uvod v znanstvenoraziskovalnodelo

dr. rudi klanjšekfilozofska fakulteta maribor

oddelek za sociologijo

I. Kaj je strokovno/znanstveno delo?

• Ključne karakteristike:– jasnost:• jasno nakazano področje raziskovanja, jasno

nakazan problem, hipoteza; • jasen prikaz rezultatov (čim bolj enostaven

– brez pretiranega “ornamentiranja”) in sklepov – znanstvenoraziskovalno delo je brez učinka, če ni razumljeno.

– učinkovito organizirano:• sledenje formatom (struktura, oblika teksta,

tabel, slike, virov. • logična organizacija idej.

Primer nejasnosti in neučinkovite organiziranosti (SN, Pravna fakulteta, 2006)

UVOD Vsakodnevno sta vedno večja tema pogovora kriminaliteta in odklonskost, s katerima se tudi venomer srečujemo. Tako kriminaliteta, kot tudi odklonskost sta pogojeni z časom in družbo. V preteklosti je bilo kajenje obravnavano kot deviantno ravnanje, danes pa temu ni več tako. Na podoben način se spreminja pojmovanje kriminalitete, saj je bila homoseksualnost nekoč kaznivo dejanje, danes je pa legalizirano. Sociologi so se že v preteklosti srečevali z odklonskostjo in kriminaliteto, ki sta na nek način posledica odklonskosti. Preučujejo in še ju danes in raziskujejo, zakaj se posamezne osebe v družbi vedejo odklonsko in zakaj se zatekajo k kriminaliteti. Deviatna so zatorej vsa dejanja tistih posameznikov, ki ne upoštevajo družbenih norm in se ne vedejo skladno z pričakovanji neke družbe. Njihova ravnanja se dojemajo kot nekaj nezaželjenega in škodljivega (Flere S.: Sociologija. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 200; str. 190). Znanost med deviacije uvršča tudi dejanja in stanja, s katerimi ni prekršeno nobeno pravilo, to so predvsem duševne bolezni in motnje, ki jih sama družba zaznamuje negativno. Sociologi se pri preučevanju odklonskosti večinoma osredotočajo na kriminaliteto, delikvenco, duševne bolezni, samomor, alkoholizem in tudi homoseksualnost.

Primer nejasnosti in neučinkovite organiziranosti (SN, Podipl. študij, filozofska fakulteta, 2007)

…Monopolne razmere v Sloveniji, ki jih je obvladovala Rimskokatoliška cerkev, so pomenile edini sprejemljivi vzorec dominacije nad »usodo« naroda. Vsakdanje življenje je vse bolj kompleksno, zapleteno in prepleteno in zato visoko stratificirano na nivoju osebnostnih potez. Religiozne institucije se še zmerjaj čutijo (v tem razsrediščenem svetu) kompulzivno zavezane zamejevati in monopolizirati zadnje fenomene, da bi na trgu vere nanovačile kar največ postmoderniziranih izgubljenih in osebnostno fragmentiranih posameznikov.

… Socioekonomski razvoj potiska kulturne in družbene spremembe v določene tirnice, je skoraj vsaka država nekaj posebnega .

… Tukaj prihajajo do izraza verske vrednote, saj ob zmanjševanju eksistenčnih pritiskov postaja človekov izbor vse svobodnejši v smisel širitve prostora samoizražanja človeka in državljana.

…Spremenil se je tudi svobodnejši odnos do dogmatizmov, religioznosti, tradicionalizma.

I. Kaj je strokovno/znanstveno delo?

• Ključne karakteristike:– jasnost:• jasno nakazano področje raziskovanja, jasno

nakazan problem, hipoteza; • jasen prikaz rezultatov (čim bolj enostaven

– brez pretiranega “ornamentiranja”) in sklepov – znanstvenoraziskovalno delo je brez učinka, če ni razumljeno.

– učinkovito organizirano:• sledenje formatom (struktura, oblika teksta,

tabel, slike, virov. • logična organizacija idej.

II. Pisanje strokovnih del

• Znanstvenoraziskovalno (ZR) delo del ZR dela pisanje besedil.

• Kaj pišemo:– Primarni dokument (originalno, neobjavljeno delo, vir novega znanja)

• primarni (raziskovalni) članek• diplomska, magistrska, doktorska naloga

– Sekundarni dokument (pregled več primarnih del)• meta-analiza• priporočila za delo• pregledni članek

– Terciarni dokument• učbenik• priročnik

– Ostali prispevki (berljivost, poljudnost, prispevki se ne citirajo*)• Uvodnik*• Pismo uredništvu• Novice• Itd.

III. Proces oblikovanja strokovnih besedil• opazovanje/učenjeinteres vprašanje• identifikacija raziskovalnega področja in oblikovanje

raziskovalnega problema - vprašanja • učenje iskanje, kompletiranje, organiziranje in analiza

obstoječih raziskav - uvod• oblikovanje raziskovalne hipoteze (predviden izid)- uvod• izbor in oblikovanje metode/opis - metoda • preverjanje hipoteze/rezultati raziskave/interpretacija -

rezultati• sklepi/diskusija/omejitve – sklep in diskusija

• reference (navajanje virov, metode navajanja referenc)

zapiski

osnutek

pisanje

IV. Struktura znanstvenih in strokovnih besedil

• Naslov• Povzetek• Uvod• Metoda• Rezultati• Sklepi/diskusija/omejitve• Viri/literatura

IV. a) naslov

“First impresions are strong impresions; a title ougt therefore to be well studied, and to give, so far as its limits permit, a definite and concise indication of what is to come.”

-T. C. Allbutt (v Day in Gastel, 2006, 39)

• Naslov: – naj kaže na področje, podaja idejo, postavlja vprašanje; – naj bo čim krajši in zanimiv;– brez okrajšav;– naj jasno napove vsebino dela.

Primer neprimernega naslova

Seminarska naloga Očetova izobrazba v splošni povezavi z

religioznostjo in obiskovanjem verskih obredov. Prihodki študentov, verovanje

v Boga in spoštovanje tradicije.

SODOBNOST – POSAMEZNIK – DRUŽINA - seminarska naloga -

IV. b) povzetek

• Povzetek:– miniaturna verzija teksta;– kratek povzetek vsakega izmed delov teksta (uvod,

metoda, rezultati, diskusija);– med 150 in 250 besedami;– nikoli naj ne vsebuje nekaj, česar ni v glavnem tekstu.

IV. c) uvod

“A bad beginning makes a bad ending.”-Euripides (v Day in Gastel, 2006, 56)

• Uvod: – identifikacija raziskovalnega problema - podajanje informacij o

naravi raziskovalnega problema pregled del in izsledkov, ki so že bila izvedena na obravnavano temo, katera vprašanja ostajajo odprta, ipd. (informiranje bralca o temi)

– uvod naj ima obliko “lijaka” - vsebina: od splošnega k konkretnemu;

– na koncu uvoda pojasnimo namen in cilj pričujoče študije (zakaj – ker npr. tema še ni bila obravnavana – na takšnem vzorcu, v tej kulturi, ipd.) in postavimo raziskovalno hipotezo (trditev-predviden izid: npr. “nižji ek. položaj je povezan z deviantnostjo”).

IV. č) metoda

“ The greatest invention of the nineteen century was the invention of the method of invention”

- A.N. Whitehead (v Day in Gastel, 2006, 56)• Metoda: – natančen opis postopka izvedbe raziskave;– namen metode je zagotoviti reprodukcijo

eksperimenta, raziskave, študije.– empirična študija – v okviru “metode”

pojasnimo/opišemo:• vzorec, • merski instrument, • načrt/postopek analize.

Primer:

4 Metoda4.1 Vzorec

Vzorec je bil kvotnega tipa, oblikovan glede na strukturo srednjih šol v Sloveniji…

4.2 Merski instrumentŠolski uspeh na koncu prvega letnika SŠ: instrument je vključeval vprašanje: »Kakšen je bil tvoj učni uspeh v 1. letniku SŠ?« (1 = nezadosten, 5 = odličen).

IV. d) rezultati

• Rezultati: – jasno podajanje izsledkov študije (tabele, slike);– interpretacija rezultatov;– brez lastnih ocen, sklepov, mnenj.

Primer:

5 Rezultati Rezultati analiz v kontekstu H1 in H2 so pokazali, da obstaja statistično značilna (p < 0,01) in pozitivna povezanost med ekonomskim položajem družine in izobrazbo obeh staršev; da obstaja statistično značilna (p < 0,01) in pozitivna povezanost med izobrazbo matere in očeta….

IV. e) sklepi/diskusija

• Sklepi/diskusija – diskusija principov in povezav, ki so bile prikazane

v okviru sekcije “Rezultati”;– umeščanje rezultatov v okvir drugih študij – ali so

izsledki enaki, nizanje idej o tem, zakaj ne, zakaj da;

– oblikovanje sklepov, diskusija o pomenu študije, predlogi za nadaljnje raziskovanje;

– identifikacija omejitev raziskave – npr. vzorec ni bil reprezentativen, rezultatov ni mogoče posploševati, ni bil preučevan vpliv intervenirajočih variabel, ipd.

NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE 1• Neustrezen naslov (“Kam plujemo?”).• Nejasen namen (ni jasno, kaj hoče avtor povedati).• Ponavljanje že znanega.• Subjektivne sodbe - zmote:

• ni dokazano, da je neka trditev resnična, torej je napačna (igranje nasilnih iger in nasilje);

• napačno predstavimo neko stališče, da ga lažje odvržemo;• ob prepričevanju se sklicujemo na splošno ljudsko mnenje in

priljubljenost; • pri zagovarjanju se namesto na dokaze sklicujemo na čustva (splav

je gnusen umor);• iz lastnosti delov sklepamo na lastnost celote (rimska armada je

nepremagljiva, torej je nepremagljiva vsaka njena legija);• veljavno posplošitev izpeljemo iz nereprezentativnega vzorca.

NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE 2

• Nerazumljiva metodologija (ni jasno, kako je raziskovalec prišel do rezultatov).

• Napačen izbor populacije (izbor ne ustreza namenu študije).

• Napačen način zbiranja podatkov (pristranost pri izbiranju, možnost vplivanja itd.).

• 2. PREGLEDNI ČLANEK• Pregledni članek (ang. review paper, review article) povzema

in povezuje rezultate več izvirnih člankov na določeno temo. Osnovni cilj je zagotoviti popoln pregled literature na izbranem področju. Ob tem so v kvalitetnem preglednem članku dosedanja znanstvena spoznanja na nov način zbrana, analizirana, sintetizirana in na znanstveni način predstavljena. Pregledni članek lahko na ta način ponudi novo razumevanje obravnavane problematike, skupaj s predlogi za nadaljnje raziskovanje.

• Na kratko: Pregledni članek za določeno specifično področje znanosti dokumentirano in argumentirano odgovarja na naslednje preprosto vprašanje: KJE SMO IN KAKO NAPREJ?

2.1 Osnovni koraki in načela• Zagotovite si najboljši možen dostop do znanstvenih virov

(spletne baze znanstvenih podatkov, znanstvenih člankov, knjižnice).

• Obravnavano temo (področje) definirajte dovolj specifično.• Poiščite in preštudirajte morebitne pregledne članke z vašega

področja. Premislite, ali je (nov) pregledni članek na izbranem področju sploh potreben.

• Zbirajte literaturo po principu snežne kepe. Iz referenc vsakega relevantnega (tudi izvirnega) članka poiščite nove, za vaš pregled relevantne objave.

• Zagotovite, da imate res zbrano vso relevantno literaturo v zvezi z vašo temo. Posebej bodite pozorni na najnovejše študije.

• V prvi fazi se fokusirajte na analizo povzetkov. Smiselno je vse relevantne povzetke sproti lepiti v osnutek članka, njihove bibliografske zapise pa v poglavje o citirani literaturi.

• Na osnovi zbranih povzetkov si zastavite logično osnovo članka. Zagotovite jasno rdečo nit.

• Ves čas imejte pred očmi, da delate integrirano sintezo literature. Izogibajte se golemu naštevanju objavljenih študij.

• Če ocenite, da je smiselno, naredite tudi kvantitativni pregled študij z različnimi rezultati.

• Priskrbite si celotne tekste vseh citiranih objav. Uporabljajte jih selektivno, glede na to, kaj se z vidika vašega pisanja pokaže kot smiselno

• Zagotovite, da sami povsem razumete analize, rezultate in njihov pomen.• Skozi pisanje poskušajte najti prepoznavne vzorce, ki se pokažejo ob

primerjavi ugotovitev različnih študij. Takim vzorcem posvetite posebno pozornost v tekstu.

• Če na področju obstajajo 'tabori' raziskovalcev z različnimi pogledi, poskušajte argumentirano ovrednotiti posamezne poglede z vidika relevantnih empiričnih spoznanj. Predlagajte tudi, kakšne dodatne raziskave bi lahko pomagale razjasniti stvari, o katerih ni soglasja.

• Zaključite članek s sintezo stanja znanosti na obravnavanem področju in argumentiranimi predlogi za nadaljnje raziskovanje.

• Bodite natančni pri citiranju. Jasno ločite vaše ideje od idej, ki jih prevzemate od drugih. Vedno citirajte originalne članke (izogibajte se verižnemu citiranju).

2.2 Sestavni deli• A. Naslov

– Naj jasno in neposredno izrazi vsebino članka.– Naj bo čim krajši in zanimiv.– Zgledujte se po naslovih primerljivih člankov.

• B. Povzetek/Izvleček– Je prva (in pogosto edina) stvar, ki jo bodo zainteresirani brali.– Naj bo kratek (100 -200 besed).– Napišite ga nazadnje in v njem povzamemo glavne točke iz celotnega teksta članka.– Nikoli naj ne vsebuje idej, ki jih ni v glavnem tekstu.– Naj poskuša zainteresirati bralca k branju celega teksta.

• • • E. Razprava in sklep – Povzemite temeljne ugotovitve vaše pregledne študije.– Argumentirano nakažite smernice za nadaljnje raziskave.– Identificirajte možne omejitve vaše pregledne študije (npr. omejitve v dostopnosti ali selektivni izbiri literature) – Ne navajajte novih bibliografskih enot. Vsa bibliografija naj bo prvič omenjena že v uvodnem poglavju. – Včasih, predvsem pri krajših člankih, to poglavje ni (z naslovom) ločeno od telesa članka.

• Področje 'Religija in osebnost' je zelo široko in težko (ali celo ne-) obvladljivo. Primerneje je izbrati na primer področje 'Odnos med religioznostjo in anksioznostjo kot osebnostno potezo'. Pregledni članek za zelo splošno področje je smiseln v primerih, ko so že oblikovani (dovolj ažurni) pregledni članki iz posameznih bolj specifičnih pod-področij.

• Možno je tudi, da se zavestno odločite za selektiven (in ne sistematičen) pregled literature. V tem primeru jasno navedite kriterije selekcije in razloge zanje. Načeloma so pregledni članki, ki nimajo zagotovljenega sistematičnega pregleda literature manj citirani in uveljavljeni.

• Na primer: 'Od 50 obravnavanih študij, jih je 38 ugotovilo negativno korelacijo med religioznostjo in anksioznostjo, 5 jih je ugotovilo pozitivno korelacijo, 7 študij pa ni ugotovilo statistično značilne korelacije'.

• Če sta dve študiji pokazali zelo različne rezultate na isti populaciji v istem času, se je npr. smiselno poglobiti v metodološki pristop obeh študij.• Ugotovite lahko na primer, da se rezultati študij, ki so bile izvedene na vzorcih v ZDA, bistveno razlikujejo od rezultatov študij, ki so bile izvedene v Evropi.• Dobro izhodišče je razmišljanje, ali vsebuje ključne besede, ki bi jih nekdo drug uporabil, da bi našel vaše delo.• Takrat že veste kaj lahko bralec pričakuje v jedru, in ga temu primerno usmerite.• Na primer, omejitev na publikacije v angleškem (in slovenskem) jeziku, omejitve zaradi nedostopnosti/plačljivosti nekaterih virov, omejitve zaradi zavestne

selektivne usmeritve pri zbiranju literature...

• C. Uvod– Običajno se piše, ko je jedro že napisano. – Na kratek in jasen (ca. 1 stran) način uvedite bralca v

temo, ki bo obdelana v jedru.– Pojasnite, zakaj je v aktualnih razmerah smiselno

oblikovati (in brati) pregledni članek iz izbranega področja.– Opišite, kako (preko katerih podatkovnih baz) ste zbirali

pregledano literaturo. Navedite morebitne omejitve.– Uvod ni nujno (z naslovom) ločen od ostalega članka.

•

• D. Jedro– Sintetično navajajte ugotovitve iz člankov.– Pri tem zagotovite jasno rdečo nit; ugotovitve

povežite v koherentno zgodbo. – Pogosto je smiselno jedro razdeliti na več

(pod)poglavij (npr. zgodovina zamisli, posebna nesoglasja…)

– Podajanje idej naj bo logično skladno, neposredno in jasno.

– Ne vključujte študij in podatkov, ki niso bistveni z vidika logične osnove članka.

• E. Razprava in sklep – Povzemite temeljne ugotovitve vaše pregledne študije.– Argumentirano nakažite smernice za nadaljnje raziskave.– Identificirajte možne omejitve vaše pregledne študije (npr.

omejitve v dostopnosti ali selektivni izbiri literature) – Ne navajajte novih bibliografskih enot. Vsa bibliografija naj

bo prvič omenjena že v uvodnem poglavju. – Včasih, predvsem pri krajših člankih, to poglavje ni (z

naslovom) ločeno od telesa članka.

NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE 3

• Neustrezne ali zavajajoče statistične metode in prikaz.

• Sklepi, ki se ne nanašajo na rezultate.

• Preveč načelna in splošna priporočila.

PRAKTIČNI NASVETI

• DOBER IZVLEČEK JE 75% USPEHA.• NE BODITE POVRŠNI.– PRAVILNA RABA JEZIKA– CITIRANJE– TEHNIČNO PRAVILNA PRIPRAVA ROKOPISA

• BOLJE KRATKO IN JEDRNATO KOT DOLGO, NEJASNO IN RAZVLEČENO.

• VAJA DELA MOJSTRA. PRVA NALOGA JE NAJTEŽJA.• NE ZAPRAVLJAJTE ČASA – NE ODLAŠAJTE NA JUTRI

KAR LAHKO STORITE DANES.• NIKOLI NE OBUPAJTE!