uČni na Črt: skriptni jeziki - famnit.upr.si 11-12/anketa za izb...• sposoben/-na je u...

1

UČNI NAČRT: Skriptni jeziki

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: Skriptni jeziki 2. Šifra predmeta: 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: Slovenski.

Podatki o umeš čenosti predmeta

5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 7. Obvezni ali izbirni predmet: Izbirni 8. Letnik: 2. ali 3. 9. Semester: 10. Študijska smer: 11. Steber programa: veščine

Obveznosti

12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 sodelavec / učitelj

Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ 90 3

13. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3

Domače naloge 51 1,7 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

14. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Predmet zahteva poznavanje osnov dela v operacijskem sistemu Linux ter ukazni lupini BASH, ki jih študentje spoznajo pri predmetu Računalniški praktikum.

15. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študentje se spoznajo z napredno rabo ukazne lupine BASH v operacijskem sistemu Linux.

• Predmet predstavi osnove delovanja urejevalnikov besedil, kot npr. Emacs, Vi, MS

Word in OpenOffice Writer, osnove regularnih izrazov ter osnove avtomatske obdelave besedil (makroji ipd.).

2

• Študentje se spoznajo s skriptnimi jeziki: SED, AWK, PERL in skriptnim jezikom ukazne lupine BASH.

b. Splošne kompetence:

• Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

• Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

c. Predmetno-specifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. • Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. • Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja.

Vsebina predmeta in literatura

16. Opis vsebine.

• Napredni ukazi ukazne lupine BASH. Opis naprednih ukazov in tehnik uporabe ukazne lupine BASH: preusmeritve standardnega vhoda, izhoda in izhoda za napake, cevovodi, upravljanje s procesi, posebne spremenljivke.

• Osnove avtomatske obdelave besedil.

Opis osnovnih funkcij urejevalnikov besedil Emacs, Vi, MS Word in OpenOffice Writer. Primeri uporabe omenjenih urejevalnikov besedil na manjših in večjih besedilih. Opis regularnih izrazov in primeri uporabe le-teh pri obdelavi besedil.

• Skriptnimi jeziki.

Opis skriptnih jezikov SED, AWK, PERL ter skriptnega jezika ukazne lupine BASH, primeri uporabe vsakega od skriptnih jezikov ter primeri uporabe kombinacije večih skriptnih jezikov naenkrat.

17. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides: UNIX PowerTools, Second Edition. 1997. • Macros for OpenOffice.org, http://www.ooomacros.org/. • Steven Roman: Writing Word Macros, 2nd Edition, O'Reilly, 1999.

b. Dopolnilna literatura: • Linda Lamb, Arnold Robbins: Learning the vi Editor. Sixth Edition, November 1998. • Dale Dougherty, Arnold Robbins: sed & awk. Second Edition, March 1997. • Stephen Spainhour, Ellen Siever, Nathan Patwardhan: Perl in a Nutshell. Second

Edition, June 2002.

c. Dodatna literatura: • Sriram Srinivasan: Advanced Perl Programming. First Edition, August 1997.

18. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje: • Študent/-ka pozna napredne ukaze BASH lupine. • Pozna osnovne ter nekatere naprednejše ukaze urejevalnikov besedil Emacs in Vi. • Pozna regularne izraze in nekatere naprednejše tehnike urejanja besedil.

3

• Pozna skriptne jezike: SED, AWK, PERL in jezik ukazne lupine BASH. b. Uporaba:

• Sposoben/-na je učinkovito uporabljati napredne ukaze BASH lupine. • Sposoben/-na je uporabljati urejevalnika besedil Vi in Emacs za naprednejše urejanje

besedil. • Sposoben/-na je učinkovito uporabljati skriptne jezike SED, AWK, PERL in jezik

ukazne lupine BASH ter kombinacije le-teh.

c. Refleksija:

Oblike in metode pou čevanja, u čenja ter ocenjevanja

19. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

• Predavanja, vaje, konzultacije. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• krajše domače naloge, • dalše domače naloge oz. mini projekti, • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema) in • ustni izpit.

Pogoji in viri

21. Delitev na skupine.

Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta.

23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija

24. Metode in oblika evalvacije. Študentska anketa o pedagoškem delu predavateljev/predavateljic po priporočilih Univerze na Primorskem (glej prilogo).

4

UČNI NAČRT: Matemati čni praktikum I


1. Ime predmeta: Matematični praktikum I 2. Šifra predmeta: 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski


5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 7. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni predmet 8. Letnik: 1 9. Semester: 2 10. Študijska smer: 11. Steber programa: veščine

Obveznosti

12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja

Seminar 45 1.5 učitelj, sodelavec Laboratorijske vaje 45 1.5 učitelj, sodelavec

SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo:

Oblika število ur Število KT Domače naloge 60 2 Študij literature, projektna naloga

30 1

SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Računalniški praktikum 15. Učni cilji predmeta in kompetence:

• Cilji: Študent spozna osnovna orodja za spremljanje predavanj in izdelavo vaj ter komunikacijo s profesorji, asistenti, kolegi, vodstvom univerze itd..

• Splošne kompetence: Študent se uči uporabljati računalnik pri reševanju matematičnih problemov

• Predmetnospecifične kompetence:

• Razumevanje delovanja programov kot so npr. prikazovalniki, urejevalniki, programi za stavljenje besedil.

Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine:

• programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel),

5

• urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs), • osnove TeX-a in LaTeX-a, • osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, • skeniranje in uporaba digitalne kamere.

17. Literatura: • Osnovna literatura:

• Batagelj V., Golli B.: TeX, Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX. DMFA RS, Ljubljana 1990,

• Razpet M.: Sedi in piši z LaTeXom! DMFA, Ljubljana 1991, • Lamport L.: LaTeX, a Document Preparation System, Addison Wesley, 1994, • Kopka H., Daly P.W.: Guide to LaTeX , Addison-Wesley, 2004,

• Dopolnilna literatura:

• Mittelbach F., Goossens M., Braams J., Carlisle D. and Rowley C.: The LaTeX Companion, Addison-Wesley, 2004.

• Mittelbach F., Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Graphics Companion: Illustrating documents with TeX and PostScript, Addison-Wesley, 1997.

• Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Web Companion: Integrating TeX, HTML and XML, Addison-Wesley, 1999.

• Dodatna literatura:

• http://dante.ctan.org/CTAN/help/uk-tex-faq/letterfaq.pdf 18. Predvideni študijski dosežki:*

• Znanje in razumevanje:

• Uporaba:

• Refleksija:


19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminar, laboratorijske vaje, individualne naloge in projektno delo. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Domače naloge, izdelava in zagovor projekta.

Pogoji in viri

21. Delitev na skupine. Pri laboratorijskih vajah so skupine velike 15 študentov, pri seminarskih pa 30 študentov.

22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija

24. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete.

6

Študentska anketa o pedagoškem delu predavateljev/predavateljic po priporočilih Univerze na Primorskem (glej prilogo).

7

UČNI NAČRT: Osnove umetne inteligence


1. Ime predmeta: Osnove umetne inteligence 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: sistemi

Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 9. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Študij literature 6 0,2 Projektno delo 45 1,5 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: • Predmet zahteva poznavanje programskega jezika Java in osnovnih tehnik programiranja,

ki si ga študentje pridobijo pri predmetih Programiranje I in Programiranje II. 11. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študentje spoznajo osnovne metode in tehnike umetne inteligence.

• Predmet predstavi primere uporabe inteligentnih sistemov v računalništvu in opiše kako lahko z uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja nadgradimo klasične statistične prijeme analize podatkov.

b. Splošne kompetence:

• Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

• Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

8

c. Predmetno-specifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. • Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. • Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. • Razvijanje sposobnosti recenziranja znanstvenih člankov.


12. Opis vsebine.

• Uvod. Zgodovina UI. Področja UI. Inteligentni agenti.

• Reševanje problemov. Prostori rešitev. Iskanje. Iskanje v globino. Iskanje v širino. Hevristično iskanje. Stohastično iskanje. Simulirano ohlajanje. Genetski algoritmi. Preiskovanje. Omejitve. CSP.

• Predstavitev znanja in sklepanje. Izjavni račun. Predikatni račun. Logična dedukcija. Veriženje naprej in nazaj. Resolucija. Dokazovanje izrekov. Verjetnostno sklepanje. Sklepanje na osnovi primerov.

• Planiranje.

Prostor stanj. Situacijska logika. Algoritem STRIPS. Nedeterministične domene.

• Učenje. Prilastkovno učenje. Odločitvena drevesa. Bayes. Nevronske mreže. Predikatno učenje. Induktivno logično programiranje. Učenje z ojačanjem.

• Jeziki umetne inteligence. Konceptualne mreže. Opisna logika. Hornovi stavki. Prolog. Ekspertni sistemi.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Stuart Russell, Peter Norvig: Artificial Intelligence: A Modern Approach, Prentice Hall,

2004. b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura:


a. Znanje in razumevanje: • Študent/-ka pozna osnove inteligentnih sistemov. • Pozna osnovne in naprednejše tehnike in prijeme strojnega učenja ter podatkovnega

rudarjenja.

d. Uporaba: • Sposoben/-na je načrtovati in implementirati preprost inteligentni sistem.

9

• Sposoben/-na je identificirati problem, ki zahteva uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja.

• Sposoben/-na je učinkovito uporabljati tehnike in prijeme strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja na podatkih.

e. Refleksija:



• Predavanja, vaje, konzultacije. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• krajše domače naloge, • seminarska naloga oz. mini projekt, • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.

Pogoji in viri


Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija

20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa.

10

UČNI NAČRT: Oblikovanje ve čpredstavnostnih vsebin Matemati čni Praktikum I


1. Ime predmeta: Oblikovanje večpredstavnostnih vsebin 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski



Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 9. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT Priprava na izpit 0 0 Izpit 0 0 Pregled literature 12 0,4 Domače naloge 30 1 Seminarji 48 1,6 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Opravljeni predmeti: Računalniški praktikum • Vpis v letnik.


a. Cilji:

• Študent/-ka se spozna z osnovami večpredstavnostnih sistemov.

• Študent/-ka pridobi osnovno znanje o uporabi večpredstavnostnih sistemov.

• Študent/-ka spozna tehnike oblikovanja večpredstavnostnih vsebin.

11

b. Splošne kompetence: • Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnega sistema za delo z

večpredstavnostjo. • Razvijanje zmožnosti obvladovanja večpredstavnostnih sistemov.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti oblikovanja večpredstavnostnih vsebin.


12. Opis vsebine.

Večpredstavnost v zadnjem času postaja najbolj razširjena oblika za posredovanje informacij uporabnikom, ki niso računalniški strokovnjaki. Sodobna računalniška in komunikacijska tehnologija omogočata prepletanje in integracijo različnih pojavnih oblik informacije, kot so besedilo, grafika, slike visoke ločljivosti, zvok in video. Izjemne možnosti, ki jih nudi ta tehnologija, so našle uporabo tudi v izobraževanju. Lahko bi rekli, da se je začela doba virtualizacije izobraževanja. Prav to je razlog, da bo predmet poudarjal koncepte in izzive večpredstavnosti v izobraževanju ter ne le tehnološke vidike, ampak tudi vsebinske in metodološke vidike uporabe večpredstavnosti v izobraževalne procesu. Vsebina:

• Osnove večpredstavnostnih sistemov.

• Digitalizacija.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov. • Razvoj večpredstavnostnih sistemov.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov za oblikovanje večpredstavnostnih vsebin.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov ter večpredstavnostnih vsebin v različnih

sistemih.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura:

Sorel Reisman: Multimedia Computing, Idea Group Publishing, 1996. Sanjaya Mistra, Ramesh C. Sharma: Interactive Multimedia in Education and Training,

Idea Group Publishing, 2004.

b. Dopolnilna literatura:

Karen S. Ivers, Ann E. Barron: Multimedia Projects in Education: Designing, Producing, and Assesing, Libraries Unlimited, 2nd edition, 2002.

c. Dodatna literatura:

12


a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba:

c. Refleksija:



• Predavanja, • avditorne vaje, • laboratorijske vaje in • projekt.

16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• domače naloge • ocena projekta.

Pogoji in viri


• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. • Ustrezna programska oprema za delo z večpredstavnostnimi vsebinami. • Povezava računalnikov v lokalno in posredno v globalno omrežje (internet). • Ustrezna večpredstavnostna oprema (kamera, mikrofon, zvočniki).

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija


13

UČNI NAČRT: Sistemsko programiranje


1. Ime predmeta: Sistemsko programiranje 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: veščine

Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1.5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1.5 sodelavec SKUPAJ 90 3 9. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT projektna naloga 45 1.5 izpit in priprava na izpit 45 1.5 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Računalniški praktikum, Programiranje 1.


a. Cilji:

• Študenti se spoznajo z novejšimi programskimi jeziki in tehnikami. b. Splošne kompetence:

• Spodbujanje abstraktnega mišljenja ter organizacijskih sposobnosti študentov.

c. Predmetnospecifične kompetence: • Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve.


12. Opis vsebine.

14

• Unix.

Uporabniki. Avtentikacija. Administracija uporabnikov. Skupine. Datoteke in pravice. Skupine uporabnikov. Naprave. Procesi. Vrata. Omrežni datotečni sistemi. NFS. Samba. Varnost. Nivoji zagona operacijskega sistema. Servisi. Požarni zidovi.

• Sistemski programski jeziki.

Unix lupina. Programiranje v Unix lupini. Perl. Sistemsko programiranje programskim jezikom Perl. Primer sistemskega programa.

• Windows.

Uporabniki, skupine in nivoji. Avtentikacija. Aktivni direktoriji. Procesi. Domenski strežnik. Aplikacijski strežnik. Varnost. Open SSL. Virtualna privatna omrežja. Arhiviranje.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides, UNIX Power Tools, 2. edition, O'Reilley and

Associates, August 1997. • Larry Wall, Tom Christiansen, Randal Schwartz, Programming Perl, 3. edition,

O'Reilley and Associates, 2000.

b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura:

14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna sodobne programske jezike in tehnike. • Študent/-ka razširi znanje o podatkovnih strukturah in algoritmih.

b. Uporaba:

• Sposoben/-na je učinkovito vključiti sodobno informacijsko tehnologijo v izobraževalni proces.

c. Refleksija:



• Predavanja, vaje, domače naloge, seminarji. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• 2 seminarski nalogi (izdelava manjših projektov), • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), • ustni izpit.

Pogoji in viri


15

• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• En računalnik na 1 študenta.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija


16

UČNI NAČRT: Načrtovanje podatkovnih baz


1. Ime predmeta: Načrtovanje podatkovnih baz 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski



Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3

9. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT Priprava na izpit 36 1,2 Izpit 3 0,1 Pregled literature 0 0 Domače naloge 51 1,7 Seminarji 0 0 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Opravljeni predmeti: Programiranje I, Osnove podatkovnih baz. • Priporočeni predmeti: Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami • Vpis v letnik.


a. Cilji:

• Študent/-ka se spozna z novejšimi tehnologijami na področju podatkovnih baz. • Študent/-ka se nauči razvoja samostojnih aplikacij, ki slonijo na uporabi podatkovnih

baz. b. Splošne kompetence:

• Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnih programskih sistemov. • Razvijanje zmožnosti za vodenje in razvoj aplikacij v praksi.

17

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje analitičnih sposobnosti.


12. Opis vsebine.

• Relacijski podatkovni model. Ponovitev osnov PB. Definicija relacije. Atributi. Ključ relacije. SQL. Stavki za definicijo podatkov. Povpraševalni jezik. SQL3. Integritetne omejitve. Vrednostne omejitve. Tuji ključi. Definicija indeksov. Definicija povezanosti indeksa.

• Podatkovni model ER.

Entitete. Entitetne množice. Identifikator. Razmerja. Množice razmerij. Atributi. Vrste atributov. Vrste razmerja. Števnost razmerja. Obveznost razmerja.

• Konceptualno načrtovanje podatkovnih baz.. Konceptualni modeli. Metodologija načrtovanja z ER. Prevod ER sheme v relacije. Pravila za prevajanje ER shem v relacijski model. Primer prevoda ER načrta v relacijski podatkovni model. Orodja za načrtovanje PB.

• Logično načrtovanje podatkovnih baz.

Funkcijske odvisnosti. Normalizacija relacij. Boyce-Codova normalna oblika. Tretja normalna oblika. Dekompozicija relacij. Dekompozicija v BCNO in 3NO. Brezizgubna dekompozicija.

• Fizično načrtovanje podatkovnih baz. Umerjanje podatkovnih baz. Izbira metod dostopa do tabel. Denormalizacija relacij. Umerjanje poizvedb. Porazdelitev tabel.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura:

1. Korth, F.H., Silberschatz, A.: Database Systsms Concepts, McGraw Hill, 1991. 2. Ullman, J.: Principles of Database and Knowledge-Base Systems, Volume 1,

Computer Science Press, Rockville, 1988.

b. Dopolnilna literatura:

3. Ramakrishnan, R., Gehrke, J.: Database Management Systems, 3rd Edition, McGraw Hill, 2004.

c. Dodatna literatura:


a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba:

18

c. Refleksija:



• Predavanja, • avditorne vaje, • laboratorijske vaje in • projekt.

16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• Pisni izpit, • ustni izpit in • ocena projekta.

Pogoji in viri


• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. • Programsko orodje za načrtovanje programskih sistemov npr. System Architect.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija


19

UČNI NAČRTI TEMATSKIH VEŠČINSKIH SKLOPOV

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Strežnik in mrežne storitveStrežnik in mrežne storitveStrežnik in mrežne storitveStrežnik in mrežne storitve

Osnovni podatki o Osnovni podatki o Osnovni podatki o Osnovni podatki o tematskem veščinskem skloputematskem veščinskem skloputematskem veščinskem skloputematskem veščinskem sklopu

Ime: SSSStrežnik in mtrežnik in mtrežnik in mtrežnik in mrežne storitverežne storitverežne storitverežne storitve Nosilec (učni načrt pripravil): doc. dr. Branko Kavšek (mag. Matjaž Kljun) Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 4 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti Podatki o umeščenosti Podatki o umeščenosti Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopatematskega veščinskega sklopatematskega veščinskega sklopatematskega veščinskega sklopa

Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni - dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine

Obveznosti študentaObveznosti študentaObveznosti študentaObveznosti študenta

Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 30 1 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222

Samostojno študentovo delo:

OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Mini projekti 15 0,5 Domače naloge 15 0,5 Priprava na izpit 30 1 SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222

Cilji in kompetenceCilji in kompetenceCilji in kompetenceCilji in kompetence

Predznanje, ki ga mora imeti študent: opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz

Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence:

Cilji:

- Študenti se bodo naučili upravljati in nastavljati mrežne storitve tako na strežniškem kot na odjemalčevem delu. Razumeli bodo mrežne storitve in delovanje ter izvajali nadzor nad omrežjem.

Splošne kompetence:

- Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

- Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence:

20

- Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve.

- Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema.

- Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja.

Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura

Opis vsebine:

- Nastavljanje dostopa do spleta

- Nastavitve mrežnih storitev

- Nastavitev domenske storitve

- Nastavitev datotečnega in tiskalniškega strežnika

- Nadziranje in upravljanje mrežne infrastrukture Literatura:

- Configuring Windows Server 2008 Network Infrastructure by J. C. Mackin, Tony Northrup Microsoft Press; Har/Cdr edition (May 3, 2008)

PredvidenPredvidenPredvidenPredvideni študijski dosežkii študijski dosežkii študijski dosežkii študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo s mrežnimi storitvami na tipičnem strežniškem sistemu in se naučijo upravljati ter nastavljati posamezne storitve.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojno vključevati različne sisteme v sklop obstoječih mrežnih storitev in nastavljanje ter upravljanje le teh.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.

Pogoji in viriPogoji in viriPogoji in viriPogoji in viri

Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta.

Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin.

EvalvacijaEvalvacijaEvalvacijaEvalvacija

Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti.

21

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Vzdrževanje tipičnega strežnišVzdrževanje tipičnega strežnišVzdrževanje tipičnega strežnišVzdrževanje tipičnega strežniškega sistemakega sistemakega sistemakega sistema

Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu

Ime: Vzdrževanje tipičnega strežniškega sistemaVzdrževanje tipičnega strežniškega sistemaVzdrževanje tipičnega strežniškega sistemaVzdrževanje tipičnega strežniškega sistema Nosilec (učni načrt pripravil): doc. dr. Branko Kavšek (mag. Matjaž Kljun) Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski

Podatki o Podatki o Podatki o Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaumeščenosti tematskega veščinskega sklopaumeščenosti tematskega veščinskega sklopaumeščenosti tematskega veščinskega sklopa


Obveznost študentaObveznost študentaObveznost študentaObveznost študenta

Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111


OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111


Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji:

- Študenti se bodo naučili upravljati in načrtovati infrastrukturo tipičnega strežniškega sistema. Splošne kompetence:






22


Opis vsebine:

- Načrtovanje strežniškega sistema

- Načrtovanje vzdrževanja

- Nadzor in vzdrževanje storitev

- Načrtovanje potreb po opremi in podatkih

- Načrtovanje visoke razpoložljivosti strežnika in storitev Literatura:

- Windows Server 2008 Administrator by Ian McLean, Orin Thomas Microsoft; Har/Cdr edition (April 23 2008)

Predvideni študijski dosPredvideni študijski dosPredvideni študijski dosPredvideni študijski dosežkiežkiežkiežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo s načrtovanjem in postavitvijo tipičnega strežniškega sistema in osnovnih storitev. Naučijo se zbirati potrebe in vključiti strežnik v obstoječo infrastrukturo.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojno načrtovati strežniški sistem glede na potrebe in obstoječe stanje. Pri načrtovanju so zmožni samostojni načrtovanja sistema samega, njegovega vzdrževanja in potreb.









23

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Osnove delovanja operacijskega sistema LinuxOsnove delovanja operacijskega sistema LinuxOsnove delovanja operacijskega sistema LinuxOsnove delovanja operacijskega sistema Linux


Ime: Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa



Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111




Predznanje, ki ga mora imeti študent: Predmet ne zahteva predznanja

Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence:

Cilji:

- Študenti se bodo naučili osnov operacijskega sistema Linux kot delovne postaje. Naučili se bodo uporabljati ukazno vrstico in osnovnih ukazov v njej, kar jim bo prišlo v poštev pri naprednejšem delu.



- Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

Predmetno-specifične kompetence:




24

Vsebina tematskega veščinskega sklopa in Vsebina tematskega veščinskega sklopa in Vsebina tematskega veščinskega sklopa in Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura literatura literatura literatura

Opis vsebine:

- razumevanje Linux datotečnega sistema

- osnovno vzdrževanje sistema

- uporaba in nastavljanje namiznega okolja

- izvajanje pomembnejših ukazov iz ukazne vrstice

- izvajanje osnovnih operacij prek namiznega okolja

- uporaba tekstovnega urejevalnika

- pravice in privilegiji

- poganjanje programov iz ukazne vrstice in namiznega okolja

- uporaba orodij in ukazov za tiskanje

- nastavljanje okenskega strežnika

- regularni izrazi in preusmeritve vhoda, izhoda in napake

- kopiranje na in iz izmenljivih medijev

- uporaba upravljalnika paketov

- osnovni mrežni pripomočki za uporabnika

- pripomočki za skrbnika sistema

Literatura:

- Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007)

Predvideni šPredvideni šPredvideni šPredvideni študijski dosežkitudijski dosežkitudijski dosežkitudijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo z osnovnim delom na operacijskem sistemu Linux, grafičnim vmesnikom in vmesnikom z ukazno vrstico.

- Naučijo se nameščati, nastavljati in uporabljati okenski strežnik, in programe namenjene različnim nalogam.

- Spoznajo datotečni sistem in sistem pravil ter privilegijev.

- Naučijo se povezati delovno postajo v omrežje in uporabe osnovnih ukazov za delo v omrežju ter osnovnih ukazov namenjenih skrbništvu.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela z Linux operacijskim sistemom in programsko opremo za opravljanje različnih nalog.

- Študenti sami skrbijo za sistem in ga vedo povezati v omrežje.

- Študenti suvereno uporabljajo ukazno lupino in naprednejše ukaze v le tej.

- Vedo uporabljat z vhodnimi in izhodnimi napravami.


Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije.

Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.







25

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Linux in mrežne storitveLinux in mrežne storitveLinux in mrežne storitveLinux in mrežne storitve


Ime: Linux in mrežLinux in mrežLinux in mrežLinux in mrežne storitvene storitvene storitvene storitve Nosilec (učni načrt pripravil): doc. dr. Branko Kavšek (mag. Matjaž Kljun) Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski





OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111




Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljen predmet Vzdrževanje operacijskega sistema Linux Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji:

- Spoznati različne mrežne storitve in nastavljanje le teh. Splošne kompetence:






26

Vsebina tematskega Vsebina tematskega Vsebina tematskega Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura veščinskega sklopa in literatura veščinskega sklopa in literatura veščinskega sklopa in literatura

Opis vsebine:

- osnove Linux operacijskega sistema

- namestitev in nastavitev različne strežniške programske opreme, ki omogoča različne storitve (HTTP, DNS, SMTP, SMB, DHCP, FTP, PPP in ostale storitve.)

- spoznavanje z različnimi mrežnimi protokoli (FTP, HTTP, SMTP, ...)

Literatura:

- Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007)

Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje vedo namestiti različno strežniško programsko opremo, ki omogoča različne mrežne storitve. Poleg same namestitve se naučijo tudi namestitve in osnovnega vzdrževanja. poudarek je tudi na razumevanju delovanja posameznih storitev oz. protokolov v ozadju.

Uporaba:

- Študenti so sposobni sami namestiti razne mrežne storitve.

- Sposobni so nastavitve in zagotavljati varnost ter storitev.









27

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Namestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnika


Ime: Namestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnikaNamestitev in vzdrževanje SQL strežnika Nosilec (učni načrt pripravil): doc. dr. Branko Kavšek (mag. Matjaž Kljun) Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 4 Učni jezik: slovenski




Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT IzvajaIzvajaIzvajaIzvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 30 1 sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222


OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Mini projekti 15 0,5 Domače naloge 15 0,5 Priprava na izpit 30 1 SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222


Predznanje, ki ga mora imeti študent: opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence:

Cilji:

---- Študente naučiti namestitve in vzdrževanja SQL strežnika, ponujanje storitev SQL strežnika, reševanja in odpravljanja težav.


- Usposobiti študente za timsko delo ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

- Usposobiti študente za opazovanje, iskanje informacij ter kritično presojo dane problematike.

Predmetno-specifične kompetence:

- Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja.

28


Opis vsebine:

- Namestitev in nastavljanje SQL strežnika. - Vzdrževanje visoke dostopnosti podatkov in ukrepanje v primeru izgube podatkov. - Podpora zahtevam po podatkih. - Vzdrževanje SQL strežnika. - Kontrola in odpravljanje motenj sistema. - Izdelava SQL objektov.

Literatura:

- Microsoft SQL Server 2005 Unleashed by Ray Rankins et. al. Sams (December 31, 2006) - Microsoft SQL Server 2005 Database Administrator Core Requirements by Solid Quality Learning

Microsoft Press (November 29, 2006)

Predvideni študijski dosežki:Predvideni študijski dosežki:Predvideni študijski dosežki:Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

- Študenti se seznanijo s poglobljenim delom s podatkovnimi bazami in SQL strežnikom. - Študenti se naučijo namestiti, nastaviti in vzdrževati SQL strežnik. - Študenti se naučijo odpravljati težave ter znajo ukrepati v primeru izgube le teh. - Študenti se naučijo rednega vzdrževanja SQL strežnika.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela s programsko opremo za opravljanje različnih nalog povezanih s programskimi bazami.

- Študenti sami skrbijo za sistem in ga znajo vzdrževati.

- Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika.

- Študenti znajo upravljati z vhodnimi in izhodnimi podatki.


Uporabljene metode poučevanja in učenja: seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.


Delitev na skupine: zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine praviloma sestavljene iz 15 študentov Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin, 1 asistent.



29

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Osnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacij


Ime: Osnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacijOsnove izdelave okenskih aplikacij Nosilec (učni načrt pripravil): doc. dr. Branko Kavšek (mag. Matjaž Kljun) Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski


Študijski program: računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni - dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine



OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111




Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz

Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji:

- Študenti se bodo naučili upravljati in načrtovati infrastrukturo tipičnega strežniškega sistema. Splošne kompetence:






30


Opis vsebine:

- Implementacija uporabniških form

- Implementacija ter konfiguracija kontrol

- Izdelava menujev

- Osnove dostopa do podatkov

- Branje in pisanje datotek

- Tiskanje in izdelava poročil

- Implementacija in nameščanje spletnih servisov

- Podpora internacionalizaciji, globalizaciji ter lokalizaciji

- Izdelava spletnih aplikacij Literatura:

- Programming .Net Windows Applications by Jesse Liberty, Dan Hurwitz O'Reilly Media, Inc. (October 28, 2003)

Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo z osnovami izdelava okenskih aplikacij ter osnovnimi gradnik, ki sestavljajo grafični uporabniški vmesnik. Spoznajo se z izdelavo poročil ter podporo tiskanju ter dostopu do podatkov. Študenti osvojijo osnove izdelave spletnih aplikacij ter spletnih servisov.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojno načrtovati, nadzorovati, izdelati ter razhroščevati okenske aplikacije. Vsa opisana opravila so študenti zmožni izvajati samostojno.









uČni na Črt: skriptni jeziki - famnit.upr.si 11-12/anketa za izb...• sposoben/-na je u...

Documents