· web viewŠtudija turističnega potenciala in razvojni načrt sta oblikovana za potrebe projekta...

Študija turističnega potenciala in razvojni načrtProjekt: Mobilni turistični inkubator, delovni sklop 2, aktivnost 2.1Naročnik: BSC Kranj d.o.o.Izdelovalec: Nov'na razvoj d.o.o.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

1

Lead partner

BSC, Poslovno podporni

center, d.o.o., Kranj

Project partners:Občina JeseniceTurizem BohinjUstanova Fundacija BIT PlanotaDelta 2000Provincia di RavennaProvincia di FerraraProvincia di RovigoInformest

KAZALO

1. UVOD..........................................................................................................................................4

1.1 Opredelitev območij vključenih v študijo.....................................................................................4

1.1.1 Zavarovana območja narave..................................................................................................4

1.1.2 Podeželje...............................................................................................................................5

1.1.3 Staro mestno jedro................................................................................................................5

1.2 Namen projekta in okvir študije...................................................................................................5

1.3 Koraki priprave študije..................................................................................................................6

2. SPLOŠNI OPISI OBRAVNAVANIH OBMOČIJ...................................................................................7

2.1 Jesenice........................................................................................................................................7

2.2 Bohinj...........................................................................................................................................9

2.3 Banjška in Trnovska planota (BIT planota)..................................................................................11

2.4 Pokrajina Rovigo.........................................................................................................................12

2.5 Pokrajina Ravenna......................................................................................................................14

2.6 Pokrajina Ferrara........................................................................................................................15

2.7 Območje naravnega parka Julijske Predalpe..............................................................................16

2.8 Skupni imenovalec obravnavanih območij je raznolikost in pestrost........................................18

3. STATISTIČNI PREGLED SEKUNDARNE PONUDBE PO REGIJAH......................................................19

3.1 Osnovni podatki o sekundarni ponudbi......................................................................................19

3.2 Povzetek.....................................................................................................................................22

4. SWOT ANALIZA TURISTIČNIH PRODUKTOV................................................................................23

4.1 Jesenice......................................................................................................................................23

4.2 Bohinj.........................................................................................................................................25

4.3 Banjška in Trnovska planota (BIT planota)..................................................................................28

4.4 Pokrajina Rovigo........................................................................................................................32



4.7 Naravni park Julijske Predalpe....................................................................................................49

4.8 Swot analiza po ključnih področjih.............................................................................................52

4.8.1 Zavarovana območja narave................................................................................................52

4.8.2 Stara mestna jedra...............................................................................................................56

4.8.3 Podeželje.............................................................................................................................58

2

5. IZHODIŠČA ZA NADALJNJI RAZVOJ TURISTIČNIH PRODUKTOV V POSAMEZNIH IZBRANIH OBMOČJIH....................................................................................................................................61

5.1 Jesenice......................................................................................................................................62

5.2 Bohinj.........................................................................................................................................64

5.3 Banjška in Trnovska planota.......................................................................................................66

5.4 Pokrajina Rovigo.........................................................................................................................69



5.7 Narodni park Julijskih Predalp....................................................................................................76

6. DODATKI K ŠTUDIJI....................................................................................................................78

6.1 OPREDELITEV CILJNIH SKUPIN V IZBRANIH OBMOČJIH..............................................................78

6.2 GLOBALNI TRENDI IN IZZIVI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA TURIZMA......................................79

6.3 OPREDELITEV DOBRIH PRAKS ZA KLJUČNE PRODUKTE V POSAMEZNIH OBMOČJIH..................81

6.4 OSNOVNO GRAFIČNO IZHODIŠČE RAZVOJA VSEH OBRAVNAVANIH PRODUKTOV.....................84

Viri in literatura.............................................................................................................................85

3

1. UVOD

Študija turističnega potenciala in razvojni načrt sta oblikovana za potrebe projekta MOTOR – mobilni turistični inkubator, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Osnovni cilj projekta je prispevati k izboljšanju turistične ponudbe na izbranih območjih projektnih partnerjev.

1.1 Opredelitev območij vključenih v študijo

Projekt se osredotoča na tri specifična območja projektnih partnerjev: razvite turistične destinacije na zaščitenih območjih, stara mestna jedra z bogato kulturno dediščino in podeželje.

Grafična ponazoritev vsebovanih območij v Italiji in Sloveniji:

1.1.1 Zavarovana območja narave

Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) kot zavarovano območje narave opredeljuje del kopnega ali morja, ki je posebej namenjeno varstvu in ohranitvi biotske raznovrstnosti, skupaj z naravnimi in pripadajočimi kulturnimi dobrinami in je upravljano preko zakonskih in drugih ustreznih mehanizmov. Med ožja zavarovana območja spadajo: naravni spomeniki, strogi naravni rezervati in naravni rezervati ter širša zavarovana območja: narodni parki, regijski parki ter krajinski parki. (http://www.parki.mop.gov.si/)

4

V to skupino so vključena naslednja projektna območja: Triglavski narodni park s poudarkom na območju Bohinja v Gorenjski statistični regiji, Park delte reke Pad v pokrajinah Rovigo, Ravenna in Ferrara, Vena del Gesso Park v pokrajini Ravenna ter Park Julijske Predalpe v videmski pokrajini.

1.1.2 Podeželje

Po definiciji OECD je pretežno podeželsko območje tisto, na katerem več kot 50 % prebivalstva živi v podeželskih skupnostih. Podeželske skupnosti pa so tiste, v katerih je gostota poseljenost manjša od 150 prebivalcev/km2. Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) je pri opredelitvi tipičnih podeželskih območij in njihovih specifik izhajala iz različnosti območij v EU in dodatno opredelila tri osnovne sklope, s katerimi lahko nadalje opredelimo podeželsko območje: stopnja fizične prikrajšanosti, okoljska občutljivost in socioekonomske slabosti. (vir: ENRD).

V tej kategoriji smo obravnavnavali turistično razvitejša podeželska območja pokrajin Rovigo, Ferrara, in Ravenna na italijanski strani in Banjško in Trnovske planoto (nadalje BIT planota) v Goriški statistični regiji, kjer se turizem kot razvojna priložnost šele postopoma odkriva.

1.1.3 Staro mestno jedro

Za območje starega mestnega jedra štejemo tisti del nekega mesta, v katerem so stavbe in trgi najstarejši. Torej zgradbe, ostala arhitektura in kulturna dediščina v tem delu mesta ohranjajo prvotno podobo, ki se je drugod skozi zgodovino začela spreminjati in postajati modernejša. Značilnost starih mestnih jeder je pogosto tudi srednjeveški arhitekturni slog ter sama strnjenost stavb v njih.

V to skupino vključujemo samo območje starega mestnega jedra Jesenic v Gorenjski regiji na slovenski strani, medtem ko stara mestna jedra Ravenne, Ferrare in Roviga kot turistično visoko razvita niso predmet študije.

1.2 Namen projekta in okvir študije

Kvaliteta, atraktivnost in inovativnost turističnih produktov postaja vse bolj pomembna. Na obravnavnih območjih projektni partnerji ugotavljajo, da je potreben vnos novih znanj ter prikaz primerov dobrih praks vlaganja v turistično ponudbo, ki vključuje tako naravno in kulturno dediščino ter gradi na sonaravnem oz. trajnostnem razvoju.

5

Obstaja veliko število praznih objektov kulturne dediščine, kmetij, potrebnih temeljite prenovo in revitalizacije z upoštevanjem lokalne arhitekture. Potenciali niso izkoriščeni tudi zaradi pomanjkanja informacij, izobrazbe, strokovnega znanja, učinkovitejše rabe IKT tehnologije. S projektom bo dana spodbuda za nove inovativne ideje za izboljšanje turistične ponudbe, izboljšan bo pretok informacij med posameznimi turističnimi akterji, vzpostavljen bo sistem individualnega mentorstva zainteresiranih investitorjev in sodelovanje med podobnimi območji, uporaba sinergij ter izmenjava dobrih praks.

Projektna naloga se skladno z opredelitvijo naročnika osredotoča na štiri poglavja:

- splošen opis obravnavnih območij (A)- statistični pregled sekundarne ponudbe obravnavanih regij (B)- SWOT analiza potencialnih turističnih produktov (C)- razvojni načrt potenciala po posameznih območjih (D).

Pričujoči dokument predstavlja osnovo in izhodišča za nadaljnje aktivnosti projekta, ki bodo sledile nakazanim smernicam razvoja analizirane turistične ponudbe projektnega območja.

1.3 Koraki priprave študije

V osnovi smo pri izvedbi naloge izhajali iz pisnih gradiv, ki so jih kot izhodišča za posamezna območja predhodno pripravili projektni partnerji. Pomemben prispevek k kvalitetnejši implementaciji študije pa predstavlja študijski izlet v večino obravnavanih območij. Na terenu so bili tako obiskani in preizkušeni ključni produkti, prav tako so bile posredovane informacije s strani upravljavcev produktov in drugih turističnih predstavnikov. Pri pripravi statističnega pregleda smo izhajali prvenstveno iz podatkov za leto 2010, ki so bili dostopni za vsa območja.

- Analiza gradiv projektnih partnerjev in študija drugih sekundarnih virov- Opredelitev ključnih potencialov in izzivov za nadaljnji razvoj- Opredelitev smernic nadaljnjega razvoja in predstavitev primerov dobrih, inovativnih praks.

Osnutek študije je bil posredovan v razpravo projektnim partnerjem. Po prejetih predlogih in dopolnitvah je bila izdelana končna verzija dokumenta.

6

2. SPLOŠNI OPISI OBRAVNAVANIH OBMOČIJ

2.1 Jesenice

Številni Jesenice odkrivajo kot mesto presenetljivosti, vredno ogleda zaradi zapuščine težke železarske industrije in rudarske tradicije. Iz mesta je le korak do cvetočih planin.Po ogledu tehniškega spomenika Stara Sava, nekdanjega fužinarskega naselja, in spoznavanju zgodovine rudarstva in železarstva v Gornjesavskem muzeju se odpravite na deviško bele planjave cvetoče Golice, naravnega rastišča narcis - ključavnic.

Stara Sava, www.jesenice.si

Občina Jesenice je z 21.511 (1.7.2012) prebivalci ena večjih občin v Republiki Sloveniji. Leži v podolgovati dolini med Karavankami in Julijskimi Alpami. Večina prebivalcev živi v mestu Jesenice, na podeželju v območju Karavank in planote Mežakle pa le nekaj sto. Jeklarstvo je tradicionalna panoga, ki ima še danes pomemben gospodarski vpliv na širše območje občine. Jesenice so tipično postindustrijsko mesto, ki z različnimi ukrepi in spodbudami vpliva na prestrukturiranje gospodarstva. Bogata in raznolika zgodovina, številni kulturni spomeniki, zanimive fasade poslopij, muzejske zbirke in ohranjeni zapisi pritegnejo številne obiskovalce v staro mestno jedro, privlačne pa so tudi vasi in narava v okolici.

Glavne turistične znamenitosti

Stara Sava - Zaščiteno muzejsko območje nekdanjega fužinarskega naselja sestavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, jezuitska cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stavba Kasarna in drugi ostanki obratov. Čez dan nudi živahen utrip mestnega jedra ob zvokih mladih glasbenikov in raznovrstnih prireditev, zvečer pa daje posebno noto šumenje Save in romantičen soj luči.

Murova na pobočju Mirce (1025 m) je najstarejši del Jesenic. Zgradbe so razporejene okrog jeseniške cerkve. V Valvasorjevem času je bilo staro mestno jedro le trg, ki so ga po nemško imenovali Marckt Assling. V kompleks stare Murove sodi tudi župna cerkev sv. Lenarta z arhitekturno zanimivim župniščem zgrajenim po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Žal je le nekaj hiš na Murovi ohranilo staro podobo, posebej nazorne so Resmanova, Pračkova, Pavlekova in Markeževa hiša.

Narava in pohodništvo - Planina Pod Golico in Javorniški Rovt sta odlični izhodišči za planinske izlete. Maja pod Golico cvetijo narcise ključavnice, mesec cvetlic pa zaokrožajo kmečke igre. Prvi botanični vrt na območju Slovenije, star več sto let, je s posebnimi doživetji življenja v naravi le nekaj minut oddaljen od mestnega vrveža.

7

Občina Jesenice na karti slovenskih občin (obarvano rdeče) - Vir: Wikipedija

Tabela 1: Občina Jesenice - demografski podatki Število prebivalcev 21.511

Velikost 76 km²

Gostota prebivalcev 286 prebivalcev/km²

Krajevno središče občine Jesenice

vir: stat.si

Osnovni turistični podatki

V Občini Jesenice nastanitvene zmogljivosti izkoriščajo predvsem domači turisti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je delež domačih turistov v letu 2011 znašal 89,0 %. V povprečju se je turist v omenjeni destinaciji zadržal nekaj več kot 3 dni (izračun: število prihodov domačih in tujih turistov – 8.735, delimo s številom njihovih nočitev – 2.742) . Med tujimi turisti jih največ prihaja iz Italije (26,8 %), sledijo Nemci (15,6 %), Hrvati (15, 3%), Britanci (10,3 %) in Avstrijci (8,7 %).

Med nastanitvenimi objekti prevladujejo planinski domovi in koče, sledijo otroški in mladinski počitniški domovi ter turistične kmetije z nastanitvami, najmanj pa je zasebnih sob in apartmajev. Območje beleži nizko stopnjo nastanitvenih zmogljivosti, saj število nastanitvenih kapacitet predstavlja 0,83 % populacije prebivalcev občine Jesenice.

Tabela 2: Občina Jesenice - prihodi, prenočitve, dolžina bivanja turistov v letu 2011

2011

Prihodi turistov Prenočitve turistov Dolžina bivanja (v dneh)

Skupaj Domači Tuji Skupaj Domači Tuji Skupaj Domači Tuji

2.742 2.422 320 8.735 7.778 957 3,2 3,2 3,0

vir: stat.si

8

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/ba/Karte_Jesenice_si.png

2.2 Bohinj

Ne hodite v Bohinj, če iščete velike hotele, cenene menze, zakajene bifeje, kopanje med kričečo množico, vrste na žičnicah in vlečnicah, kolesarsko divjanje čez drn in strn, prehitevanje padalcev, pastelne mozaike parkirane avtomobilske pločevine, zasmeteno jezersko obalo, oglušujoče glasbeno nabijanje za vsakim točilnim pultom, sejme kiča in niča. Bohinj je v ekskluzivni četrti starodavnega mesta urejena butična galerija izbranega in najdražjega, ki sploh ni naprodaj. Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskalce pristnih doživetij željne, sanjavein pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne.

Bohinj leži v osrčju Julijskih Alp, največji in najvišji gorski skupini v Sloveniji in na najskrajnejšem jugovzhodnem delu Alp. Na jugu ga omejujejo spodnje bohinjske gore, ki se v loku nadaljujejo v Triglavsko pogorje z najvišjim slovenskim vrhom Triglavom. Bohinj obsega Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino, planoto Pokljuko na severu in Jelovico na jugu ter jezersko kotlino. Najbolj prepoznavno je Bohinjsko jezero, največje stalno sladkovodno jezero v Sloveniji. V Bohinju leži še sedem manjših gorskih jezer, imenovana Sedmera Jezera. Človek je Bohinj naselil pred 2500 leti. Skozi stoletje je oblikoval kulturno krajino. Več kot dvajset vasi se razprostira od 500 do 900 metrov nadmorske višine, ki skrivajo čudovito bogastvo preteklosti, radoživost sedanjosti in skrivnost prihodnosti.

Na območju občine deluje Lokalna turistična organizacijo LTO Bohinj.

Tabela 3: Občina Bohinj - demografski podatki

Število prebivalcev 5.260

Velikost 334 km²


Krajevno središče občine Bohinjska Bistrica

vir: stat.si

Občina Bohinj na karti slovenskih občin (obarvano rdeče) - vir. Wikipedija.si

9

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Obcine_Slovenija_2007_Bohinj.svg


Tabela 4: Občina Bohinj - prihodi, prenočitve, dolžina bivanja turistov v letu 2010

2010



104.261 49.894 54.367 308.271 140.337 167.934 2,96 2,81 3,09

vir: interni podatki območnega partnerja

V Občini Bohinj so v letu 2010 zabeležili 52,1 % tujih in 47,9 % domačih turistov. V povprečju se je turist v destinaciji zadržal nekoliko manj kot 3 dni. V letu 2010 je bilo zabeleženih največ prihodov turistov iz naslednjih držav: Nemčija (15,4 %), Češka Republika (10,7 %), Italija (9,3 %) in Hrvaške (8,5 %). Med nastanitvenimi kapacitetami so v letu 2010 prevladovali predvsem hoteli, zasebne sobe, apartmaji, hiše, kampi in delavski počitniški domovi. Leta 2010 delovalo največ hotelov s štirimi zvezdicami, sledijo hoteli s tremi in petimi zvezdicami. V občini Bohinj je bila v letu 2010 visoka stopnja nastanitvenih zmogljivosti, ta je znašala 122,22 %. Torej je število ležišč v občini Bohinj za 22,22 % večje od števila prebivalcev občine.

Triglavski narodni park

Približno dve tretjini ozemlja Občine Bohinj leži v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Park se razprostira na jugovzhodnem delu alpskega masiva, na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 880 km2 (4% površine Slovenije). Spada med najstarejše evropske parke. Prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Julijske Alpe kot gorstvo, kjer leži narodni park, so posebnost zaradi apnenca, ki je poglavitni vzrok za nastanek visokogorskih kraških pojavov, kot so škraplje in vrtače ter brezna in jame z vodnimi potmi, ki pod površjem povezujejo kraška jezerca.

Rastline, živali, glive in nižji organizmi so se prilagodili razmeram v okolju, tako so na primer sposobni pripraviti ustreznejše bivališče, zbrati več hrane za dolgo zimo, v hladnih obdobjih jim zrastejo zaščitne dlake, zaradi sevanja se spremenijo barva povrhnjice, lista ali cveta in podobno. Nekatere lastnosti so se lahko prenašale na naslednje rodove in nastale so vrste, ki so značilne le za to območje. Park se ponaša s kristalno čistimi vodami, globokimi soteskami, ostanki pragozdov, bogato biotsko pestrostjo, eldoradom planinskega cvetja, med njimi je nekaj endemitov (triglavski dimek, julijski mak, srebrna krvomočnica). Značilne živali v parku so gams, kozorog, srna, medved, ris, orel in številne vrste drugih ptic, plazilci in endemična soška postrv.

Geografska lokacija Triglavskega narodnega parka (označeno zeleno) – vir: www.tnp.si

10

Na območju parka deluje javni zavod TNP, katerega osnovno poslanstvo je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Tabela 5: Splošni podatki o Triglavskem narodnem parku

Površina 880 km²

Število prebivalcev 2.352

Število naselij 25

Največje naselje v območju TNP Bohinj

Najvišja točka TNP 2864 m – gora Triglav

Najnižja točka TNP 250 m – Zadlaz – Čadrga

Gostota prebivalstva 2,9 prebivalca/km²

vir: tnp.si

2.3 Banjška in Trnovska planota (BIT planota)

Za Banjško in Trnovsko planoto je značilna raznolikost običajev in tradicionalnih obrti. Obiskovalci si lahko ogledajo muzeje tradicionalnih obrti (muzej kovaštva in škafarstva, učilno o drevesih in živalih v Trnovskem gozdu...), okusijo domačo hrano in obiščejo naravne znamenitosti. Na območju lahko obiščete tradicionalne prireditve (Praznik košnje, Praznik Lipe...) ali se udeležite pohodov in kolesarskega maratona. Poleti, ko je v mestih vročina, se na Planoti obiskovalci nadihajo svežega zraka v neokrnjeni naravi.

Planota Banjščice,www.mojalbum.com

Banjška in Trnovska planota ležita na severnem območju Občine Nova Gorica in predstavljata 66 % njene celotne površine. BIT planota zajema kraje Avče, Banjšice, Čepovan, Grgar, Kal nad Kanalom, Levpa, Lokovec, Lokve, Ravne – Bate, Ravnica, Sveta Gora in Trnovo. Na območju je 2.925 prebivalcev. Planota se nahaja okoli 1000 m nad morjem in je nekoliko odmaknjena od večjih mest, npr. Gorice in Trsta. Pokrajina na planoti je razgibana, redko poseljena in neokrnjena.

Geografska lokacija BIT planote: vir: planota.si

11

Na območju je bila ustanovljena nevladna organizacija Ustanovna fundacija BIT planota, ki v sodelovanju z lokalnimi skupnostni spodbuja razvoj območja in nevladnega sektorja (projektni partner).


Tabela 5: Občina Kanal - prihodi, prenočitve, dolžina bivanja turistov v letu 2010

Statistični podatki so zbrani za Občino Kanal, ki leži neposredno na območju planote.

2010



700 133 597 1.030 232 798 1,41 1,74 1,34


Na območju Občine Kanal so v letu 2010 prevladovali tuji gostje. Teh je bilo 85,3 %, domačih pa 14,7 %. V občini so se turisti zadrževali v povprečju 1,4 dni. Med nastanitvenimi kapacitetami so prevladovali kampi in gostišča. Stopnja nastanitvene zmogljivosti je v letu 2010 znašla 3,23 %. To pomeni, da število ležišč predstavlja 3,23 % celotnega števila prebivalcev omenjene občine.

2.4 Pokrajina Rovigo

Obisk pokrajine Rovigo pomeni biti v tesnem stiku z naravo. Ravnina, prepletena s počasnim tokom rek, slikovite ceste, ki se vijejo nad pokrajino in nad delto reke Pad, nam govorijo, kako ceniti pokrajino, počasi. Prijetno je pohajkovati po tem območju po neštetih kolesarskih, konjeniških in vodnih poteh ali kot kombinacija teh načinov potovanja, da bi odkrivali novo in raznoliko krajino z okoljem in kulturno dediščino 50 občin pokrajine Rovigo, imenovane Polesine.

Pokrajinski muzej Ca'Vendramin, Fotografija: Turistične storitve Province Rovigo

Pokrajina Rovigo (Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin dežele Benečija. Na severu meji s pokrajinami Verona, Padova in Venezia, na vzhodu z Jadranskim morjem, na jugu z deželo Emilija - Romanja in na zahodu z deželo Lombardija. Obsega večje občine Rovigo, Adria, Porto Viro, Lendinara, Badia Polesine, Occhiobello, Porto Tolle in Taglio di Po. Severno mejo določa reka Adiže od kraja Badia Polesine do morja, razen na območju Cavarere (v pokrajini Benetke). Južna meja pa poteka ob

12

reki Pad (v kraju Melara) do morja. Pokrajina vključuje celotno delto reke Pad. Podnebje v pokrajini Rovigo je kontinentalno z relativno visoko vlažnostjo, kar omogoča visoko biotsko pestrost. Večje zaščiteno območje so mokrišča v delti reke Pad (Parco regionale Veneto del Delta del Po).

Geografska lociranost pokrajine Rovigo (7 pokrajin dežele Benečija, Rovigo obarvano rdeče), Vir: wikipedija

Tabela 6: Pokrajina Rovigo - demografski podatki

Število prebivalcev-glavno mesto 248.049

Površina pokrajine 1789 km²


Glavno mesto Rovigo

vir: Statistični urad pokrajine Rovigo

Tabela 16: Območja izjemnih naravnih danosti pokrajine Rovigo

Skupna velikost 28.436 hektarjev

Odstotek ozemlja v celotni pokrajini 16 %

Število zaščitenih območij 4 (1 medpokrajinsko območje)

Velikost zaščitenih območij 25.402 hektarjev

Odstotek zaščitenih območij v celotni pokrajini 14 %

Število območij, pomembnih za Skupnost 8 (2 medpokrajinska območja)

Velikost območij, pomembnih za Skupnost 25.846 hektarjev

Odstotek območij, pomembnih za Skupnost v celotni pokrajini 14 %

vir: interni podatki projektnega partnerja

Transport v pokrajini Rovigo

Pokrajina je obiskovalcem dostopna preko avtocestnega omrežja, ki jo povezuje z drugimi območji kot so Benetke, pokrajina Ferrara, Ravenna ter tudi z mestom Verono. Medkrajevni železniški transport poteka mimo Benetk in omogoča povezave z osrednjimi in južnimi italijanskimi destinacijami. Mednarodne prihode omogoča strateško ugodno locirano letališče Marco Polo, kateremu promet v zadnjih letih hitro narašča.

2.5 Pokrajina Ravenna

13

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Map_Province_of_Rovigo.svg

Ravenna je sama po sebi odsev starodavnega Bizanca v vsem zlatu njegovih čudovitih mozaikov. Modrina Jadranskega morja, zelena barva razkošnih borovih dreves ter naravne oaze ponujajo raznolike možnosti za aktivne počitnice v naravi, ki vključujejo poti za kolesarjenje in sprehode po okolici, rečnih parkih, okoliških hribih in v čudovitem Parku Delta reke Pad. Ta je raj za ljubitelje naravnega turizma in opazovanja ptic.

Pokrajina Ravenna (Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin dežele Emilija – Romanja. Na severu meji s pokrajino Ferrara, na vzhodu z Jadranskim morjem, na jugu z deželo Toskana in na zahodu s pokrajino Bologna. Glavno mesto pokrajine je Ravenna s 151.997 prebivalci, druga pomembnejša mesta so še Faenza, Lugo, Bagnacavallo in Cervia.

Tabela 7: Pokrajina Ravenna - demografski podatki

Število prebivalcev-glavno mesto 375.594 (2007)

Površina pokrajine 1858 km²


Glavno mesto Ravenna

Št. občin 18

vir: Wikipedija

Lokacija pokrajine Ravenna (obarvano rdeče), vir: Wikipedija

Pokrajina, ki sega od obale proti notranjosti Apeninskega polotoka, se je v teku stoletij stalno spreminjala zaradi postopnih izsuševanj nekdanje ogromne lagune, ki je obsegala tudi Gradeško, Maransko in Beneško laguno ter Valli di Comacchio. Stoletno izsuševanje tal in urejanje vodnih tokov je v pokrajini zapustilo nekatera večja mokrišča, ki so danes zaščitena zaradi prisotnosti številnih bioloških vrst.

Venna del gesso park se v razprostira preko doline Sillaro do Brisigelle ter doline Lamone. V njem se nahaja izrazit, 25 kilometrov dolg in približno kilometer širok apnenčast greben s svojo značilno sivo –

14

srebrno barvo. Ta greben predstavlja tudi najdaljši tovrsten greben v Italiji. Sicer pa je celoten park bogat s kraškimi pojavi kot so vrtače, jame, brezna, sestavljajo pa ga globoke in ozke doline.

Na območju je 9 naravnih rezervatov in 2 regijska parka:

- Parco regionale Delta del Po – regionalni park delte reke Pad- Parco regionale della Venna del Gasso Romagnola- Riserva naturale Duna costiera ravennate e foce torrente Bevano – Naravni rezervat obalna

sipina ravennate in rokavi hudournika Bevano- Riserva naturale Foce Fiume Reno – naravni rezervat rokavi reke Reno- Riserva naturale Duna costiera di Porto Corsini - naravni rezervat Porto Corsini- Riserva naturale Sacca di Bellocchio – naravni rezervat Sacca di belloccjio- Riserva naturale Pineta di Ravenna - naravni rezervat Pineta di Ravenna- Riserva naturale Po di Volano – naravni rezervat Pad pri Volanu- Riserva naturale Destra foce Fiume Reno – naravni rezervat desni rokav reke Reno- Riserva naturale speciale di Alfonsine – naravni rezervat Alfonsine- Riserva naturale Salina di Cervia – naravni rezervat Soline Cervia

Območje mesta Cervia z okoli 43.000 ležišči dosega več kot polovico vseh nočitev na celotnem območju pokrajine.

2.6 Pokrajina Ferrara

Obzorje brez gora; pokrajina z reko Pad; ogledalo sladke in slane vode v dolinah na podeželju, kmetijska zemljišča, nabrežja, rečni bregovi in obale, borovi gozdovi in veliko naravnih rezervatov… Vse to predstavlja raznoliko in bogato naravno dediščino Ferrare. Spektakel narave lahko ogledate v parku Delta Pad, ki je eden izmed najpomembnejših naravnih parkov v Evropi, raj za naravoslovce, biologe, znanstvenike, turiste in za opazovalce ptic.

Pokrajina Ferrara je ena od devetih pokrajin dežele Emilija - Romanja. Na severu meji z deželama Benečija in Lombardija, na vzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajinama Bologna in Ravenna ter na zahodu s pokrajino Modena.

Tabela 8: Pokrajina Ferrara - demografski podatki

Število prebivalcev-glavno mesto 353.909

Površina pokrajine 2.631 km²


Glavno mesto Ferrara

Št. občin 26

vir: Wikipedija, Avgust 2012

15

Lokacija pokrajine Ferrara (obarvano rdeče), vir: Wikipedija

Pokrajina se razteza čez veliko podeželsko ravnino z razgibano pokrajino njiv, mest umetniških zakladov, mokrišč in borovih gozdov, ki se razprostirajo ob obali. Pokrajino zaznamuje reka Pad s svojo delto. Gre za območje najbogatejših mokrišč v Italiji. Tukaj se nahajajo pomembna ZPS in SCI območja, 4 državni rezervati (riserve statali) Bosco della Mesola, Dune e Isole della Sacca di Gorino, Po di Volano, Sacca di Bellocchio in Dune Fossili di Massenzatica.

Favna v parku delte reke Pad predstavlja dragoceno značilnost zavarovanega območja. Do sedaj je bilo odkritih več kot 460 vrst vretenčarjev, park pa je tudi pomembno zatočišče več kot 300 vrstam ptic. 150 vrst jih gnezdi v delti, približno 180 pa jih tam prezimuje. Tu so prisotne tudi zelo redke živalske vrste kot je npr. mali kormoran, svoje okolje pa so si tam ustvarili tudi flamingi. Biotska pestrost v delti reke Pad govori o kompleksnem naravnem okolje, ki ga je potrebno nadzorovati in negovati.

Seznam zaščitenih območij:

- Parco regionale Delta del Po - Riserva naturale Sacca di Bellocchio II- Riserva naturale Dune e isole della Sacca di Gorino- Riserva naturale Bassa dei Frassini – Balanzetta- Riserva naturale Bosco della Mesola- Riserva naturale orientata Dune fossili di Massenzatica- Riserva naturale delle oasi di Porto

2.7 Območje naravnega parka Julijske Predalpe (FVG)

Naravni park Julijske Predalpe je bil ustanovljen leta 1996 in se razteza na površini 100 km², v bližini meje s Slovenijo in območja Triglavskega narodnega parka.

16

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/63/Ferrara_in_Italy.svg

Vir: Pubblication “Sentieri Natura Resiutta” edited by the Julian Prealps Nature Park

Zajema območja v občinah Kluže, Lusevera, Moggio Udinese, Rezija, Resiutta in Venzone v Videmski pokrajini.

Tabela 9: Naravni park Julijske Predalpe – površinska razporeditev po občinah

Občina Površina parka v ha

% ozemlja parka

Resia 4.920 52,33 %

Venzone 1.325 14,09 %

Lusevera 1.275 13,56 %

Resiutta 1.050 11,17 %

Chiusaforte 552 5,87 %

Moggio Udinese 280 2,98 %

Skupaj 9.402 ha oz. 94 km²


Najvišje točke naravnega parka so vrhovi M. Plauris (1958 m), M. Musi (1869 m), in M. Canin (2587), najnižje pa segajo na območje vasi Povici v Resiutti in dolini Valle del Torrente Mea v Luseveri. V parku se stikajo tri različna biogeografska področja: sredozemski, ilirski in alpski, ki so omogočili bogato biotsko pestrost.

Razvoj Alp skozi tisočletja je močno zaznamoval območje parka, v katerem so dobro vidne morfološke značilnosti, ki jih je za seboj pustil ledenik. V zgornjem delu so še vedno vidni ledeniški oboki, nekoliko nižje si voda v soteskah išče pot preko skalnih skokov, kjer nastajajo tolmuni in slapovi. V parku zaradi ugodnih klimatskih pogojev bujno uspeva rastlinstvo. Tu so značilne obilne padavine, blage temperature, oceansko podnebje in rodovitna zemlja. Bukovi gozdovi predstavljajo 59 % celotne gozdne površine, pogosti so avstrijski borovci, druge vrste dreves pa so prisotne na manjših površinah.

Bogastvo flore obsega 1200 vrst in podvrst, med katerimi je približno 60 endemitov. Med živalskimi vrstami prevladujejo parkljarji (jelen, gams, srna, kozorog in divji merjasci), divje mačke in druge vrste sesalcev. Odkritih je bilo 100 vrst ptičev, med njimi več ptic ujed (orel, sova, kragulj, koconogi čuk, kanja) ter divji petelin in snežni jereb. Simbol Julijskih Predalp pa predstavlja ptica grška jerebica, ki poseljuje predvsem južna pobočja.

17

Osnovni statistični podatki

Podatki za leto 2010/11 kažejo, da največ turističnih prihodov v območju beležita občini Venzone in Kluže s Sella Nevea. Med turističnimi kapacitetami prevladujejo hoteli (na območju je skupno 12 hotelov z 1, 2 ali 3 zvezdicami). V občino Venzone najpogosteje prihajajo turisti iz sosednje Avstrije ter Nemčije, precej pa jih je tudi iz Rusije in Poljske. Večina turistov v občino Kluže prihaja iz držav vhodne Evrope. V zimskem času tam prevladujejo Poljaki, Čehi, Madžari in Hrvati (predvsem smučarski turizem).

Med obiskovalci Parka Julijskih Predalp še vedno prevladujejo domači turisti (53 %), sledijo obiskovalci z bližnjih evropskih držav (46 %) in tudi Amerike (1 %). Prihodi so skoncentrirani na zimsko sezono, medtem ko so v občini Venzone razporejeni bolj homogeno. Porast obiska in prihodov je viden tudi med izvedbo kulinaričnih in folklornih prireditev.

2.8 Skupni imenovalec obravnavanih območij je raznolikost in pestrost

Obravnavana območja so raznolika z več vidikov:

- Geografska pestrost: geografsko prehajajo iz Alpskega in predalpskega sveta v ravninski svet delte reke Pad in obale Jadranskega morja. Pestrost klimatskih razmer odraža tudi pestrost flore in favne območja.

- Varovana območja narave: projektno območje se nahaja na območju 4 parkov: Triglavski narodni park, Naravni park Julijske Predalpe, Regijski Park delte reke Pad, Regijski Park Venna del Gasso Romagnola z več območji naravnih rezervatov in nekaterimi izjemnimi naravnimi vrednotami, značilnimi za posamezen tip območja.

- Velikost obravnavnih območij: velikost obravnavanih enot/območij obravnave, na katere se osredotočamo na ravni projektnih partnerjev, segajo od območja/dela območja posamezne občine ali celo dela mesta (npr. Jesenice) z nekaj tisoč prebivalci, do podeželskih območij pokrajin (Ravenna, Ferrara, Rovigo) z večjimi urbanimi centri z višjo koncentracijo prebivalcev in relativno živahno gospodarsko razvitostjo;

- Poseljenost: gre za območja z razlikami v poseljenosti (manj kot 3 prebivalci/km2 v Triglavskem narodnem parku do relativno gosto poseljenih območij z nad 200 prebivalci/km2 – Ravenna, Jesenice)

- Razvitost turizma: z vidika razvitosti turizma in turističnih produktov vključujemo območja, ki so dobro prepoznane turistične destinacije (italijanska mesta, parki) in območja, kjer se turizem in razvoj podeželja šele razvijata kot odgovor na slabšanje demografskega stanja (BIT planota) oz. kjer se izkoriščajo potenciali sicer pretežno industrijskega središča (Jesenice)

V celoti gledano se razen nekaj izjem v največji meri osredotočamo na območja, ki po osnovnih opredelitvah glede poseljenosti, dostopnosti in družbeno-ekonomskih značilnosti spadajo med podeželska območja.

18

3. STATISTIČNI PREGLED SEKUNDARNE PONUDBE PO REGIJAH

Statistični podatki so zbrani na ravni posameznih regij, ki pa ne odražajo dejanskega stanja vključenih območij projekta (gre za javno dostopne podatke, ki jih beležijo statistični uradi). Predstavljeni so podatki za regije Gorenjsko in Goriško v Sloveniji ter pokrajine Ferrara, Rovigo, Ravenna in Videm v Italiji. Zaradi primerljivosti razpoložljivih podatkov smo izhajali iz podatkov za leto 2010.

3.1 Osnovni podatki o sekundarni ponudbi

Tabela 10: Prihodi, prenočitve in dolžina bivanja v letu 2010

Regija /

pokrajina

Prihodi turistov Prenočitve turistov Dolžina bivanja

(v dneh)

% domačih

% tujih

skupaj domači

tuji skupaj domači tuji skupaj

domači

tuji

Goriška 233.127 64.415 168.712

542.032 158.350 383.350 2,33 2,44 2,67

27,6 72,4

Gorenjska 586.567 168.162

418.405

1.584.895 454.697 1.130.198

2,70 2,70 2,70

28,7 71,3

Rovigo 266.652 151.091

115.561

1.702.712 903.040 799.672 6,45 6,0 6,9 66,7 33,3

Ravenna 1.295.231

… … 6.911.630 … … 4,4 2,5 6,3 … …

Ferrara 658.387 518.535

139.852

5.430.124 4.425.811

1.004.313

8,2 8,5 7,2 78,7 21,3

Videm (2009)

1.135.000

628.000

507.000

5.597.000 3.083.000

2.514.000

4,9 4,9 5,0 55,3 44,7

vir: interni podatki BSC in območnih partnerjev

V obravnavanih območjih je bilo v 2010 ustvarjenih skoraj 4,2 mio prihodov turistov. Največje število prihodov in prenočitev v 2010 sta beležili pokrajini Ravenna in Videm, ki sta ustvarili vsaka preko milijon prihodov. Turisti so se najdlje zadrževali v pokrajini Ferrara, kjer so v povprečju bivali 8,2 dni. Primerjava med slovenskimi in italijanskimi regijami kaže na bistveno krajše bivanje turistov v slovenskih regijah. V Slovenji se v izbranih območjih turist v povprečju zadržuje približno 2,7 dni, v Italiji pa kar 6,3 dni. Dolžine bivanja med domačimi in tujimi turisti se bistveno ne razlikujejo, razen v pokrajini Ravenna, kjer tuji turist biva kar 2,5 krat dlje od domačega.

Gorenjska regija, ki v Sloveniji predstavlja eno od turistično najbolj razvitih, je v 2010 ustvarila za okoli 10% manj prihodov turistov kot Ferrara, pri čemer pa je bilo število prenočitev za 30% manjše. Podobno pokaže tudi primerjava med Goriško in Rovigom. Goriška ustvari okoli 87% prihodov Roviga, pri čemer pa pri prenočitvah doseže le 32% delež.

V slovenskih regijah je delež domačih turistov relativno nizek in predstavlja približno 27 %, medtem ko je na italijanski strani delež skoraj obrnjen. Prevladujejo domači turisti, v pokrajini Ferrari npr. v letu 2010 beleži skoraj 80 % domačih turistov. (% domačih in tujih turistov so izračunani iz podatkov o prihodih turistov).

Tabela 11: Izvorna država glavnih skupin turistov po prihodih v letu 2010

19

Gorenjska

Italija Nemčija Velika B. Hrvaška Japonska Nizozemska

62.146 54.331 28.136 26.153 23.621 20.968

Goriška

Italija Nemčija Češka repub. Avstrija Hrvaška Madžarska

75.262 20.583 10.140 9.424 5.658 5.106

Rovigo

Nemčija Rusija Češka republika Poljska Nizozemska

Avstrija

39.289 13.213 7.901 6.593 5.850 5.699

Ravenna (2009)

Nemčija Francija Rusija Avstrija Velika B. ZDA

50.922 20.642 10.157 9.398 7.490 6.430

Ferrara

Nemčija Nizozemska

Francija Švica in Lihtenštajn

Avstrija Poljska

42.870 13.910 12.196 8.250 6.211 6.030

Videm (2009)

Avstrija Nemčija Francija Rusija Slovenija Hrvaška

181.575 79.450 11.115 11.050 7.268 6.206

Vir: interni podatki projektnih partnerjev in BSC

V zgornjo tabelo je vključenih 6 držav, od koder prihajajo turisti najpogosteje v posamezno pokrajino oz. regijo. V obeh slovenskih regijah glavni skupini turistov prihajata iz Italije ter Nemčije. V italijanskih pokrajinah pa ključno skupino turistov predstavljajo Nemci, pomemben segment pa predstavljajo tudi Francozi, Rusi in Nizozemci. Slednji se pojavljajo kot relativno številčni v večini obravnavanih pokrajin.

Tabela 12: Nastanitvene zmogljivosti in njihova stopnja v % po posameznih območjih v 2010

Gorenjska Št. objektov Št. sob Ležišča Ležišča - stalna

St. nastanit. zmogljivosti

SKUPAJ … 8.067 25.575 23.488 11,56 % (2010)

Hoteli in podobni nastanit. objekti

3.645 8.500 7.663

Kampi 1.370 4.630 4.630

Ostali nastanit. objekti 3.052 12.445 11.195

Goriška Št. objektov Št. sob Ležišča Ležišča – stalna

St. nastanit. zmogljivosti

SKUPAJ … 4.036 12.101 11.348 9,53 % (2010)

Hoteli in podobni nastanit. objekti

61 1.467 3.168 2.969

Kampi 22 1.251 3.910 3.890

Ostali nastanit. objekti … 1.318 5.023 4.489

Vir: SURS

Rovigo Št. objektov Št. sob Št. ležišč St. nastanit. zmogljivosti

20

Hoteli 67 1.584 3.078 11,3 % (2010)

Oddaja sob 2.089 3.962 10.906

Kampi 6 4.792 12.678

Turistične kmetije 38 282 625

Drugo (B&B, hostli, počitniški dom) 71 228 628

SKUPAJ 2.271 10.848 27.915

Ravenna Št. objektov Št. ležišč (2009) St. nastanit. zmogljivosti

Hoteli 599 19, 5 % (2009)

Druge nastanitve 6.187

SKUPAJ 6.746 72.938

Ferrara Št. ležišč St. nastanit. zmogljivosti

Hoteli 6.515 8,9 % (2009)

Kampi 20.896

Turist. kmetije 687

B&B 400

Sobe 4.376

Drugo 342

SKUPAJ 33.216

Videm Št. ležišč - 2009 St. nastanit. zmogljivosti

Hoteli 25.299 20,8 % (2009)

Kampi in turist. naselja 15.476

Turist. kmetije 2.040

B&B 1.307

Apartmaji 61.030

Drugo 7.229

SKUPAJ 112.381

Vir: interni podatki BSC in območnih partnerjev

Med obravnavanimi območji ima največ turističnih kapacitet pokrajina Videm, ki je med preučevanimi pokrajinami po številu prebivalcev tudi največja. Sledijo Ravenna, Ferrara, Rovigo, Gorenjska in Goriška. Pokrajina Videm ima tudi največjo stopnjo nastanitvene zmogljivosti, ta znaša skoraj 21 %. To pomeni, da vsa ležišča skupaj predstavljajo skoraj 21 % celotne populacije prebivalstva pokrajine. Na drugem mestu po tem kriteriju je pokrajina Ravenna, sledijo Gorenjska, Rovigo, Goriška in Ferrara, med katerimi pa stopnje nastanitvenih zmogljivosti ne izstopajo.

V analizi območij v projektu Slow turizem (Context analysis of the Slowtourism area, 2011) so bile preučevane nekatere specifike, ki jih za potrebe te projektne naloge izpostavljamo v nadaljevanju.

21

Indeks izkoriščanja obravnavanih območij

Indeks izkoriščanja območja je kazalnik, s katerim se meri trajnostni vpliv rezidentov in turistov na določenem območju. Vrednost se izračuna tako, da se sešteje turistične prihode in število rezidentov na kvadratni kilometer. V tem statističnem kriteriju izstopa pokrajina Ravenna, ki ima indeks izkoriščanja vsaj 2,3 krat večji od preostalih območij. Sicer pa v splošnem velja, da je indeks izkoriščanja območja domačih turistov na italijanskem ozemlju višji, medtem ko je situacija na slovenskem območju ravno nasprotna, saj imajo turisti iz tujine višji indeks izkoriščanja od domačih.

Tabela 13: Indeks izkoriščanja območja v letu 2009

Območje Indeks izkoriščanja območja

Gorenjska 353

Goriška 153

Ravenna 918

Ferrara 387

Rovigo 290

Videm 342

vir: Context analysis of the Slowtourism area

Kazalnik kakovosti hotelov v preučevanih območjih

Kazalnik kakovosti hotelov predstavlja osnovni podatek, s katerim se lahko medsebojno primerja kakovost hotelov v posameznih območjih. Analiza je pokazala, da se slovenska in italijanska območja zelo razlikujejo. Območja Goriške in predvsem Gorenjske (indeks 54,2) beležijo bistveno višji indeks kakovosti kot italijanska območja. To je predvsem posledica zelo majhnega števila hotelov z 1 ali 2 zvezdicami in velikega števila hotelov s 3, 4 oziroma 5 zvezdicami v slovenskih regijah. Obratno pa pomeni, da so v italijanskih območjih najbolj razširjeni hoteli prav z 1 ali 2 zvezdicama. * Kljub temu pa velja opozorit na dejstvo, da realno hoteli v Italijanskih območij niso tudi do 10 krat slabše kakovosti (kot kažejo indeksi) v primerjavi s Slovenskimi. Torej se navedenih izračunanih indeksov ne sme upoštevati dobesedno, ampak kot odraz izračunov na podlagi določenih kriterijev.

Tabela 14: Indeks kakovosti hotelov v letu 2009

Območje Indeks kakovosti

Gorenjska 54,2

Goriška 11,8

Ravenna 6,6

Rovigo 2,5

Ferrara 3,2

Videm 3,9

vir: Context analysis of the Slowtourism area

22

3.2 Povzetek

Z vidika sekundarne ponudbe in doseženih rezultatov v letu 2010 v obravnavanih regijah in pokrajinah lahko ugotovimo naslednje:

- po številu prihodov turistov lahko območja razdelimo v tri skupine: vodilna Ravenna in Videm (1mio), sledita Gorenjska in Ferrara (0,5 mio) ter nato Rovigo in Goriška (0,25 mio)

- regije se precej razlikujejo po številu ležišč, pri čemer jih ima najmanj Goriška, ki pa prav tako ustvari podobno število prihodov kot Rovigo z 2,3 krat več ležišči

- italijanske pokrajine dosegajo boljše rezultate v dolžini bivanja - v strukturi turistov slovenskega regije dosegajo okoli 70% tujih turistov, med njimi so vodilni

italijanski in nemški turisti, v italijanskih pokrajinah prednjačijo domači turisti (med 55% in 80%), največ tujih turistov pa prihaja iz Nemčije

- slovenske regije dosegajo višjo kakovost namestitev v hotelih.

Tabela 15: Sintezni pregled po obravnavanih območjih

Območje Št. prihodov turistov

Št. prenočitev Št. ležišč Dolžina bivanja (dni)

Indeks kakovosti hotelov

Indeks izkoriščanja območja

Gorenjska

586.567 1.584.895 25.575 2,70 54,2 353

Goriška 233.127 542.032 12.101 2,33 11,8 153

Ravenna 1.295.231 6.911.630 72.938 4,4 6,6 918

Rovigo 266.652 1.702.712 27.915 6,45 3,2 387

Ferrara 658.387 5.430.124 32.586 8,2 2,5 290

Videm 1.135.000 5.597.000 112.381 4,9 3,9 342

4. SWOT ANALIZA TURISTIČNIH PRODUKTOV

V tem poglavju so na podlagi pridobljenih inputov s strani projektnih partnerjev predstavljeni osnovni turistični produkti ter njihov turistični potencial. V drugem delu je izdelana sinteza za celotno obravnavano območje.

4.1 Jesenice

Občina Jesenice se tako kot številne druge skupnosti ponaša z vrsto naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki pa v večji meri še niso vključeni v tržne turistične produkte. Pri analizi smo se osredotočili na potencial mestnega jedra, zato smo turistični produkt Jesenice – Jeklo in narcise obravnavali kot osrednji potencial, dodatno pa smo vključili še možnosti za razvoj turističnih produktov na področju kolesarjenja in pohodništva na območju Karavank.

Glavna elementa prepoznavnosti Jesenic sta jeklo in narcise. Edinstven pojav cvetenja gorskih narcis (latinsko Narcissus poeticus radiiflorus) na pobočjih okoli Golice v mesecu maju privablja številne obiskovalce. Železarska tradicija je na Stari Savi vidna na vsakem koraku. Tu so ohranjeni bistveni

23

elementi nekdanjega fužinarskega naselja: Ruardova graščina iz 16. stoletja, cerkev Marijinega vnebovzetja iz začetka 17. stoletja, delavska stanovanjska hiša s konca 18. stoletja, plavž s pudlovko in kolpernom ter mlin iz 19. stoletja. Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Gornjesavski muzej na Jesenicah je osrednja institucija, ki skrbi za ohranjanje te tehniške dediščine in tudi za vključitev v turistično ponudbo. Obnova je pokazala, da je najboljše zagotovilo za ohranitev Stare Save kot kulturnega spomenika njena vključitev v življenjski utrip mesta (vir: www.gornjesavskimuzej.si).

24

http://www.gornjesavskimuzej.si/

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov na območju Jesenic

Turistični produkt Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Jesenice – jeklo in narcise

mesto Jesenice – staro mestno jedro, center Stara Sava,

Planina pod Golico / Javorniški Rovt

Dobro ohranjena kulturna dediščina - edino ohranjeno tovrstno naselje v tem delu Evrope

Zgornjesavski muzej kot institucija znanja in upravljalec tehniške dediščine

Ugodna geografska lega

Bližina osrednjih turističnih centrov – Bled, Bohinj, Kranjska gora

Prepoznavnost in obiskanost Planine pod Golico – narcise

Pomanjkanje prenočitvenih kapacitet

Nepovezana ponudba

Slabša vključenost v regionalne programe

Slabša prepoznavnost območja kot turistično zanimivo

Turizem ni prepoznan kot podjetniška priložnost

Povezava tehniške dediščine, kulture, umetnosti in narave

Priprava specializiranih ponudb za ciljne skupine (enodnevni izleti) – seniorji, strokovnjaki, šolske skupine, družine

Vključevanje v skupno ponudbo turistično bolj razvitih sosednjih občin

Razvoj doživljajskih atrakcij

Razvoj poslovnega turizma (jeklarska industrija)

Pomanjkanje finančnih virov za razvoj dodatne ponudbe

Pohodništvo

Karavanke / območje občine Jesenice

Ohranjena narava, atraktivni razgledi na Julijske Alpe

Rastišča narcis v maju in pestrost rastlinskih in živalskih vrst

Označene planinske poti

Ni masovnega turizma

Pritiski na okolje, onesnaženje

Neurejno področje trasiranja tematskih poti

Vodništvo ni dovolj razvito

Razvoj tematskih poti in programov doživljajskega vodenja

Usposobitev za interpretacijo



Kolesarjenje

Karavanke / območje občine Jesenice

Kolesarske poti različnih težavnosti

Nepovezanost z državno kolesarsko potjo


Nadaljnji razvoj kolesarske infrastrukture


25

Jesenice so tipično postindustrijsko mesto z bogato železarsko zgodovino. Turizem na območju je relativno slabše razvit in manj prepoznaven, kar se odraža tudi v statističnih podatkih občine (število nočitev, dolžina bivanja, število namestitvenih kapacitet, ipd.).

Osrednji potencial za razvoj turističnih produktov starega mestnega jedra predstavlja edinstveno tehniška dediščina železarstva, pri čemer je smiselno bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo bližina in prepoznavnost osrednjih turističnih središč v regiji.

Med ključnimi izzivi so: poživitev Stare Save, učinkovito partnersko povezovanje s sosednjimi destinacijami, razvoj specializirane ponudbe ob slabše razviti sekundarni ponudbi, krepitev prepoznavnosti mestnega jedra in celotne občine kot turistično zanimive.

4.2 Bohinj

Na območju Bohinja izpostavljamo naslednje potenciale in priložnosti:

Bohinj in zavarovano območje narave – Triglavski narodni park

Več kot dve tretjini Bohinja leži v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka, edinega narodnega parka v Sloveniji, ki obsega skoraj celotne Julijske Alpe na slovenski strani. Najvišja točka je vrh Triglava (2864 metrov), po katerem je park dobil ime. Značilnosti parka so visokogorski svet z najvišjimi in najmogočnejšimi vrhovi, globoko zarezane ledeniške doline, jezera, reke in soteske, visokogorski pašniki, gozdovi, bogata kulturna dediščina ter slikovite vasice z negovano kulturno krajino.

Triglavski narodni park je v razvojnem in marketinškem smislu primerjalna prednost za celoten razvoj v destinaciji Bohinj posebno pa še v smislu turističnega razvoja. Trajnostni razvoj turizma v zavarovanih območjih je prednostna tema tako pri samem gospodarskem razvoju območja, kvaliteti ponudbe v območju in kvaliteti obiskovalcev takšnega območja. Razvijati turistično dejavnost v samem območju parka zahteva specifična znanja in posluh tako za domače prebivalstvo, za poslovno dejavnost in za sam turistični obisk. Bohinj, ki leži z glavnim naseljem Bohinjsko Bistrico na obrobju parka in z glavnimi turističnimi naravnimi atributi v parku, te prednosti še ne izkorišča v zadostni meri.

Na tem mestu je smiselno izpostaviti novo nastali dokument t.i. »Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014 – 2023«, ki vsebuje novo vizijo in določila, ki bodo s postopkom javne obravnave v prihodnosti tudi sprejeta. Načrt je v digitalni obliki dostopen na sledeči spletni povezavi: http://www.tnp.si/images/uploads/NU_osnutek.pdf

Bohinj - turistični potenciali v prihodnosti

Hribi in bohinjska gorska ogrlica omogočajo raznovrstne pohodne aktivnosti in alpinizem. Planotast svet in razvejanost gorskih cest omogoča gorsko kolesarjenje, v kraškem podzemlju pa so se ustvarile tudi nekatere jame. Za stacionarne goste Bohinj omogoča ugodne klimatske pogoje za zdravo življenje in krepčilne programe, kakor tudi izjemno panoramsko kuliso. Za vodno rekreacijo je na voljo jezero, reke, soteske in slapovi, za zračne športe je na določenih mestih ugodna termika. Relief območja omogoča vse vrste zimskih športov.

Kulturni turizem beleži v zadnjem obdobju vse večjo rast. Turizem na svoji specifični ravni (kulturni turizem) predstavlja kontakt med različnimi kulturami upoštevajoč dejstvo, da turizem ponuja enkratno priložnost vzajemnega vpliva, oplemenitenja in širjenja zgodovinskih, duhovnih in obče

26

http://www.tnp.si/images/uploads/NU_osnutek.pdf

kulturnih vrednot. Kultura tako lahko zbliža življenja posameznikov, posebej še s poudarjanjem komplementarnosti med potovanjem in izobraževanjem, vsaj kar zadeva kulturo in dediščino Bohinja.

Varstvo naravnih in kulturnih vrednot je nuja in priložnost hkrati. Trajnostni razvoj destinacije tako postaja vedno večji poslovni izziv.

Večinski obiskovalec Bohinja – turist je tako obrnjen k naravi, k njeni estetski in vsebinski vrednosti. Nekaterim zadostuje svež gorski zrak, drugim značilna zeleno-belo-modra kulisa Julijskih Alp. Nekateri tako darove Bohinja uživajo duhovno, mnogi pa vendarle - tudi in predvsem fizično z lastno aktivnostjo oz. udejstvovanjem. Izjemne naravne danosti so obiskovalce Bohinja že od nekdaj spodbujale v raziskovanje in aktivno preživljanje prostega časa.

27

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov na območju Bohinja

Turistični produkt Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Pohodništvo

Bohinj Neokrnjena narava

Več kot 250 km označenih poti (planinskih in sprehajalnih)

Raznolikost krajine

TNP kot blagovna znamka

Stroški vzdrževanja poti

Neurejeno lastništvo oz. upravljanje nekaterih poti

Razviti celoletni produkt – tudi v zimskem času

Razviti nove, predvsem tematske poti

Trženje poti / pohodništva

Usposobiti vodnike za (doživljajsko vodenje) – vključiti lokalno prebivalstvo in znanja

Organiziranje dogodkov – npr. festival pohodništva.

Omejujoča zakonodaja na področju varstva narave

Kolesarstvo


Več kot 100 km označenih poti

Raznolikost ponudbe (družinsko kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, kolesarski park)

Stroški vzdrževanja poti

Neurejeno lastništvo oz. upravljanje nekaterih poti

Trženje poti / kolesarstvo

Razširitev kolesarske ponudbe in ustrezne infrastrukture

Varna kolesnica: zagotoviti varnost kolesarjev z vzpostavitvijo varne kolesarske mreže po Bohinju

Omejujoča zakonodaja na področju varstva narave

Pomanjkanje sredstev za urejanje kolesarske infrastrukture

Vodne aktivnosti

(kajak, kanu, plavanje, soteskanje, ribištvo …)


Raznolikost ponudbe

Ureditev vstopno izstopnih mest za soteskanje

Odlok o plovbnem režimu ni sprejet

Vzpostaviti ravnovesje med naravovarstvom in razvojnimi težnjami destinacije – varovanje voda

Zakonodaja, ki preprečuje določene aktivnosti (soteskanje)

Zimske aktivnosti

Bohinj Neokrnjena narava – naravni sneg

Raznolikost ponudbe

Slaba infrastruktura - zastarele naprave

Povezati razdrobljeno ponudbo

Razviti sonaravne programe – zimsko pohodništvo

Podnebne spremembe, ki vplivajo na snežno odejo

Pomanjkanje sredstev za posodabljanje infrastrukture

28

Osrednji potencial predstavlja zavarovano območje narave s svojimi možnostmi za razvoj atraktivnih produktov aktivnih počitnic, kot so pohodništvo, kolesarstvo, vodne in zimske aktivnosti v povezavi z naravnimi, kulturnimi, dediščinskimi potenciali.

Med osrednjimi izzivi so:

- trajnostni razvoj turizma ob upoštevanju omejitev zavarovanih območij - učinkovito upravljanje obiskovalcev območja in razvoj celoletne ponudbe- partnerski pristop pri razvoju in povezovanju posamičnih manjših produktov ter trženju- zagotavljanje sredstev za obnovo in nadaljnji razvoj ter učinkovito upravljanje/vzdrževanje

turistične infrastrukture (kolesarske poti, vodne aktivnosti, smučišča, ...)- zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in razpoložljivosti kadrov za razvoj in trženje novih

produktov.

4.3 Banjška in Trnovska planota (BIT planota)

Izrazito podeželsko območje ima potencial za razvoj turizma zlasti v naravnih, krajinskih in kulturno- etnoloških značilnostih območja. Na območju najdemo posebnosti kraškega sveta - podzemne jame, brezna, mrzlišča, fosile, ipd. Neokrnjena narava je potencial, ki naj bi v prihodnje pritegnil obiskovalce. Vzpostavljene so kolesarske in peš poti. Planinske steze vodijo na bližnje vrhove Poldanovec – 1303 m, Mrzovec – 1406 m, Golaki – 1495 m. Na območju so urejene sprehajalne poti, smučarsko – tekaške proge in smučišče Lokve. Dejavnosti in obrti- kovaštvo, mizarstvo, zidarstvo, pintarstvo se na različne načine raziskujejo in spodbujajo. Na planoti se skozi vse leto odvijajo različni tematski dogodki, kot so Praznik košnje, Tradicionalni koncert »Pod Lipo«, Festival zelišč in druge športno – kulturne prireditve.Območje je gospodarsko slabše razvito, parcialni poskusi revitalizacije niso bili uspešni. Za območje je značilno odseljevanje prebivalstva. Tudi povezave z sosednjimi deli te planote ni čutiti, kar še dodatno zmanjšuje razvojne možnosti. V občinskih prostorskih načrtih je obravnavano območje predvideno kot turistično-rekreativno, kar lahko spodbudi razvoj storitvenih in spremljajočih dejavnosti, kot so kmetijstvo, drobna obrt idr.

Na območju deluje zavod, katerega namen je celostni razvoj območja s spodbujanjem razvoja tržno zanimivih dejavnosti, ki bodo v kar največji meri vključile domače prebivalstvo.

V zadnjem času je bil zaznan večji interes po obiskovanju planote, ki postaja neke vrste klimatsko pribežališče v prostoru od Nove Gorice do Kopra v Sloveniji in do Trsta, Gradeža, Vidma pa vse do Padove v Italiji. Ljudje obiskujejo te kraje predvsem v poletnem in zimskem času v primeru ugodnega vremena. Vendar pa so ti obiski popolnoma stihijski in povzročajo krajem več škode kot koristi.

Potencialni turistični produkti na območju so vezani na ustvarjanje enodnevne ponudbe:

- Program enodnevnega izleta po Banjški in Trnovski poti – kulinarični izlet- Življenje nekoč – predstavitev življenja na tem območju nekoč- Doživetja v naravi – kulinarični izlet v naravo

Turizem predstavlja eno izmed usmeritev celovitega lokalnega razvoja območja, zato smo v preglednici posamezne elemente SWOT analize opredelili za območje kot celoto in nato še za potencialne turistične produkte.

29

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov BIT planote

BIT Planota Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti NevarnostiBanjška in Trnovska planota

Neokrnjena narava – pestrost rastlinstva in živalstva, območje Natura 2000, ugodna klimaUrejene športno – sprehajalne potiIzvajanje razvojnih projektov Izvedba dogodkov/prireditev skozi vse letoOhranjena kulturna dediščina (muzeji in zbirke)Raznolikost vasi – zgodovina, običaji in navade.

Strateški načrti ne odražajo konkretnih potrebPomanjkanje delovnih mest za lokalno prebivalstvoPadanje števila prebivalcevPasivno gospodarstvoSezonskost obstoječih turističnih produktovTrenutno izrazit le negativen vpliv obiskovalcev na naravoNeprepoznavnost destinacijeMalo nastanitvenih zmogljiv.

Izdelava celostne razvojne strategije za območjePovezovanje s sosednjimi deli planoteRastoč interes za obisk (600.000 glavni centri)Razvoj rekreativnega turizma in s tem razvoj gostinstva, kmetijstva in drobnih obrtiVključitev lokalne delovne sileUreditev vaških jeder.Vzpostavitev regijskega parka Nanos

Premajhen interes institucij za podporo razvoju turizmaRastoča konkurenca Neustrezni infrastrukturni pogoji za razvoj turizma.

Turistični produkt Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti NevarnostiZelišča Različne lokacije

na območju Banjške in Trnovske planote

Popularna vsebina/tematika.Velika ciljna skupina.Zagotovljeno varovanje okolja.Društvo ljubiteljev narave Planota.Obstoj več zeliščarskih točk, vrtov in center.Zeliščarski Center Herbitium, ki deluje v okviru Medpodjetniškega izobraževalnega centra.Nadgradnja uporabe zelišč gastronomiji – hotel Winker.

Slab interes domačinovPomanjkanje znanja Sistem promocije ni dovolj dobro izdelan.

Dodaten zaslužek za domačine.Razvoj novih izdelkov.Pridobivanje novih znanj obiskovalcev.Izražen velik interes s strani deležnikov po nadaljnjem razvoju.Specializacija celotne destinacije v zeliščarski turizem.Nadgradnja ponudbe v kombinaciji s prireditvami.Nadgradnja ponudbe z izobraževalnimi vsebinami (npr. organizacija zeliščarskega vikedna).Širina ponudbe že zadostuje za razvoj online trgovine z zeliščnimi izdelki (podoben primer : http://www.irschen.eu/ )

Velik negativen vpliv vremenskih razmer.Sezonska destinacija.Razdrobljenost ponudnikov.

30

http://www.irschen.eu/

Vsaj en od centrov bi moral biti odprt za naključne obiskovalce vsaj en dan preko vikenda (možnost rotacije lokacij).

Enodnevni izleti za skupine

Celotno območje Obvladovanje skupine obiskovalcev.Vključevanje lokalnih vodičev.Rekreativni turizem

Pomanjkanje lokalnih vodičev.Slabe cestne povezave.Premajhne kapacitete posameznih ponudnikov.Šibka promocija.

Učinkovitejša promocija in segmentacija obskovalcev (planinci, romarji, NOB podporniki ,…)Izboljšanje programov.Infrastruktura za obiskovalceOrganiziranje orientacijskih pohodov (npr. v obliki Slovenske treking lige, Adventure race) za šolske skupine in družine.Priprava tematskih izletov (npr. serija spominskih obeležij iz obeh svetovnih vojn).Izobraževanje lokalnih vodičev.

Zimski turizem Lokve in planota Zasnovana je ponudba teka na smučeh (tekaške proge) in smučišče na lokvah.

Smučišče je trenutno zaprto.Umetno zasneževanje ni možno.Pomanjkanje snega in finančnih sredstev.

Možnost razvoja nove ponudbe za družine – sankanje v lastni režiji.Razširitev gostinske ponudbe.Razvoj zimskih prireditev (pustovanje, igre na snegu ipd)

Ne stabilne vremenske razmere.Trajno zaprtje in opustitev smučišča.Opustitev vseh trenutnih zimskih aktivnosti.

Kolesarjenje Celotna planota Kolesarske poti že obstajajo. Ne prometno območje.

Pomanjkljivi online opisi poti, pomanjkanje zloženk.Ne obstoj podporne ponudbe (servisi, najemi koles ipd.)

Pripravljanje elektronskega vodiča za celotno Goriško regijo.Izdelava daljše krožne poti je v teku.Vzpostavitev možnosti najema gorskih in električni koles.

Ne zainteresiranost za razvoj novega produkta.

Motoristična pot – nov, še ne razvit produkt

Asfaltirana pot po planoti

Slikovita pokrajina.Spektakularne in ne prometne ceste.

Priprava promocijskih materialov (v sodelovanju z RDO).Motoristi ustvarjajo nočitve in dobri potrošniki.

Hrup in umik od trajnostnega razvoja destinacije.

Turizem na kmetijah & tradicija

Kmetije na planoti Obstoj uspešnih kmetij z različno specializacijo (sirarna, zelišča,…)

Pomanjkanje namestitev na kmetijah – potrebno sodelovanje s tistimi kjer so na voljo.

Vključitev ponudbe v enodnevne izlete (delno že realizirano).Povezati ponudbo v turistične

Prenos znanja na mlajše generacije.

31

Obstoj več privatnih zbirk (orožje, škafarstvo,…)

(npr. vikend) pakete v sodelovanju s turističnimi kapacitetami. Nadgradnja ponudbe z izobraževalnimi vsebinami (tečaji).Nadgradnja ponudbe z lokalnimi kulinaričnimi posebnostmi in vinom, zelišče (npr. koncept slow turizem).

Zavdanje po ohranjanju identitete in avtentičnosti se skozi generacije lahko porazgubi.

Padalstvo – nov, ne razvit produkt

Vzletne točke na planoti

Popularnost vzletnih točk.Vedno večji obisk tujih padalcev, ki koristijo namestitve in ostalo gostinsko ponudbo.

Potencial še ni prepoznan Priprava paketov in ciljno trženje ponudbe je potencial, saj so padalci lahko dobri potrošniki(specializirane revije in agencije); verjetno v sodelovanju z RDO.V ponudbo tandemskih poletov z lokalnimi padalskimi društvi naj se vključi lokalna gostinska ponudba – potreben dogovor.Možnost razvoja kiteboardinga kot nadgradnja padalstva(pozimi&poleti), saj je planota dovolj vetrovna (primer Bloške planote).

Ne upoštevanje uredb o zmajarstvu in jadralnem padalstvu.

32

BIT planota predstavlja turistično manj razvito območje. Osrednji potencial za razvoj turističnih produktov predstavljajo neokrnjena narava, ugodna strateška lega ter ohranjene obrti in relativno bogato družabno življenje na planoti.

Med turističnimi produkti z obetavnim potencialom sta izletniško-rekreativni turizem in produkti na osnovi zelišč za seniorje, šolske skupine, ljubitelje narave, ki v osnovi temeljijo na enodnevnih programih.

Ključni izzivi:

- premalo prepoznane priložnosti in podjetniški pristop lokalnega prebivalstva na področju razvoja turizma

- upravljanje z obstoječimi obiskovalci območja za ohranjanje kakovosti stanja okolja- pomanjkanje sekundarne ponudbe- vzdrževanje obstoječe turistične infrastrukture (smučišče, kolesarske poti, peš poti)- partnersko povezovanje in vključevanje produktov v skupno turistično ponudbo

regije/regionalne destinacije.


Polesine ali pokrajina Rovigo, najjužnejša v regiji Veneto s svojo ozko in podaljšano obliko meji na druge pokrajine, od katerih je absorbirala kulturo, jezik in običaje. Obisk pokrajine pomeni biti v tesnem stiku z naravo. Ravnina je prepletena s počasnim tokom rek, slikovitimi cestami, ki se vijejo nad pokrajino in nad delto reke Pad.

Območje nudi številne možnosti za kolesarjenje, jahanje in uporabo vodnih poti. Aktivno doživljanje pokrajine omogočajo dobre prometne povezave, v katere vlagajo lokalni subjekti. Območje ima dobro razvito podeželsko gospodarstvo, ponudniki imajo vrsto certificiranih produktov ter sodelujejo pri promoviranju lokalnih posebnosti.

Naravne danosti

Območje delte reke Pad sodi med eno izmed najbolj reprezentativnih obalnih ekosistemov v Evropi. Favna delete reke Pad je nedvomno ena izmed največjih dragocenosti zavarovanega območja. Na tem območju je bilo najdenih več vrst vretenčarjev, park je tudi pomembno zatočišče mnogih ptic. Tam naj bi gnezdilo in prezimovalo več kot 300 vrst ptic, med njimi tudi zelo redko, kot sta mali kormoran in flamingo. V regionalnem parku delte reke Pad raste več vrst rastlin, ki uspevajo na raznolikih rastiščih (v pesku, mokriščih, na rečnem bregu, lagunah, slanih dolinah, močvirjih in seveda v čisti vodi reke Pad).

Kultura in umetnost

Pokrajina Rovigo združuje vrednote narave z bogatim kulturnim bogastvom in gostom v manjših mestih ponuja oglede arhitekturnih znamenitosti; vile, palače, cerkve in muzeje. Praktično ni mesta brez spomenika, delčka umetnosti ali zgodovine, ki jo ponuja svojim obiskovalcem.

Veliko umetniških del in spomenikov ni poznanih širši javnosti, vendar pa so dragoceni in pomembni. V pokrajini je močno prisoten utrip zgodovine in obiskovalci imajo možnost občutiti življenje, kakšnega so živeli tamkajšnji prebivalci nekoč. Številne umetniške razstave iz različnih obdobij

33

obiskovalcu omogočijo pristen stik s tradicijo in zgodovino pokrajine. Tudi arheološki in etnografski muzeji s svojo bogato vsebino omogočajo poglobljeno in doživeto občutenje pokrajine Rovigo.

Glavno kulturno umetniško središče pokrajine predstavlja mirno in elegantno mesto Rovigo. V njem stoji cerkev Beata Vergine del Soccorso, znane kot »La Rotonda« (slo. krožišče), Palazzo Roverella (slo. palača Roverella) s svojo galerijo slik, Old Castle (slo. Stari grad), Museo dei Grande Fiumi (slo. muzej velikih rek). Mesto plemenitega porekla; Adria, po katerem je poimenovano Jadransko morje pa v sebi nosi arheološki muzej Badia Polesine, Vilo Badoer, ki je uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, arheološki muzej Lendinara s svojo zgodovinsko in umetniško dediščino, svetišče Beata Vergine del Pilastrello in Preatoriansko palačo.

Zemljevid preučevanega območja z delto reke Pad

vir: google maps

34

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov v pokrajini Rovigo

Rovigo Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti NevarnostiObmorski turizem Rosaline Mare

Otok Albarella BoccasetteBarricataBacuccopeščene plitvine

55 km obale za kopanjePlaže delete reke Pad s svojo biotsko pestrostjoCertifikati kakovosti Blue Flag za območja Rosolina, Albarella, Porto Tolle in ESMAS certifikat za celotno turistično ponudbo Polesine

Nizka stopnja povezanosti znotraj območjaMalo nastanitvenih objektov s certifikatom kakovostiKratka turistična sezona

Izboljšanje kakovosti storitevPrekvalifikacija in oživitev obalnega območjaIzboljšanje povezave delte reke Pad z drugimi naravnimi resursi v območju

Neustrezno prilagajanje potrebamPomanjkanje trženjskih orodij, ki gradijo BZKonkurenčnost sosednjih regij

Okoljski turizem Delta reke Pad, oaza in zavarovana območja, muzeji na podeželju, izobraževalne kmetije

Prisotnost zavarovanega območja (visoka naravna in okoljska vrednost)Bogastvo flore in favneRaznolikost naravnih okolij (reka, Delta, podeželje)

Ne strukturirani in omejeni viri za razvoj ekoturizmaSlaba povezava zelenega turizma z obmorskim turizmomNizek poudarek na produktih

Razvoj ekoturizma v območjuVzpostavitev tesnejših povezav med zelenim, obalnim in podeželskim turizmomIzboljšanje storitev, označitev znamenitosti

Uporaba strupenih kemikalij, agroživilska podjetja - onesnaževanje talRazvrednotenje pomena turizma kot ustvarjalca delovnih mest in dohodka. Ustvarjanje pritiska na resurse in okolje

Rečni turizem Rečne poti v pokrajini Rovigo

Rečni kanali s pitno vodoRazvita ponudba – nočitve, izleti, ribiški turizemInstitucionalna podpora k razvoju turizma na in ob reki Pad

Turistični produkti so premalo promovirani (npr. opazovanje ptic)Slaba izkoriščenost turističnih proizvodov Nizka izraba rečnih povezav

Nadaljnji razvoj segmentovRazvoj vodenih prevozov po rekiOznačevalne in usmerjevalne table v rečnih kanalihIzboljšanje storitev, pristanišč, izboljšanje dostopnosti za doseg visokega standarda

Razvrednotenje rečnega turizma kot ustvarjalca delovnih mest in dohodkaZamude pri izvajanju programov podpore rečnemu turizmuUporaba strupenih kemikalij in drugo onesnaževanje

Kolesarjenje Kolesarske poti na celotnem območju pokrajine

Pestrost kolesarskih poti (težavnost, dolžina), ki vključujejo tudi prevoz s

Nepovezanost kolesarskih stezPomanjkanje kolesarskih stez

Nadaljnji razvoj kolesarskega omrežjeIzboljšanje povezav med kolesarskimi potmi – vstop v

Pomanjkanje trženjskih orodij za gradnjo BZKonkurenčnost sosednjih

35

čolnomRazširjena distribucija in omrežje kolesarske opremeDostopnost poti

Nezadostna označenost poti regionalno in evropsko kolesarsko omrežjePovezava kolesarstva z drugimi turističnimi produkti

pokrajinNihanja in nepredvidljivost na turističnem tgu

Vodeno jahanje Celotna pokrajina Rovigo

Primeren, raven teritorij za vodeno jahanjePristnost jahalnih poti, še posebej v delti reke PadRazširjenost konjeniških centrov v pokrajini

Premalo poudarjen turistični produktPomanjkanje označevalnih tabelNeusklajenosti med institucijami

Razvoj počasne mobilnostiMočna turistična dejavnost v sosednjih območjih - navezavaPovečevanje povpraševanja

Nihanja v turizmu in nepredvidljivosti na turističnem trguŠibka nacionalna podpora za razvoj turizma na tem območjuPrevladovanje množičnega turizma

Kulturni turizem Kulturna dediščina pokrajine (palače, vile, muzeji) kot so Villa Badoer, UNESCO, Fratta Polesine

Kulturna dediščina pomembno prispeva k razvoju turizma, obiskov pokrajineŠirjenje in spodbujanje kulturne dediščine Polesine Veliko dobro načrtovanih prireditev na območju

Težave pri časovnem načrtu dogodkovTežave pri učinkovitem komuniciranjuSlabo izkoriščanje resursov

Vzdrževanje kontinuitete dogodkov in izboljšanje načrtovanjaPovečanje prepoznavnosti in doživljanja pokrajine kot kulturne destinacijePovezava kulturnega turizma z drugimi turističnimi produkti

Nihanja in nepredvidljivost turističnega trgaKonkurenčnost sosednjih regijTežave pri koordinaciji med institucijami

Vino in kulinarika Celotna pokrajina Značilno podnebje in geografska lega Certificirani produktiPromocija preko festivalov in posebne ponudbeSpecializirana ponudba (npr. ribje restavracije)Sinergija med javnostjo in izvajalcem

Pomanjkanje restavracij z lokalnimi – tipičnimi jedmiPomanjkanje znanja o lokalnih tipičnih jedehNezadostna turistična promocija

Razvoj kakovostnih produktovPovečano povpraševanje po tovrstnih produktihPovezava z drugimi turističnimi produkti

Uporaba strupenih kemikalij v kmetijstvu in onesnaževanje talUstvarjanje pritiskov na resurse in okoljeIzguba lokalne identitete

36

V pokrajini Rovigo med turističnimi produkti izrazito prevladuje obmorski turizem s 55 kilometri obale primerne za kopanje ter biotsko pestrostjo samih plaž. Poleg obale osrednji potencial območja predstavljajo zavarovana območja narave (park), bogata zgodovina in tradicija, vino in kulinarika, obstoječi dogodki.

Med prepoznanimi produkti s potencialom so produkti vezani na aktivne počitnice (kolesarjenje, jahanje), doživljanje narave (zeleni turizem, rečni turizem), spoznavanje kulture in kulinarike (tradicionalna hrana, objekti kulturne dediščine in prireditve).

Med ključnimi izzivi za razvoj turističnih produktov območja izpostavljamo:

- zagotavljanje kakovostne sekundarne ponudbe (nastanitvene kapacitete, počivališča, označevalne table,...)

- ohranjanje kakovosti okolja - povezovanje prepoznavnega obmorskega turizma s ponudbo produktov v zaledju in

zavarovnih območjih narave- zagotavljanje učinkovitega upravljanja produktov parka delte reke Pad- nadaljnji razvoj turistične infrastrukture (označevanje, povezovanje in vzdrževanje poti, rečna

pristanišča)- razvoj raznovrstnih produktov (tudi živilskih pridelkov) in dvig kakovosti produktov vezanih

na kulinariko in kulturo- vnos znanj in spodbujanje inovativnosti.- nova orodja za informiranje in promocijo območja z uporabo inovativne tehnologije

Zaradi pomembnosti in velikega potenciala produkta delte reke Pad, so v nadaljevanju navedeni nekateri podatki, pridobljeni na terenu:

Po podatkih lokalnega turističnega operaterja, so v delti reke Pad glavni naravni produkti riž (riž delta Po), školjke (so v postopku certificiranja produkta) in ribe (ribiči prihajajo predvsem iz Nemčije, Madžarske in Avstrije). Posebnost teh voda je v mešanju sladke in slane vode, kar omogoča rast in bivanje nekaterih edinstvenih rastlin in živalskih vrst. Glavna turistična produkta v delti pa predstavljata voden ogled s čolnom po delti in opazovanje ptic, vendar produkta nista izkoriščena optimalno. Trenutno ni pisnih določil, ki bi omejevala ali prepovedovala obisk delte in s tem posegala v možnosti nadaljnjega razvoja produktov. Za turistične obiske pa je sicer namenjenih le 5 % površine delte reke Pad. Glavne slabosti oz. nevarnosti so po mnenju operaterja vidne v odhajanju mladih iz območja, nizki podjetniški iniciativi ter onesnaženosti reke, ki pa se sistematično zmanjšuje. Trendi povpraševanja so pozitivni, obiskanost delte se je v zadnjih 5 letih le povečevala. Najpogosteje to območje obiskujejo manjše organizirane skupine, družine ter šolske skupine, višek sezone pa je v spomladanskem in jesenskem času. Pozimi in poleti pa najpogosteje prihajajo fotografi in opazovalci ptic (vir: vodič na čolnu v delti reke Pad, pokrajina Rovigo).


Pokrajina je turistično visoko razvita. V projektni nalogi se osredotočamo na potenciale podeželja in varovanih območij narave Regijskega parka Venna del Gesso Romagnola. Izpostavljamo glavna izhodišča.

37

Slika: Mesto Brisighella

Vir: Google maps

Regijski park Vena del Gesso Romagnola (Parco regionale della Vena del Gesso Romagnola)

Gričevnata pokrajina parka ponuja mnoge razgledne točke, vasi v njem pa predstavljajo in hranijo zapuščino iz različnih zgodovinskih obdobij. Ponujajo tudi številne možnosti aktivnega oddiha, kot je wellness in zdravilišče. Posebnost parka so izletniške poti, ki postrežejo s kulinarično, vinarsko ponudbo ter sam vonj, ki se širi po celotnem gričevju. Kot omenjeno, se Apnenčast greben razteza približno 25 kilometrov nad dolinami rek Sellustra, Santerno Senio in Lamone v hribih med Limolo in Faenzo. To območje je v okviru parka uvrščeno med zaščitena. V strmih stenah Riva di San Biago ali Monte della Volpe in Monte Mauro gnezdijo številne ujede in rastejo sredozemske rastline kot so hrast in terpentin. Na območju so vidni tudi mnogi kraški pojavi, kot so jame Tanaccia in Re Tiberio, ki je deloma odprta za turiste in ima poseben arheološki pomen. Prav tako so vidne vrtače, ponori (brezno Fantini in Morning chasm) in izviri (Rio Gambellaro in Rio Stella) ter značilne rastline vključno z redkim evropskim drevesom Bladdernut.

Ca׳ Carné center za obiskovalce v poletnem obdobju organizira izlete in dejavnosti ter ponuja piknik prostore, restavracijo in sobe. Zanimivosti v bližini so krajinski muzej v Riolo Fortress, Monticino Geological Museum (slo. geološki muzej) in Tossignano – »I gessi e il fiume« - center za obiskovalce. Vzdolž reke Lamone stoji Pieve del Tho, najstarejša župnijska cerkev v dolini in srednjeveško naselje Brisighella svojimi toplicami, ki so dostopne tudi z vlakom na relaciji Faenza in Florence. Kraj je prejel priznanja Najlepša vas v Italiji, priznanje Slow city in oranžno zastavo Potovalnega Kluba Italije. Brisighella gosti znameniti srednjeveški festival z gledališkimi prireditvami, razstavami in koncerti.

Na območju je več zanimivih krajev. Riolo Terme je znano kot »mesto voda«. Sloves zdravilne vode sega v rimski čas, resneje pa so jo začeli izkoriščati v 19. stoletju z ustanovitvijo toplic. Danes na tem mestu stoji moderen welneški in diagnostični center. V stari trdnjavi se vrstijo razstave, koncerti, festivali, kulinarični dogodki in delavnice. V njej pa je tudi arheološko – zgodovinski muzej. Ponudbo kraja Riolo Terme dopolnjuje golf klub z 18 luknjami in površino 200 hektarjev ter zabaviščni - vodni park Acqualand. Mesto Casola Valsenio je znano kot »mesto pozabljenega sadja«. Pod vodstvom Casola se je tam trajno shranjevalo vse pridelke, ki potem zaradi močne trgovine na drobno niso našli svojega mesta na trgu. V oktobru se odvija tudi Festival pozabljenih plodov, ki prikazuje dogajanje iz tistih časov. Znamenitost kraja je trdnjava Monte Battaglia, ki omogoča panoramski razgled nad

38

pokrajino in »Strada della Lavanda« (slo. cesta Lavanda) s svojo kuliso. Posebno vrednost ima še vrt Ceroni Herb z več kot 400 vrstami domačih in tujerodnih vrst zdravilnih rastlin. V bližini Casola stoji srednjeveška stavba, imenovana Cardello. Stoletja je bila v njej gostilna, v 19. stoletju je v njej bival pisatelj Alfredo Oriani, danes pa stavba služi kot muzejska hiša. Mesto Faenza velja za svetovno prestolnico keramike, ki ohranja in promovira to starodavno umetnost, ter vanjo vključuje moderne, inovativne pristope. Mesto je pomembno zgodovinsko središče z mnogimi renesančnimi in neoklasičnimi motivi, kot so na primer odlično ohranjene freske ustvarjalca Felice Gianija. Mesto ponuja pester izbor tradicionalnih proizvodov, poizkušanje vin ter tudi oglede zvezdnatega neba s stolpa Oriolo dei Fichi.

39

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov v pokrajini Ravenna

Ravenna Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti NevarnostiAKTIVNE POČITNICEGolf Club La Torre Riolo Terme Lepa pokrajina

Dobre tehnične značilnosti igrišča.Strateška lega ob cestah, ki vodijo v mesta Firence, Faenza, Ravena, Bologna

20 star objekt, potreben obnoveNi dovolj nastanitvenih zmogljivosti.Potrebna obnova namestitvenih zmogljivosti in dvig kvalitete

Novi viri financiranja obnove (npr. Por Fesr fundacija)- igrišče, nastanitev

Prisotnost konkurence, ki se je pojavila v zadnjem obdobju (npr. golf igrišča Castel San Pietro, Argenta in Cervia).

Vodni park Acqualand

Riolo Terme Odlična geografska lokacija.Prepoznavnost parka.Dobra opremljenost parka in dodatna infrastruktura.V bližini je kamp in bungalovi.

Objekt je potreben obnove – (sanitarije in garderobe) Park ni povezan v omrežja drugih sorodnih parkov. Ni infrastrukture za večdnevno bivanje.

Obnova infrastruktureOrganizacija več dnevnih paketov z dogodki (npr. go-kart turnirji).Vnos parka v omrežje parkov.

Slabe možnosti financiranja. Slaba marketinška strategija. Uprava parka ni bila vključena v projekte.

Jamarstvo Casola Valsenio Srečanje jamarjev v letu 2010 – pozitivna izkušnja. Dobra zasedenost sob v času srečanja.

Visoki stroški srečanja zavirajo ponovitev dogodka(70.00 EUR).

Ustvariti spletno ponudbo za tovrstno nišo – ponuditi jo ciljni skupini.Spodbuditi nadaljnji razvoj srečanj

Visoki stroški. Pomanjkanje natančnih analiz stroškov in dobička. Pomanjkanje organizirane in specializirane turistične ponudbe.

Pohodništvoterensko jahanjegorsko kolesarjenje

Vena del Gesso Park

Tri krožne poti s podpornimi storitvami.Ustrezno vzdrževanje s strani Ital. PZ.Prisotnost mineralov v kameninah. Široka ponudba: antropologija, geologija, jamarstvo, narava, vino in

Posodobitev okoljskih smernic. Negotovo upravljanjem s Ca' Carnè centrom obiskovalcevNi zagotovljenih standardov kakovostipomanjkljiva investicijska strategija80 % parka je v zasebni lasti –

Jama della Lucerna: izvedba rekonstrukcije, ureditve in opremljanje jame. Po vzoru Špancev: www.lapisspecularis.orgwww.cuevasturisticas.esJama Tanaccia: intenzivnejše promoviranje vodenih ogledov in izboljšanje koordinacije (vodniki, info

Pomanjkanje strokovnega znanja za opravljanje s projekti.Ni enotne strategije in premalo zagona med regionalnimi enotami. Uprava parka premalo podjetniško usmerjena, turistični potenciali

40

http://www.cuevasturisticas.es/

http://www.lapisspecularis.org/

kulinarika, zgodovina. Jama Tanaccia: izjemen obisk v zelo kratkem času.

navzkrižja interesov. točke, rezervacije). Ogledi jame vodeni v okviru podjetja in ne društva. Grad Rontana in Rimska hiša se odpreta za javnost.Pozitivi rezultati v smislu pretoka turistov in vpliv teh rezultatov na druga gospodarska področja. Wellness park, nordijska hoja, gorsko kolesarjenje v povezavi z zdravilišči, vinom, kulinariko v slow turizem. Organiziranje dogodkov – npr. festival pohodništva

neprepoznavni.Majhna osredotočenost podjetij in organizacij za vodenje tur – predstavlja jim le sekundarni zaslužek.Strah lastnikov in prebivalcev pred povečanim vplivom turizma.

Corolla delle Ginestre

Urejene krožne poti za jahanje, treking, gorsko kolesarjenje.Razvita gostinska dejavnost.

Ne vzdrževane označevalne table, ponekod jih ni več. Ni dogovora med zasebniki in institucijami za vzdrževanje poti in označb.Nizki prihodki turističnih ponudnikovNeustrezna promocija, premalo uporabe sodobnih e-orodij (V TripAdvsor-ju je Ca' Carnè le omenjen, Paesionline in Ca' Budrio pa nista niti omenjeni).

Podjetniški inkubator: spodbuda podjetij za uskladitev vzdrževalnih procesov poti in tabel.Posodobitev in uskladitev turističnih vodnikov: za kolesarjenje in terensko jahanje.Posodobitev spletnih strani za promoviranje planinskega turizma po principu npr. območja Terre di Siena s predstavitvijo območja in ciljno usmerjene ponudbe.

Neusklajenosti zasebnega in javnega sektorja pri vzpostavljanju povezav v turizmu. Vlaganju v začetni fazi sledi pasivno upravljane brez nadgradnje in spremljanja uporabnikov Strah lastnikov (podjetij, prebivalcev) zaradi povečanega vpliva turizma na naravno okolje.

Brisighella: Sentiero del Tempo

Dobro vzdrževane in strukturirane poti, ki vodijo iz centra Brisighella.

Ni izdelane homogene mreže storitev, ki bi se dopolnjevala.

Vključitev vseh virov v omrežje.

Kot zgoraj

41

KULTURA, DEDIŠČINA, KULINARIKAZgodovinska mesta Brisighella,

Riolo Terme zgodovinsko mesto z obzidjem in tlakovanimi ulicami – občuti se srednjeveško atmosfero Srednjeveški festival v juniju.Odlične možnosti za bivanje in topel sprejem skupin turistov.

Srednjeveški videz je ohranjen le na območju gradu.Posodobitev nastanitvene ponudbe, zlasti v Riolo Terme.

Vnos vseh virov v omrežje.Uporaba principa »decentralizacije hotela«, zlasti v vasi Brisighella.

Enako kot v zgornjih dveh primerih. Omejeni viri financiranja obnove in vzdrževanja

Vino in kulinarika:zdravilne in aromatične vrste

Casola Valsenio, Herb Garden

Kultura povezana z zdravilnimi zelišči in redkim rastlinstvom močno zaznamuje to območje.Restavracije v ponudbo vključujejo te vire, prirejajo se tudi tematski dogodki.Občina spodbuja širitev zelišč in redkega rastlinsva – s projektom »Izdaten vrt«.Prost internetni dostop.

Pomanjkanje nastanitvenih objektov in sinergije med storitvami s preostalim delom območja.

Okrepitev virov (uprava), ki omogočajo več sodelovanja pri projektih in mreženja.

Enako kot v zgornjih primerih.

olje Brisighello Vena del Gesso Park: Brisighella, Casola Valsenio, Riolo Terme

Odlična kakovost hrane kot je: olje Brisighello, mesne charcuterie Mora, bela govedina, ovčje meso, breskve – nektarine, visoka kakovost vin.

Povezava s ponudbo drugih delov območja in turističnih produktov (npr. dogodki)

Dogodki in festivali Festival občin parka Vena del gesso: Brisighella, Casola Vaselino, Riolo Terme

Večji poudarek na tipičnih produktih in zgodovinskimi elementi.Ozadje (zgodovinsko mesto Brisighella, grad Riolo in impolzanten dom Cardello v Casoli) prispevajo k

Slabe možnosti prenočevanja.Dogodki niso vedno skladni z zgodovino, tradicijo – to zmanjšuje vrednost dogodkov.Ozadja ne odražajo atmosfere dogodkov (npr. izložbe,

Organiziranje animacij (npr. organiziranje starinskih plesov v Riol-u na Noči čarovnic, osebje oblečeno v kostume, izložbe in stojnice se primerno okrasi, organizira se delavnice, vzpostavi se

Zasebniki, prostovoljci, podjetja in uprave ne vidijo dovolj velikega potenciala za vlaganje sredstev.Ni zadostnega podjetniškega pristopa, ki bi izkoristil možne vire.

42

ustvarjalnemu vzdušju. osebje, izdelki, ki niso povezani z dogodkom).Pomanjkanje animacij za gledalce.

povezava s hotelirji, ki nudijo preizkus nošnje kostumov tudi turistom.Tudi prostor okrog stojnic naj bo bolj dinamičen (glej Trigallia) in naj spodbuja sodelovanje ljudi.Noč čarovnic se lahko preoblikuje v evokacijo tradicije Romagna, ki se povezuje z njihovim praznovanjem smrti.

Cardello Cardello Casola Vaselino

Zgodovinska stavba s prvotno ohranjeno notranjostjo.Center za konference in razstave.Umetna jama poleg gostilne.

Rahlo odmaknjeno od mestnega središča.

Vključitev v mrežo z drugimi viri, vključno s sosednjim parkom Vena del gesso.Obnoviti staro Abbey Valsenio.V aktivnosti vključiti tudi umetno jamo in zabavno – didaktični park.

Trajanje obnovitvenih del opatije.

Trdnjava Riolo Terme Interaktivna postavitev muzeja.Delavnica in knjigarne za otroke.Kavarna v notranjosti dvorišča spodbuja animacije na gradu.

Klimatska naprava ni vedno učinkovita in inštrumenti vedno ne delujejo pravilno.

Izboljšati promocijsko ponudbo aktivnosti in nastanitev.Izboljšati standarde nastanitvenih objektov v bližini in sestaviti njihovo mrežo.Uporabiti Arca della Memoria, filmski arhiv podatkov starejših prebivalcev Vena del gesso.

Župnijska cerkev Brisighella Ena izmed najstarejših Vključitev v mrežo

43

Tho, muzej Ugonia župnijskih cerkva v pokrajini. zgodovinskih znamenitosti ali vključitev v kolesarske - turistične poti.

NARAVAVena del Gesso Park

Edinstvene značilnosti parka – minerali v skalnih formacijah.- močan turističen vpliv- Jama Tanaccia: vodeni ogledi, močan potencial za razvoj turizma.

Nezadostna promocijaNeekonomičnost – dohodki ne zagotavljajao plačila delavcem in vzdrževanje.

Projekti v izvajanju na območju parka:- Gorsko kolesarjenje- Nordijska hoja- Doživljajske poti med drevesi.Ti projekti so že bili vključeni preko gospodarskih subjektov na območju (zasebni gozdovi, kolesa, najem opreme, rezervacije).

Ne zadovoljivi rezultati, zaradi pomanjkanja sredstev za odprtje poti in njihovo vzdrževanje.Brez ciljno usmerjenega promoviranja ni zagotovljenega pretoka turistov, ki bi posledično kril stroške plač in vzdrževanja.

ZDRAVILIŠČA, WELLNESSZdravilišča Brisighella Zdravilišče z dolgoletno

tradicijo.Ponudba je usmerjena izključno v zdravje ljudi.

Vključitev wellness-a v mrežo programov aktivnih počitnic.

Ni izdelane učinkovite strategije trženja.

Riolo Terme Zgradba z izjemno estetsko vrednostjo (Liberty stil).Odlična kakovost zdraviliških voda.Wellness in naravni park.Animacije za otroke.

Ponudba ni prilagojena mlajšim Popoldanske animacije so organizirane le za seniorje.Ni predlogov za prosti čas, ko zaključijo s programom v zdravilišču.

Vodeni ogledi (sprehodi, Cerne center obiskov, Riolo muzej, župnijska cerkev Tho, Zeliščni vrt itd.), popoldanske animacije.Predlogi za družine in seniorje.

Predlogi za prosti čas, lahko turiste umaknejo iz območja.Ne spremlja se povpraševanja in tipičnih lastnosti uporabnikov zdravilišča.

44

Obravnavano območje ima že vrsto dobro razvitih turističnih produktov, med katerimi lahko izpostavimo zdravilišča, golf, vodni park, prepoznavne prireditve mednarodnega značaja. V letu 2005 je bil ustanovljen naravni park Vena del Gesso, ki ima pozitiven vpliv na prepoznavnost pokrajine in podaja sporočilo o pomenu ohranjanja naravnih danosti.

Osrednji potencial območja tako predstavlja območje parka ter okoliški kraji vsak svojo specifično ponudbo.

Med ključnimi izzivi nadaljnjega razvoja turističnih produktov izpostavljamo:

- uvajanje podjetniških pristopov pri razvoju trajnostnih turističnih produktov parka ob upoštevanju smernic ohranjanja narave in okolja (center, tematske poti, doživljanje narave, vodenje)

- partnerski pristopi pri usklajevanje interesov lastnikov, ponudnikov ter povezovanje ponudbe širšega območja parka in produktov okoliških krajev (wellness, kultura, vino in kulinarika)

- zagotavljanje standardov kakovosti in vzdrževanje turistične infrastrukture (poti, vzdrževanje)- razvoj kakovostne sekundarne ponudbe (nočitvene zmogljivosti)- inovativni, sodobni pristopi k promociji in trženju območja- povečanje ekonomičnosti nekaterih produktov (jamarstvo). - vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med pridelovalci vin in drugimi akterji živilske industrije

(proizvajalci, predelovalci, trgovci na drobno, gostinci, kmetje, hotelirska šola, itd.). Na tem mestu je smiseln učinkovit skupen nastop na trgu pod že obstoječo blagovno znamko »Romana« v sodelovanju z ostalimi podobnimi sosednjimi območji.


Za opredelitev turističnih potencialov v pokrajini Ferrari so bila izpostavljena naslednja opažanja:Okoljski turizem

- Zavarovano območja z visoko naravno in okoljsko vrednostjo ter bogato floro in favno –turistična atrakcija: Park delte reke Pad

- Pozitivni trend prihodov in ozaveščanje preko ekoturizma; povečanje zanimanja za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v turistično – okoljske.

- Več predlogov za posameznike in šole – delavnice, izobraževalne dejavnosti, organizirane preko različnih okoljsko – izobraževalnih centrov, ustanovitev ekomuzeja.

Kulturni turizem- Ferrara (le Delizie Estensi) in delta reke Pad, dediščina Unesco - zgodovinska, arhitekturna in kulturna dediščina (proizvodni kompleksi, zgodovinski stolpi in

utrdbe, srednjeveški in renesančni gradovi)- kraji z visokim simbolno-verskim pomenom: Basilica di Santa Maria v Vad-u (Ferrara),

Santuario del Prodigioso Sangue, Abbazia di Pomposa.- dediščina podeželskih stavb in zgodovinsko – kulturnih in arhitekturnih virov, ki so nastali z

razvojem civilizacije v delti reke Pad.- Vodenje in oddajanje programa kulturnih dogodkov, skoncentriranih na območju Ferrare.

Rečni turizem

45

- Veliko število rek in kanalov, ki prečkajo ozemlje in so primerni za vodne športe (npr. jadranje). Predvsem je pomembna reka Pad, ki ima veliko sugestivno moč na okolje in razvoj turističnih potencialov.

- Stalna rast ponudbe vodnih aktivnosti (v morju, potovanja po reki Pad iz obalnih krajev, rečni izlet iz Ferrare v kombinaciji s kolesarjenjem).

- Projektna podpora produktov (izgradnja vodne poti, ki bo povezala Pad z Benetkami, Ferrara in Porto Garibaldi preko reke Pad di Volano, plovne poti Progetto – v okviru programa Interreg IVC, programa Daturway v jugovzhodni Evropi; Le vie d ' Acqua NEL Nord Italia, projekt se izvaja v okviru Leader + 2000 – 2006, katerega cilj je spodbujanje razvoja krajev z možnostjo vzpostavitve rečnih in morskih poti.

- Možnost ribolova: vključevanje ribolova v kratke izlete vzdolž obale ali v lagunah, ogled in odkrivanje okolja in ribolovne dejavnosti, kulinarika na krovu ipd. (Goro, Gorino, Porto, Garibaldi).

Kolesarjenje- Raznolikost poti (47 poti, nekatere so daljše od 100 kilometrov, lahke, položne, tematske

poti: npr. odkrivanje kulture v mestu Ferrara ali naravoslovna pot na območju Padske nižine.- Pot ob desnem bregu reke Pad, od obale Stella do Goro svetilnika – vključena je v pot

Eurovelo 8 od Cadice do Aten. - Dobro strukturirane in smiselno zasnovane poti.- Lokalne uprave spodbujajo uporabno koles. Leta 2000 mesto Ferrara zmagalo v kategoriji

»trajnostno mesto« in dobilo nagrado Ministrstva za okolje – Ferrara, kolesarsko mesto.- Izvajanje komunitarnih projektov, katerih cilj je poudarjati in prilagajati kolesarstvo na

območju Ferrare. - Vključevanje umetnosti in združevanje zasebnih partnerjev v transferzalni projekt

Cicloturismo.- Prilagoditev nastanitvenih kapacitet potrebam kolesarjev (zatočišče za kolo, majhne trgovine

za kolesa, meniji, namenjeni kolesarjem).Jahanje

- Raven teren na katerem so vodene in organizirane jahaške aktivnosti.- Mnogo poti, ki prečkajo pokrajino (Stara vodna pot, jahaška pot v Ferrari, delta reke Pad in

Uccellina).- Opremljene poti in izvajalci, ki ponujajo različne storitve (jahanje konj, prostore za počitek

itd.)- Delta – konjska farma, ki vzgaja avtohtono pasmo konj (Camargue) in jih oddaja v konjeniški

center Lido delle Nazioni. Opazovanje ptic

- To aktivnost je možno izvajati na mnogih mestih, zlasti pa na območju parka delte reka Pad, kjer so poti opremljene tudi s stolpi za opazovanje ptic in drugimi označenimi opazovalnimi točkami. Območje je vključeno v 1 IBA (Important Bird Area): Isola Bianca.

- Pobude in projekti namenjeni izgradnji ponudbe opazovanja ptic (t.i. Birdwatching) v parku delte reke Pad (Primavera Slow 2010 in 2011, Mednarodni Birdwatching sejem).

- Potrebna je razširitev ponudbe tovrstne storitve; zlasti v večji intenziteti izletov in specializaciji vodnikov v to aktivnost.

46

- Vključevanje v že aktivirane projekte, ki temeljijo na povezovanju ponudbe in specifičnih usmeritvah (npr. Birdwatching Quality, Leader + 2000 – 2006; projekti ki potekajo na osi PAL LEADER ASSE 4 2007 – 2013).

Zračni športi- Letalski klub, zmajarstvo, padalstvo, letalske šole (dell'Associazione Volo Delta 2000,

Aeroclub "Fabbri", Aeroclub Volovelistico Ferrarese "Mario Naldini", Centro Studi Volo Vela Padano).

- Organiziranje balonskih poletov.Športni objekti

- Golf klubi in organiziranje golf tečajev, klubske hiške in možnosti za vsakdanjo vadbo (Argenta, CUS, Fossadalbero, Ca 'Laura).

- Organizacija in promocija turističnih paketov z mednarodno organizacijo Golf Emilia Romagna.

- Mnogo teniških klubov in igrišč.- Drugi športni objekti kot so: karting proga ((Lido di Pomposa, Migliaro), mednarodna strelska

tekmovanja (Ferrara), proga za mini motorna kolesa (Ferrara), lokostrelstvo (Ferrara).Vodni športi

- 784 pristajalnih mest za čolne (Garibaldi Port - Port Canale, Marina degli Estensi, ki Brancaleoni ladjedelnici - Lido di Volano, Nautica Mondo - Lido di Volano, Goro Port - Goro).

- Možnosti športnega ribolova – znana turistična atrakcija.- Centri za veslaške športe (kanu ter druge vrste čolnov), jadranje, kitesurfing, jadranje na

deski (Ferrara, Berra, Comacchio, Codigoro, Goro).- Več dnevna potovanja s kanuji v Comacchio-u in v parku delte reke Pad preko različnih

organizacij z območja Ferrare in bližnjih pokrajin.Treking in hoja

- Sprehodi in pohodništvo s številnimi potmi, ki so speljane po ravnini, predvsem na območju Padske nižine. V pohode so vključeni tudi ogledi ptic(Bosco della Mesola, Oasi Bosco della Panfilia, Campotto di Argenta, Valli di Comacchio).

Slika: Območje Ferrare z delto reke Pad

47

vir: Google maps

48

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov v pokrajini Ferrara

Ferrara Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti NevarnostiOkoljski turizem Park delete rek

Pad, oaza in zavarovano območje.

Obsežnost in visoka vrednost zavarovanega območja (SIC, ZPS, NATURA 2000) – Sito Unesco.Bogastvo flore in favne, ter edinstvena pokrajina. Območje je lahko dostopno za vsakogar.

Slabo vzdrževanje, organizacija in signalizacija.Pomanjkanje gospodarske podpore. Prenočišča v celoti ne vodijo evidence povpraševanja in kakovosti.Sezonsko povpraševanje (maj -september) in zmanjšana ponudba zunaj sezone.

Razvoj kakovostnih produktov (lokalni in biološki).Pozitivni trendi v ekoturizmu;več dejavnosti turistično – okoljskega značaja.Raznolikost turistične ponudbe (kolesarske poti, rečni turizem, opazovanje ptic, hoja itd.)

Povečan pritisk na okolje in prisotne vire.Izguba stika s tradicijo, obrtniškim znanjem ipd.Razvrednotenje okolja – turizem kot orodje za ustvarjanje dohodka in zaposlovanja.

Rečni turizem Reka Pad in kanali

Pestrost rek in kanalov primernih za vodne športe (jadranje – predvsem reka Pad).Vodeni ogledi z ladjoOrganizirano opazovanje pticMožnost ribolova – ribolovni izleti vzdolž obale ali v laguni.Krajina in pristna narava.

Rečni turizem ni popolnoma razvit.Slabo upravljanje in vzdrževanje mostov, pristanišč, ključavnic itd.Pomanjkanje MSP, storitev, turističnih subjektov.

Pozitivni trendi te vrste turizma.Obstoj projektov za razvoj vodnih poti.Ozaveščanje s strani turističnih operaterjev.

Infrastrukturni problemi.Majhno število MSP, storitev, turističnih operaterjev na trgu.Okoljska vprašanja: upravljanje z vodami, onesnaževanje, upravljanje s pokrajino.

Kulturni turizem Ferrara, mesto kulturnih in umetniških znamenitosti – zaščiteno pod UNESCO

Arhitekturne, zgodovinske in kulturne znamenitosti.Visoka raven kakovosti življenja.Bogat koledar kulturno-umetniških prireditev.

Zanemarjanje posameznih elementov dediščine podeželja.Razdrobljena ponudba – ni izdelane mreže ponudbe. Slabo povezovanje infrastrukture z javnimi storitvami.

Krepitev turističnega sektorja – kulinarika, vidno, obrtništvo.Možnost internacionalizacije – bližine gl. talijanskega mednarodnega letališča. vzpostavitev partnerstva z drugimi kulturno –umetniškimi kraji v okolici.

Močna konkurenca v sosednjih območjih, ki so bolj znana in lažje dosegljiva.Visoka cena storitev.Neskladja v razvoju atrakcij z razvojem kakovosti lokalne ponudbe (nastanitve in storitve).

Obmorski turizem Lidi di Pestra ponudba: 25 km obale Kratek premor in kratka Vzpostavljanje povezav Prevladujoč razvoj množičnih

49

Comacchio s 137 kopališči.Certifikat kakovosti obal: Modra zastava.Raznolika ponudba: narava (Lido di Pomposa, Lido degli Scacchi), za mlade (Lido degli Estensi in Lido di spina).

turistična sezona.Nizka kakovost nastanitev in kopališč.Relativno visoka cena storitev.

(infrastruktura in storitve).Renoviranje infrastrukture in storitev v turizmu.Nove investicije v prenovo hotelov in nastanitvenih objektov – tudi s pomočjo stilskih sprememb in prekvalifikacij.Podpora vzpostavitvi povezav med obmorskim turizmom in ponudniki na celotnem območju.

turističnih produktov.Močna konkurenca v sosednjih območjih – kakovost in cenovno ugodnejši ponudniki.Ne uspešno prilagajanje novim zahtevam trga.

Kolesarjenje Lokalne kolesarske poti

Raznolikost in pestrost poti.120 km poti (Destra Po), ki je vključena v Eurovelo 8.Ravninske, ne težavne poti in zelo dostopne pot.

Slaba povezava s potmi v sosednjih območjih.Pomanjkanje mreže storitev in pomanjkljivo upravljanje s potmi.Izleti s kolesi niso navedeni v koledarjih prireditev.Slaba urejenost kolesarskih poti (označevalne table, kvaliteta steze, varnost) na območju delte

Želje turističnih operaterjev po prilagoditvi storitev in namestitev kolesarjem. Posodobitev prometnih znakov.Organiziranje rekreativnih, tematskih kolesarskih tekmovanj.Valorizacija intermodalnih povezav z drugimi storitvami.Ponudba električnih koles (trend zelene mobilnosti)

Spremembe na trgu.Težave pri doseganju standarda kakovosti infrastrukture in storitev.Težave z upravljanjem in vodenjem pri oblikovanju daljših, med državnih poti.

Športni turizem Vsa provinca Raznolike možnosti izletov.Ravninsko območje, primerno za jahanje.Raznovrstne možnosti vodnih športov.Veliko število telovadnic in SPA centrov.

Slabo upravljanje s storitvami.Razdrobljenost storitev operaterjev. Skomercializirana turistična ponudba.

Vključitev širokega spektra produktov v turistično ponudbo.Ustvarjanje ponudbe za različne trge (iskanje in izvedba tržnih niš).

Pomanjkanje nastanitev z ustrezno storitveno ponudbo.Spremenljivost turističnega trga.

50

Osrednji potencial obravnavanega območja predstavljajo zavarovana območja narave, reka Pad s kanali ter mesto Ferrara.

Za nadaljnji razvoj turističnih produktov so ključni izzivi:

- podaljševanje sezone- povezovanje produktov in dopolnjevanje ponudbe (obmorski turizem, kultura, podeželje)- ohranjanje kakovosti in avtentičnosti kulturne ponudbe in ponudbe podeželja- zagotavljanje kakovostne sekundarne ponudbe (prenočišča)- ohranjanje, vzdrževanje in razvoj turistične infrastrukture (tematske poti, kolesarske poti,

infrastruktura za rečni turizem)- mreženje in povezovanje ponudbe med produkti območja in z drugimi območji.

Po podatkih lokalnega turističnega vodiča na ladji so na območju Ferrare glavni turistični produkti naslednji: obala (kopališča), kolesarstvo (na voljo preko 500 koles), vodeni ogledi delte reke Pad z ladjo, opazovanje ptic ter ribolov. Kot posebnost operater navaja lovljenje in prodajo jegulj, ki predstavljajo kulinarično specialiteto območja. Trendi povpraševanja (za produkt: izlet z ladjo) so sicer zadnjih 5 let pozitivni, vendar je v letu 2012 občuten upad obiska, katerega vzrok je močan potres v mesecu maju 2012. Opazen je porast tujih obiskovalcev, ki prihajajo predvsem iz Španije ter severne in vzhodne Evrope. Sicer pa operater kot ključno izpostavlja področje upravljanja z območjem parka delte reke Pad, ki do sedaj ni bilo urejeno. Tipičen segment obiskovalcev predstavljajo predvsem družine z mlajšimi otroci, ljubitelji narave in naravoslovni strokovnjaki (izobraževanja in raziskovanje).

4.7 Naravni park Julijske Predalpe

Park spada med manjša območja, ki pa lahko ponudijo pestrost aktivnosti.

Označene poti obiskovalca varno pripeljejo do pomembnih mest v parku. Naravoslovne poti v parku so dobro opremljene in obiskovalec ob njih brezskrbno odkriva naravo. Park lahko doživljate skozi vse leto s parkovnimi vodniki na vodenih izletih.

Možne aktivnosti so tudi pohodništvo, nordijska hoja, canyoning, pozimi pa hoja s krpljami. V občini Bardo (Lusevera) je urejena didaktična pot “Za vse”. Prilagojena je za obisk otrok, družin, starejših oseb in invalidov.

V parku je mogoče opazovati vse kraške pojave, tako površinske kot podzemne. Pojavi so še zlasti intenzivni na Col delle Erbe, kjer najdemo največje votline v tem območju, globoke preko 1000 metrov.

Park je bogat z rastlinskimi vrstami (preko 1200 različnih vrst) od katerih je več kot 40 endemičnih, kot so naprimer Zoyzova zvončica (Campanula Zoys), Froelichov svišč (Genziana Froelich), Krvomočnica (Geranium Argenteum) in Julijski mak (Papauer Julium).

V okoliških restavracijah je moč okušati tipične jedi, v vsaki vasi v parku so urejene informacijske točke.

51

SWOT analiza potencialnih turističnih produktov naravnega parka Julijske Predalpe

Park Julijske Predalpe

Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Narava Območje parka Pomanjkanje močne in definirane podobe/image naravnega območja

Možnosti za razvoj turističnega sektorja in podjetij, ki na inovativen način izrabljajo naravne vire

Upad števila prebivalcev.

Relativno majhno število hotelov in spalnih namestitev v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo.

Treking Območje parka in sosednja območja

Pestre možnosti za izlete in sprehode. Pozimi organizirano vodenje s strani organizacije Parka.

Omejenost poti le na Park, pogosto so ne vzdrževane.

Dostopnost do drugih področij je slaba.

Iskanje novih območij z naravnimi danostmi, ki omogočajo ekološki trajnosti razvoj in imajo veliko vrednost za turista.

Sodelovanje s specializiranimi turističnimi agencijami.

Organiziranje dogodkov – npr. festival pohodništva

Vodne aktivnosti Reke: Fella, Venzonassa, Resia, Raccolana, Aupa in tok Torre

Naravni vodotoki Odsotnost strukturiranih turističnih proizvodov

Povečanje čezmejnega sodelovanja

Močna konkurenca na sosednjih območjih, ki se usmerjajo v isti segment.

Ribolov Reka Fella Vodotoki so bogati z ribami. Odsotnost strukturiranih turističnih proizvodov.

Pozitiven trend turističnega povpraševanja za ribolov.

Krepitve partnerstev z ribiškimi konzorciji.

Potreba po upravljanju/sodelovanju

Ribiškega konzorcija za zaščito in drugimi partnerji.

52

Umetnost in kultura Venzone, Lusevera

Park vključuje ozemlja, ki imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost.

Močna identiteta krajevne skupnosti

Neizdelana kultura gostovanja (kot destnacije gostiteljice).

Možnosti za ustvarjanje valorizacije lokalne identitete.

Mladi zapuščajo območje, prebivalstvo pa se posledično stara.

Speleologija in geologija

Sella Nevea, Canin and Villanova

Prisotnost specifičnih naravnih virov in priložnostnih pot.

Prisotnost strokovnjakov za geologijo in spelologijo.

Preučitev možnosti povezave turizma z nišo ekstremnih športov.

Zimski športi Sella Nevea Moderno letovišče v Sella Nevea.

Šibka kultura gostovanja

Slaba kakovost objektov

Sezonsko povpraševanje

Skromna ponudba zimskih produktov

Prisotnost močne konkurence v Avstriji in Sloveniji.

Kulinarika in vino Gorske koče v parku

Rezija slow food convivia in Resia garlic

Prisotnost drobnih tipičnih produktov (osvežujoči produkti)

Razdrobljenost ponudbe.

Ne enotnost v predlogih na širšem ozemlju

Dobre prakse na lokalnem območju, ki lahko spodbudijo druge aktivnosti

Povečanje povpraševanja po kakovostnih produktih

53

Območje parka Julijskih Predalp ima relativno dobro razvito ponudbo zimskega turizma, potenciali pa so vidni predvsem v razvoju letnih turističnih produktov.

Osrednji potencial za razvoj produktov predstavljajo:

- razgibanost terena ponuja dobre možnosti za letne kot tudi zimske treking aktivnosti- naravni vodotoki ponujajo možnosti razvoja vodnega turizma in s tem razširitev ponudbe v

parku: športne aktivnosti (kajak, kanu, rafting ipd.) ter aktivnosti za družine (sprehodi ob vodi, ogledi vodnih atrakcij). Med produkte vodnih aktivnosti je vključen tudi ribolov v reki Fella, kjer so vidni naraščajoči trendi povpraševanja

- naravni pojavi omogočajo razvoj produkta na področju speleologije in geologije.

Ključni izzivi:

- izkoriščanje prepoznanih potencialov za razvoj konkurenčnih turističnih produktov in povečanje prepoznavnosti ponudbe (vodne aktivnosti, ribolov, speleologija)

- povezovanje in vzpostavljanje partnerstev med ponudniki območja za razvoj celovitejše ponudbe z vključevanjem drugih potencialov (kultura, kulinarika,...)

- krepitev prepoznavnosti in podobe parka - povezovanje in trženje ponudbe s sorodnimi območji (npr. Bohinj)

Po podatkih lokalnega turističnega operaterja park najpogosteje obiskujejo ljubitelji narave, pohodniki in športni navdušenci. Glavna turistična sezona poteka med mesecem majem in oktobrom, zimska ponudba pa je kljub bližnjemu smučišču, preskromna. Operater je poleg zgoraj omenjenih produktov izpostavil odlične (ne izkoriščene) možnosti za kolesarjenje (krožna kolesarska pot) in adrenalinsko ponudbo (Parco avventura Sella Nevea). Trendi povpraševanja in obiska parka so v zadnjih letih v porasti, prav tako se povečuje število nočitev. Produkti so med seboj slabo povezani, ne zadostna je tudi interakcija med turističnimi ponudniki in regionalnimi turističnimi institucijami.

4.8 Swot analiza po ključnih področjih

4.8.1 Zavarovana območja narave

Obravnavana območja imajo nekatere podobne potenciale za nadaljnji razvoj turističnih produktov in tako nudijo priložnosti za skupne pristop reševanja v okviru čezmejnih pobud. Osnovni pregled potencialov oz. potencialnih turističnih produktov je prikazan v tabeli spodaj.

Tabela 17: Turistični produkti zavarovanih območij narave

Območje Bohinj Regijski park Julijske Predalpe (pokrajina Videm)

Ravenna Rovigo Ferrara

Zaščitena območja

Triglavski narodni park

Park Julijske Predalpe

Park delte reke Pad, Park Vena del Gasso Romagnola

Park delte reke Pad

Park delte reke Pad in sistemi naravnih oaz

Površina parkov

880 km² 100 km² 600 km²

(540 km² + 60 km²)

120,66 km² na območju Rovigo

540 km²

Turistični produkti

kolesarstvo kolesarstvo kolesarstvo kolesarstvo

pohodništvo pohodništvo pohodništvo

54

narava - green okoljski turizem-green

okoljski turizem-green

okoljski turizem -green

jahanje jahanje opazovanje ptic

speleologija speleologija

vodne aktivnosti vodne aktivnosti

ribolov

rečni turizem

(reka Pad)

rečni turizem

(reka Pad )

zimske aktivnosti zimske aktivnosti obmorski turizem obmorski turizem

Med turističnimi produkti, ki so zanimivi za večino zavarovanih območij narave, uvrščamo produkte na področju okoljskega/zelenega turizma, kolesarstva in pohodništva.

Med specifične produkte posameznih območij pa lahko umestimo:

- rečni turizem na območju reke Pad (Ferrara, Rovigo), - kolesarjenje (Ferrara, Ravenna, Rovigo) - obmorski turizem (Ferrara, Rovigo)- vodne aktivnosti (Alpe, Predalpe) - zimske aktivnosti (Alpe, Predalpe)- speleologija (Predalpe, Venna del Gasso Romagnola)- jahanje (Ravenna, Rovigo).

Ključne prednosti naravnih parkov gotovo izhajajo prav iz izjemnih naravnih danosti in same vrednosti teh danosti, ki so zato pridobile status zavarovanih območij. Med njimi izpostavljamo:

- izjemno bogata flora in favna območij – mokrišča delte reke Pad, divjad alpskega območja- kraški pojavi - reke, morje, lagune- reke in morje- pestrost krajine.

Med slabostmi velja izpostaviti predvsem odsotnost strukturiranih turističnih produktov, ki bi ponudbo nekega območja obravnavali celostno. Nekatera območja se soočajo s premajhno sekundarno ponudbo ter nižjo stopnjo podporne turistične infrastrukture ponudbe (označevanje, vzdrževanje poti, rečnih pristanišč, povezovanje poti med območji). Pomanjkljivosti so tudi v ponudbi storitev vodenja, doživljanja narave, promocije in trženja. Izrazita je sezonskost.

Kot priložnost se kaže sam trend turističnega povpraševanja po produktih, ki so blizu naravi. Ravno tako so priložnosti vidne v samem povezovanju razdrobljene ponudbe in vključevanje sonaravnih programov.

Kot nevarnost pa lahko izpostavimo povečane pritiske na okolje, neusklajenost interesov med deležniki na območju ter zakonodajne omejitve (varovanje narave). Tveganje je bilo večkrat izpostavljeno tudi v smislu zagotavljanja potrebnih sredstev za vlaganje v investicijske projekte.

55

Področje Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Zasnova in razvoj turističnih produktov

neokrnjena narava – pestrost rastlinstva in živalstva, edinstvena pokrajina

obsežnost in visoka vrednost zavarovanega območja

(SIC, ZPS, NATURA 2000, UNESCO)

območje je lahko dostopno

obstoječa turistična infrastruktura

razdrobljena ponudba – ni izdelane celovite ponudbe

sezonsko povpraševanje

pomanjkljivo urejeno označevanje, vzdrževanje, upravljanje poti (razen Vena del Gesso park).

slaba povezanost poti z drugimi območji.

pomanjkanje vodenih programov doživljanja narave, doživljajskih atrakcij

pomanjkanje kakovostnih turističnih kapacitet.

pozitivni trendi v povpraševanja v ekoturizmu.

razvoj specifičnih produktov: ekoturizem (doživljanje narave), počasna mobilnost, jamarstvo, …

izboljšanje sekundarne ponudbe

izboljšanje in povezovanje obstoječe turistične infrastrukture (kolesarstvo, pohodništvo)

povečati usposobljenost nosilcev ponudbe, krepitev inovativnosti

razvoj vodniške službe, interpretatorjev narave

razvoj izven sezonskih programov

visoka konkurenčnost sorodnih produktov drugih območij

razvrednotenje okolja – turizem kot orodje za ustvarjanje dohodka in zaposlovanja

Povečevanje pritiska turizma na okolje

Promocija in trženje

parki kot blagovne znamke uporaba neustreznih orodij

visoki stroški

vključevanje širokega spektra -promocije in trženja

Organizacijski in zakonodajni okvir

upravljalci parkov konflikt interesov med deležniki na zavarovanih območjih.

premalo podjetniškega pristopa

sodelovanje parkov in ponudnikov ter javnih institucij ter turističnih operaterjev

vzpostaviti ravnovesje med naravovarstvom in razvojnimi težnjami v zavarovanem območju.

omejitve na področju varovanje narave onemogočajo nekatere dejavnosti

56

Če strnemo prednosti, priložnosti ter slabosti in ovire za vsa območja varovane narave, ki so predmet obravnave v projektni nalogi:

- osnovni potencial so prav območja varovane narave v skupni površini 1.580 km² oz. 158 tisoč hektarjev s tipičnimi krajevnimi značilnostmi

- doživljanje narave in sproščanje v naravi predstavlja osnovni motiv za obisk parkov, pri čemer parki opravljajo dvojno vlogo – skrb za ohranjanje narave na eni in ozaveščanje obiskovalcev ter razvoj trajnostnih oblik turizma kot priložnosti za lokalno prebivalstvo

- na območjih varovane narave obstajajo omejitve pri razvoju dejavnosti, tu se srečujejo interesi več deležnikov, kar terja ustrezno komuniciranje in dogovarjanje

- parki v Evropi in drugod po svetu predstavljajo tržno zanimivo turistično ponudbo - soočamo se z rastočim zanimanjem za obisk parkov, kar po eni strani povečuje pritisk na

okolje, po drugi pa predstavlja pomembno podjetniško priložnost zlasti za lokalno prebivalstvo

- rastoče zanimanje za parke je priložnost za prilagoditev ponudbe in njene kakovosti v smeri razvoja doživljajskih turističnih produktov, razvoja tematskih poti/stez, usposobitve vodnikov za različne ciljne skupin

- večina parkov se sooča s sezonskimi vplivi.

Ključni izzivi razvoja turizma v zavarovanih območjih narave:

- Kako omiliti oz. odpraviti navzkrižja interesov posameznih deležnikov v zavarovanih območjih (prebivalci – investitorji - lokalna uprava – država)?

- kako ponudbo parkov navezati na druge obstoječe produkte v obravnavanih območjih?- Kako čim bolje izkoristiti potenciale lokalnih prebivalcev v trajnostnih oblikah turizma?- Kako dvigniti pestrost in kakovost ponudbe ter njeno prepoznavnost v ponudbi parkov?- Kako zagotoviti ustrezne finančne vire za razvoj in trženje produktov?

57

4.8.2 Stara mestna jedra

Med stara mestna jedra je uvrščeno samo staro mestno jedro mesta Jesenice.

Osnovni pregled potencialov oz. potencialnih turističnih produktov starega mestnega jedra lahko prikažemo v naslednji tabeli:

Lokacija Jesenice

Staro mestno jedro

Površina celotnega območja

76 km²

Turistični produkt

Jeklo in narcise

Kulturna dediščina (Stara Sava, plavž, Ruardova graščina, mlin, muzej, cerkev Murova)Dogodki Jeklo – železarska tradicijaStaro mestno jedro (Stara Sava)

Ključno prednost predstavlja dobro ohranjena kulturna dediščina, ki je kot takšna, edina v tem delu Evrope ter ugodna geografska lega.

Slabosti se kažejo tako v pomanjkanju turističnih kapacitet, nepovezani ponudbi, slabi prepoznavnosti ter tudi nizki podjetniški iniciativi, ki bi bila usmerjena v razvoj turističnega produkta.

Priložnost je gotovo vidna v vključevanju starega mestnega jedra v programe bolj razvitih turističnih destinacij, predvsem pa v popestritvi dogajanj v mesnem jedru (npr. atraktivni ulični dogodki, prireditve, festival).

Nevarnost pa se odraža skozi nizka finančna sredstva, ki bi omogočila razvoj dodatne ponudbe in nevarnost ne upoštevanja določil o varstvu kulturne dediščine.

Če strnemo prednosti, priložnosti ter slabosti in ovire območja starega mestnega jedra Jesenic, ki so predmet obravnave v projektni nalogi, ugotovimo:

- Območje starega mestnega jedra zavzema osrednji del mesta Jesenice, ki po površini merijo 76 km².

- Motivi obiskovalcev izhajajo predvsem iz želje po spoznavanju kulturne dediščine, ki v veliki meri temelji na železarski tradiciji. Staro mestno jedro oživi predvsem v času organiziranih dogodkov na trgu (Jožefov sejem in Mesec narcis)

- Staro mestno jedro predstavlja edinstveno zapuščino kulturne dediščine v tem delu Evrope.- Obstajajo dobre možnosti vključitve starega mestnega jedra v programe bližnjih bolj razvitih

turističnih destinacij.- Staro mestno jedro predstavlja primerno lokacijo za organiziranje prireditev na prostem. V

študiji v skladu z identiteto kraja (oktober 2012) so opisane možnosti za oživitev Stare Save s pestrimi in edinstvenimi prireditvami za različne ciljne skupine skozi celo leto. V dokumentu je opisana dobra praksa, vsebinski načrt razvoja s finančnim in trženjskim načrtom.

- Potrebno bo usmerjati napore v spodbuditev podjetniške iniciative (predvsem s strani lokalnih institucij). Ta bo preko investicij omogočila večje izkoriščanje turističnih produktov (tako z vzpostavitvijo infrastrukture kot tudi promocije).

58

Lokacija Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Staro mestno jedro - Jesenice

Dobro ohranjena kulturna dediščina (edino ohranjeno tovrstno naselje v tem delu Evrope).

Ugodna geografska lega.

Pomanjkanje prenočitvenih kapacitet.

Nepovezana ponudba.

Slaba vključenost v regionalne programe.

Zaradi majhnega deleža turizma je podjetniška iniciativa bolj saba.

Slaba prepoznavnost območja.

Slaba promocija prireditev (nizka obiskanost)

Vključevanje v turistično ponudbo bolje razvitih občin.

Pestrejše dogajanje,: ulično življenje, prireditve, festivali

Pridobivanje sredstev iz EU razvojnih skladov.

Možnosti večje povezanosti med zaposlitvijo in bivanjem v mestu.

Sezonsko ne pogojen produkt

Izvedba novih prireditev

Pomanjkanje finančnih virov za razvoj dodatne ponudbe.

Ne upoštevanje dokumentov naravne in kulturne dediščine.

59

Izzivi za izbrano območje:

- Kako spodbuditi podjetniško iniciativo na področju turizma v občini, s poudarkom na oživljanju ponudbe starega mestnega jedra?

- Opredeliti ciljne skupine turistov glede na obstoječe stanje ponudbe tehnične dediščine kot nosilne ponudbe starega mestnega jedra

- Preučiti možnosti sodelovanja/povezovanja s sosednjimi turističnimi destinacijami?

4.8.3 Podeželje

V to področje so vključene tri Italijanske pokrajine in sicer Rovigo, Ravenna in Ferrara kot razvita območja ter Banjška in Trnovska planota kot gospodarsko in turistično manj razvito območje. Osnovni pregled potencialov oz. potencialnih turističnih produktov podeželja lahko prikažemo v naslednji tabeli:

Lokacija Rovigo Ravenna Ferrara BIT planota

Površina 1.789 km² 1.885 km² 2.631 km² Cca. 203 km²

Turistični produkti Vino in kulinarika Vino in kulinarika Vino in kulinarika

Kulturna dediščina Kulturna dediščina Kulturni turizem

Festivali, dogodki Festivali, dogodki Festivali, dogodki Festivali, dogodki

Doživetje tradicije podeželja

Doživetje tradicije podeželja

Domača obrt, običaji

Aktivno podeželje Aktivno podeželje Aktivno podeželje Aktivno podeželje

Turistično izobraževalne kmetije

Zeliščarski vrtovi zelišča

Zdraviliški turizem

60

Med prednostmi velja poudariti dobro razvito, raznoliko turistično ponudbo, ki vključuje tako vodne kot kopenske aktivnosti. Pozitivno vrednost predstavljajo tudi: bogata kulturna dediščina, mirno okolje, ugodna klima za bivanje ter mnoge tematsko zasnovane poti.

Prav tako je pomembna tudi sama institucionalna podpora, ki omogoča razvoj podeželskega turizma. Vendar pa bi morale biti naravne danosti bolje izkoriščene, prav tako je opazna pomanjkljiva interakcija med posameznimi turističnimi ponudniki – ni izdelane celostne mreže storitev, ki bi se dopolnjevala.

Problem predstavlja tudi relativno kratko sezonsko povpraševanje (slabosti). Vidne pa so nekatere ključne priložnosti: pozitivni trendi povpraševanja po podeželskem turizmu, ugodne možnosti sofinanciranja projektov s strani EU, izdelava homogene mreže ponudbe (ki vključuje tesnejšo povezavo med zelenim, obalnim in podeželskim turizmom) ter možnosti razvoja domače obrti.

Nevarnosti se odražajo preko onesnaževanja okolja (npr. uporaba kemikalij, pesticidov), krepitve konkurence v tem turističnem sektorju ter nevarnost izgube stika s tradicijo in domačo obrtjo.

Če strnemo prednosti, priložnosti ter slabosti in ovire za podeželska območja, ki so predmet obravnave v projektni nalogi, ugotovimo:

- Skupna površina območij, v katerih prevladuje podeželska demografska struktura znaša 6.508 km².

- Najpogostejši motiv za obisk podeželskih območij: sproščanje, spoznavanje in doživljanje tradicionalnega način življenja, okusiti naravno pridelano hrano, bivati v mirnem, varnem in zdravem okolju.

- Trendi povpraševanja po podeželskih produktih so rastoči.- Območje nudi dobre možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti (npr. razvoj domačih obrti).- V večini obravnavanih podeželskih območij je prisotna relativno močna institucionalna

podpora, ki omogoča njihov razvoj. - Strateška lega je ugodna – ta omogoča povezave z obalnim in zelenim turizmom. - Ponudniki turističnih produktov se soočajo z izrazitim nihanjem povpraševanja.

Prisoten je problem onesnaževanja tal in voda s kemikalijami in pesticidi.

61

Lokacija - podeželje

Prednosti Slabosti Priložnosti Nevarnosti

Zasnova produktov

Razvita ponudba posameznih produktov: rečni turizem, kolesarjenje, jahanje, opazovanje ptic itd.

Kulturna dediščina pomembno prispeva k razvoju turizma, obiska pokrajin

Tematsko zasnovane prireditve.

Dobri pogoji za razvoj kulinarične in vinarske ponudbe.

Relativno razvita gostinska dejavnost.

Nekateri certificirani produkti.

Izvajanje podeželskih projektov (npr. slow turizem).

Nezadostna izkoriščenost možnosti razvoja turizma glede na potencial v okolju.

Premalo sodelovanja z drugimi turističnimi ponudniki (turistični centri, hoteli ipd.).

Sezonsko povpraševanje (od maja do septembra)

Ni izdelane homogene mreže storitev, ki bi se dopolnjevala.

Razdrobljena ponudba – ni izdelane integrirane mreže ponudbe.

Pomanjkanje finančnih sredstev za razvoj podeželja

Pomanjkanje sekundarne ponudbe (BIT planota)

Turizem še ni dovolj prepoznan kot podjetniška priložnost (BIT planota)

Trend povpraševanja po zdravi hrani in zdravem načinu življenja.

Razvoj ekoturizma v območju

Vzpostavitev tesnejših povezav med zelenim, obalnim in podeželskim turizmom

Razvoj počasne mobilnosti

Povezovanje turističnih produktov v homogeno mrežno – oblikovanje celostne ponudbe.

Razvoj kakovostnih produktov (lokalni in biološki).

Možnost razvoja domače obrti.

Krepitev konkurence

Pritiski na okolje

Nihanja v turizmu in nepredvidljivosti na turističnem trgu

Izguba stika s tradicijo, obrtniškim znanjem ipd.

Prevladujoč razvoj množičnih turističnih produktov.

Promocija in trženje

Nezadostna in premalo osredotočena promocija.

Organizacijski okvir Institucionalna podpora k razvoju turizma.

Povezovanje in sodelovanje na projektih, ki so financirane z javnimi sredstvi (EU).

62

Izzivi za izbrano območje:

- Kako spodbuditi interes deležnikov po večjem medsebojnem sodelovanju (v smislu povezovanja turistične ponudbe in skupnega trženja)?

- V katere trge se je smiselno usmerjati v času mrtve sezone? (kateri trgi so morda ne izkoriščeni – npr. kongresni turizem)

- Na kakšen način spodbujati ljudi (predvsem mlade) k ohranjanju tradicije in domačih obrti?- Kakšne so možnosti pri zakonskem omejevanju uporabe pesticidov in drugih naravi škodljivih

snovi? (npr. škropljenje rastlin po sončnem zahodu).

63

5. IZHODIŠČA ZA NADALJNJI RAZVOJ TURISTIČNIH PRODUKTOV V POSAMEZNIH IZBRANIH OBMOČJIH

V spodnjih tabelah so prikazani potencialni produkti za vsa obravnavana območja z opredeljenimi osnovnimi cilji glede na prepoznane potenciale ter predlogi osnovnih ukrepov. Produkti so ocenjevani glede potenciala z ocenami od I do III skladno z naslednjimi opredelitvami:

Stopnja potenciala PomenI = produkt ima velik potencialII = produkt ima srednje velik potencialIII = produkt ima relativno nizek potencial

*osnovni kriterij ocenjevanja temelji predvsem na možnosti trajnostnega razvoja, mehkega poseganja v okolje in specifičnih prednosti območja za razvoj produkta.

64

5.1 Jesenice

Območje Jesenic, predvsem območje starega mestnega jedra je z vidika ohranjene kulturne dediščine edinstveno. Tu se vidijo nadaljnje možnosti razvoja preko integracije z obstoječimi turističnimi produkti in vključevanjem kulturne dediščine starega mestnega jedra v ponudbo bolj razvitih turističnih destinacij (npr. Bled, Bohinj, Kranjska Gora) ter oživitvi mestnega jedra z dogodki in prireditvami. Razvojni potencial območja je viden tudi v razvijanju pohodništva, saj so Jesenice zaradi svoje geografske lege dobro izhodišče za pohodniške ture in izlete. Tudi ta turistični produkt je v prihodnosti smiselno aktivneje vključevati v ponudbo sosednjih, razvitejših turističnih območij, ravno tako tudi kolesarjenje. Drug prepoznaven produkt t.i. »jeklo« je trajen, sezonsko ne pogojen in omogoča prihode obiskovalcev skozi vse leto ter ga je zato mogoče povezovati z ostalimi potencialnimi produkti na območju. »Jeklo« kot turistični produkt predstavlja bogato tradicijo železarstva in današnjo Staro Savo z Gornjesavskim muzejem Jesenice (www.gornjesavskimuzej.si). Celotno območje Jesenic s svojim starim mestnim jedrom, naravnimi danostmi in pokrajino ter politiko ne masovnega turizma predstavljajo ciljno destinacijo predvsem turistom, ki cenijo kulturno dediščino in si želijo miru, oddiha ter sprostitve v naravi. V prihodnosti pa bodo za nadaljnji razvoj turistični produktov bistvene tudi zadostne nastanitvene kapacitete ter ciljno usmerjeno trženje območja . Za vsak potencialni produkt bi bilo smiselno izvesti primerjalno analizo na nivoju Evrope ali sveta (v območjih s podobno karakteristiko kot jo imajo Jesenice), ter poizkušati ugotoviti dejavnike njihovih uspehov, ter jih prenesti v svojo dolgoročno strategijo. Glede na pomanjkljivo sekundarno ponudbo je potrebno priložnosti iskati v nadaljnjem razvoju specializirano ponudbe za izbrane segmente dnevnih obiskovalcev, kot so seniorji, šolske skupine, strokovnjaki, poslovneži ipd. Območje ima dobre možnosti za snovanje programov, ki so usmerjeni v poslovni turizem. Obstoječa infrastruktura že vsebuje elemente, ki omogočajo razvoj tovrstnega turizma (kongresna in banketna dvorana, muzej in graščine, prireditve, naravne in kulturne znamenitosti, železarska industrija, športna tradicija,…), nastanitvene kapacitete pa so trenutno primerne le za manjše skupine. Na tem mestu bi bilo smiselno izoblikovati ponudbo, ki povezuje kongresni turizem (dvorana Kolpern) s krovnimi turističnimi znamenitostmi, predvsem Staro Savo – staro mestno jedro. Obstoječe in v prihodnosti nadgrajene turistične zmožnosti torej intenzivirajo in popestrijo npr. poslovna srečanja, seminarje, sklepanja poslov, obiske industrijskih obratov. Jesenice imajo pri razvoju poslovnega turizma predvsem štiri ključne prednosti: odlična in enostavna dostopnost destinacije (avtocestna povezava), bližina sosednjih držav, geografska lega (mesto obdano z gozdovi in gorovjem) in turistična ponudba, ki nudi tudi sprostitev, mir, zasebnost. Ponudbe turističnih produktov mesta lahko dopolnjujeta dejavnosti kolesarjenje ter pohodništvo, ki ga je smiselno nadgraditi s tematskimi potmi/sprehodi (npr. pot narcis in jeklarska pot). Prav narcise so tista edinstvena naravna danost, ki z ustrezno implementacijo močno pripomore k prepoznavnosti destinacije in postaja prava turistična atrakcija tega območja.

65

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJA JESENIC

Kulturna in umetnost (staro mestno jedro in ) (I)Stara Sava – Staro mestno jedroNarcise (turistična atrakcija) (II)Pohodništvo (II)Kolesarjenje (II)Poslovni turizem (kongresni turizem (dvorana Kolpern) v povezavi z glavnimi turističnimi simboli) (I)Prireditve in dogodki (I)

CILJI

Jesenice s svojim starim mestnim jedrom želi dopolnjevati turistično ponudbo, ki je raznolika in medsebojno integrirana. Postala bo prepoznavna, dobro obiskana turistična destinacija z mnogimi izkoriščenimi, edinstvenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Produkte je potrebno trajnostno zasnovati in jih vključiti v programe bližnjih, razvitih turističnih destinacij (npr. Bled, Kranjska gora, Bohinj).Zelo pomembno je usmerjanje naporov v trend dviga števila obiskovalcev in nočitev, ki se bo odražal dolgoročno. Potrebno je Zagotoviti sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje sekundarne turistične infrastrukture ter aktivnega trženja destinacije.Pretok informacij med turističnimi deležniki naj bo sproten, hiter in učinkovit.

URESNIČITEV – UKREPI

Zagotavljanje pogojev za razvoj turizma v destinaciji:Spodbujanje podjetniške iniciative – spodbuditev interesa lokalni prebivalcev v turistično dejavnost (npr. delavnice, okrogle mize, predstavitve dobrih praks v javnosti).Izobraževanje kadrov (informatorji, vodniki, turistični ponudniki).Iskanje skupnega jezika pri razvoju turizma med vsemi deležniki (lastniki zemljišč, investitorji, institucijami, ponudniki in lokalnimi prebivalci).Zagotavljanje finančnih sredstev za podporo turistični dejavnosti (tisk promocijskega materiala, označevalne table, tematske poti, razgledne točke ipd).Nadaljnje razvojne aktivnosti destinacije:Vzpostavitev partnerskih povezav s sosednjimi destinacijami (vključitev lastnih produktov v njihove programe in izvedba skupnih trženjskih akcij).Razvoj in promocija specializirane turistične ponudbe (železarska tradicija, narcise).Vzpostavitev povezave med obstoječimi turističnimi produkti (npr. kolesarjenje in narcise ali kongresni turizem z železarsko tradicijo). Aktivnejša vključitev celotne destinacije v regionalne programe.Vpeljava inovativnih pristopov v produkte (primer: v ozadju produkta se vedno skriva zgodba, uporaba ljudskih pripovedi kot turistične atrakcije ipd.) in razvijanje doživljajskih atrakcij (npr. izdelava tematskega doživljajskega parka v naravi).Nadgradnja pohodniške in kolesarske infrastrukture (izposoja opreme, servisi).

66

Nadgradnja zimske ponudbe – tako z vidika aktivnejšega trženja kulture in umetnosti, kot vpeljave novih produktov (npr. zimsko pohodništvo, vodeno drsanje v skupinah, organiziranje drugih dogodkov). Usmerjanje sredstev in aktivnosti v kvalitetno izvedbo, trženje in promocijo prireditev (le te lahko bistveno vplivajo na število prihodov in nočitev turistov).Stara Sava - Staro mestno jedro:Izdelava analize bodočega razvoja in trženja starega mestnega jedra, kot osrednje točke turizma v destinaciji.Iskanje in poglobljeno preučevanje dobrih praks v Evropi. Krepitev prepoznavnost starega mestnega jedra (npr. večja intenziteta dogodkov, enotna predstavitev ponudbe znotraj mestnega jedra, aktivnejše trženje znotraj ciljnih skupin).Iskanje širšega interesa za njegovo ohranitev, nadgradnjo in vzdrževanje (prijave na razpise in izkoriščanje drugih namenskih sredstev). Aktivnejše povezovanje ponudbe starega mestnega jedra z drugimi produkti (skupni trženjski nastopi in ponudba skupnih programov za turiste). Vpeljava inovativnih pristopov (odkrivanje znamenitosti mestnega jedra skozi zgodbo, nočni ogledi, delovati po načelu: ne le videti, temveč občutiti)Izdelava prilagojenih programov za ciljne skupine (npr. seniorji, šolske skupine, poslovneži), ki se izvajajo v vseh letnih časih. Popestritev starega mestnega jedra – Stare Save z edinstvenimi dogodki (Dogodki opisani v dokumentu »Študija v skladu z identiteto kraja«).Spremljanje in vrednotenje:Evalvacija in kontrola uresničevanja razvojnega načrta preko pristojnih institucij in analiziranje statističnih podatkov, trendov, primerjav za različna obdobja.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI:Prebuditev relativno šibkih trženjskih aktivnosti na območju.Trženjske aktivnosti so strateško zasnovane in podprte z raziskavami.Uporaba interaktivnih trženjsko komunikacijskih kanalov (spletne strani, socialna omrežja). Aktivnejše sodelovanje z mediji (reportaže, predstavitve produktov).Iskanje ključne prepoznavnosti – pozicioniranje Jesenic preko jekla in narcis.Prepoznani tržni segmenti: ljubitelji kulture in umetnosti, enodnevni obiskovalci, seniorji, šolske skupine, poslovneži, družine.Iskanje novih tržnih segmentov: slow turisti, rekreativci, strokovnjaki, fotolov turisti itd. Ciljno usmerjeno in prilagojeno trženje v izbrane ciljne skupine in trge.

67

5.2 Bohinj

Bohinj, kot trajnostno naravnana turistična destinacija ponuja produkte, ki so v tesnem stiku z naravo. Izpostaviti velja pohodništvo, kolesarjenje, vodne in adrenalinske aktivnosti, naravno in kulturno dediščino, kulinariko ter zimsko ponudbo. Nadaljnji razvoj turističnih produktov se vidi v prilagoditvah programov in njihovemu povezovanju v celostno ponudbo produktov, ki bo turistom in obiskovalcem enostavno dosegljiva skozi celotno leto. V prihodnosti bo potrebno napore usmerjati v razvoj nišnih produktov (tematske pohodniške poti, razvoj zimskega pohodništva, ureditev piknik prostorov, zimsko kolesarjenje ponudba domače kulinarike ipd.), varni, enostavni ureditvi dostopa do vseh produktov in vzpostaviti pravo ravnovesje med razvojem turističnih produktov ter poseganjem le teh v naravo, predvsem zaščitenih voda in biotske raznovrstnosti. Trženje turističnih produktov naj bo usmerjeno v vodene skupine ljudi in posameznike, ki se zavedajo pomena obstoja naravnih danosti parka. Potrebna je obnova določenih infrastrukturnih objektov in ureditev interesov lastnikov turističnih produktov s posameznimi zakonodajnimi področji (predvsem področja varstva narave). Bohinj leži na območju TNP in Julijskih Alp, kar mu omogoča večjo prepoznavnost in potencial za razvoj turističnih produktov, ki izhajajo iz naravnih danosti. To je pri nadaljnjem pozicioniranju destinacije potrebno upoštevati kot eno izmed ključnih prednosti v primerjavi s sorodnimi območji, ki ne ležijo za zaščitenih območjih in so locirana na manj atraktivnih geografskih lokacijah.

Pozitivni učinek k nadaljnjemu razvoju destinacije bosta gotovo prispevali novo nastajajoči in strateško grajeni blagovni znamki »BOHINJSKO« ter znamka Podeželske Alpske destinacije Bohinj.

68

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV DETINACIJE BOHINJ

Pohodništvo (I)Kolesarstvo (I)Vodne aktivnosti (II)Zimske aktivnosti (smučanje, tek na smučeh, krpljanje itd.) (I)Sprostitev v naravi (sprehodi, opazovanje živalstva in rastlinstva, ribarjenje) (I)Sprostitev in wellness (I)Adrenalinske aktivnosti (jadralno padalstvo, športno plezanje, pustolovksi park, snežni park itd.) (II)Kulturne znamenitosti in tradicija (II)Naravne znamenitosti (I)Poslovni turizem (npr. incentive turizem - team building) (II)Prireditve (tradicionalne) (II)Kulinarika (II)Atrakcije (muzejski vlak) (III)Naravne atrakcije (slap Savica, Bohinjsko jezero) (I)

CILJI

Alpska destinacija Bohinj ima razvito celovito, raznoliko in trajnostno zasnovano turistično ponudbo, ki je turistom dostopna skozi vse leto. Dobro so izkoriščene prednosti geografske in strateške lege (v osrčju Julijski Alp in Triglavskega narodnega parka, bližina Avstrije in Italije), ki pripomorejo k prepoznavnosti Bohinja. Zgrajena je krovna, prepoznavna destinacijska znamka Bohinja s strateško zasnovanim in jasnim menedžmentom. Produkti so medsebojno integrirani in ciljno usmerjeni v ljudi, ki cenijo naravno in njene danosti. Doseženi so kompromisi in uravnoteženi so interesi med deležniki (turistični ponudniki, lokalni prebivalci, institucije (npr. javni zavod TNP), turisti, lastniki vikendov). Pretok informacij med deležniki je sproten, hiter in učinkovit.

Ustvarjanje pogojev nadaljnjega razvoja destinacije:Finančna sredstva se usmerja v obnovo, vzdrževanje in razvoj turistične infrastrukture (kolesarske poti, tematske poti, označevalne table…).Ureditev komunalne in prometne infrastrukture (razprave in uresničitev znotraj občinskega sveta in drugih deležnikov). Usmerjanje naporov v boljšo interakcijo med prebivalci in turističnimi akterji (npr. mesečna srečanja, delavnice, posvetovanja).Grajenje interesa za turizem pri mlajši populaciji (organiziranje krožkov, animacij, izletov ipd.)Usmeritve in osnovna orientacija nadaljnjih procesov:Trajnostno zasnovan razvoj turizma z upoštevanimi omejitvami zavarovanih območij.Vzpostavitev partnerskih pristopov pri povezovanju produktov in trženju (npr. pohodništvo in sprostitveni turizem). Aktivnejše povezovanje med panogami (npr. turizem in kmetijstvo).

69

URESNIČITEV – UKREPIStalna izobraževanja in usposabljanja kadrov (vodniki, informatorji, tržniki).Nadgradnja obstoječih produktov (vpeljava individualnega pristopa, brezplačnih storitev (npr. fotografiranje, drobna presenečenja).Usmerjanje naporov v podaljševanje bivanja (npr. tematsko zasnovane prireditve, več dnevni programi aktivnosti) Doseganje večje potrošnje obiskovalcev (dvig kvalitete storitev - grajenje zadovoljstva obiskovalcev).Zavzemanje za enakomernejše povpraševanje skozi celotno leto (povezovanje in skupno trženje produktov).Aktivnejše iskanje zunanjih investitorjev za vlaganje v turistično infrastrukturo in izkoriščanje sredstev EU.Vpeljava inovativnih pristopov (npr. iskanje zgodbe v produktih in destinaciji, uporaba ljudskih pripovedi kot turistične atrakcije, vključitev pozitivnih presenečenj, nočni izleti v naravo).Spremljanje in vrednotenje:Evalvacija in kontrola uresničevanja razvojnega načrta preko pristojnih institucij in analiziranje statističnih podatkov, trendov, primerjav za različna obdobja.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI:Jasno pozicioniranje destinacije – ključne prednosti/razlike (Bohinj leži v osrčju TNP in Julijskih Alp).Usmerjanje naporov v graditev in podobo novo nastajajoče blagovne znamke.Razvijanje komunikacijskih orodij, ki so usmerjena v različne javnosti (aktivno sodelovanje z mediji, uporaba interaktivnih trženjskih orodij).Prilagajanje trženjskih aktivnosti posameznim prepoznanim segmentom.Iskanje novih segmentov (npr. slow turisti, opazovalci narave, fotolov turisti,…)Aktivnejše trženje predvsem zimske sezone v izbranih ciljnih skupinah. Prepoznani segmenti: ljubitelji narave, avanturisti, družine z otroki, iskalci aktivnih počitnic, iskalci kulturne dediščine, poslovneži, obiskovalci prireditev.

5.3 Banjška in Trnovska planota

Na območju BIT planote je smiselno nadalje razvijati rekreativni turizem kot ključni turistični produkt, ki je zaradi svoje strateške lege hitro dostopen prebivalcem bližnjih mest. Največji potencial je v privabljanju dnevnih obiskovalcev (v ta namen je bila izdelana izletniška zgibanka), ki v mirni naravi lahko izvajajo športno – rekreativne aktivnosti ali obiščejo planoto zaradi oddiha in sprostitve. Ugodni klimatski pogoji za rast zelišč ter obujanje tradicionalnih obrti predstavljajo potencial za večanje prepoznavnosti planote. Produkt tematskih zeliščarskih izletov postaja čedalje bolj popularen in ponuja možnosti razvoja novih izdelkov ter dodaten zaslužek domačinom. Prepoznani so specifični segmenti ljudi, ki jih tovrstne tematike privlačijo (npr. seniorji, šolske skupine, ljubitelji narave, ljudje z zdravstvenimi težavami). Smiselno je poskrbeti za ustrezno upravljanje, vzdrževanje, označevanje tako poti kot tudi parkirišč. Vasi na planoti so razpršene, potrebno bi bilo urediti vaška jedra ter cestne povezave med njimi in večjimi prometnicami. To bi omogočilo lažjo dostopnost turistom in obiskovalcem, prijaznejše okolje ter posledično večji pozitiven učinek turizma na sicer šibko gospodarstvo BIT planote. Potencialni turistični produkti bodo za daljše bivanje turistov na destinaciji in s tem večjo porabo, morali začeti v močnejši meri vključevati tudi obstoječe namestitvene kapacitete (razpršeni hotel, gostišča z namestitvijo, kmetije, kamp,..). Le te so trenutno premalo izpostavljene. Za nadaljnji razvoj je

70

ob izgradnji dodatnih manjših namestitev in specializacije produktov pomemben predvsem koncept managementa turistične destinacije BIT. Ključni akterji, ki imajo danes razvojno-promocijsko vlogo, bodo morali jutri razviti trženjsko funkcijo, ki je trenutno zelo skromna, kar je razvidno tudi iz obstoječih promocijskih orodij. Sicer pa pozitivno vlogo pri nadaljnjem razvoju turizma v območju zagotovo prispevata dve ključni razvojni organizaciji, to sta Fundacija BIT planota in zavod Gost na planoti TER HOTELI WINKLER.

71


72

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJABIT PLANOTA

Zeliščarstvo (I)Programi enodnevnega izleta (I)Rekreativni turizem (pohodništvo, tek, kolesarjenje) (I) Prireditve (II)Domača obrt (škafarstvo, mlinarstvo in kovaštvo) (II)Običaji kot turistična atrakcija (II)Adrenalinska doživetja (padalstvo) (II)Motoristične poti (nov, nerazvit produkt) (II)Turizem na kmetijah (II)Zimski turizem (tek na smučeh) (III)

CILJI

Planotast svet z neokrnjeno naravo, ugodno strateško lego in dovoljšnjo infrastrukturno je prepoznavna destinacija predvsem za enodnevne obiskovalce, ki si želijo oddiha v naravi ali rekreacije. Turistični produktu so razviti v tesnem stiku z naravo in zasnovani po načelu mehkega poseganja v naravno okolje.

Z razvojem produktov prispevati k povečanju turističnega obiska in porabe ter tako vplivati na izboljšanje dohodka in ohranjanje prebivalcev na planoti.Izboljšati pretok informacij med turističnimi akterji in vzpostavitev boljšega sodelovanja tudi z drugimi podobnimi območji.Diverzificirana in obogatena ponudba, ki temelji na trajnostno naravnani obliki turizma.Zagotovljeni viri financiranja in jasna strategija upravljanja produktov.

URESNIČITEV - UKREPI

Zagotavljanje pogojev za razvoj turizma kot osrednje priložnosti za oživitev območja:Spodbujanje podjetniške iniciative preko ozaveščanja, predstavitve potenciala lokalnih produktov, delavnic, okroglih miz ipd. – tu gre predvsem za prebuditev zavedanja lokalnega prebivalstva o pomenu turističnih potencialov.Ureditev cestnih povezav. Razvoj produktov:Pregled in analiza dobrih praks (destinacij), ki uspešno tržijo podobne potencialne produkte. Integracija obstoječe turistične ponudbe in skupni trženjski nastopiAktivnejše vključevanje ponudnikov nastanitvenih kapacitet (tako v trženjskem smislu, kot v smislu povezovanja s produkti).Izobraževanje kadrov (npr. vodniki, botaniki, informatorji ipd.)PRIDELAVA TER PREDELAVA ZELIŠČ (RAZVOJ PRODUKTOV IZ ZELIŠČ) TER KULINARIKA NA OSNOVI ZELIŠČ (KOT EDEN OD POMEMBNEJŠIH PRODUKTOV) Specializacija celotne destinacije v zeliščarski turizem.Usmerjanje v sezonsko neobčutljive segmente (šolske skupine, seniorji, strokovnjaki ipd.) v času t.i. mrtve sezone. Razvoj novih (sonaravnih) produktov in implementacija (npr. jadralno padalstvo).Inovativnost (npr. predstavitev produktov in prireditev skozi zgodbo, drobna presenečanja).Razvoj turistične infrastrukture:Zagotavljanje sredstev za vzpostavitev in vzdrževanje sekundarne infrastrukture (tematske sprehajalne poti, kolesarske poti, označevalne table, parkirni režim ipd.)POVEZOVANJE RAZLIČNIH PONUDNIKOV- BREZ UKREPA POVEZOVANJA RAZLIČNIH PONUDNIKOV V SKUPNO PONUDBO OBMOČJA TUDI SKUPNI TRŽENJSKI UKREPI NE BODO UČINKOVITI Spremljanje in zagotavljanje učinkovite trženjske funkcijeSpremljanje uresničevanja razvojnega načrta (Fundacija BIT Planota), sprotno analiziranja statističnih podatkov trendov, primerjav za različna obdobja.Organiziranje trženjske funkcije.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI

Območje pokrajine Rovigo je usmerjeno predvsem v obalni turizem, ki predstavlja 80 % vsega turističnega prometa, vendar pa območje postaja vedno bolj raznoliko tudi z vidika turistične ponudbe. Prav zaradi obale, primerne za kopanje, obmorski turizem predstavlja potencial, prav tako pa tudi (zavarovano) območje delte reke Pad. V prihodnosti bo potrebno napore usmerjati v oživitev obalnega območja in dvig kakovosti storitev. Vpostataviti mrežo ponudbe produktov znotraj parka delte reke Pad. Park ponuja možnosti izvajanja rečnih aktivnosti, ribištvo, čolnarjenje, nočitve ob reki, kolesarjenej, jahanje, sprehodi - opazovanje rastlinstva in ptic, vendar ti potenciali danes niso optimalno izkoriščeni.

73

Medsebojno sodelovanje in enotnejše upravljanje s produkti v parku bi omogočili lažjo, predvsem pa kakovostnejšo ponudbo. Sam park torej nudi velik potencial za razvoj ekoturizma. V pokrajini Rovigo je prisotna dragocena kulturna dediščina (palače, vile, muzeji, dobro načrtovani dogodki), ki jo je prav tako smiselno povezovati z drugimi produkti v pokrajini – tako preko vključevanja v skupne programe kot tudi trženja. Na tem mestu je viden potencial v združitvi kulture in kulinarike s tradicionalnim načinom življanja na podeželju. Premalo izkoriščen potencial se kaže tudi v produktu »vino in kolinarika«, ki se odraža v pomanjkanju znanja o lokalnih tipičnih jedeh ter pomanjkanjkanju restavracij z lokalno kulinarično ponudbo. Potencial tovrstnih produktov potrjujuje naraščajoč trend povpraševaja po naravnih, lokalno pridelanih živilih.

74


75

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJAROVIGO

Potencial za razvoj različnih oblik turizma, ki povezujejo doživljanje narave, aktivno sproščanje in spoznavanje identitete skozi kulturo in kulinariko.

Potencialni turistični produkti/ponudba:Specializirani proizvodi doživljanja narave (parki, bird watching, vožnja s čolnom) (I)Vino in kulinarika (I)Aktivno podeželje (rečni turizem, lahko pohodništvo, kolesarjenje, vodeno jahanje) (I)Naravoslovni turizem (I)Obalni turizem (II)Kulturna dediščina (II)Doživetje tradicionalnega življenja na podeželju (II)Prireditve (II)

CILJI

Pokrajina Rovigo bo v prihodnosti usmerjala sredstva in napore v dvig kakovosti ponudbe (obalni, rečni in kopenski turizem), ki bo integrirana in dobro promovirana preko trženjsko komunikacijskih kanalov v ciljne segmente.

Izboljšanje pretoka informacij med turističnimi akterji in vzpostavitev boljšega sodelovanja tudi navzven(z drugimi podobnimi območji).Diverzificirana in obogatena ponudba, ki temelji na trajnostno naravnani obliki turizma.Jasna strategija upravljanja produktov


Nadgradnja in povezovanje produktov:Podrobna analiza vrzeli (slabosti v SWOT analizi) in usmerjanje naporov v njihovo minimiziranje. Doživljanje narave: razvoj tematskih poti, doživljajski centri – učilnica v naravi, specializirana ponudba, usposobitev vodnikov.Povezovanje kulturne dediščine s produkti vina in kulinarike terdoživljanjem tradicionalnega življenja na podeželju.Predstavitev prireditev kot turistične atrakcije območja.Usmerjanje aktivnosti v certificiranje produktov in namestitev.Vključevanje obmorskega turizma v izdelane programe dnevnih obiskov.Vlaganje v infrastrukturo in promocijo aktivnega podeželja (označevanje in vzdrževanje sprehajalnih in plovnih poti, kolesarskih stez in jahalnih poti).Vzpostavitev sodelovanja s sosednjimi območji (preko razvoja počasne mobilnosti in intermodalnosti v transportu).Usmerjanje v kongresni turizem.Ohranjanje okolja in ozaveščanje:Postopna prilagoditev in zmanjševanje nevarnosti, navedenih v SWOT analizi.Obogatiti turistično ponudbo v obalnih letoviščih (aktivnejša vključitev naravnih in kulturnih znamenitosti).Ohranjanje čistega okolja oz. zaustavitev onesnaževanja okolja (preko aktivnosti ozaveščanja).Oblikovanje učinkovite mreže ponudnikov na lokalnem nivojuVzpostavitev učinkovitega pretoka informacij med ponudniki.Ohranjanje in spodbujanje tradicije, kot pomembnega element podeželskega turizma. Izvedba izobraževanj kadrov (npr. področje naravoslovja in kulinarike).Element kakovosti storitev in izdelkov se upošteva kot prioriteta. V produkte se vključi brezplačne storitve (npr. fotografiranje) in pozitivna presenečenja.Analiziranja statističnih podatkov ter spremljanje inevalvacija uresničevanja razvojnega načrta preko pristojnih institucij. TRŽENJSKE AKTIVNOSTI: Aktivnejše promoviranje ključnih produktov eko turizma (npr. opazovanje ptic).Pri trženju upoštevati osrednji motiv za prihod: aktivno doživljanje podeželja, raziskovanje, družinske počitnice.Večji poudarek na grajenju lokalne identitete in blagovnih znamk območja.

V pokrajini Ravenna sta prisotna dva parka s posebnimi okoljskimi lastnostmi. To sta krajinski park Delte reke pad in regionalni park Vena del gesso Romagnola. Območji predstavljata velik potencial za razvoj okoljskega turizma z razvito celostno ponudbo, ki bo pritegnila že prepoznane in nove segmente obiskovalcev. Produkti znotraj parkov (opazovanje ptic, ekoturizem, rečni turizem, kolesarjenje, jahanje, kulinarika in vino, kulturno – zgodovinske znamenitosti, kmečki turizem ipd.) nudijo možnosti aktivnega oddiha v naravi in doživetja umirjenega načina življenja na podeželju. Območje regionalnega parka Vena del gesso Romagnola vsebuje značilne tipične kmetijske pridelke (predvsem vino), katerih kakovost je potrjena tudi s številnimi priznanji. Razgibana pokrajina (naravni parki, borovi gozdovi, plaže, podeželje), ki se razteza od morja do gora je bogata tudi z biotsko raznovrstnostjo. Vse naštete lastnosti pokrajine in vsebovani produkti nudijo dobre možnosti za nadaljnji razvoj turizma, ki je vsekakor smiseln in logičen, glede na trende, ki vse bolj odražajo potrebo ljudi po oddihu in sprostitvi v mirnem in varnem okolju. Sicer je bil turizem v pokrajini Ravenna močno prisoten že v preteklosti in tako je tudi danes. Pridobivanje novih znanj o posameznih produktih in njihovo medsebojno povezovanje pa se zdi tisti bistveni dejavnik, ki bo omogočil nadgradnjo in dolgoročen trajnosti razvoj turizma na območju. V prihodnosti bo potrebno bolje izkoriščati naravne vire v pokrajini, a hkrati biti dosleden in pazljiv pri njihovem vključevanju v turistično ponudbo – snovati razvoj turizma na način, da le ta ne bo negativno posegal v naravno okolje. Prav tako je pomembno spodbujanje podjetniške iniciative in vključevanje gospodarskih družb, katerim je trajnost in kakovost prioriteta. Na ta način bo vzpostavljena zadostna infrastrukturna (npr. počivališča, razgledne točke, označevalne table, okrepčevalnice), njena nadgradnja in vzdrževanje. Tudi kulturna dediščina kot sezonsko ne občutljiv produkt mora biti smiselno vključena v mrežno ponudbe. Prav tako pa je na tem mestu potrebno okrepiti sodelovanje tudi znotraj produkta, se pravi med samimi institucijami, ki upravljajo z kulturno - zgodovinskimi znamenitostmi. V samo promocijo območja je potrebno aktivneje vključiti pomen tradicije in bolje izpostaviti specifične značilnosti, ki bodo produkte ohranjale žive na globalnem trgu. Aktivna vključitev lokalne skupnosti, medsebojno srečevanje, izmenjavanje izkušenj, skupni promocijski nastopi, dostopnost informacij, uporaba sodobnih trženjskih tehnik in iskanje novih trgov so prav tako potrebni elementi, ki pripomorejo k uspešnem trajnostnem razvoju turizma na območju pokrajine Ravenna. Smiselno bi bilo določiti dejavnike uspeha pri drugih podobnih območjih na evropski in mednarodni ravni, ter le te prilagoditi in prenesti v lastno dolgoročno strategijo.

76

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJARAVENNA

Na obravnavanem območju so prisotni potencialni turistični produkti:Zaščitena območja (Park delte reke Pad in Park Vena del Gesso) (I)Gorsko kolesarjenje (I)Pohodništvo (I)Kulturna dediščina z zgodovinskim mestom (I)Jamarstvo (II)Golf (II)Terensko jahanje (II)Vino in kulinarika (II)Dogodki in festivali (II)Zdravilišča (II)Vodne aktivnosti z vodnim parkom (III)

CILJI

Pokrajina Ravenna je trajnostno naravnana destinacija, ki temelji na partnerskem pristopu k razvoju integralnih turističnih produktov ter spodbujanju podjetniškega pristopa.Integrirani turistični produkti bodo dosegali dobre standarde kakovosti in bodo za svojo promocijo izkoriščali inovativne, sodobne trženjske pristope.Diverzificirana in obogatena ponudba temelječa na trajnostnem turizmu. Povečano sodelovanje med ponudniki in povezovanje navzven (z drugimi podobnimi območji).Zagotovljeni viri financiranja in jasna strategija upravljanja produktov.

Pozicioniranje in ustvarjalni pristopi:Pregled in analiza dobrih praks (destinacij), ki uspešno tržijo podobne potencialne produkte. Razvoj integralnih produktov in zmanjševanje sezonskih nihanj:Mreženje produktov znotraj in tudi med kategorijami (npr. povezava produktov kulturne dediščine, povezava wellenss turizma z rekreativnim turizmom).Mreženje produktov v smeri prerazporejanja turističnih obiskov znotraj območja - s tem se razbremeni okolje in ustvarja enakomernejše povpraševanje med posameznimi produkti.Predstavitev prireditev kot turistične atrakcije območja.Vlaganje sredstev in naporov v kakovostnejše posredovanje, izvedbo produktov in sekundarne ponudbe (nastanitve). Vzpostavitev in vzdrževanje tematskih poti, kolesarskih poti, označevalnih tabel ipd.Povezovanje ponudnikov namestitev z drugimi turističnimi produkti. Integrirana ponudba bo zmanjševala sezonska nihanja in spodbujala skupne, stroškovno ugodne trženjske akcije. Znanje za razvoj:Uvajanje trajnostno naravnanih podjetniških pristopov. Izobraževanja in spodbujanje podjetniško - partnerskih

77


pristopov turističnih ponudnikov.Trajni koncepti prenosa znanj in tradicije na mlajše (npr. tradicijo podeželja).Ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu turističnih produktov (preko javnih mnenj, nastopov, medijev, izobraževanj ipd.). Spodbujanje za dvig kakovosti nastanitev in drugih turističnih produktov (pohodništvo, tek, terensko jahanje, gorsko kolesarjenje).V produkte se vključi brezplačne storitve (npr. fotografiranje) in pozitivna presenečenja. Spodbujanje ljudi k vlaganju naporov in sredstev v turistično panogo (oddajanje sob, apartmajev ipd.) – namestitvene kapacitete na podeželju. Park Vena del Gesso:Priprava celovite investicijske strategije (Park Vena del Gesso) in vzpostavitev dialoga z lastniki zemljišč v parku.Izobraževanje in usposabljanje kadra za turizem (predvsem vodništvo, interpretacija narave in dediščine).Povečanje podjetniškega pristopa pri usmerjanju ter ozaveščanju obiskovalcev parka.Vpeljava inovativnih pristopov (vključitev zgodbe, ki povezuje ljudi s parkom, nudenje brezplačnih storitev).Spremljanje in vrednotenje:Spremljanje in vrednotenje uresničevanja razvojnega načrta preko pristojnih institucij in spremljanje statističnih podatkov, trendov, primerjav za različna obdobja.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI:Priprava inovativne in sodobne marketinške strategije (Pri trženju se upošteva osrednji motiv za prihod: aktivno doživljanje podeželja, družinske počitnice, raziskovanje Prepoznani segmenti: ljubitelji narave, opazovalci ptic, ljudje z zdravstvenimi težavami, iskalci sprostitve, ljubitelji športnih aktivnosti v naravi, ribiči, občudovalci dediščineUporaba interaktivnih trženjsko komunikacijskih orodij, povečanje spletnega trženja.Okrepljeno sodelovanje z mediji.Izvajanje skupnih, stroškovno ugodnih trženjskih akcij.

78


V preteklosti je bil turizem na območju pokrajine Ferrara skoncentriran predvsem v zgodovinskih mestnih jedrih – mesto Ferrara in na obali – Comacchio. Danes pa se kot nov izziv izpostavlja razvoj podeželskih območij vzdolž reke Pad in njene delte. Na tem območju so dobre možnosti za izvajanje rečnega turizma, kolesarjenja, opazovanja ptic, sprehodov ipd., v naštetih produktih pa so vidni pozitivni trendi povpraševanja, kar omogoča njihov nadaljnji razvoj. Pokrajina Ferrara z bogato kulturno dediščino (zaščitena pod okriljem UNESCO-a), s svojo strateško ugodno lego in produkti, ki izhajajo iz naravnih danosti predstavlja velik, a ne dovolj dobro izkoriščen turističen potencial. Ravninska pokrajina je primerna za nadaljnji razvoj naštetih produktov, ki jih je potrebno nadgraditi z dodatno ponudbo in jih med seboj aktivneje povezati. Na tem mestu lahko izpostavimo kolesarjenje, kot element počasne mobilnosti, ki ga je v prihodnosti smiselno aktivneje povezovati z rečnim turizmom in programi, ki vključujejo opazovanjem ptic v delti. Koristno bi bilo izoblikovati dodatno, segmentu kolesarjev prilagojeno ponudbo, tako npr. v nadgradnji nastanitev za kolesarje, prevoza koles, označevalnih tabel, počivališč. Naraščajoč trend povpraševanja po okoljskem turizmu pokrajino in institucije usmerja k ustvarjanju raznolike in bolj kakovostne ponudbe, obenem pa ponuja možnosti zaposlovanja in ustvarjanja dohodka. Pri prihodnji implementaciji razvoja turizma v območju bo zato potrebno razmišljati v smeri razbremenitve nekaterih prenasičenih produktov in enakomernejši razporeditvi turističnega povpraševanja skozi celotno leto. Prav tako bo na tem mestu potrebno izvajati aktivnosti v smeri strukturiranja proizvodov, usklajenega menedžmenta in dviga kakovosti turistične ponudbe.

79

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJAFERRARA

Delta reke Pad z rečnimi kanali (I)Kulturna dediščina (I)Naravoslovni turizem (I)Rečni turizem (vodeni ogledi z ladjo, bird watching) (I)Obalni turizem (potrebno ga je na novo zasnovati)Aktivnosti na podeželju (predvsem kolesarjenje) (I)Vodne športne aktivnosti (III)Prireditve in dogodki (II)

CILJI

Pokrajina Ferrara uspešno uresničuje inovativno strategijo izvajanja in trženja kakovostnih turističnih produktov, ki so trajnostno naravnani in blizu naravi ter človeku.Diverzificirana in obogatena ponudba, ki temelji na trajnostnem turizmu. Izboljšanje pretoka informacij med turističnimi akterji in vzpostavitev boljšega sodelovanja navzven (z drugimi podobnimi območji).Vrednotenje turističnih proizvodov, ki jih ponuja območje s posebnim poudarkom na ciljnih skupinah. Podpora turističnim subjektom pri uvajanju inovativnih in učinkovitih promocijskih aktivnosti.

URESTNIČITEV - UKREPI

Mreženje in povezovanje produktov:Pregled in analiza dobrih praks (destinacij), ki uspešno tržijo podobne potencialne produkte. Izdelava enotne mreže ponudbe po posameznih zvrsteh (npr. povezava produktov kulturne dediščine).Vzpostavitev partnerskih povezav s sosednjimi destinacijami (npr. preko produkta počasne mobilnosti).Mreženje produktov v smeri prerazporejanja turističnih obiskov znotraj območja za razbremenitev pritiskov na okolje in ustvarjanje enakomernejšega povpraševanje med posameznimi produkti (npr. povezava rečnega in obalnega turizma).Dvig kakovosti ponudbe:Vzpostavitev in vzdrževanje turistične infrastrukture (tematske sprehajalne poti, kolesarske poti, označevalne table ipd.)Kakovostnejša ponudba storitev, nastanitev in restavracij. Ciljno usmerjanje:Organiziranje specializirane ponudbe (npr. kolesarji, opazovalci ptic, slow turisti). Usmerjanje v sezonsko manj občutljive segmente (naravoslovci, šolske skupine ipd.).Identificiranje specifičnih, novih trgov. Krepitev usposobljenosti in ozaveščenosti:Spodbujanje aktivnega sodelovanja in ustvarjalnosti turističnega sektorja (npr. preko srečanj, okroglih miz, obiskov in delavnic).Uvajanje inovativnosti pri izvajanju in trženju produktov (dodajanje brezplačnih storitev in delovati po načelu: ne

80

le videti, temveč občutiti).TRŽENJSKE AKTIVNOSTI:Ciljno usmerjeno trženje v prepoznane segmente: občudovalci dediščine in narave, naravoslovci (biologi in raziskovalci), ribiči, šolske skupine,…Prepoznavanje novih segmentov, ki nastajajo (npr. slow turisti).Jasno pozicioniranje destinacije – poudarjanje ključnih prednosti in razlik (delta reke Pad, ravninska pokrajina).Aktivnejša uporaba interaktivnih trženjsko komunikacijskih orodij (npr. spletna socialna omrežja)Grajenje trajnejših vezi z mediji kot učinkovitem trženjsko komunikacijskem orodju (npr. izvedba reportaže, predstavitve produktov).

5.7 Narodni park Julijskih Predalp

Razgibanost terena v parku ponuja dobre možnosti za letne in zimske treking aktivnosti ter s tem privablja različne segmente obiskovalcev, ki si želijo sprostitve in izvajanja aktivnosti v naravi. Naravni vodotoki ponujajo možnosti razvoja vodnega turizma in s tem razširitev ponudbe v parku: športne aktivnosti (kajak, kanu, raftanje ipd.) ter aktivnosti za družine (sprehodi ob vodi, ogledi vodnih atrakcij). Med produkte vodnih aktivnosti je vključen tudi ribolov v reki Fella, kjer so vidni naraščajoči trendi povpraševanja, za katere pa je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. Tu so smiselne povezave z ribiškimi konzorciji in ribiškimi družinami ter usmerjanje naporov v izobraževanje ter sodelovanja z regionalnimi partnerji. K prepoznavnosti parka lahko veliko pripomore specifičen produkt na področju speleologije in geologije. Za razvoj produkta ni potrebna obsežna infrastruktura, ustrezni kadri pa so v parku že prisotni. Vsi izpostavljeni produkti pa se soočajo z močno konkurenco sosednjih območjih. To dejstvo pa po drugi strani ponuja možnost sodelovanja in vzpostavitve širše celovite ponudbe z možnostjo vključevanja v skupno trženje (npr. destinacija Bovec). Zaradi svojih specifik je smiselno dejavnosti v parku Julijskih predalp usmerjati tudi v družine z otroki. To območje zaradi mirnejših voda, tolmunov in okolja zelo primeren za omenjeno ciljno skupino.

81

IZBOR POTENCIALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV OBMOČJAJULIJSKE PREDALPE

Na obravnavanem območju so prisotni spodaj navedeni potencialni turistični produkti:Treking (I)Vodne aktivnosti (I)Ribolov (I)Kulinarika in vino (II)Speleologija in geologija (II)Zimski turizem (II)Umetnost in kultura (III)Adrenalinska doživetja (adrenalinski park) (III)Kolesarjenje (nerazvit produkt)(II)

CILJI

Park Julijskih predalp je priljubljena in prepoznavna destinacija z jasno identiteto, ki zna trajnostno izkoristiti velik potencial svojih naravnih danosti in tradicije območja.Integrirati produkte v enotno mrežo ponudbe, ki bo pregledna in prilagojena posameznim ciljnim skupinam.Jasno začrtano upravljanje parka in sodelovanje z regionalnimi turističnimi institucijami.Diverzificirana, obogatena in prepoznavna ponudba, ki temelji na trajnostno naravnani obliki turizma. Spodbuditi sodelovanje pri razvoju in trženju s sosednjimi območji na osnovi komplementarnih proizvodov.

Pozicioniranje parka:Podrobna analiza vrzeli v ponudbi in praks (destinacij), ki uspešno tržijo podobne potencialne produkte.Opredeliti najbolj prepoznavne produkte parka.Razvoj proizvodov:Strukturiranje turističnih proizvodov.Oživitev zimskih aktivnosti (vodeno krpljanje in sankanje). Priprava programov za družine in šolske skupine (npr.teambuilding na snegu).Vzpostavitev sodelovanja z ribiškimi konzorciji in ribiškimi družinami – park kot odlična destinacija za ribarjenje. Sodelovanje znotraj območja in navzven:Vzpostavitev informacijskega toka med ponudniki in specializiranimi turističnimi agencijami.Povezave s produkti iz bližnjih območij (npr. dolina reke Soče).V mrežo produktov se vključi tematske dogodke (npr. vključujejo tematiko naravnih danosti, tradicije ali športa), ki pripomorejo k prepoznavnosti in predstavljajo turistično atrakcijo.Uvajanje višje kakovosti v že obstoječe in novo nastale produkte (enostavna dostopnost, preglednost, cenovna usklajenost, inovativen pristop itd.)Krepitev znanja in usposobljenosti:

82

URESNIČITEV – UKREPI

Vključitev mlajših generacij v razvoj produktov in ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu potencialnih produktov parka (spodbujanje idej, interesa).Organiziranje izobraževanj in spodbujanja turističnih ponudnikov v smeri vzpostavitev tesnejših medsebojnih povezav, partnerstev.Prebujanje podjetniške iniciative (predstavitev dobrih praks sorodnih območij, posredovanje statističnih informacij, raziskav, trendov ipd.).V produkte se vključi brezplačne storitve (npr. fotografiranje) in drobna presenečenja. Išče se vsebino, ki park na igriv način skozi zgodbo približa obiskovalcu.Razvoj turistične infrastrukture:Ureditev obrečnih sprehajalnih poti (označbe, opremljenost poti, počivališča ipd.).Spremljanje in vrednotenje:Evalvacija in kontrola uresničevanja razvojnega načrta preko pristojnih institucij in analiziranja statističnih podatkov trendov, primerjav za različna obdobja.TRŽENJSKE AKTIVNOSTI:Opredelitev pozicioniranja parka – glavna prepoznavnost/značilnost parkaIzgradnja podobe (image) parka kot trajnostno naravnane turistične destinacije. Opredelitev/iskanje novih segmentov obiskovalcev (npr. preko anketiranja).Trajnejša in aktivnejša promocijska aktivnosti – tako naravnih atrakcij kot produktov.Vzpostavitev poenotenih trženjskih aktivnostih za različne produkte – bistveno cenejše kot individualni nastopi. Pri trženju se upošteva osrednji motiv za prihod: naravne lepote, rekreacija, stik z naravo, odkrivanje novega

Prepoznani segmenti: ljubitelji narave, športni navdušenci, pohodniki, ribičiUporaba interaktivnih trženjsko komunikacijskih orodijJasna določitev višine in strukture sredstev, ki bodo namenjena promociji oz. prepoznavnosti parka. Vključitev specializiranih turističnih agencij in vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z mediji.

6. DODATKI K ŠTUDIJI

6.1 OPREDELITEV CILJNIH SKUPIN V IZBRANIH OBMOČJIH

Tabela: Ciljne skupine (CS), njihovi motivi ter potrebe in pričakovanja znotraj posameznih območij:

Potencialni produkti Profil CS in dodatne ugotovitve Motiv uporabe produkta Potrebe in pričakovanja CS

83

Zavarovana območja narave

Družine z mlajšimi in starejšimi otroki, mladi pari, ljubitelji narave, iskalci sprostitve, posebni obiskovalci (naravoslovci, šole ipd.) športno – rekreativni navdušenci

Starostna skupina med 20 in 60 letom Cenovno bolj občutljivi porabniki Srednješolska izobrazba ali v procesu izobraževanja

(šolanje/študij).

Usmerjenost predvsem v poletno sezono. Rastoč trend povpraševanja – priljubljenost aktivnosti v

naravi, doživljanja narave, razvoj zelenega turizma (npr. obisk TNP se je od leta 2000 – 2009 povečal za 32 %).

Relativno zvesti porabniki produkta. S to CS se prekrivajo/dopolnjujejo iskalci kulturne

dediščine, iskalci drugih turističnih atrakcij (npr. arboretumi, gaji ipd.)

Mirno in čisto okolje Naravne lepote Rekreacijska vrednost območja Ogled naravnih znamenitosti Odkrivanje novega, ne poznanega Stik z naravo

Urejene in označene poti Urejenost okolja (urejene razgledne

točke, smetnjaki, okrepčevalnice) Razvoj inovativne infrastrukture Prepoznavnost zavarovanega

območja Možnost dostopa do izčrpnih ali

dodatnih informacij o posamezni naravni znamenitosti.

Možnost organiziranega vodenja po zavarovanem območju

Razviti paketi ali tematske poti, sestavljene iz različnih turističnih proizvodov

Staro mestno jedro

Starejši pari, iskalci kulturne dediščine, individualni turisti, iskalci posebnosti in nenavadnosti, raziskovalci, organizirane šolske skupine in skupine seniorjev

Starostna skupina med 40 in 75 letom Cenovno manj občutljivi porabniki (nad povprečna plača,

visoka izobrazba, porabnik je običajno v zrelih letih).

Segment je dokaj ozko usmerjen in relativno majhen Rastoče povpraševanje– glavni dejavnik je višanje

izobrazbene strukture (Evropa, Azija). S to CS se prekrivajo/dopolnjujejo iskalci kulinarike,

prireditev (tematske in tradicionalne), občudovalci narave (npr. botanika)

Spoznavanje dediščine in zgodovine območja

Širjenje obzorja Druženje v krogu podobno mislečih Sprostitev Obisk prireditev Ljubezen do kulturne dediščine Hobi (npr. fotografiranje).

Organizacija razstav, umetniških delavnic

Možnost nudenja namestitvenih kapacitet v starinskem stilu

Prijaznost domačinov Možnost dostopa do izčrpnih ali

dodatnih informacij v zvezi s posamezno kulturno znamenitostjo.

Podeželje

Družine z mlajšimi in starejšimi otroki, mladi in starejši pari, iskalci tradicije, kulture in kulinarike, aktivni turisti,kolesarski navdušenci

Starostna skupina med 30 in 75 letom.

Trend povpraševanja je izrazito naraščajoč – »nazaj k naravi«

Izrazite 3 velike skupine segmentov po velikosti: aktivni

Sprostitev, oddih od obveznosti Spoznavanje tradicije, ljudi, pokrajine,

običajev Občutiti način življenja svojih prednikov Gibanje v zdravem in varnem okolju Aktivno preživljanje počitnic in prostega

časa Umirjeno in intermodalno odkrivanje

Integrirana turistična ponudba – zasnovana s strani organizatorjev potovanj

Urejenost celotnega okolja Označenost in urejenost turističnih

destinacij Prijaznost lokalnega prebivalstva Kakovostne nastanitvene kapacitete

84

(šport, rekreacija, aktivnosti v naravi), tradicionalni (dediščina, kultura, dogodki in narava) ter pasivni (počitek).

S to CS se prekrivajo/dopolnjujejo iskalci eko turizma, gorskega turizma, zdraviliškega turizma, turizem posebnih interesov

novih krajev, izkušenj Zdrava in okusna kulinarika Prepoznavnost destinacije

6.2 GLOBALNI TRENDI IN IZZIVI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA TURIZMA

Tabela: Prikaz globalnih trendov in izzivov, ki jih velja upoštevati pri izgradnji trajnostnega turizma posameznega območja

PODROČJE TRENDI IZZIVI

DEMOGRAFIJA Staranje prebivalstva Upokojenci vse bolj aktivni (50. in 60. leta pomenijo aktivna leta) Rast mladinskega turizma – predstavlja 20 % globalnega turizma Spremenjena struktura družine – več enočlanskih gospodinjstev Dolgoročno se bo večal segment mladih turistov

Manj prostega časa vodi k več kratkim potovanjem – rast paketnih potovanj z različnimi motivi

Rast povpraševanja po doživetjih, zaokroženih programih Trend sabatskih počitnic (»iskanje notranjega jaza« - daljše obdobje –

neplačan dopust). Več povpraševanja po ustvarjalnem, wellness, zdravstvenem,

kulturnem turizmu, samostojnih potovanjih VARSTVO OKOLJA Podnebne spremembe so eden najmočnejših dolgoročnih

problemov (pomanjkanje snega, dvig morske gladine, ekstremna nihanja temperature)

Predhodna ocenitev nevarnosti vpliva okoljskih sprememb. Več povpraševanja za trajnostno naravnane destinacije Nevarnost uvedbe klimatskih, ekoloških, emisijskih davkov – dvig cen

transporta in namestitev Več povpraševanja po ekoturizmu

MAKROEKONOMSKI TRENDI Zmagovalci bodo Vzhodna Azija in Zahod, poraženci pa Afrika in Bližnji Vzhod. Po obsegu bodo vodile Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska – dohodek na prebivalca bo ostal nizek.

Globalna izmenjava dobrin – več možnosti za povečanje homogenosti kultur in vrednot

večanje konkurence – enostavno iskanje izdelkov, enostavnejše trgovanje preko mej – nakupi preko interneta

Poenotenje promocije (na nivoju Evrope) Globalizacija ustvarja nove vrednote in pričakovanja mladih Rast preseljevanja v druge države in »nomadstvo« (npr. tujih študentov

v Evropi je že okrog 600.00, rast je 5 %. Povečana mobilnost – vpliva na trg turistične delovne sile.

KULTURA Kulturni turizem je v porasti Porast bolj splošnega in ne specifičnega zanimanja za kulturo

DRUGI TRENDI (npr. varnost, Občutek negotovosti se veča – teroristični napadi, regionalne vojne, Ažuriranje informacij, povezanih z varnostjo.

85

politični faktorji, življenjski slog, marketing, transport ipd.)

onesnaženje Prehajanje od eksternih motivov potovanja (vreme, demografija) k

internim (kreativno izražanje, osebni razvoj itd.) Porast povpraševanja po cenovno ugodnejših turističnih

destinacijah Porast povpraševanja po avtentičnih doživetjih in nastanit. objektih

z visoko stopnjo udobja (individualni pristop s poudarkom na gostoljubju).

Večja intenzivnost preživljanja počitnic in rast »mobilnega turizma«. Nižja stopnja zvestobe eni turistični destinaciji Rast individualnih potovanj in potovanj v lastni režiji Potovanja v skupini – premik v manjše fleksibilne skupine Naraščanje zavesti o zdravju in zdravem načinu življenja Oblikovanje ponudbe za »telo, um in dušo« Porast zanimanja za turistično ponudbo, ki vsebuje elemente

umetnosti, kulture, zgodovine in duhovnosti Večji poudarek na varovanje okolja in naravi v turistični ponudbi Rast »online« rezervacij – investiranje v internetne marketinške

strategije GPS in druge nove tehnologije – omogočanje spremljanja gibanja

turistov v destinaciji, spremljanje učinka promocijskih kampanij in novo nastajajoče potrošniške trende

Netografija – analiziranje profila turistov preko forumov, blogov, družbenih omrežij

Avto ostaja primarno prevozno sredstvo za turiste (70 % turističnih potovanj v industrijskih državah).

Avtobusni turizem se bo soočal z vedno večjimi omejitvami (nizko cenovni letalski prevozniki, parkiranje, dostop do mestnih središč).

Železniški promet – postaja hitrejši in cenejši Rast povpraševanja za križarjenja

Porast zavarovanih mikro območij, osebnega varstva turistov Manj načrtovanja vnaprej, odločitve na kratek rok Odprtost do novih tehnologij in distribucijskih kanalov Več individualnih programov Iskanje nasvetov od drugih potrošnikov (socialna omrežja, blogi,

forumi, znanci, prijatelji itd.). Internet bo postal vodilno distribucijsko orodje (po podatkih WTO se

danes le 3 % promocijskih proračunov potroši za internetno oglaševanje).

Koriščenje edinstvenih prodajnih priložnosti (USP) Promocije ni več, je le strateško trženje, merljivi rezultati, podatkovne

baze, prodajni cilji. Ne obljubljaj preveč, prodaj resnično izkustvo Najbolj učinkovito orodje je osebno priporočilo in ne več reklama. Na kratkih razdaljah postaja železniška povezava resen konkurent

letalski povezavi.

Potovanja bodo imela v prihodnosti globlji smisel Potovanja v letu 2020 bodo »geo-lokalna« - potovanja veliko bližje

svojemu domu. Turizem ne bodo obvladovali »Zahodnjaki«, Indijci in Kitajci

86

postajajo vse bolj mobilni Vedno večje zavedanje o pomenu »počasnega potovanja« Turistična industrija postaja trajno naravnana in odgovorna. Manj bomo leteli, zaljubljali se bomo v tisto, kar je bližje domu. Imeli bomo bolj oseben, poglobljen odnos z destinacijami, ki jih

bomo obiskali. Bolj bomo razumeli naše individualne in notranje motivacije za

potovanja. Agent nas bo najprej vprašal »Kaj želite od potovanja?« in ne »Kam

želite?«Vir: http://www.etc-corporate.org ( Evropska turistična komisija - ETC)

6.3 OPREDELITEV DOBRIH PRAKS ZA KLJUČNE PRODUKTE V POSAMEZNIH OBMOČJIH

Spodnje opredelitve obstoječih dobrih praks služijo kot orientacija, smer ali predlog, ki ga velja upoštevati pri nadaljnjem razvoju posameznih produktov.Vrsta produkta Dobre prakse – država, regija in spletna stran produkta

Počasna mobilnost Švica, Région Yverdon les Bains Romainmôtier, WEB: http://www.romainmotier-tourisme.ch/en/Developpement_durable/slow-mobility Kulinarika in vino Španija, San Sebastian – Donostia, WEB: http://www.sansebastianturismo.com/

Italija, Siena, WEB: http://www.sienaonline.com/Italija, Florence, WEB: http://www.visitflorence.com/ Italija, Sorrento, WEB: http://www.sorrentotourism.com/ * Uporabno tudi: WEB (najboljših 10 v Evropi): http://www.tripadvisor.com/TravelersChoice-Food-cTop10-g4

Kolesarjenje Irska, County Clare, WEB: http://www.clare.ie/activities/view/cycling-44/go_cycle_ireland_cycle_tours_of_county_clare-775.htmlAnglija, Isle of Wight, WEB: http://www.sunseaandcycling.com/isle-of-wight-cycle-routes.aspx (organiziran tudi kolesarski festival v septembru) Finska, Oulu, Zimsko kolesarjenje, WEB: http://www.ibikeoulu.com/ (nišni produkt)Avstrija, Salzburg, WEB: http://www.salzburgerland.com/en/bike/index.html*Uporabno tudi: WEB (kolesarski prospekt Evrope): http://www.topbicycle.com/Topbicycle%20Brochure.pdf

Zeliščarstvo Italija, Gli Aromi di Russino, WEB: http://www.gliaromi.it/Anglija, Chelsea Physic Garden, WEB: http://www.chelseaphysicgarden.co.uk/Avstrija, specializirana prodaja zelišč, WEB: http://www.irschen.eu/Avstrija, Nockberge, WEB: http://www.nockberge.at/en.aspx/Articles/View/595Slovenija, Stična, WEB: http://www.sitik.si/Slovenija, dvorec Trebnik, WEB: http://www.trebnik.com/dvorec-trebnik/turisticni-programi/zdravilna-zelisca/ * Uporabno tudi: WEB: http://ehtpa.eu/ (Evropsko zeliščarsko združenje)

Zavarovana območja - Avstrija, Biosphärenpark – Grosses Walsertal, WEB: http://www.grosseswalsertal.at/system/web/default.aspx

87

http://www.sitik.si/

http://www.nockberge.at/en.aspx/Articles/View/595

http://www.irschen.eu/

http://www.chelseaphysicgarden.co.uk/

http://www.gliaromi.it/

http://www.ibikeoulu.com/

http://www.sunseaandcycling.com/isle-of-wight-cycle-routes.aspx

http://www.clare.ie/activities/view/cycling-44/go_cycle_ireland_cycle_tours_of_county_clare-775.html

http://www.sorrentotourism.com/

http://www.sienaonline.com/

http://www.etc-corporate.org/

parki Švica, Nacionalni park Graubünden, WEB: http://en.graubuenden.ch/Francija, Cévennes National Prak, WEB: http://www.cevennes-parcnational.fr/*Uporabno tudi: WEB: http://herbarivirtual.uib.es/documents/publicaciones/protected_areas_iucn.pdf (dobre prakse naravnih zavarovanih območij v Evropi)

Opazovanje ptic Slovenija, Škocjanski zatok, WEB: http://skocjanski-zatok.org/obisk/opazovanje-ptic/Portugalska, okolica Lizbone, WEB: http://www.birds.pt/ *Uporabno tudi: WEB: http://www.guidedbirdwatching.com/ (Birdwatch vodnik)

Rečni turizem Francija, WEB: http://www.leboat.fr/le_boat *Uporabno tudi: WEB: http://books.google.si/books?id=EpEvuRK4CHUC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (strokovna literatura o rečnem turizmu)

Kulturna dediščina Avstrija, Salzburg, WEB: http://www.salzburg.info/deHrvaška, Dubrovnik, WEB: http://www.tzdubrovnik.hr/*Uporabno tudi: WEB: http://www.tripadvisor.co.uk/Inspiration-g4-c3-Europe.html (izbor 10 naj kulturnih destinacij)

Agro turizem Nemčija, Schlechinger Tal, WEB: http://www.schleching.de/Italija, Toscana, WEB: http://www.turismo.intoscana.it/ Francija, Dordogne, WEB: http://www.northofthedordogne.com/ *Uporabno tudi:WEB: http://agrotravels.com/ (specializirana spletna stran agroturizem destinacij)

Dogodki, festivali Škotska, Edinburgh – Festival Fringe, WEB: http://www.edfringe.com/ Slovenija, Ptuj – Kurentovanje, WEB: http://www.kurentovanje.net/

Domača obrt Nemčija – Avstrija, Achental, WEB: http://www.oekomodell.de/ Slovenija, Ribnica, WEB: http://www.ribnican.si/ *Uporabno tudi: WEB (literatura na temo povezovanja domače obrti s turizmom): http://www.grips.ac.jp/vietnam/VDFTokyo/Doc/1stConf18Jun05/OPP21DucAnh.pdf, http://pub.world-tourism.org/WebRoot/Store/Shops/Infoshop/47CE/AC16/DD6A/1894/A7FF/C0A8/0164/C741/080303_tourism_handicrafts_tehran_excerpt.pdf , http://www.ijbssnet.com/journals/Vol._2_No._2;_February_2011/17.pdf

Staro mestno jedro Litva, Vilnius Old Town, WEB: http://en.wikipedia.org/wiki/Vilnius_Old_Town Slovenija, Celje, WEB: http://www.celje.si/

Železarski turizem Nemčija, LWL – Industriemuseum, WEB: http://www.lwl.org/LWL/Kultur/wim/portalNemčija, Krajinski park Landschaftspark Duisburg – Nord, WEB: http://www.landschaftspark.de/der-park/lichtinstallation

Pohodništvo,Sprehajanje

Škotska, Isle of Skye, WEB: http://www.skye.co.uk/Irska, Dingle way, WEB: http://www.dingleway.com/ Švica, Swiss alps, WEB: http://www.myswissalps.com/index.aspGrčija, The Pelion peninsula, WEB: http://pelionwalks.wordpress.com/

Vodne aktivnosti Slovenija, Soča valley, WEB: http://www.dolina-soce.com/Zimske aktivnosti Avstrija, Badkleinkirchheim, WEB: http://www.badkleinkirchheim.at/

88

http://www.badkleinkirchheim.at/

http://www.myswissalps.com/index.asp

http://www.dingleway.com/

http://www.lwl.org/LWL/Kultur/wim/portal

http://en.wikipedia.org/wiki/Vilnius_Old_Town

http://www.ijbssnet.com/journals/Vol._2_No._2;_February_2011/17.pdf

http://pub.world-tourism.org/WebRoot/Store/Shops/Infoshop/47CE/AC16/DD6A/1894/A7FF/C0A8/0164/C741/080303_tourism_handicrafts_tehran_excerpt.pdf

http://pub.world-tourism.org/WebRoot/Store/Shops/Infoshop/47CE/AC16/DD6A/1894/A7FF/C0A8/0164/C741/080303_tourism_handicrafts_tehran_excerpt.pdf

http://www.grips.ac.jp/vietnam/VDFTokyo/Doc/1stConf18Jun05/OPP21DucAnh.pdf

http://www.kurentovanje.net/

http://www.northofthedordogne.com/

http://www.turismo.intoscana.it/

http://www.tripadvisor.co.uk/Inspiration-g4-c3-Europe.html

http://www.tzdubrovnik.hr/

http://books.google.si/books?id=EpEvuRK4CHUC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false

http://books.google.si/books?id=EpEvuRK4CHUC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false

http://www.leboat.fr/le_boat

http://www.guidedbirdwatching.com/

http://www.birds.pt/

http://herbarivirtual.uib.es/documents/publicaciones/protected_areas_iucn.pdf

http://en.graubuenden.ch/

Francija, Courchevel, WEB: http://www.courchevel.com/Slovenija, Rogla, WEB: http://www.rogla.eu/si/zima/

Jahanje Turčija, Cappadocia, WEB: http://www.horseridingcappadocia.com/Irska, Ring of Kerry, WEB: http://www.ringofkerrytourism.com/ , http://www.hiddentrails.com/tour/ireland_ring_of_kerry.aspx

Obmorski turizem Italija, Cinque Terre, WEB: http://www.cinqueterre.it/info.phpGrčija, Pelion, WEB: http://pelion.org/en.asp Francija, Cap d'Agde, WEB: http://www.capdagde.com/*Uporabno tudi: WEB: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/towards_quality_tourism_rural_urban_coastal/iqm_coastal_en.pdf in http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx1091xPA-SustainableCoastalTourism-Planning.pdf (razvoj in upravljanje trajnostnega obalnega turizma)

Speleologija Avstrija, Obir Tropfsteinhöhlen, WEB: http://www.hoehlen.at/index.phpRibolov Škotska, river Tay, WEB: http://www.fishpal.com/Scotland/Tay/index.asp?dom=Tay

Slovenija, Soča valley, WEB: http://www.dolina-soce.com/valley_of_action/fishing/Zdraviliški in SPA turizem

Slovaška, Health SPA Pieštany, WEB: http://www.spapiestany.sk/ Madžarska, Danubius Hotels Group, WEB: http://www.danubiushotels.com/Slovenija, Community of Slovenian SPAs, WEB: http://www.slovenia-terme.si/

Jadralno padalstvo Francija, Treh, WEB: http://www.paraglidingearth.com/pgearth/index.php?site=2959 Evropa, WEB: http://www.adventuresportsholidays.com/paragliding/ Slovenija, Bohinj, WEB: http://www.pac-sports.com/si/padalstvo.htm

Vir: Lasten prikaz izvajalcev študije, * Vsi primeri dobrih praks so izbrani na območju Evrope

6.4 OSNOVNO GRAFIČNO IZHODIŠČE RAZVOJA VSEH OBRAVNAVANIH PRODUKTOV

Slika: Potrebni vsebovani elementi uspešnega razvoja turističnega produkta

89

POTENCIALNI TURISTIČNI PRODUKT

ZAGOTOVLJENA FINANČNA SREDSTVA ZA RAZVOJ

VLAGANJE NAPOROV V KAKOVST PRODUKTA

MEDSEBOJNA INTEGRACIJA PRODUKTOV

PRETOK INFORMACIJ MED DELEŽNIKI

USKLAJENO UPRAVLJANJE PRODUKTA

IZOBRAŽEVANJE, ŠTUDIJSKI

PRIPRAVA IZBORA PROIZVODOV

UGOTAVLJANJE PRIVLAČNOSTI PROIZVODA (npr. po treh kriterijih: Glavni – razviti produkti, produkti v razvoju ali novi potencialni sonaravni produkti)

DOLOČITEV RAZVOJNIH CILJEV

TRŽENJSKI KONCEPTRAZVOJNI KONCEPT PRODUKTA

IMPLEMENTACIJA STORITVENEGA TRŽENJSKEGA SPLETA t.i. 7 P: produkt, cena, tržne poti, trženjsko komuniciranje, ljudje, procesi ter fizični dokazi.

Turistični produkt se torej obravnava z vidika vseh sedmih elementov, ki morajo biti optimalno izdelani in med seboj usklajeni (priporočljiv podroben

IZVAJANJE POSTOPKOV SEGMENTIRANJA OBISKVALCEV/NAJEMNIKOV PRODUKTOV – grupiranje turistov glede njihovih značilnosti na podlagi tržnih raziskav (npr. anketa).

IZPELJAVA PROCESA CILJENGA TRŽENJA – izbor segmentov, v katere se usmerja trženjske aktivnosti, ki so njim prilagojene.

TRŽENJE VSEBINSKO POVEZANIH SKLOPOV PRODUKTOV

UGOTAVLJANJE MOTIVOV OBISKA/NAJEMA PRODUKTA

http://www.pac-sports.com/si/padalstvo.htm

http://www.paraglidingearth.com/pgearth/index.php?site=2959

http://www.danubiushotels.com/

http://www.spapiestany.sk/

http://www.fishpal.com/Scotland/Tay/index.asp?dom=Tay

http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx1091xPA-SustainableCoastalTourism-Planning.pdf

http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/towards_quality_tourism_rural_urban_coastal/iqm_coastal_en.pdf

http://pelion.org/en.asp

http://www.cinqueterre.it/info.php

http://www.horseridingcappadocia.com/

90

ZAGOTOVLJENA FINANČNA SREDSTVA ZA RAZVOJ

VLAGANJE NAPOROV V KAKOVST PRODUKTA

MEDSEBOJNA INTEGRACIJA PRODUKTOV

PRETOK INFORMACIJ MED DELEŽNIKI

USKLAJENO UPRAVLJANJE PRODUKTA

IZOBRAŽEVANJE, ŠTUDIJSKI

PRIPRAVA IZBORA PROIZVODOV

UGOTAVLJANJE PRIVLAČNOSTI PROIZVODA (npr. po treh kriterijih: Glavni – razviti produkti, produkti v razvoju ali novi potencialni sonaravni produkti)

DOLOČITEV RAZVOJNIH CILJEV

IMPLEMENTACIJA STORITVENEGA TRŽENJSKEGA SPLETA t.i. 7 P: produkt, cena, tržne poti, trženjsko komuniciranje, ljudje, procesi ter fizični dokazi.

Turistični produkt se torej obravnava z vidika vseh sedmih elementov, ki morajo biti optimalno izdelani in med seboj usklajeni (priporočljiv podroben

IZVAJANJE POSTOPKOV SEGMENTIRANJA OBISKVALCEV/NAJEMNIKOV PRODUKTOV – grupiranje turistov glede njihovih značilnosti na podlagi tržnih raziskav (npr. anketa).

IZPELJAVA PROCESA CILJENGA TRŽENJA – izbor segmentov, v katere se usmerja trženjske aktivnosti, ki so njim prilagojene.

TRŽENJE VSEBINSKO POVEZANIH SKLOPOV PRODUKTOV

UGOTAVLJANJE MOTIVOV OBISKA/NAJEMA PRODUKTA

RAZVIT TRAJNOSTNI TURISTIČNI PRODUKT

Viri in literatura

1. Mobilni turistični inkubator (2009). Analysis of tourism potentialities, reports. Italia Slovenia Program2. Primorski Dnevnik. Najdeno 20. julij 2012 na spletnem naslovu http://www.primorski.eu/stories/za_rtvslo/210618/ 3. Natreg. Najdeno 25. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.natreg.eu/pohorje/uploads/datoteke/Porocilo_SWOTinVIZIJA.pdf4. Slow tourism (2011). Analiza konteksta na čezmejnem območju, Context analysis of the Slowtourism area. Italija Slovenija Program5. Mobilni turistični inkubator (2009). Študija turističnega potenciala in razvojni načrt. Italia Slovenia Program6. Mobilni turistični inkubator (2009). Analysis of environmental potential of Province of Ferrara and Ravenna. Italia Slovenia Program7. Mobilni turistični inkubator (2009). Analysis of tourism potentialities, reports. Province Rovigo. Italia Slovenia Program.8. Mobilni turistični inkubator (2009). Analysis of tourism potentialities, reports. Province Ravenna. Italia Slovenia Program.9. Mobilni turistični inkubator (2009). Analysis of tourism potentialities, reports. Province Ferrara. Italia Slovenia Program.10. Kante, B (2008). Poslovni načrt zasebnega zavoda Gost na planoti. Lokve. 11. Krpan, D (2011). Zapisnik s sestanka za ugotovitev potreb po usposabljanjihponudnikov turističnih storitev na Bajški in Trnovski Planoti. Ustanovna fundacija BITplanota.12. ERM Center. Urejanje vaških jeder na Banjški in Trnovski planoti. Projekt. Služba vlade RS za lokalno samoupravljanje in regionalno politiko. Ljubljana. 13. Mobilni turistični inkubator (2012). Working plan for workpackages. Bohinj. Italia Slovenia Program.14. Mobilni turistični inkubator (2012). Working plan for workpackages. Jesenice. Italia Slovenia Program.15. Triglavski narodni park. Najdeno 16. Julij 2012 na spletnem naslovu http://www.tnp.si/images/uploads/5_socio-ekonomska_analiza.pdf16. Wikipedija. Najdeno 15. julij 2012 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Jesenice17. Wikipedija. Najdeno 18. julij 2012 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Rovigo_(pokrajina)18. Wikipedija. Najdeno 17. julij 2012 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&search=pokrajina+ravenna&redirs=1&profile=default19. Wikipedija. Najdeno 19. julij 2012 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajina_Ferrara20. SURS. Najdeno 14. julij 2012 na spletnem naslovu http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Default.aspx?leto=201221. ISTAT. Najdeno 15. julij 2012 na spletnem naslovu http://www3.istat.it/istat/organizzazione/sediregionali/veneto/sistemaproduttivo/Rovigo.pdf

91

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jesenice

http://www.tnp.si/images/uploads/5_socio-ekonomska_analiza.pdf

http://www.natreg.eu/pohorje/uploads/datoteke/Porocilo_SWOTinVIZIJA.pdf

22. ISTAT. Najdeno 15. Julij 2012 na spletnem naslovu http://search.istat.it/search?q=provincia&output=xml_no_dtd&client=istat_fe&proxystylesheet=istat_fe&proxyreload=1&sort=date%253AD%253AL%253Ad1&oe=UTF-8&ie=UTF-8&ud=1&site=istat_it&submit.x=0&submit.y=0&entsp=a__istat_policy&exclude_apps=123. BIT Planota. Najdeno 22. julij 2012 na spletnem naslovu http://www.planota.si/index.php?option=com_content&task=view&id=183&Itemid=37824. Turistični portal Občine Jesenice. Najdeno 21. julij 2012 na spletnem naslovu http://turizem.jesenice.si/25. Ustanovna fundacija BIT planota (2010). Strategija razvoja ustanove fundacije BIT planota 2010 – 2015. Lokve.26. Mobilni turistični inkubator (2012). Working plan for workpackages. Krajinski park julijskih predalp.Italia Slovenia Program.27. Park Pohorje. Najdeno 22. avgust 2012 na spletnem naslovu http://www.park-pohorje.si/index.php?langId=56&pageId=26928. Erhart V. (2007). Razlike v razvitosti območij glede na gostoto naseljenosti in upoštevanje tega kriterija pri izvajanju razvojnih politik v kmetijstvu. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani 2007. 29. Umanotera. Najdeno 22. avgusta na spletnem naslovu http://www.umanotera.org/index.php?node=4930. Provital d.o.o., (2012), Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem območju. Občina Bohinj.31. Oikos d.o.o., (2012). Študija v skladu z identiteto kraja. Občina Jesenice32. E-diplome. Najdeno 1. septembra na spletnem naslovu http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/arih-tanja.pdf33. E-diplome. Najdeno 2. septembra na spletnem naslovu http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kogelnik-mirjana.pdf 34. Miren – Kostanjevica. Najdeno 2. septembra na spletnem naslovu http://www.miren-kostanjevica.si/media/predpisi/ostalo/strategija_turizma/priloga_1.pdf35. Zolles & Edinger Tourismusberatungs GmbH, MANOVA – Marktforschung Innovativ, Hotel und Touristik Marketing Management (1999). Razvoj tržne strategije za regijo Julijske alpe osnovan na rezultatih izvedene študije segmentiranja in pozicioniranja. Strateški trženjski načrt. Regionalna turistična organizacija Julijske alpe.36. Društvo Pohodniki Triglav Nova Gorica. Najdeno 3. septembra na spletnem naslovu http://www.pohodnikitriglav.si 37. SciVerse. Najdeno 3. septembra na spletnem naslovu http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261517706001956 38. SciVerse. Najdeno 2. septembra na spletnem naslovu http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ShoppingCartURL&_method=add&_eid=1-s2.0-026151779500039Q&_acct=C000228598&_version=1&_userid=10&_ts=1348675526&md5=267379bdf42eedcc918059cc836df3c3 39. Trendi turističnega povpraševanja 2007 – 2013. Najdeno 5. septembra na spletnem naslovu http://www.miren-kostanjevica.si/media/predpisi/ostalo/strategija_turizma/priloga_4.pdf 40. Alpe Adria Vita d.o.o. (2009). Oblikovanje razvojnih načrtov petih (5) posameznih regijskih sonaravnih integralnih turističnih produktov.Ljubljana. 41. Tiran J., Kozina J., Gostinčar P., Pirjvec E. (2008). Razvojni potenciali zavarovanih območij. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

92

http://www.miren-kostanjevica.si/media/predpisi/ostalo/strategija_turizma/priloga_4.pdf

http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ShoppingCartURL&_method=add&_eid=1-s2.0-026151779500039Q&_acct=C000228598&_version=1&_userid=10&_ts=1348675526&md5=267379bdf42eedcc918059cc836df3c3



http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261517706001956

http://www.pohodnikitriglav.si/



http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kogelnik-mirjana.pdf

http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/arih-tanja.pdf

http://www.umanotera.org/index.php?node=49

http://www.umanotera.org/index.php?node=49

http://www.park-pohorje.si/index.php?langId=56&pageId=269

http://turizem.jesenice.si/

42. Cigale, D., Lampič B., Mrak, D. (2010). Turistični obisk in zavarovana območja – primer Triglavskega narodnega parka. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 43. Lindberg K., (2001) Protected Area Visitor Fees. Cooperative Research Cntre for Sustainable Tourism, Griffith University. 44. Pesonen J.A. (2011). Segmentation of rural tourists: Combining push and pull motivations. Tourism and Hospitality Management.Finland. 45. Jindrová, A., Dömeová, L. (2011). Segmentation of rural tourists in te Czech Republic. Acta universitatis agriculturae et silviculturae mendelianae brunensis. 46. Javni zavod Triglavski narodni park (2013). Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014 – 2023. Bled, Javni zavod Triglavski narodni park. 47. Cenik prenočitvenih zmogljivosti Triglavskega narodnega parka. Najdeno 1.oktober 2012 na spletnem naslovu http://www.tnp.si/images/uploads/1_nastanitve_cenik.pdf 48. TripAdvisor. Najdeno 1. oktober na spletnem naslovu http://www.tripadvisor.com/TravelersChoice-Food-cTop10-g4 49. Reuters. Najdeno 1. oktober na spletnem naslovu http://www.reuters.com/article/2012/05/11/uk-travel-picks-cycling-idUSLNE84A01Q20120511 50. Evropska turistična komisija. Najdeno 8. septembra na spletnem naslovu http://www.etc-corporate.org51. SURS. Najdeno 20. septembra na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164507S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2 52. Ljubljansko barje, Krajinski park, izvajalec: ALOHAS (2009). Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 – 2015, priloga št. I: http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/turizem_analiza.pdf

93

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164507S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164507S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2



http://www.reuters.com/article/2012/05/11/uk-travel-picks-cycling-idUSLNE84A01Q20120511

http://www.tripadvisor.com/TravelersChoice-Food-cTop10-g4

http://www.tnp.si/images/uploads/1_nastanitve_cenik.pdf

· web viewŠtudija turističnega potenciala in razvojni načrt sta oblikovana za potrebe projekta...

Documents