim
i •
spre
men
ljivka
mi (
datu
m, m
edij,
avt
or, o
cena
,…) o
pod
jetju
ter t
ako
omog
oča
uspe
šno
načr
tova
nje d
ejavn
osti
in sp
rejem
anje
poslo
vnih
odl
očite
v vod
stva
naro
ča in
pos
redu
je po
datk
e spe
cialn
ih a
naliz
dog
odko
v, av
torje
v, te
mat
ik, p
osa-
• m
ezni
h m
edije
v, od
daj,
ipd.
spre
mlja
konk
uren
co, n
jene a
ktivn
osti
in d
ogaj
anja
na tr
žišču
; •
izdela
med
ijski
načr
t;•
vodi
arh
iv ob
jav n
a raz
lični
h no
silcih
ali n
a int
erne
tu;
• sk
rbi z
a ust
varja
nje i
n až
urira
nje r
azlič
nih
adre
m;
• izv
aja i
nter
no ko
mun
icira
nje;
• sk
rbi z
a ust
rezn
o po
javlj
anje
vizua
lne p
odob
e pod
jetja
v jav
nost
i;•
prid
obi in
form
acije
o p
onud
nikih
stor
itev s
pod
ročja
trže
nja (
oblik
oval
ci og
laso
v, •
izvaj
alci
pres
s clip
ping
a, iz
vaja
lci tr
žnih
razis
kav…
);pr
epoz
nava
in o
dpra
vlja n
espo
razu
me p
ovez
ane s
stra
nkam
i, pos
lovn
imi p
artn
erji.
•
4. OPERATIVNI CILJI
82
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (25 ur študija literature, 35 ur študija primerov, reševanja praktičnih problemov)Obvezna je prisotnost na vajah ter opravljen pisni izpit.
83
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
ELEKTRONSKO POSLOVANJE
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
seznanitev z elektronskim poslovanjem in razširitev ter poglobitev znanja o • informacijsko komunikacijski tehniki in tehnologiji.spoznati možnosti in značilnosti uvajanja in uporabe elektronskega poslovanja.• usposobitev za uspešno in učinkovito uporabo tehnik elektronskega poslovanja.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje pomena varnosti pri elektronskem poslovanju ter njegovem • kulturnem, etičnem in moralnem vidiku.poznavanje pomena kriptografije.• sposobnost na varen način prenašati podatke med podjetjem in poslovni-• mi partnerji ter podjetjem in kupci z uporabo različnih možnosti ki jih nudi elektronsko poslovanje.sposobnost izbiranja ustreznega ponudnika programske opreme za zaščito • podatkov in sistema.sposobnost sodelovanja pri uvajanju elektronskega poslovanja. • sposobnost učinkovite uporaba elektronskih sistemov za elektronsko po-• slovanje.poznavanje etičnih vidikov elektronskega poslovanja in ravnanje v skladu z • njimi.spremljanje novosti in trendov, povezanih z elektronskim poslovanjem.•
84
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
pozn
a kra
tko
zgod
ovin
o ele
ktro
nske
ga p
oslo
vanj
a;•
pozn
a zak
onod
ajo
s pod
ročja
elek
trons
kega
pos
lova
nja;
•
Štud
ent:
sode
luje
pri u
vaja
nju
e-po
slova
nja;
•
pozn
a pro
blem
varn
osti
pri e
-pos
lova
nju;
•
pozn
a m
ožno
sti z
a izb
oljša
nje v
arno
sti v
e-po
slova
nju;
• so
delu
je pr
i prip
ravi
varn
ostn
ega n
ačrt
a in
vzpo
stav
itvi m
ehan
izmov
varo
vanj
a elek
tron-
• sk
ih p
ovez
av in
nap
rav;
prid
obiva
splet
na p
otrd
ila;
•
pozn
a nam
en kr
ipto
graf
ije;
• pr
ever
ja na
stav
itve v
arno
sti in
jih p
o na
vodi
lih in
pot
rebi
spre
min
ja;
•
na va
ren
način
pre
naša
ti po
datk
e med
pod
jetjem
in p
oslo
v-•
nim
i par
tner
ji ter
pod
jetjem
in ku
pci z
upo
rabo
razli
čnih
m
ožno
sti k
i jih
nudi
e-po
slova
nje;
z upo
rabo
met
od, s
trojn
e in
prog
ram
ske o
prem
e zni
ža tv
egan
je za
izgu
bo p
odat
kov n
a •
spre
jemljiv
o m
ero
gled
e na v
redn
ost i
n po
trebo
po
časo
vni d
osto
pnos
ti;izb
ere n
ajbo
lj učin
kovit
o po
t kom
unici
ranj
a gled
e na p
oslo
vne o
koliš
čine (
nepo
sred
no
• sp
oroč
anje,
e-po
šta …
);us
trezn
o up
orab
lja p
ravn
e pre
dpise
o el
ektro
nske
m p
oslo
vanj
u;•
pozn
a poj
me i
nter
net,
intra
net,
extra
net;
• na
inte
rnet
u po
išče i
nfor
mac
ije o
intra
netu
in ex
trane
tu in
prim
erja
funk
ciona
lnos
ti;•
pozn
a raz
lične
vrst
e in
oblik
e elek
trons
kega
pos
lova
nja;
• po
zna p
redn
osti
in sl
abos
ti up
orab
e raz
lični
h vr
st in
obl
ik •
e-po
slova
nja
upor
ablja
elek
trons
ke si
stem
e za e
-pos
lova
nje (
e-ba
nčni
štvo
, sp
retn
a trg
ovin
a, st
oritv
e •
e-up
rave
, jav
ne e-
baze
pos
lovn
ih p
odat
kov,
elekt
rons
ke tr
žnice
…);
po p
otre
bi n
akup
uje v
splet
ni tr
govin
i;•
izvaj
a pla
čila s
pom
očjo
e-ba
nčni
štva
;•
upor
ablja
stor
itve e
-upr
ave v
pos
lovn
ih in
zase
bnih
oko
liščin
ah;
• po
išče d
oloč
en za
kon,
pre
dpis
ali o
dred
bo;
• uč
inko
vito
upor
ablja
javn
o do
stop
ne e-
baze
pod
atko
v za p
otre
be iz
vaja
nja s
vojeg
a dela
;•
razu
me d
ružb
eni v
idik
vpelj
evan
ja e-
poslo
vanj
a in
etičn
e •
dilem
e.up
orab
lja so
dobn
a oro
dja v
skla
du z
etičn
imi p
ravil
i.•
4. OPERATIVNI CILJI
85
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (15 ur študija literature, 45 ur dela na računalniku)Obvezna je prisotnost na vajah ter oddan izdelek.
86
1. IME PREDMETA:
GRAFIČNI IN SPLETNI DIZAJN V PISARNI
2. SPLOŠNII CILJI Splošni cilji predmeta so:
usposobitev za uspešno in učinkovito uporabo multimedijskih tehnologij in • tehnik pri svojem delu.usposobitev za pripravo in objavo podatkov na spletnih straneh.• zavedanje pomena multimedije pri komuniciranju s širšim okoljem.•
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEV predmetu si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
sposobnost izdelave enostavno predstavitvene spletne strani in kritično • presojanje kakovosti različnih spletnih strani.učinkovito predstavljanje različne vrste informacij z uporabo AV naprav. • predstavitvenih programov, slik in AV posnetkov.uporaba elektronskih naprav za digitalizacijo podatkov (računalnik, optični • čitalec, digitalni fotoaparat, digitalna kamera itd.) in obdelava podatkov za objavo na spletnih straneh. uporaba osnovnih programskih orodij za grafično in spletno oblikovanje v • poslovnem okolju.občutek za estetsko oblikovanje dokumentacije, gradiv, informacij …•
87
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
pozn
a upo
rabo
razli
čnih
AV
napr
ave,
pred
stav
itven
ih p
rogr
amov
, slik
•
in A
V po
snet
kov;
Štud
ent:
učin
kovit
o up
orab
lja ra
zličn
e AV
napr
ave z
a pre
dsta
vitev
pod
atko
v, sli
k in
AV
• po
snet
kov;
izdela
pre
zent
acijo
pod
jetja
, ki jo
opr
emi s
slika
mi in
AV
posn
etki;
•
pozn
a elek
trons
ke n
apra
ve za
digi
taliz
acijo
pod
atko
v (ra
čuna
lnik,
•
optič
ni či
talec
, digi
taln
i fot
oapa
rat,
digit
alna
kam
era i
td.);
up
orab
lja o
ptičn
i čita
lec za
digi
taliz
acijo
foto
graf
ij in
tiska
nega
grad
iva p
ri •
svoj
em d
elu;
upor
ablja
digi
taln
i fot
oapa
rat z
a izd
elavo
foto
graf
ij, ki
jih p
rene
se v
dolo
čeno
•
map
o v r
ačun
alni
ku;
upor
ablja
digi
taln
o ka
mer
o za
izde
lavo
vide
o po
snet
ka;
• sis
tem
atičn
o sh
ranj
uje d
okum
ente
v m
ape v
raču
naln
iku;
•
pozn
a pos
topk
e obd
elave
pod
atke
za o
bjav
o na
splet
nih
stra
neh,
v •
prez
enta
cijah
in za
poš
iljanj
e po
elekt
rons
kih p
oteh
;po
zna p
omen
opt
imizi
ranj
a gra
fični
h ele
men
tov;
•
shra
njen
e fot
ogra
fije o
bdela
z us
trezn
im p
rogr
amom
, da s
o pr
imer
ne za
obj
avo
• na
splet
nih
stra
neh,
v pr
ezen
tacij
ah in
za p
ošilja
nje p
o ele
ktro
nskih
kana
lih;
shra
njen
i vid
eo o
bdela
z us
trezn
im p
rogr
amom
, da j
e prim
eren
za o
bjav
o na
•
splet
nih
stra
neh,
v pr
ezen
tacij
ah in
za p
ošilja
nje p
o ele
ktro
nskih
kana
lih;
z ure
jeval
niko
m b
esed
il izd
ela kr
ajši
doku
men
t, ki
ga p
retv
ori v
prim
erno
obl
iko za
•
obja
vo n
a spl
etni
h st
rane
h;
pozn
a pra
vila o
bliko
vanj
a dok
umen
tacij
e ob
upoš
teva
nju
zako
nito
sti
• sk
ladj
a elem
ento
v, ba
rvne
ga n
auka
in p
sihol
ogije
bar
v;izd
ela re
klam
ni le
tak p
olju
bneg
a pod
jetja
, ob
upoš
teva
nju
zako
nito
sti s
kladj
a •
elem
ento
v, ba
rvne
ga n
auka
in p
sihol
ogije
bar
v;pr
etvo
ri re
klam
ni le
tak v
obl
iko p
rimer
no za
tisk
anje;
•
pozn
a krit
erije
za o
cenj
evan
je kv
alite
te sp
letni
h st
rani
;•
prep
ozna
va d
obre
in sl
abe s
plet
ne st
rani
;•
pozn
a teh
nike
izde
lave
enos
tavn
ih sp
letni
h st
rani
.•
nare
di n
ačrt
pred
stav
itven
e stra
ni sv
oje o
rgan
izacij
e; •
prip
ravi
in o
bdela
vse p
odat
ke (b
esed
ilo, f
otog
rafij
e, AV
pos
netk
e…) t
ako,
da s
o •
prim
erni
za o
bjav
o na
splet
nih
stra
neh;
izdela
enos
tavn
o pr
edst
avitv
eno
stra
n;•
4. OPERATIVNI CILJI
88
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 65 (30 ur predavanj, 35 ur vaj)Število ur samostojnega dela: 60 ur (15 ur študija literature, 45 ur dela na računalniku)Obvezna je prisotnost na vajah ter oddan izdelek.
89
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE (MODULI D1 do 9)
2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so:
usposobitev za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem razvijanje • kompetenc s področja komunikacije, ekonomije, menedžmenta, organiza-cije, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, vodenja pisarne, organiziranja poslovnih dogodkov, prava za potrebe učinkovitega izvajanja procesov v pisarni.
3. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCEPri praktičnem izobraževanju si študenti poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
razumevanje organiziranosti in poslovanja celotne organizacije ter vodenja in • organiziranja v njej s poznavanjem pristojnosti in odgovornosti različnih funkcij.občutek pripadnosti organizaciji in delovnem okolju ter pozitiven odnos do • delovnih obveznosti in poklicne odgovornosti ter pripravljenost za sodelovanje.upoštevanje principov varnosti pri delu, spoštovanja kulture, vrednot in • pravila hišnega reda organizacije ter varovanja osebnih podatkov in poslov-nih skrivnosti.upoštevanje racionalne uporabe in trošenja razpoložljivih sredstev.• povezovanje teoretična znanja s prakso za izvajanje konkretnih delovnih • postopkov v pisarni. komuniciranje z deležniki v poslovnem okolju v slovenskem in tujem jeziku z • načeli dobre poslovne komunikacije. uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologijo za izvajanje konkretnih • postopkov v pisarni.sodelovanje v skupini, sprejemanje povratnih informacij, vrednotenje ter • analiziranje svojega delo.sposobnost prepoznavanja informacijskih procesov med poslovnimi funkcijami • ter sposobnost načrtovanja, vodenja in spremljanja delovnega procesa v pisarni. obvladovanje informacij v poslovnem okolju in uporabe predpisov glede na • konkretne poslovne okoliščine.sposobnost vodenja dokumentacij v pisarni.• sposobnost za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za delo na po-• dročju pisarniškega poslovanja.
90
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Štud
ent:
spoz
na p
oslo
vne f
unkc
ije, n
jihov
o po
veza
nost
in o
dvisn
ost v
•
poslo
vnem
sist
emu;
spoz
na vr
ste i
n st
ile vo
denj
a in
orga
nizir
anja
v dol
očen
em p
oslo
v-•
nem
oko
lju;
se se
znan
i z in
razu
me v
logo
ravn
anja
z lju
dmi p
ri de
lu v
poslo
v-•
nem
oko
lju;
spoz
na ra
zličn
a oro
dja z
a tim
sko
delo
, kre
ativn
o ra
zmišl
janj
e, •
reše
vanj
e pro
blem
ov;
Štud
ent:
izvaj
a nal
oge v
skup
ini in
tim
u,•
delu
je po
slovn
o, et
ično
in sk
ladn
o s k
ultu
ro p
odjet
ja;
• re
šuje
konf
likte
;•
se za
ve ek
onom
skeg
a pro
blem
a in
spoz
na n
ačin
e njeg
oveg
a •
reše
vanj
a;sp
ozna
nač
ine v
oden
ja po
slovn
ih kn
jig in
razli
ko m
ed p
oslo
vnim
i •
listin
ami in
pos
lovn
imi k
njiga
mi;
spoz
na p
osto
pek o
brač
una p
lač;
• sp
ozna
raču
naln
iški p
rogr
am vo
denj
a rač
unov
odsk
e evid
ence
, ki
• ga
upo
rabl
ja or
gani
zacij
a;
zbira
in u
reja
poslo
vne i
nfor
mac
ije;
• so
delu
je pr
i ana
lizi p
osam
ezni
h ka
zaln
ikov p
oslo
vanj
a;•
izrač
unav
a pos
amez
ne ka
zaln
ike n
a osn
ovi n
avod
il;•
po n
avod
ilu iz
vaja
naba
vo;
• so
delu
je v p
opisn
ih ko
misi
jah
pri in
vent
uri;
• na
osn
ovi n
avod
il vod
i raz
lične
evid
ence
za p
otre
be ra
čuno
vods
tva;
•
po n
avod
ilu vo
di kn
jigov
odsk
e list
ine i
n po
slovn
e knj
ige;
• pr
ipra
vlja p
odla
ge za
obr
ačun
pla
č;•
prip
ravlj
a pod
atke
za o
brač
un p
ovra
čil st
rošk
ov d
elavc
ev;
• op
ravlj
a bla
gajn
iško
poslo
vanj
e;•
prip
ravlj
a obr
azce
za iz
vedb
o go
tovin
skeg
a, n
egot
ovin
skeg
a te
r elek
trons
kega
•
plač
ilneg
a pro
met
a;Se
stav
lja ra
čune
in p
ripra
vlja o
pom
ine z
a zap
adle
obve
znos
ti;•
spoz
na n
ačin
e upo
rabe
pra
vnih
viro
v v p
raks
i;•
sode
luje
pri iz
vaja
nju
upra
vnih
pos
topk
ov;
• išč
e pod
atke
o ja
vnih
razp
isih;
• pr
iskrb
i zap
isnike
javn
o pr
avni
h ev
iden
c;•
prip
ravlj
a osn
ovne
pog
odbe
;•
izdela
kata
loge
pod
atko
v po
navo
dilih
;•
4. OPERATIVNI CILJI
91
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M P
OSL
OV
NI S
EKR
ETA
R
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
se se
znan
i z n
ačin
i in d
elovn
imi p
osto
pki v
pisa
rni, n
jihov
im n
ačr-
• to
vanj
em, v
oden
jem in
spre
mlja
njem
;sp
ozna
mod
erno
org
anizi
rano
st pi
sarn
e in
njen
o in
form
atiza
cijo;
•
spoz
na in
form
acijs
ki sis
tem
in in
tern
e upo
rabn
iške p
rogr
ame v
•
konk
retn
em p
oslo
vnem
oko
lju;
spoz
na n
ačin
e pro
jektn
ega d
ela v
konk
retn
ih p
oslo
vnih
oko
ljih;
•
izvaj
a pos
amez
na za
htev
nejša
opr
avila
v pi
sarn
iškem
pos
lova
nju;
•
upor
ablja
svoj
e zna
nje p
ri or
gani
zacij
i delo
vnih
pos
topk
ov;
• ur
eja d
okum
enta
rna g
radi
va;
• izd
ela kl
asifi
kacij
ski n
ačrt
arhi
viran
ja in
sode
luje
pri v
oden
ju a
rhiva
;•
sode
luje
pri iz
dela
vi an
aliz
za n
otra
nje u
pora
bnike
;•
časo
vno
načr
tuje
svoj
e delo
v ko
nkre
tne p
oslo
vnem
oko
lju;
• izd
ela si
pla
n na
log A
BC za
učin
kovit
o in
pra
voča
sno
izvaj
anje
delo
vnih
nal
og;
• op
ravlj
a ope
rativ
na ka
drov
ska o
prav
ila;
• up
ravlj
a s kl
asičn
o in
elek
trons
ko p
ošto
;•
ured
i delo
vni p
rost
or;
• pr
ipra
vlja p
odat
ke za
pot
rebe
inte
rnih
razis
kav i
n an
aliz;
•
graf
ično
oblik
uje p
rom
ocijs
ka in
dru
ga gr
adiva
,•
sode
luje
pri o
bliko
vanj
u in
ure
janj
u sp
letni
h st
rani
org
aniza
cije;
• up
orab
lja d
igita
lne m
edije
za u
reja
nje i
nfor
mac
ij in
grad
iv;•
prip
ravlj
a in
sam
osto
jno
vodi
man
jše p
rojek
te te
r sod
eluje
pri iz
vaja
nju
proj
ektn
ih
• ak
tivno
sti v
ečjih
pro
jekto
v;up
orab
lja ra
čuna
lnišk
e pro
gram
e pri
obde
lova
nju
poda
tkov
in vo
denj
e akt
ivnos
ti v
• pi
sarn
i; sk
rbi z
a var
nost
poda
tkov
;•
po n
avod
ilu iz
vaja
e- p
oslo
vanj
e;•
razv
ija ve
ščin
e pisn
ega i
n us
tneg
a kom
unici
ranj
a v m
ater
nem
in
• tu
jem je
ziku
z dele
žniki
v po
slovn
em o
kolju
; sle
po d
eset
-prs
tno
upor
ablja
tipk
ovni
co;
• sp
ozna
pos
ebno
sti k
omun
ikacij
e z zu
nanj
imi u
pora
bniki
;•
spoz
na ko
ncep
t in
pom
en tr
ženj
a;•
spre
jema s
trank
e in
drug
e dele
žnike
;•
po n
avod
ilih p
reds
tavlj
a sto
ritve
, izd
elke;
• vo
di p
oslo
vno
kore
spon
denc
o;•
izvaj
a akt
ivnos
ti pr
i prip
ravi
poslo
vnih
dog
odko
v;•
spre
mlja
reše
vanj
e prit
ožb;
• ar
gum
entir
a svo
je od
ločit
ve, i
n po
stop
ke;
• pr
ipra
vlja p
oroč
ila;
• pr
ipra
vlja a
drem
o, so
delu
je pr
i nač
rtov
anju
kom
unici
ranj
a z ja
vnos
tmi;
• pr
ipra
vi po
nav
odilu
med
ijski
načr
t;•
zbira
pod
atke
o ko
nkur
enci;
• izv
aja i
nter
no ko
mun
icira
nje;
• sp
rem
lja ko
nkur
enco
•
92
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA IN POSEBNOSTI V IZVEDBIUre samostojnega dela študentov: 780 ur (390 v 1. letniku in 390 v 2. letniku)80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju. Študent pripravi v vsakem letniku projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v povezavi z določenim modulom 1. letnika oz. 2. letnika in jo zagovarja.