uvod v linux · 2009. 1. 5. · terminali so zelo pogosto uporabljali rs232 protokol za...

LINUXNAMESTIMO NA DELOVNO POSTAJO

Andrej Koložvari

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT UPORABA ODPRTE KODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Andrej KoložvariLinux namestimo na delovno postajoPriročnik za profesorje informatike in računalništva in vedoželjne učence

Pregledal: dr. Janez BrestJezikovno pregledala: Božena Bogataj, prof.

Prva izdaja 2003.

Založil in natisnil: B2 d.o.o., Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana

Delo je nastalo v okviru projekta OKO


CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

004.451(035)

KOLOŽVARI, Andrej Linux namestimo na delovno postajo : priročnik za profesorje informatike in računalništva in vedoželjne učence / Andrej Koložvari. - Ljubljana : B2, 2003

ISBN 961-91021-2-6

126921728

2


KAZALO

PREDGOVOR............................................................................................................................ 41.0 UVOD................................................................................................................................... 51.1 ZGODOVINA UNIXA......................................................................................................... 51.2 LINUX.................................................................................................................................. 62.0 ZABOJI SE PRIČNEJO POGOVARJATI .......................................................................... 63.0 OSNOVNI POJMI UNIXA...................................................................................................84.0 ZGRADBA DATOTEČNEGA SISTEMA.........................................................................105.0 POSTOPEK PRIJAVE....................................................................................................... 116.0 UNIX UKAZI......................................................................................................................14

PRIMERJAVA DOS-UKAZOV Z UNIX-UKAZI...........................................................157.0 VI EDITOR......................................................................................................................... 168.0 NAMESTIMO REDHAT 9.0 NA DELOVNO POSTAJO............................................... 178.1 PRIPOROČLJIV PROSTOR NA TRDEM DISKU........................................................... 178.2 SKLADNOST STROJNE OPREME..................................................................................178.3 PODATKI O STROJNI OPREMI...................................................................................... 17

8.4 ZAGON NAMESTITVE................................................................................................ 208.4.1 PRIPRAVA ZAGONSKE DISKETE V DOSU...................................................... 208.4.2 ZAGON IZ ZGOŠČENKE...................................................................................... 21

8.5 NAMESTITEV DELOVNE POSTAJE REDHAT 9.0...................................................229.0 TCP/Ip MREŽNI PROTOKOL...........................................................................................3610. NAMESTITEV OKO/PINGO2 LINUX DISTRIBUCIJE NA DELOVNO POSTAJO....3911.0 VIRI ..................................................................................................................................56

TCP/IP Protocols and Services ............................................................................................ 57

3


Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri pisanju tega dela. Posebno se zahvaljujemdr. Janezu Brestu, Boženi Bogataj, Marjeti Voden, Suzani Geršak in podjetju IskraTel.

Andrej Koložvari

PREDGOVOR

Zbrano gradivo sem uredil tako, da bi olajšal začetnikom prve korake. Vabim vas, da vstopitev čarobni svet Linuxa.

4


1.0 UVOD

Operacijski sistem je množica programov, ki deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojnoopremo. Družina operacijskih sistemov Unix ima člana z imenom Linux. Znan je pozanesljivem delovanju, uporabniški prijaznosti in podpira delo na medmrežju.

1.1 ZGODOVINA UNIXA

Najprej je na svetu vladala tema.Skupina raziskovalcev družbe AT&T je v Bellovih laboratorijih leta 1969 uporabljalaračunalnik General Electric z operacijskim sistemom Multics. Pri raziskavah na področjumatematike, fizike in komunikacij so uporabljali enega prvih interaktivnih sistemov (na vsakukaz računalnik takoj odgovori) in večuporabniški operacijski sistem. Potrebe raziskovalcevpa so kmalu presegale sposobnosti tega računalnika.

Ken Thompson je istega leta na računalniku Digital PDP-7 razvil nov operacijski sistem, ki jeomogočal močno podporo pri razvoju programske opreme (programov) in je zelo poenostavildialog med uporabnikom in računalnikom. Operacijski sistem je bil sestavljen iz:- zbirke utility programov, ki so podpirali izvajanje standardnih operacij;- prevajalnika za zbirni jezik računalnika PDP - 7.

Prenosljivost med računalniki je bila zelo težko izvedljiva, zato je Ken Thompson razvil jezikB, ki je prvi omogočil prenosljivost. Denis Ritche je jezik B nadgradil, nastal je prviučinkovito prenosljiv jezik C. Svetu je zavladala svetloba in življenje se je pričelo.

Unix so do leta 1973 v celoti prepisali v nov C-jezik, kar je omogočilo prenosljivost Unix-ana številne računalnike. Danes je v C-ju napisanih veliko operacijskih sistemov.

Ken Thompson je predaval na Berkeleyevi univerzi v Kaliforniji, kjer so leta 1976 razvilimnogo podpore za Unix, ki se je na tržišču že pojavil kot verzija 6. Po odhodu KenaThompsona iz univerze so razvili nove verzije z oznako 4.1 BSD (Barkley SoftwareDistribution) in 4.2 CBSD.

Ken Thompson se je vrnil v Bellove laboratorije in leta 1979 so razvili UNIX - verzijo 7. Taverzija je bila cenejša in tržno dostopna večjemu številu kupcev.

Bellovi laboratoriji so leta 1981 predstavili Sistem III, ki je bil prvi pravi tržni produkt. Leta1993 sledi tržno še uspešnejša verzija Sistem V.Unix so razvijali različni proizvajalci, vendar večina izhaja iz BSD ali System V.

Digital - Digital Unix, UltrixNovell - UnixWareIBM - AIXSun Microsystems - SolarisSanta Cruz Operation - SCO UnixUnivel - DestinyHP Hawlett Packard - HP-UXCaldera - Open LinuxRedHat - Open Linux ...

5


1.2 LINUX

Linux je operacijski sistem iz družine Unixov. Študent helsinške univerze Linus Torvalds gaje zasnoval leta 1991. Prerasel je začetne okvire, saj ga lahko vsakdo uporablja, spreminja indograjuje. Avtorsko je zaščiten z GNU določili (General Public Licence).

Prvotno je bil razvit za osebne računalnike z Intel procesorji X86, kasneje so nastale različiceza druge platforme, kot so Digital Alpha, Motorola 68X, Sparc,.. Njegove bistvene lastnostiso: dvaintridesetbitna zasnova, podpira delu na medmrežju - Internetu, prava večopravilnost,prenosljivost…

Prvotno so ga uporabljali v akademskih krogih, ker je bila za navadnega uporabnikanamestitev na računalnik zahtevna. Prvo uporabno orodje za nameščanje je razvil PatrickVolkerding in ga imenoval Slackware. To je javna in brezplačna distribucija Linux-a. Toosnovo uporabljajo za tržne paketa Morse Telecom, RedHet, InfoMagic, Walnut Creek...Nameščanje je lahko preko medmrežja (brezplačno) ali hitrejše z zgoščenke.

Linux ima tudi svoja okna X-windows, okenske aplikacije za uporabo medmrežja (E-mail,Netscape brskalnik,..) in okenske pisarniške pakete (Slovenski Open Office, WordPerfect forLinux, AplixWare, StarOffice, Caldera Internet Office Suite... O čem lahko razmišljajotekmeci?

2.0 ZABOJI SE PRIČNEJO POGOVARJATI

VELIKI RAČUNALNIKIV šestdesetih in začetku sedemdesetih let smo govorili o velikih računalnikih ( mainframe alihost). Uporabniki so dostopali do podatkov z uporabo terminalov. Terminal je značilnavhodno-izhodna enota, ki omogoča uporabnikom dostop do programov in podatkov, ki soshranjeni na diskovnih enotah glavnega računalnika. Terminali uporabnikom omogočajo: - vnos podatkov in ukazov osrednjemu računalniku;- prikazovanje rezultatov na zaslonu.Vsakemu uporabniku se dodeli določen (enak) del sistemskega časa - časovno dodeljevanje(time sharing). Terminali so zelo pogosto uporabljali RS232 protokol za komuniciranje zglavnim - host računalnikom.

OSEBNI RAČUNALNIKIV sedemdesetih letih je IBM predstavil svoj prvi osebni računalnik in tako nadaljeval pot, kijo je zasnovalo podjetje Apple že nekaj let prej. Uporabnik je tako dobil PC, ki ima visokolastno inteligenco, v primerjavi s preprostimi terminali. Uporaba se je naglo širila.Področje uporabe osebnih računalnikov je zelo široko, podatke med posameznimi osebnimiračunalniki je potrebno prenašati.

KRAJEVNO OMREŽJEPovezava osebnih računalnikov v krajevno omrežje LAN se je razmahnila v osemdesetihletih. Podatkov ni bilo potrebno prenašati na papirju , disketah, magnetnih trakovih, ampakse podatki izmenjujejo po omrežju med omrežnimi postajami. Devetdeseta leta so bila vznamenju globalnih povezav. Medmrežje je postalo svetovno omrežje, ki povezuje različneračunalnike (velike, srednje, majhne).

6


STREŽNIK IN DELOVNA POSTAJAV omrežju sta dve skupini računalnikov strežnik in delovne postaje. Strežniki so računalniki,ki svoja sredstva in storitve nudijo vsem računalnikom in napravam. Datotečni strežnik jeopremljen z (enim ali več) velikim diskom, na katerem lahko vsi uporabljamo podatke aliprograme.Delovna postaja je osebni računalnik, ki je priključen na omrežje in uporablja omrežnezmogljivosti: programe in podatke na diskih datotečnih strežnikov, mrežne tiskalnike,risalnike, modeme,..

OMREŽJEOsebni računalnik postane omrežni računalnik, ko ga priključimo na omrežje. Vsakračunalnik, ki ga želimo priključiti na omrežje, mora imeti vgrajen mrežni vmesnik. Zomrežnim kablom priključimo mrežno kartico na omrežni razdelilnik (hub). Omrežneračunalnike lahko povežemo med seboj v tipologiji:- vodila (bus);- obroča (ring);- zvezde (star).

OMREŽNI KABELTo je prenosni medij, ki povezuje osebne računalnike v omrežje. Njegova naloga je: - povezava delovnih postaj;- fizični prenos signala na majhne razdalje (krajevno omrežje LAN) ali velike razdalje(Medmrežje, Decnet,..).Izbira prenosnega medija odločilno vpliva na lastnosti delovanja računalniške mreže.Poznamo naslednje vrste medijev:- sukana parica (telefonska in podatkovna UTP);- koaksialni kabel;- optični kabel;- brezžični prenosniki (infrardeči žarki, radio, ..).

MREŽNA KARTICAMrežna kartica ali mrežni vmesnik je strojni dodatek osebnega računalnika, ki omogočapriključitev na omrežje. V množici standardov in izvedb sta se uveljavili dve oblikipovezovanja računalnikov:- Ethernet;- Token Ring..Ethernet protokol je najbolj razširjen, Token Ring pa je pogosto uporabljal IBM. Vse mrežnekartice enega krajevnega omrežja morajo podpirati enak protokol povezovanja. Nipomembno, kakšen kabel povezuje kartice (sukana parica ali koaksialni kabel), pomembno je,da je na najnižjem strojnem nivoju kvalitetna povezava in enak protokol (recimo Ethernet).

MREŽNE POVEZOVALNE NAPRAVE

Mrežne naprave, ki skrbijo za povezavo:

PONAVLJALNIK - REPEATER je naprava, ki OJAČA in OBNOVI oslabeli signal iz omrežja za potrebe omrežne postaje.

7


RAZDELILNIK - HUB je naprava, ki POVEZUJE več mrežnih postaj v omrežje.Postaje so lahko ožičene s sukano parico (10Base-T twisted pairRJ45) ali koaksialnim kablom (10Base-2 thin coax BNC). Pravtako, pa tudi OJAČA – OBNOVI oslabele signale (kot repeater).Razdelilnike lahko med seboj povezujemo (tri nivoje zaporedno).

MOST - BRIDGE je naprava, ki POVEZUJE dve homogeni lokalni omrežji, vendar morata obe omrežji uporabljati enak način dostopa do prenosnega medija.

USMERJEVALNIK - ROUTER je naprava, ki POVEZUJE dve ali več različnih lokalnih omrežij.

PREHOD - GATEWAY je naprava, ki USMERJA pakete ali datagrame med različnimi omrežji in po potrebi opravlja PREVAJANJE med različnimi protokoli.

OSI MODEL Model OSI povezave v prostranem omrežju. Funkcijo medmrežnega povezovanja različnih

hrbtenic opravlja na omrežni plasti OSI modela.

OSI model povezave v prostranem omrežju

Na omrežni plasti govorimo o usmerjevalnikih, ki omogočajo medsebojno povezovanjerazličnih omrežij. Obvladujejo več deset različnih protokolov, ki so v praksi najpogostejši.(Vidmar T. 2002).

3.0 OSNOVNI POJMI UNIXA

V tem poglavju so opisani osnovni pojmi, ki so bistveni za razumevanje operacijskegasistema Unix.

Jedro - Kernel - Jedro predstavlja najnižji nivo operacijskega sistema. Ob zagonu se jedro prenese v dinamični spomin računalnika. Upravlja delo računalniških virov (dodeljuje strojne komponente kot so diski, spomin, komunikacijske linije…) in dela kot vmesnik med perifernimi enotami.

8


Dodeljuje tudi procesorski čas ter računalniški spomin uporabnikom in operacijam. Vendar sam ne interpretira ukazov, to je naloga shell-a, ki jedro zažene za vsakega uporabnika posebej. Če imamo eno jedro in več lupin - shellov za več uporabnikov, potem se uporablja time sharing način dodeljevanja časa, vsakemu uporabniku ali procesu delček CPU-ja. Tako postane operacijski sistem multiuser – večuporabniški in multitasking - večopravilen.

Sistemski ukaz - system call je ukaz ali zahteva jedru, da izvede določene akcije, kot so: pisanje v datoteko, čitanje iz datoteke, kreiranje novega seznama - direktorija, spreminjanje sistemskega datuma, dodajanje novega uporabnika... Jedro vedno enako odgovori na sistemske ukaze, ki jih pozna.Lupina - shell je interaktivni program, ki skrbi za interpretacijo uporabniških ukazov

in ga imenujemo ukazovni interpreter. Ime shell je dobil zato, ker ščiti jedro pred uporabniki in obratno. Njegova glavna naloga je poskrbeti za povezavo med uporabnikom in računalnikom. Ima podobno nalogo kot prevajalec, ki prevaja med dvema različno govorečima človekoma. Lupina se zažene ob loginu in prekine ob logoutu. Lupina podpira še:

- vhodno-izhodno preusmeritev - I/O redirection podatkov (iz tipkovnice in zaslonva v datoteko);

- vzporedno izvajanje programov v ozadju - background execution; - pipes - vmesniki med dvema procesoma, izhod enega procesa preusmerijo na vhod drugega procesa; - filtri, ki preoblikujejo datoteko;

- lupina - shell je tudi ukazovni jezik z ukazi, kot so if, case, while, for...

Proces Proces je program, ki ga izvaja jedro - kernel. Jedro prečita program v spomin, ko izvede sistemski ukaz exec execute. Doda tudi podatke, ki so potrebni za izvajanje programa in parametre lastništva in zaščite.

Datoteka je niz podatkov, spravljenih na magnetnem optičnem, magnetooptičnem spominskem nosilcu. Ti podatki so lahko besedilo, programi ali posebne vrste podatkov.

Seznam - directory (direktorij ali mapa) je posebna datoteka, k vsebuje imena drugih datotek ali podseznamov. Seznam skrbi za hierarhično strukturo shranjevanja datotek. Device file je datoteka, ki vsebuje podatke o pogonih računalnika, kot so diski, gibki diski, zgoščenke, tiskalniki... Jedro na osnovi teh podatkov prepozna ustrezne pogone.

Device drive je del jedra, ki upravlja posamezne naprave - pogone. Vsaka naprava na sistemu ima pripadajoč krmilnik.

Superuser to je administrator ali sistemski inženir, ki skrbi za pravilno delovanje

9


sistema. Prijavi se kot uporabnik z imenom root in ima največja pooblastila. Edini lahko nastavlja parametre sistema, ki vplivajo na njegovo delovanje (system tuning).

Programski jezik – V Unix operacijskih sistemih se večinoma uporablja C-jezik za razvoj programske opreme, v njem je napisano približno 90% jedra - kernel. Shell - kot interpreter, izvaja vsak ukaz posebej, rabi za programiranje (podobno kot Basic interpretor). Zapletene programske probleme lahko rešujejo programerji najprej v interpreterju, nato pa v C-ju ali Pascalu...

4.0 ZGRADBA DATOTEČNEGA SISTEMA

Ogledali si bomo zgradbo Unix-ovega datotečnega sistema. Datoteke so organizirane vseznamih (direktorijih, imenikih, mapah). Pod glavnim seznamom /root so podseznami. Drevesna struktura zgradbe seznamov omogoča enostaven in učinkovit dostop do podatkov.

/root root vrhnji seznam bin seznam z osnovnimi ukazi dev device datoteke etc konfiguracijske in administratorske datoteke lib C - knjižnica lost+found najdene datoteke tmp začasne datoteke

usr drugi uporabniški nivo bin dodatni ukazi lib administratorski ukazi

spool spooling podseznam lp spooling tiskalnikov tmp začasne datoteke

DATOTEKADatoteka je osnovna strukturalna celota za shranjevanje podatkov. Datoteka je množicapodatkov, ima svoje ime in je spravljena na podatkovnem nosilcu. Inode je podatkovnastruktura na disku, ki opisuje datoteko, ima informacije, ime, tip, vrsto zaščite, dolžino,uporabniško ime lastnika in njegov ID, čas nastanka, čas zadnjega dostopa,..Navadna datoteka je lahko tekstualna ali binarna datoteka. Tekstualne datoteke vsebujejo leASCII znake in jih večinoma kreirajo uporabniki z znakovnimi urejevalniki besedila ali tekst-editorji. Binarne datoteke vsebujejo netekstovne podatke, njihovo vsebino razumejo leprogrami, ki jih uporabljajo. Specialne datoteke - device files so namenjene za upravljanje sposameznimi pogoni - devices računalnika. Podobne so navadni datoteki, le da upravljajo

10


periferne enote kot so disk, modem, zaslon.. Ime datoteke ne sme biti daljše od štirinajst (14)znakov in noben znak ne sme biti “/”.

Ukazi za osnovno delo z datotekami:

ls - izpiše vsebino seznama, na zaslonu se izpišejo imena vseh datotek iz seznama, lahko se izpišejo še dodatni podatki datote: velikost, ime lastnika, datum zadnje spremembe, parametri zaščite (npr. ls -l ).

more - izpiše vsebino datoteke na zaslon

cat - izpiše vsebino datoteke na zaslon

cp - prepiše (kopira) datoteko v drugo datoteko ali v drug seznam.

mv - premikanje ali spreminjanje imena datoteke.

rm - briše datoteke.

DREVESNA STRUKTURA SISTEMA DATOTEKUnix podpira drevesno strukturo datotek. Osnovni namen je shranjevanje datotek v sezname.Seznam je celota, ki vsebuje datoteke in podsezname. Uporabnik se vedno nahaja vTRENUTNEM seznamu. Vsak uporabnik ima svoj login seznam, to je seznam, v katerem senahaja po prijavi - login proceduri. Ta seznam se imenuje tudi HOME seznam.

Osnovni ukazi za delo s seznami:

cd - spremeni trenutni seznam

cd.. - vrne nas na nadrejeni seznam od trenutnega

pwd - izpiše ime trenutnega seznama

ls - prikaže ime in vsebino trenutnega seznama

5.0 POSTOPEK PRIJAVE

To poglavje obravnava začetek dela na host računalniku in sintakso Unix ukazov s primeri.Unix je operacijski sistem, ki podpira večuporabniško mnogoprocesorsko delo. To pomeni,da na sistemu hkrati dela več uporabnikov in da uporabnik lahko izvaja več različnihprocesov. Uporabnik komunicira z računalnikom interaktivno (v pogovornem načinu-dialogu) in paketnem načinu (paketni ali batch način - procesi se izvajajo po zaporedju drugza drugim).

11


Uporabnik po postopku prijave v sistem kreira svoj osnovni proces, ki se izvaja v virtualnemspominskem prostoru. Virtualni naslovi se preračunavajo v fizične v Memory managementin sicer z uporabo spominskih tabel, v katerih se nahajajo podatki o prostih in zasedenihstraneh fizičnega pomnilnika.

Za vsak proces sistem rezervira en del fizičnega pomnilnika, ki se spreminja po obsegu gledena potrebe. Običajno ni potrebno, da je celoten program v pomnilniku, ko se program izvaja.Če želeni del - stran programa ni dosegljiva v pomnilniku, jo sistem preslika iz zunanjegapomnilnika v fizičnega, tako da se proces nemoteno nadaljuje. Vrstni red izvajanjaposameznih operacij določajo prioritete. Proces z najvišjo prioriteto se izvede prvi. Ko seproces zaključi, se njegova prioriteta postavi na najmanjšo vrednost.

DELOVNA OKOLICA UPORABNIKASistemski inženir nastavlja parametre procesov, ki se izvajajo na sistemu, pri tem optimiziradelovaje in zasedenost celotnega sistema. Kreiranje procesa opravi z nastavitvijo večjihsistemskih parametrov, ki opredelijo velikost fizičnega spomina, prostor na zunanjihpomnilnih medijih in drugi delovni okolici uporabnika, odvisno od potreb procesovuporabnika.Parametre procesa zapiše v datoteko. Ob prijavi sistem prebere parametre, da lahko nastavilastnosti uporabnikovega procesa. Procesi morajo biti usklajeni med seboj. Računalnik lahkov enem trenutku obdeluje le en proces na en procesorski modul, tako je uskladitev procesov innjihovih lastnosti nujna. Vsekakor je pomembna procesna zmogljivost računalnika invelikost fizičnega spomina. Proces sestavljajo:- privzeta diskovna enota in lastnosti seznama;- številka procesa (pid);- uporabnikova razpoznavna oznaka (uic);- osnovne prioritete;- privilegiji;- ime procesa.Sistem sam upravlja s procesom ko :- dodeljuje fizični spomin;- dodeljuje druge izvore (resources);- dodeljuje enote (diske, modeme, mreže,..);- razvršča procese po prioritetni odvisnosti (scheduling);- opravlja statistiko procesnih dogodkov (accounting);Uporabnik lahko le delno spreminja delovno okolico: spremeni ime procesa, zaseže določenoenoto, zmanjša velikost fizičnega spomina. Sistem zaustavi interaktivni proces, ko se izvedeukaz logout ali exit. Paketni ali interaktivni proces lahko zaustavi ukaz kill pid.

POSTOPEK PRIJAVEPostopek prijave pričnemo z ukazom login. Uporabnik se preko terminala prijavi invzpostavi interaktivni proces na sistemu Unix. Če uporabnik želi uporabljati Unix sistem, semu mora na predpisan način predstaviti (registrirati). Podatke za registracijo novegauporabnika vnese sistemski administrator, kasneje pa uporabnik sam spreminja svoje geslo.Na ekranu se pojavi izpis:

12


Welcome to Linux 1.2.1

linux login:

Za dvopičjem vnesemo uporabniško ime, ki nam ga je dodelil sistemski inženir, nato pa šegeslo.

Welcome to Linux 1.2.1

linux login: andrej_kpassword: *******

Geslo se ne izpiše na zaslon iz varnostnih razlogov. Pozorni moramo biti pri uporabi velikihin malih črk. Po uspešnem procesu prijave, se uporabniku javi sistem, tako da izpiše promptnooznako na levi rob ukazovne vrstice. Sistem Unix pričakuje prvi ukaz uporabnika. Pred namije bogastvo, lepota in moč Unix sistema.

linux:”#

13


6.0 UNIX UKAZI

ls ....................... izpiše imena datotek v seznamu datotekcd ...................... spremeni tekoči seznam datoteklogout ................ prekine interaktivni procesmkdir ............... kreira nov seznam datotekrmdir ................ izbriše seznam datotekrm ...................... izbriše datotekoman ................. prikaže opis za posamezni ukaz in prikaže seznam vseh ukazov (help)write ................... pošljemo sporočilo na zaslon uporabnikapico .................. preprost urejevalnik tekstamore ................ pregedamo datoteko, vsebina se izpiše samo do velikosti zaslona, listamozaslonsz ...................... pošljemo datoteko z uporabo Z-modemarz .................... sprejmemo datoteko po Z-modemutelnet (host) ...... povezava na medmrežni strežnik ftp (host) ......... povezava na FTP strežnikarchie (filename) .. iskanje po Archi zbirki podatkov na FTP stranehirc .................... povezava na medmrežni Relay Chat lynx .................. Tekstualni Word Wide Web brskalnikgopher ............... Gopher podatkovni brskalnikpasswd ............... spremeni geslo uporabnikachfn ................... spremeni ime uporabnika (“Real Name”, ki ga prikaže ukaz finger)chsh ................. spremeni lupino – shell, v kateri je logiran uporabnikgreap ............... išče niz v datotekitail ................. prikaže zadnje vrstice datotekewho .................. prikaže podatke uporabnika, ki je trenutno logiran na sistemuw ..................... prikaže podatke uporabnika in kaj delafinger ............... prikaže podatke o uporabnikudf .................... prikaže velikost praznega prostora na diskudu ................... prikaže strukturo zasedenosti diska chmod ............... spremeni zaščito “permissions” za datotekomake ............... prevede izvorno kodocc (file.c) ........ prevede C - izvorno kodo v datoteko “a.out”gzip ............... stiskanje Unix datotekzip .................. stiskanje Dos datotektar .................. arhiviranje in kopiranje datotekcat (file) ........... izpiše vsebino datoteke na salon (kot type v Dos-u)lp .................... izpiše datoteko na tiskalnikdiff (file1 file2) .. prikaže razliko med dvema datotekamapaste ............... horizontalno združi dve datotekiadduser ........... administrator (root) doda novega uporabnika sistemukill (pid) ........... prekine proces pidping (tcp/ip) .. preizkus povezave na naslov IP stty ................... nastavitve terminalacp .................... kopira datotekofdformat /dev/fd0 .. formatira disketo a:

14


PRIMERJAVA DOS-UKAZOV Z UNIX-UKAZI

Vsem, ki se spopadajo z Linuxom in poznajo operacijski sistem DOS ali OpenVMS, bostaspodnji primerjalni tabeli ukazov morda prihranili dragoceni čas.

DOS UNIX cd .............................................. cd type ............................................. cat dir ............................................. ls cls ............................................. clear del ............................................. rm copy ...................................... cp move /rename .......................... mv more file .................................... more file md ............................................. mkdir rd ............................................. rmdir win ............................................ start find ........................................... grep format a: ................................... fdformat /dev/fd0 rename ...................................... mv

Nekaj posebnosti: Unix cd .. v DOS-u cd.. cd/ne deluje, deluja pa cd /.

PRIMERJAVA OpenVMS/VMS-UKAZOV Z UNIX-UKAZI

OpenVMS UNIX dir ................................................ ls logout ......................................... exit ali CTRL+D ali logout set def ........................................... cd set pass ......................................... passwd sh users ........................................ who, finger help ............................................. man sh proc ........................................ ps sh time ........................................ date copy file ........................................ cp file delete file .................................... rm file broadcast .................................... write broadcast all ............................... wall sh def ........................................... pwd print ............................................ lp disconnect ................................... kill set privilege ................................ su set term ....................................... set port set port argumenti ....................... stt argumenti

15


7.0 VI EDITOR

Režimi dela so: - ukazi; - vrivanje teksta; - ukazovna vrstica. Zaključek dela (izhod): zavrzi spremembe .. .. q! shrani spremembe .. .. wqPrehod na tekstovni način dela .. .. i, a, o, OPomik kazalca (kurzorja) .. .. h, j, k, lIskanje niza alfanumeričnih znakov .. .. / niz, nBrisanje znaka pred kazalcem .. .. x, rBrisanje vrstice .. .. dLepljenje vrstic .. .. JCat & paste .. .. n , yy, p

16


8.0 NAMESTIMO REDHAT 9.0 NA DELOVNO POSTAJO

Preden začnemo z namestitvijo operacijskega sistema Linx RedHat 9.0, preverimo skladnostmed razpoložljivo strojno in programsko opremo. Namestitev bo potekala hitreje, če najprej pripravite točen seznam razpoložljivega prostegaprostora na trdem disku, razpoložljive strojne opreme, mrežne naslove IP in uporabniškagesla.

8.1 PRIPOROČLJIV PROSTOR NA TRDEM DISKU

Izbiramo lahko med štirimi vrstami namestitve, ki potrebuje za namestitev različno velikoprostega prostora na trdem disku.

- Personal Desktop namestitev potrebuje 1.7GB prostora na disku, če pa izberemo obGNOME še KDE namizje, pa 1.8GB.

- Workstation namestitev potrebuje za namestitev grafičnega vmesnika in razvojnih orodij2.1GB prostora na disku. Če pa izberemo namizje GNOME in KDE, pa 2.2GB.

- Server minimalna namestitev zahteva 850MB brez X-grafičnega vmesnika. 1.5GB zasedeminimalna namestitev z X-grafičnim vmesnikom. Polna namestitev strežnika zahteva5.0GB postega prostora na disku, vključno z GNOME in KDE namizjem.-- Custom izbira namestitve je bolj zahtevna. Potrebovali boste 475MB za minimalnonamestitev, pa vse do 5.0GB do polne namestitve vseh razpoložljivih paketov.

8.2 SKLADNOST STROJNE OPREME

Skladnost strojne opreme je dokaj pomembna, posebno če nameščate Red Hat Linux 9 nastarejšo strojno opremo. Red Hat Linux 9 podpira veliko različne sodobne strojne opreme, kije bila proizvedena zadnji dve leti. Podpora za strojno opremo se dnevno spreminja.Priporočljivo je, da pripravimo 100% skladnost strojne opreme pred namestitvijo. Seznamskladne strojne opreme najdete na spletnem naslovu:

http://hardware.redhat.com/hcl/

8.3 PODATKI O STROJNI OPREMI

Linux je operacijski sistem, ki je prilagojen za sobivanje z drugimi operacijskimi sistemi. Čeimate na sistemu že nameščene Windows 9X ali Windows 2000 oziroma Windows 2003,preprosto poiščete podatke o strojni opremi v nadzorni plošči (Controll panel).

17


V okolju Windows 9xPot: Start, Nadzorna plošča, Lastnosti, Sistem, Upravitelj naprav.

18


V okolju Windows 2000Pot: Start, Controll Panel, System Properties, Hardware, Device Manager

19


8.4 ZAGON NAMESTITVENamestitev lahko zaženemo iz diskete, še preprostejša je namestitev z zagonom iznamestitvene zgoščenke.

8.4.1 PRIPRAVA ZAGONSKE DISKETE V DOSU

C:\> d:D:\> cd \dosutilsD:\dosutils> rawriteEnter disk image source file name: ..\images\bootdisk.imgEnter target diskette drive: a:Please insert a formatted diskette into drive A: andpress --ENTER-- : [Enter]D:\dosutils>

Legenda:D: - je oznaka pogona zgoščenke

20


8.4.2 ZAGON IZ ZGOŠČENKE

V BIOS-u (Basic Input Output System) nastavimo prvi zagonski pogon CD. Ob zagonusistema pritisnemo kontrolno tipko Del in v prvem oknu izberemo Advance BIOS Feature.

.

V oknu Advance BIOS Feature izberemo First Boot device CD. Nove nastavitve bomoshranili, če pritisnemo tipko F10.

CMOS Setup Utility – Copyright © 1984 – 1998 Award SoftwareAdvanced BIOS Features

Virus Warning EnabledCPU Internal Cache EnabledExternal Cache EnabledCPU L2 Cache ECC Checking EnabledQuick Power On Self Test DisabledFirst Boot device CDSecond Boot device HDD-0Third Boot device FloppyBoot other device DisabledSwap Floppy Drive DisabledBoot Up Floppy Seek DisabledBoot Up NumLock Status OffGate A20 Option NormalTypematic Rate Setting DisabledTypematic Rate (Chars/Sec) 6Typematic Delay (Msec) 250Security Option SetupOS Select For DRAM > 64MB Non-OS2Report NO FDD For Win 95 No

Item Help___________________________________

Menu Level

Allows you to choosethe VIRUS warningfeature for IDE HardDisk boot sectorprotection. If thisfunction is enabledand someone attemptto write data intothis area, BIOS willshow a warningmessage on screenand alarm beep

Move Enter: Select +/-/PU/PD: Value F10:Save ESC: Exit F1:General Help F5:Previous Values F6:Fail-safe defaults F7:Optimized Defaults

Najprej namestitveno zgoščenko vstavimo v pogon in ponovno zaženemo sistem.

21


8.5 NAMESTITEV DELOVNE POSTAJE REDHAT 9.0

Izbira jezika namestitve

V SLOVENSKEM jeziku bo namestitev prijaznejša. Privzeta je nastavitev za angleški jezik.

22


Izbira tipkovniceDelo bo prijetnejše, če boste uporabili SLOVENSKO tipkovnico.

Izbira miškePri izbiri miške moramo biti posebno pozorni na vrsto priključka miške.

. Serijska miška ima DB9 - priključek.

. PS2 miška ima MiniDIN - priključek.

. Priključek USB - miške.

. DIN - priključek AT (Advanced Technology) miške.

23


Izbira nadgradnje ali polne namestitveIzbrali bomo polno namestitev.

24


Izbira vrste namestitveIzbrali bomo namestitev delovne postaje – workstation.

Ustvarjanje razdelkov na diskuLahko izberemo avtomatiziran ali ročni postopek ustvarjanja razdelkov na disku.

25


Pri izbiri avtomatiziranega procesa kreiranja razdelkov so na voljo naslednje možnosti:odstranimo vse razpoložljive Linux (ext3 datotečni sistem) razdelke, odstranimo lahko vserazpoložljive razdelke (tudi FAT16, FAT 32, NTFS..) ali obdržimo obstoječe razdelke tako,da uporabimo razpoložljiv prazen prostor na diskih.

Ročna razdelitev trdega diska: Boot 10..30Mb, Swap (Ram/2 < 500Mb) in Root (5Gb).

26


Izbira zagonskega nalagalnikaUporabili bomo privzeti GRUB zagonski nalagalnik. Obstaja tudi LILO nalagalnik.

Nastavitve mrežnega vmesnika

27


Namestitveno programje avtomatizirano prepozna mrežni vmesnik. Prvi mrežni vmesnik imaoznako eth0. V sistem je lahko vgrajeno več mrežnih vmesnikov, drugi ima oznako eth1, tretjieth2. DHCP strežnik lahko avtomatizirano dodeli naslov IP mrežnemu vmesniku. Spodaj jeprikazano okno, za ročno nastavitev naslova IP za vsak mrežni vmesnik posebej.

Nastavitev požarne pregrade

Priključiti nezaščiten sistem na prostrano omrežje je neodgovorno dejanje. Izbrali bomo letiste mrežne protokole, ki jih rabimo za opravljanje delovnih nalog (DHCP, WWW, SMTP...).V povezavi z nezavarovanim prostranim omrežjem bomo odprli samo nujno potrebna vrata.

28


Izbira jezika namizjaUdobno delo bo v SLOVENSKEM jeziku namizja KDE, predvsem ko boste uporabiliurejevalnik besedila Open Office Writer. Angleščina je pomožni jezik namizja.

Izbira časovnega pasuIzberete GMT + 1.

29


Vnos gesla skrbnika sistemaUporabnik root ima najvišje administratorske pravice za upravljanje sistema.

Dodatno preverjanje – avtentikacija gesel se uporablja v večjih omrežjih.

30


Izbira paketov za namestitev

Izberemo poslovenjeno namizje KDE.

Izbira urejevalnikov besedila

31


Izberite Emacs urejevalnik besedila.

Podrobna izbira namestitvenih paketov.

Če smo ročno izbirali pakete, namestitveno programje pripravi seznam manjkajočih paketov.

32


Proces nameščanja paketov Vzemite si čas za počitek.

33


Priprava zagonske disketeZagonsko disketo lahko pripravite tudi kasneje, ko bo sistem že nameščen.

Izbira grafičnega vmesnikaIz seznama strojne opreme, ki ste ga pripravili pred namestitvijo poiščite oznake za grafičnivmesnik in zaslonski prikazovalnik.

34


V težavah pri izbiri zaslona si lahko pomagamo z izbiro Generic zaslona.

Nastavitve barv in ločljivosti grafičnega vmesnika

35


Po ponovnem zagonu se bo operacijskega sistema Linx RedHat 9.0 zagnal. Obilo prijetnihtrenutkov Vam želim.

9.0 TCP/Ip MREŽNI PROTOKOLProgramje mrežnega protokola TCP/Ip omogoča prenašanje podatkovnih paketov medračunalniki, ki so povezani v omrežje. To je jezik, ki ga uporabljajo za komuniciranje naomrežje priključeni različni računalniki.

Pravljica o TCP/IpMrežni protokol TCP/Ip je nastal leta 1969 kot plod projekta v United States DARPA(Defense Advanced Research Projects Agency). Poskusno so povezali računalnike vomrežje ARPAnet. Leta 1975 je ARPAnet omrežje zaživelo. Na University of California vBerkeley-u je v začetku leta 1980 zaživela uporaba TCP/Ip. TCP/Ip je postal standardiziranmrežni protokol leta 1983. Uporabljale so ga predvsem univerze in znanstvene organizacije.Po letu 1990 se je uporaba hitro razširila tudi na druga področja (komercialno področje).Poznamo tudi druge mrežne protokole. Novell je razvil za svoje potrebe protokol prenosapodatkov po krajevnem omrežju SPX/IPX. IBM in Microsoft sta razvila protokol prenosaNetBEUI, ki se pogosto uporablja v Microsoftovih oknih. Banyan uporablja VINES Ethernetprotokol in IBM DLC protokol.

Mrežni protokol O omrežju govorimo, kadar povežemo vsaj dva računalnika, ki si izmenjujeta podatkovnepakete. Poznamo zasebna omrežja in prostrano omrežje. Internet ali medmrežje je prostranoomrežje ali omrežje vseh omrežij. Povezuje veliko računalnikov, ki imajo nameščene različneoperacijske sisteme. Za medsebojno komuniciraje uporabljajo enotni jezik, ki se imenujeTCP/IP protokol (Transmission Control Protocol / Internet Protocol). Govorimo o protokoluza prenos podatkov med različnimi računalniki v medmrežju. Vsak računalnik ima svojmrežni naslov IP (npr. 192.168.0.3).

36


Nastavitve mrežnega vmesnika v Windows 98

Nastavitve mrežnega vmesnika v RH 9.0

Podatkovne pakete med različnimi računalniki po omrežju usmerja TCP/IP programje. Modelprotokola TCP/Ip sestavljata dva standarda: TCP (Transmission Control Protocol ) in IP(Internet Protocol).

IP je poštar, ki dostavlja mrežnemu vmesniku podatkovne pakete. Paket od nižjega nivojaEtherneta posreduje višjemu nivoju. Prepoznava mrežne vmesnike računalnikov namedmrežju, da lahko ugotovimo od kod in kam potuje sporočilo. Omogoča razstavljanjepodatkov na manjše elemente, ko le ti prehajajo skozi omrežja.

37


TCP zagotavlja celovito in točno komunikacijo med dvema računalnikoma. Skrbi, da sestruktura podatkov med prenosom ne spremeni. Ob napaki pri prenosu podatkov ponoviprenos. Uporabljamo ga za storitve, ki zahtevajo večjo zanesljivost pri prenosu informacij kotso FTP, Telnet, rlogin, SMTP,.. Omogoča veliko število hkratnih komunikacij. (Poštninadzornik)

UDP – omogoča preverjanja pravilnega zaporedja pri pošiljanju paketov vendar neodpravlja napak, ki nastanejo pri prenosu paketov skozi omrežje. Uporablja se pri manjzahtevnih storitvah NFS, NTP, NIS, DNS....

PRIMERJAVA STRUKTURE OSI IN TCP/IP

OSI

APLIKACIJSKA PLAST

PREDSTAVITVENA PLAST

PLAST SEJE

TRANSPORTNA PLAST

OMREŽNA PLAST

POVEZAVNA PLAST

FIZI NA PLASTČ

TCP/IP

Aplikacijska plast

(FTP, Telnet,

SNMP, SMTP)

NFS

XDR

RPC

TCP UDP

IP

Ethernet, Token ring, FDDI,

serijske povezave

NASLOV MACNaslov MAC ali Media Access Control address je unikatni naslov, ki določa vsak mrežnivmesnik v IEEE 802 omrežju. Proizvajalec vsakemu mrežnemu vmesniku dodeli MACnaslov. ARP preslika naslov IP v fizični naslov MAC. Naslov MAC mrežnih vmesnikov vsistemu poiščemo in izpišemo z ukazom arp.

Ethernet in IEEE 802.3Najpopularnejša tehnologija lokalnih omrežij je Ethernet, ki jo je razvil XEROX. Ima dobrorazmerje med hitrostjo (10 Mbit/s), ceno in enostavno uporabo. Prenaša najrazličnejšeomrežne protokole kot so IP, IPX, NetBios… Nadgradnja Ethernet določil (specifikacij)- Fast Ethrnet (IEEE 802.3u) dvigne hitost prenosa iz 10 Mbit/s na 100 Mbit/s;- Gigabit Ethrnet je razširitev specifikacije IEEE 802.3, ki ima hitrosti prenosa 1000 Mbit/soziroma 1 Gbit/s.

MEDMREŽNE STORITVE

38


- WWW World Wide Web omogoča prikazovanje večpredstavne vsebine - HTTP HyperText Transfer Protocol;- HTML HyperText Markup Language;- SMTP Simple Mail Transfer Protocol: elektronska pošta;- FTP File Transfer Protocol: protokol za prenos datotek;-Telnet terminalski dostop preko medmrežja do oddaljenih računalnikov;- DNS Domain Name Service: naslove IP povezuje v govoreča imena;- NFS Network File System :upravljanje z oddaljenimi mapami (direktoriji);- NIS Network Information Services: centraliziran nadzor.V prilogi najdete krajši seznam pomembnejših IP–vrat in medmrežnih storitev.količine podatkov, pa ima Internet tudi svoje slabosti.Po medmrežju dostopamo do velikih količin podatkov. Računalnik, priključen na medmrežje,je zelo ranljiv. Na slabo varnost računalnika vplivajo: sistemske nastavitve, zaščita pred vdoriiz medmrežja (omrežje brez požarne pregrade je zelo ranljivo), varnostna politika,protivirusna zaščita...

10. NAMESTITEV OKO/PINGO2 LINUX DISTRIBUCIJE NADELOVNO POSTAJONa namestitev smo pripravljeni, če imamo pripravljen seznam strojne opreme, podatke ovelikosti razpoložljivih razdelkov na trdem disku in mrežnih naslovov IP. Podrobno smopriprave na namestitev obdelali na straneh 17 do 20.

39


Vstavimo prvo zgoščenko 1/3 Linux OKO/Pingo 2.0 v enoto za zgoščenke in zaženemoračunalnik.

Izberemo namestitve operacijskega sistema v grafičnem načinu, tako da pritisnemo

tipko enter.

Zgoščenke ne bomo preizkušali, izberemo ukaz Skip.

40


Namestitev nadaljujemo s pritiskom na tipko – Naprej.

Slovenščina je jezik namestitve.

41


Izberemo slovensko tipkovnico.

Preverimo miško, ki jo je namestitveno programje prepoznalo.

42


Izbrali bomo namestitev delovna postaja.

Izberemo samodejno razdelitev razdelkov na trdem disku.

43


Izberemo možnost ohrani vse razdelke in uporabi obstoječi prosti prostor.

Izbirali bomo zagonski nalagalnik GRUB.

44


Izbiramo med: samodejno z DHCP - dinamično dodeljevanje naslovov IP ali ročno - zuporabo tipkovnice vnesemo naslov IP.

Vnesemo naslov IP za prvi eth0 mrežni vmesnik.

Vnesemo naslove IP za prehod in domenski (DNS) strežnik.

45


Pred vdori iz prostranega omrežja varuje sistem požarna pregrada – zid. Izbrali bomo srednjoraven zaščite in uporabili privzeta pravila požarnega zidu.

Slovenski jezik izberemo kot privzet jezik sistema.

46


Časovni pas izberemo Evropa/Ljubljana.

Root uporabnik ima administratorske pravice v sistemu. Priporočam, da vključite natipkovnici uporabo malih znakov in vnesete geslo, sestavljeno iz črk in številk.

47


Ker smo za namestitev izbrali delovno postajo, nam sistem namestitve ponudi že izbranepakete, ki so namenjeni za pravilno delovanje sistema kot delovne postaje.

Udobno se zleknite, čas je da, se odpočijete, pričela se je namestitev.

48


Strojna oprema sistema in obseg namestitvenih paketov vplivata na čas namestitve in nadolžino vašega počitka.

Zamenjajte zgoščenko in nadaljujte s počitkom.

49


Priporočljivo je izdelati zagonsko disketo, ni pa obvezno.

Izbira grafičnega vmesnika. Program Anaconda, ki je del namestitvene programske opreme,prepozna večino sodobnih grafičnih vmesnikov. Pri težavah z nameščanjem grafičnegavmesnika preklopimo v znakovni način z zaporedjem tipk Ctrl +Alt+Backspace. Pomočnajdemo v Xconfigoratorju ali XF86config datoteki. Z ukazom startx se vrnemo v Xokna.

50


Nameščanje zaslonskega prikazovalnika.

Lastnosti grafičnega vmesnika in zaslona vplivajo na nastavitve barvne globine in ločljivostizaslonske slike. Priporočam izbiro vsaj 16 - bitne barvne globine in ločljivost zaslonske slike1024X768.

51


Namestitev vam je uspela. Pritisnite na gumb Izhod.

Prvi zagon vam je uspel. Pričenja se zaključno nameščanje pred prvim zagonom.

52


Vnos uporabniških računov.

Preverite nastavitve datuma in časa.

53


Odprite slavnostno steklenico dobrega slovenskega sadnega soka; čas je za slavje.

Prva prijava v nov odprtokodni okenski sistem. Napišite uporabniško ime.

54


Napišite pravilno geslo.

Zagon odprtokodnega sistema in slovensko namizje KDE.

55


11.0 VIRI

- Literatura

Vidmar, T. (1997): Računalniška omrežja in storitve Atlantis založba, Ljubljana, stran 160

Vidmar, T. (2002): Informacijsko-komunikacijski sistem, Pasadena, Ljubljana

Peek, J., O`Reilly, T., Loukides, M. (1994): Unix power tools, O`Reilly & Associates Inc., Sebastopol, 103a Morris street, USA

- Slikovno gradivo

www.ami.com

www.redhat.com

www.microsoft.com

- Odprtokodni viri

www.agenda.si

www.lugos.si

www.rcf.com

www.dell.com/linux

www.ibm.com/linux

www.sun.com/linux

www.sap.com/linux

www.linux.hp.com

www.mandrakesoft.com

www.slackware.com

www.iana.org/assignments/port-numbers

www.sco.com

Vsebine te knjige se nahajajo tudi na spletnem naslovu oko.edus.si

56


DODATEKTABELA POMEMBNEJŠIH IP-vrat

TCP/IP Protocols and Services

TCP/IP protocols:

Port Name Alias

0 IP IP 1 icmp ICMP 3 ggp GGP 6 tcp TCP 8 egp EGP 12 pup PUP 17 udp UDP 20 hmp HMP 22 xns-idp XNS-IDP 27 rdp RDP 66 rvd RVD

Services:

Port Service Name Protocol

7 echo tcp7 echo udp9 discard tcp9 discard udp11 systat tcp13 daytime tcp13 daytime udp15 netstat tcp17 qotd tcp17 qotd udp19 chargen tcp19 chargen udp20 ftp-data tcp21 ftp tcp23 telnet tcp25 smtp tcp37 time tcp37 time udp39 rlp udp42 name tcp42 name udp43 whois tcp53 domain tcp53 domain udp57 mtp tcp67 bootp udp69 tftp udp

57


77 rje tcp79 finger tcp87 link tcp95 supdup tcp101 hostnames tcp102 iso-tsap tcp103 dictionary tcp104 x400-snd tcp105 csnet-ns tcp109 pop tcp110 pop3 tcp111 portmap tcp111 portmap udp113 auth tcp115 sftp tcp117 path tcp119 nntp tcp123 ntp udp137 nbname udp138 nbdatagram udp139 nbsession tcp144 NeWS tcp153 sgmp udp158 tcprepo tcp161 snmp udp162 snmp-trap udp170 print-srv tcp175 vmnet tcp315 load udp400 vmnet0 tcp500 sytek udp512 exec tcp512 biff udp513 login tcp513 who udp514 shell tcp514 syslog udp515 printer tcp517 talk udp518 ntalk udp520 efs tcp520 route udp525 timed udp526 tempo tcp530 courier tcp531 conference tcp531 rvd-control udp532 netnews tcp533 netwall udp540 uucp tcp543 klogin tcp544 kshell tcp

58


550 new-rwho udp556 remotefs tcp560 rmonitor udp561 monitor udp600 garcon tcp601 maitrd tcp602 busboy tcp700 acctmaster udp701 acctslave udp702 acct udp703 acctlogin udp704 acctprinter udp705 acctinfo udp706 acctslave2 udp707 acctdisk udp750 kerberos tcp750 kerberos udp751 kerberos_master tcp751 kerberos_master udp752 passwd_server udp753 userreg_server udp754 krb_prop tcp888 erlogin tcp1109 kpop tcp1167 phone udp1524 ingreslock tcp1666 maze udp2049 nfs udp2053 knetd tcp2105 eklogin tcp5555 rmt tcp5556 mtb tcp9535 man tcp9536 w tcp9537 mantst tcp10000 bnews tcp10000 rscs0 udp10001 queue tcp10001 rscs1 udp10002 poker tcp10002 rscs2 udp10003 gateway tcp10003 rscs3 udp10004 remp tcp10004 rscs4 udp10005 rscs5 udp10006 rscs6 udp10007 rscs7 udp10008 rscs8 udp10009 rscs9 udp10010 rscsa udp10011 rscsb udp

59


10012 qmaster tcp10012 master udp

Tabela vir: http://www.iana.org/assignments/port-numbers

Podrobnejši pregled vrat IP poiščite na medmrežju (www.rfc.com).

60

uvod v linux · 2009. 1. 5. · terminali so zelo pogosto uporabljali rs232 protokol za...

Documents