uČni na Črt: osnove umetne inteligence 10-11/izbirni - okvirni... · • sposoben/-na je u...

1

UČNI NAČRT: OSNOVE UMETNE INTELIGENCE

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: Osnove umetne inteligence 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: Slovenski.

Podatki o umeš čenosti predmeta

4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: Izbirni 7. Steber programa: sistemi

Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj

Laboritorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3

9. Samostojno študentovo delo:

oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3

Študij literature 6 0,2 Projektno delo 45 1,5

SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: • Predmet zahteva poznavanje programskega jezika Java in osnovnih tehnik programiranja,

ki si ga študentje pridobijo pri predmetih Programiranje I in Programiranje II. 11. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študentje spoznajo osnovne metode in tehnike umetne inteligence.

• Predmet predstavi primere uporabe inteligentnih sistemov v računalništvu in opiše kako lahko z uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja nadgradimo klasične statistične prijeme analize podatkov.

b. Splošne kompetence:

• Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

• Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

2

c. Predmetno-specifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. • Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. • Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. • Razvijanje sposobnosti recenziranja znanstvenih člankov.

Vsebina predmeta in literatura

12. Opis vsebine.

• Uvod. Zgodovina UI. Področja UI. Inteligentni agenti.

• Reševanje problemov. Prostori rešitev. Iskanje. Iskanje v globino. Iskanje v širino. Hevristično iskanje. Stohastično iskanje. Simulirano ohlajanje. Genetski agoritmi. Preiskovanje. Omejitve. CSP.

• Predstavitev znanja in sklepanje. Izjavni račun. Predikatni račun. Logična dedukcija. Veriženje naprej in nazaj. Resolucija. Dokazovanje izrekov. Verjetnostno sklepanje. Sklepanje na osnovi primerov.

• Planiranje.

Prostor stanj. Situacijska logika. Algoritem STRIPS. Nedeterministične domene.

• Učenje. Prilastkovno učenje. Odločitvena drevesa. Bayes. Nevronske mreže. Predikatno učenje. Induktivno logično programiranje. Učenje z ojačanjem.

• Jeziki umetne inteligence. Konceptualne mreže. Opisna logika. Hornovi stavki. Prolog. Ekspertni sistemi.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Stuart Russell, Peter Norvig: Artificial Intelligence: A Modern Approach, Prentice Hall,

2004. b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura:

14. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje: • Študent/-ka pozna osnove inteligentnih sistemov. • Pozna osnovne in naprednejše tehnike in prijeme strojnega učenja ter podatkovnega

rudarjenja.

d. Uporaba: • Sposoben/-na je načrtovati in implementirati preprost inteligentni sistem.

3

• Sposoben/-na je identificirati problem, ki zahteva uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja.

• Sposoben/-na je učinkovito uporabljati tehnike in prijeme strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja na podatkih.

e. Refleksija:

Oblike in metode pou čevanja, u čenja ter ocenjevanja

15. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

• Predavanja, vaje, konzultacije. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• krajše domače naloge, • seminarska naloga oz. mini projekt, • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.

Pogoji in viri

17. Delitev na skupine.

Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija

20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa.

4

UČNI NAČRT: SKRIPTNI JEZIKI


1. Ime predmeta: Skriptni jeziki 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: Izbirni 7. Steber programa: veščine

Obveznosti


Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 sodelavec / učitelj

Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ 90 3


oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3

Domače naloge 51 1,7 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

10. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Predmet zahteva poznavanje osnov dela v operacijskem sistemu Linux ter ukazni lupini BASH, ki jih študentje spoznajo pri predmetu Računalniški praktikum.

11. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študentje se spoznajo z napredno rabo ukazne lupine BASH v operacijskem sistemu Linux.

• Predmet predstavi osnove delovanja urejevalnikov besedil, kot npr. Emacs, Vi, MS

Word in OpenOffice Writer, osnove regularnih izrazov ter osnove avtomatske obdelave besedil (makroji ipd.).

• Študentje se spoznajo s skriptnimi jeziki: SED, AWK, PERL in skriptnim jezikom

ukazne lupine BASH. b. Splošne kompetence:

5

• Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

• Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

c. Predmetno-specifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. • Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. • Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja.


12. Opis vsebine.

• Napredni ukazi ukazne lupine BASH. Opis naprednih ukazov in tehnik uporabe ukazne lupine BASH: preusmeritve standardnega vhoda, izhoda in izhoda za napake, cevovodi, upravljanje s procesi, posebne spremenljivke.

• Osnove avtomatske obdelave besedil.

Opis osnovnih funkcij urejevalnikov besedil Emacs, Vi, MS Word in OpenOffice Writer. Primeri uporabe omenjenih urejevalnikov besedil na manjših in večjih besedilih. Opis regularnih izrazov in primeri uporabe le-teh pri obdelavi besedil.

• Skriptnimi jeziki.

Opis skriptnih jezikov SED, AWK, PERL ter skriptnega jezika ukazne lupine BASH, primeri uporabe vsakega od skriptnih jezikov ter primeri uporabe kombinacije večih skriptnih jezikov naenkrat.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides: UNIX PowerTools, Second Edition. 1997. • Macros for OpenOffice.org, http://www.ooomacros.org/. • Steven Roman: Writing Word Macros, 2nd Edition, O'Reilly, 1999.

b. Dopolnilna literatura: • Linda Lamb, Arnold Robbins: Learning the vi Editor. Sixth Edition, November 1998. • Dale Dougherty, Arnold Robbins: sed & awk. Second Edition, March 1997. • Stephen Spainhour, Ellen Siever, Nathan Patwardhan: Perl in a Nutshell. Second

Edition, June 2002.

c. Dodatna literatura: • Sriram Srinivasan: Advanced Perl Programming. First Edition, August 1997.


a. Znanje in razumevanje: • Študent/-ka pozna napredne ukaze BASH lupine. • Pozna osnovne ter nekatere naprednejše ukaze urejevalnikov besedil Emacs in Vi. • Pozna regularne izraze in nekatere naprednejše tehnike urejanja besedil. • Pozna skriptne jezike: SED, AWK, PERL in jezik ukazne lupine BASH.

b. Uporaba:

6

• Sposoben/-na je učinkovito uporabljati napredne ukaze BASH lupine. • Sposoben/-na je uporabljati urejevalnika besedil Vi in Emacs za naprednejše urejanje

besedil. • Sposoben/-na je učinkovito uporabljati skriptne jezike SED, AWK, PERL in jezik

ukazne lupine BASH ter kombinacije le-teh.

c. Refleksija:



• Predavanja, vaje, konzultacije. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• krajše domače naloge, • dalše domače naloge oz. mini projekti, • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema) in • ustni izpit.

Pogoji in viri


Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija


7

UČNI NAČRT: SISTEMSKO PROGRAMIRANJE


1. Ime predmeta: Sistemsko programiranje 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: veščine

Obveznosti


Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1.5 učitelj

Laboratorijske vaje 45 1.5 sodelavec SKUPAJ 90 3


oblika število ur število KT projektna naloga 45 1.5

izpit in priprava na izpit 45 1.5 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Računalniški praktikum, Programiranje 1.


a. Cilji:

• Študenti se spoznajo z novejšimi programskimi jeziki in tehnikami. b. Splošne kompetence:

• Spodbujanje abstraktnega mišljenja ter organizacijskih sposobnosti študentov.

c. Predmetnospecifične kompetence: • Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve.


8

12. Opis vsebine.

• Unix. Uporabniki. Avtentikacija. Administracija uporabnikov. Skupine. Datoteke in pravice. Skupine uporabnikov. Naprave. Procesi. Vrata. Omrežni datotečni sistemi. NFS. Samba. Varnost. Nivoji zagona operacijskega sistema. Servisi. Požarni zidovi.

• Sistemski programski jeziki.

Unix lupina. Programiranje v Unix lupini. Perl. Sistemsko programiranje programskim jezikom Perl. Primer sistemskega programa.

• Windows.

Uporabniki, skupine in nivoji. Avtentikacija. Aktivni direktoriji. Procesi. Domenski strežnik. Aplikacijski strežnik. Varnost. Open SSL. Virtualna privatna omrežja. Arhiviranje.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura: • Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides, UNIX Power Tools, 2. edition, O'Reilley and

Associates, August 1997. • Larry Wall, Tom Christiansen, Randal Schwartz, Programming Perl, 3. edition,

O'Reilley and Associates, 2000.

b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura:

14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna sodobne programske jezike in tehnike. • Študent/-ka razširi znanje o podatkovnih strukturah in algoritmih.

b. Uporaba:

• Sposoben/-na je učinkovito vključiti sodobno informacijsko tehnologijo v izobraževalni proces.

c. Refleksija:



• Predavanja, vaje, domače naloge, seminarji. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• 2 seminarski nalogi (izdelava manjših projektov), • pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), • ustni izpit.

Pogoji in viri


9

• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• En računalnik na 1 študenta.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. • 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija


10

UČNI NAČRT: NAČRTOVANJE PODATKOVNIH BAZ


1. Ime predmeta: Načrtovanje podatkovnih baz 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenščina


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: sistemi

Obveznosti



Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3


oblika število ur število KT Priprava na izpit 36 1,2

Izpit 3 0,1 Pregled literature 0 0 Domače naloge 51 1,7

Seminarji 0 0 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Opravljeni predmeti: Programiranje I, Osnove podatkovnih baz. • Priporočeni predmeti: Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami • Vpis v letnik.


a. Cilji:

• Študent/-ka se spozna z novejšimi tehnologijami na področju podatkovnih baz. • Študent/-ka se nauči razvoja samostojnih aplikacij, ki slonijo na uporabi podatkovnih

baz. b. Splošne kompetence:

• Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnih programskih sistemov.

11

• Razvijanje zmožnosti za vodenje in razvoj aplikacij v praksi.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje analitičnih sposobnosti.


12. Opis vsebine.

• Relacijski podatkovni model. Ponovitev osnov PB. Definicija relacije. Atributi. Ključ relacije. SQL. Stavki za definicijo podatkov. Povpraševalni jezik. SQL3. Integritetne omejitve. Vrednostne omejitve. Tuji ključi. Definicija indeksov. Definicija povezanosti indeksa.

• Podatkovni model ER.

Entitete. Entitetne množice. Identifikator. Razmerja. Množice razmerij. Atributi. Vrste atributov. Vrste razmerja. Števnost razmerja. Obveznost razmerja.

• Konceptualno načrtovanje podatkovnih baz.. Konceptualni modeli. Metodologija načrtovanja z ER. Prevod ER sheme v relacije. Pravila za prevajanje ER shem v relacijski model. Primer prevoda ER načrta v relacijski podatkovni model. Orodja za načrtovanje PB.

• Logično načrtovanje podatkovnih baz.

Funkcijske odvisnosti. Normalizacija relacij. Boyce-Codova normalna oblika. Tretja normalna oblika. Dekompozicija relacij. Dekompozicija v BCNO in 3NO. Brezizgubna dekompozicija.

• Fizično načrtovanje podatkovnih baz. Umerjanje podatkovnih baz. Izbira metod dostopa do tabel. Denormalizacija relacij. Umerjanje poizvedb. Porazdelitev tabel.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura:

1. Korth, F.H., Silberschatz, A.: Database Systsms Concepts, McGraw Hill, 1991. 2. Ullman, J.: Principles of Database and Knowledge-Base Systems, Volume 1,

Computer Science Press, Rockville, 1988.

b. Dopolnilna literatura:

3. Ramakrishnan, R., Gehrke, J.: Database Management Systems, 3rd Edition, McGraw Hill, 2004.

c. Dodatna literatura:


a. Znanje in razumevanje:

12

b. Uporaba:

c. Refleksija:



• Predavanja, • avditorne vaje, • laboratorijske vaje in • projekt.

16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• Pisni izpit, • ustni izpit in • ocena projekta.

Pogoji in viri


• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. • Programsko orodje za načrtovanje programskih sistemov npr. System Architect.

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija


13

UČNI NAČRT: MATEMATIČNI PRAKTIKUM I Matemati čni Praktikum I


1. Ime predmeta: Matematični praktikum I 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni predmet 7. Steber programa: veščine

Obveznosti

8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja

Seminar 45 1.5 učitelj, sodelavec Laboratorijske vaje 45 1.5 učitelj, sodelavec

SKUPAJ 90 3 9. Samostojno študentovo delo:

Oblika število ur Število KT Domače naloge 60 2 Študij literature, projektna naloga

30 1

SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence

10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Računalniški praktikum 11. Učni cilji predmeta in kompetence:

• Cilji: Študent spozna osnovna orodja za spremljanje predavanj in izdelavo vaj ter komunikacijo s profesorji, asistenti, kolegi, vodstvom univerze itd..

• Splošne kompetence: Študent se uči uporabljati računalnik pri reševanju matematičnih problemov

• Predmetnospecifične kompetence:

• Razumevanje delovanja programov kot so npr. prikazovalniki, urejevalniki, programi za stavljenje besedil.

Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine:

• programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel), • urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs),

14

• osnove TeX-a in LaTeX-a, • osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, • skeniranje in uporaba digitalne kamere.

13. Literatura: • Osnovna literatura:

• Batagelj V., Golli B.: TeX, Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX. DMFA RS, Ljubljana 1990,

• Razpet M.: Sedi in piši z LaTeXom! DMFA, Ljubljana 1991, • Lamport L.: LaTeX, a Document Preparation System, Addison Wesley, 1994, • Kopka H., Daly P.W.: Guide to LaTeX , Addison-Wesley, 2004,

• Dopolnilna literatura:

• Mittelbach F., Goossens M., Braams J., Carlisle D. and Rowley C.: The LaTeX Companion, Addison-Wesley, 2004.

• Mittelbach F., Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Graphics Companion: Illustrating documents with TeX and PostScript, Addison-Wesley, 1997.

• Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Web Companion: Integrating TeX, HTML and XML, Addison-Wesley, 1999.

• Dodatna literatura:

• http://dante.ctan.org/CTAN/help/uk-tex-faq/letterfaq.pdf 14. Predvideni študijski dosežki:*

• Znanje in razumevanje:

• Uporaba:

• Refleksija:


15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminar, laboratorijske vaje, individualne naloge in projektno delo. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Domače naloge, izdelava in zagovor projekta.

Pogoji in viri

17. Delitev na skupine. Pri laboratorijskih vajah so skupine velike 15 študentov, pri seminarskih pa 30 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino

Evalvacija

20. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete.

15

UČNI NAČRT: OBLIKOVANJE VE ČPREDSTAVNOSTNIH VSEBIN Matemati čni Praktikum I


1. Ime predmeta: Oblikovanje večpredstavnostnih vsebin 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenščina


4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: sistemi

Obveznosti



Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3


oblika število ur število KT Priprava na izpit 0 0

Izpit 0 0 Pregled literature 12 0,4 Domače naloge 30 1

Seminarji 48 1,6 SKUPAJ 90 3

Cilji in kompetence


• Opravljeni predmeti: Računalniški praktikum • Vpis v letnik.


a. Cilji:

• Študent/-ka se spozna z osnovami večpredstavnostnih sistemov.

• Študent/-ka pridobi osnovno znanje o uporabi večpredstavnostnih sistemov.

• Študent/-ka spozna tehnike oblikovanja večpredstavnostnih vsebin.

16

b. Splošne kompetence:

• Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnega sistema za delo z večpredstavnostjo.

• Razvijanje zmožnosti obvladovanja večpredstavnostnih sistemov. c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje sposobnosti oblikovanja večpredstavnostnih vsebin.


12. Opis vsebine.

Večpredstavnost v zadnjem času postaja najbolj razširjena oblika za posredovanje informacij uporabnikom, ki niso računalniški strokovnjaki. Sodobna računalniška in komunikacijska tehnologija omogočata prepletanje in integracijo različnih pojavnih oblik informacije, kot so besedilo, grafika, slike visoke ločljivosti, zvok in video. Izjemne možnosti, ki jih nudi ta tehnologija, so našle uporabo tudi v izobraževanju. Lahko bi rekli, da se je začela doba virtualizacije izobraževanja. Prav to je razlog, da bo predmet poudarjal koncepte in izzive večpredstavnosti v izobraževanju ter ne le tehnološke vidike, ampak tudi vsebinske in metodološke vidike uporabe večpredstavnosti v izobraževalne procesu. Vsebina:

• Osnove večpredstavnostnih sistemov.

• Digitalizacija.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov. • Razvoj večpredstavnostnih sistemov.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov za oblikovanje večpredstavnostnih vsebin.

• Uporaba večpredstavnostnih sistemov ter večpredstavnostnih vsebin v različnih

sistemih.

13. Literatura:

a. Osnovna literatura:

Sorel Reisman: Multimedia Computing, Idea Group Publishing, 1996. Sanjaya Mistra, Ramesh C. Sharma: Interactive Multimedia in Education and Training,

Idea Group Publishing, 2004.

b. Dopolnilna literatura:

Karen S. Ivers, Ann E. Barron: Multimedia Projects in Education: Designing, Producing, and Assesing, Libraries Unlimited, 2nd edition, 2002.

c. Dodatna literatura:

17


a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba:

c. Refleksija:



• Predavanja, • avditorne vaje, • laboratorijske vaje in • projekt.

16. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• domače naloge • ocena projekta.

Pogoji in viri


• Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. • Ustrezna programska oprema za delo z večpredstavnostnimi vsebinami. • Povezava računalnikov v lokalno in posredno v globalno omrežje (internet). • Ustrezna večpredstavnostna oprema (kamera, mikrofon, zvočniki).

19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov

Evalvacija


18

UČNI NAČRTI TEMATSKIH VEŠČINSKIH SKLOPOV

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT

Strežnik in LDAP imenikStrežnik in LDAP imenikStrežnik in LDAP imenikStrežnik in LDAP imenik

Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu

Ime: Strežnik in L Strežnik in L Strežnik in L Strežnik in LDAP imenikDAP imenikDAP imenikDAP imenik Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 4 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa

Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine

Obveznosti študentaObveznosti študentaObveznosti študentaObveznosti študenta

Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 30 1 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222

Samostojno študentovo delo:

OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Mini projekti 15 0,5 Domače naloge 15 0,5 Priprava na izpit 30 1 SkupajSkupajSkupajSkupaj 60606060 2222

Cilji in kompetenceCilji in kompetenceCilji in kompetenceCilji in kompetence

Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji:

- Študenti se bodo naučili različnih nastavitev in naprednega dela v imeniku za potrebe hranjenja različnih podatkov na strežniku.

Splošne kompetence:

- Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov.

- Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence:

19

- Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve.

- Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema.

- Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja.

Vsebina Vsebina Vsebina Vsebina tematskega veščinskegatematskega veščinskegatematskega veščinskegatematskega veščinskega sklopa sklopa sklopa sklopa in literatura in literatura in literatura in literatura

Opis vsebine:

- Nastavitev domenskega strežnika za potrebe imenika

- Nastavitev infrastrukture imenika

- Nastavitev dodatnih vlog v imeniku

- Ustvarjanje in vzdrževanje objektov v imeniku.

- Upravljanje z objekti v imeniku

- Nastavitev storitev certificiranja za potrebe imenika Literatura:

- Configuring Windows Server 2008 Active Directory by Dan Holme, Nelson Ruest, Danielle Ruest Microsoft Press (June 14, 2008)

- Understanding and Deploying LDAP Directory Services by Timothy A. Howes, Mark C. Smith, Gordon S. Good Addison-Wesley Professional; 2 edition (May 8, 2003)

Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo s poglobljenim delom z imenikom LDAP in se naučijo dela z različnimi objekti znotraj imenika.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela z imenikom LDAP in zmorejo upravljanje različnih vrst podatkov, ki jih tak imenik hrani.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanjaOblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

Uporabljene metode poučevanja in učenja: seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.

Pogoji in viriPogoji in viriPogoji in viriPogoji in viri

Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.

Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta.

Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin

EvalvacijaEvalvacijaEvalvacijaEvalvacija

Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti

20

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Načrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnika

OsnovniOsnovniOsnovniOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu podatki o tematskem veščinskem sklopu podatki o tematskem veščinskem sklopu podatki o tematskem veščinskem sklopu

Ime: Načrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnikaNačrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnika Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski.





OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111


OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT

Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111


Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence:

Cilji:

- Študenti se bodo naučili učinkovite uporabe SQL strežnikih storitev s pomočjo načrtovanja strategij na različnih ravneh dostopa do podatkovne baze in SQL strežnika.







21

Vsebina Vsebina Vsebina Vsebina tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa in literatura in literatura in literatura in literatura

Opis vsebine:

- Načrtovanje učinkovitih dostopov do storitev SQL strežnika

- Načrtovanje strategije poizvedb

- Načrtovanje rutin pri ravnanju z napakami

- Načrtovanje strategije transakcij

- Usklajevanje storitev podatkovne baze in izdelkov Literatura:

- Designing and Optimizing Data Access by Using Microsoft SQL Server by Sara Morgan, Tobias Thernstrom Microsoft Press (April 25, 2007)

- Microsoft SQL Server 2005 Unleashed by Ray Rankins et. al. Sams (December 31, 2006) Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo s poglobljenim delom s podatkovnimi bazami.

- Naučijo se načrtovati učinkovito izrabo virov strežnika

- Naučijo se načrtovanje podatkovnih baz, Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela in načrtovanja učinkovitih dostopov do storitev SQL strežnika

- Študenti samostojno načrtujejo strategije poizvedb in transakcij.

- Študenti so sposobni pisati rutine za ravnanje z napakami.

- Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika.


Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije.

Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.







22

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT NNNNačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikov


Ime: Načrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovNačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovNačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikovNačrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikov Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti tematskega veščinskegPodatki o umeščenosti tematskega veščinskegPodatki o umeščenosti tematskega veščinskegPodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaa sklopaa sklopaa sklopa


ObvezObvezObvezObveznosti študentanosti študentanosti študentanosti študenta




OblikaOblikaOblikaOblika Število urŠtevilo urŠtevilo urŠtevilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111



- Študenti se bodo naučili načrtovati infrastrukturo podatkovnih strežnikov. Podpora infrastrukturi je še načrtovanje arhiva in načrtovaje prijemov ob izgubi podatkov. Pri tem se bodo naučili načrtovati še podatkovne baze in načrtovanja delovanja strežnika visoke razpoložljivosti.







Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura

23

Opis vsebine:

- Načrtovanje infrastrukture

- Načrtovanje varnosti strežnikov

- Načrtovanje podatkovne baze

- Načrtovanje rešitev z visoko razpoložljivostjo podatkov

- Načrtovanje prijemov ob reševanju izgube podatkov

- Načrtovanje arhiviranja baze podatkov Literatura:

- Learning SQL on SQL Server 2005 by Sikha Bagui, Richard Earp O'Reilly Media, Inc. (April 26, 2006)

- Microsoft SQL Server 2005 Database Administrator Core Requirementsby Solid Quality Learning, Microsoft Press (November 29, 2006)


- Študentje se učijo načrtovanja infrastrukture podatkovnih strežnikov, ki nudijo visoko razpoložljivost podatkov.

- Naučijo se načrtovanja visoko razpoložljivih podatkovnih baz arhiviranja in reševanja podatkov ob primerih izgube.

Uporaba:

- Študenti so sposobni načrtovanja infrastrukture podatkovnih strežnikov

- Sami lahko načrtujejo razpoložljive podatkovne baze, njihovo arhiviranje in vzpostavljanje strežnika ob primerih napak.

- Študenti samostojno načrtujejo strategije poizvedb in transakcij.

- Študenti so sposobni pisati rutine za ravnanje z napakami.



Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.


Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin



24


Optimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne baze


Ime: Optimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne bazeOptimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne baze Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski









Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz

Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence:

Cilji:

- Študenti se bodo naučili optimizirati delovanje podatkovnega strežnika in optimizacije obnovitve podatkov.

- Naučili se bodo načrtovati strategijo kontrole delovanja podatkovnega strežnika, upravljanja podatkov in ohranjevanja ravni varnosti.







25


Opis vsebine:

- Optimizacija delovanja strežnika in podatkovnih baz.

- Optimizacija in izvrševanje obnovitve podatkovne baze v primeru izgube ali napake.

- Načrtovanje strategije kontrole delovanja podatkovnega strežnika.

- Načrtovanje strategija upravljanja podatkov.

- Načrtovanje strategije za upravljanje in ohranjevanje ravni varnosti. Literatura:

- Microsoft SQL Server 2005 Database Administrator Core Requirements by Solid Quality Learning, Microsoft Press (November 29, 2006)

- Microsoft SQL Server 2005 Unleashed by Ray Rankins et. al. Sams (December 31, 2006) Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje:

- Študentje se učijo načrtovanja in izvedbe optimizacije delovanja podatkovnega strežnika in vrnitve v bilo katero preteklo stanje strežnika.

- Naučijo se načrtovanja strategije kontrole delovanja strežnika, upravljanja podatkov in ohranjanja ravni varnosti.

Uporaba:

- Študenti so sposobni sami načrtovati in izvesti optimizacijo delovanja strežnika in in obnoviti predhodna stanja.

- Samostojno in suvereno vedo načrtovati strategijo nadzora, strategijo upravljanja s podatki in strategijo ohranjanja ravni varnosti.










26


Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux

Osnovni podatki o tematskem veOsnovni podatki o tematskem veOsnovni podatki o tematskem veOsnovni podatki o tematskem veščinskem sklopuščinskem sklopuščinskem sklopuščinskem sklopu

Ime: Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: Slovenski





OblikaOblikaOblikaOblika ŠteŠteŠteŠtevilo urvilo urvilo urvilo ur Število KTŠtevilo KTŠtevilo KTŠtevilo KT Izvaja Izvaja Izvaja Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec SkupajSkupajSkupajSkupaj 30303030 1111





Predznanje, ki ga mora imeti študent: Predmet ne zahteva predznanja


Cilji:

- Študenti se bodo naučili osnov operacijskega sistema Linux kot delovne postaje. Naučili se bodo uporabljati ukazno vrstico in osnovnih ukazov v njej, kar jim bo prišlo v poštev pri naprednejšem delu.



- Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.

Predmetno-specifične kompetence:




27

Vsebina Vsebina Vsebina Vsebina tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa tematskega veščinskega sklopa in literatura in literatura in literatura in literatura

Opis vsebine:

- razumevanje Linux datotečnega sistema

- osnovno vzdrževanje sistema

- uporaba in nastavljanje namiznega okolja

- izvajanje pomembnejših ukazov iz ukazne vrstice

- izvajanje osnovnih operacij prek namiznega okolja

- uporaba tekstovnega urejevalnika

- pravice in privilegiji

- poganjanje programov iz ukazne vrstice in namiznega okolja

- uporaba orodij in ukazov za tiskanje

- nastavljanje okenskega strežnika

- regularni izrazi in preusmeritve vhoda, izhoda in napake

- kopiranje na in iz izmenljivih medijev

- uporaba upravljalnika paketov

- osnovni mrežni pripomočki za uporabnika

- pripomočki za skrbnika sistema

Literatura:

- Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007)

Predvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežkiPredvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

- Študentje se spoznajo z osnovnim delom na operacijskem sistemu Linux, grafičnim vmesnikom in vmesnikom z ukazno vrstico.

- Naučijo se nameščati, nastavljati in uporabljati okenski strežnik, in programe namenjene različnim nalogam.

- Spoznajo datotečni sistem in sistem pravil ter privilegijev.

- Naučijo se povezati delovno postajo v omrežje in uporabe osnovnih ukazov za delo v omrežju ter osnovnih ukazov namenjenih skrbništvu.

Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela z Linux operacijskim sistemom in programsko opremo za opravljanje različnih nalog.

- Študenti sami skrbijo za sistem in ga vedo povezati v omrežje.

- Študenti suvereno uporabljajo ukazno lupino in naprednejše ukaze v le tej.

- Vedo uporabljat z vhodnimi in izhodnimi napravami.


Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije.

Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.







28

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Vzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema Linux


Ime: Vzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema LinuxVzdrževanje operacijskega sistema Linux Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti tematskega vePodatki o umeščenosti tematskega vePodatki o umeščenosti tematskega vePodatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopaščinskega sklopaščinskega sklopaščinskega sklopa

Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni predmet: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine







Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljen predmet Osnove delovanja Linux Operacijskega sistema


Cilji:

- Študenti se naučijo namestiti operacijski sistem in spoznavati strojno opremo ter namestiti gonilnike zanjo. Naučijo se delati z datotečnim sistemom in nadzorovati strojno opremo. Spoznajo delo z uporabniškimi računi in skupinami ter povezavo delovne postaje v omrežje.

- Študenti se naučijo nameščati odjemalce različnih storitev, kot na primer odjemalec za NFS, SMB storitve. Naučijo se tudi nameščanja in ponujanja storitev, kot so na primer mrežni in X strežnik, nadzorovanja storitev in osnovno reševanje težav ter osnove varovanja sistema.








29


Opis vsebine:

- namestitev Linux-a s standardno/nestandardno strojno opremo

- kreiranje in modifikacije Linux datotečnega sistema

- izvajanje administracije na nivoju uporabnika in skupine

- kontroliranje običajnih strojnih naprav

- integracija delovne postaje v mrežno okolje

- nastavitev NIS in DHCP klientov

- nastavitev NFS in SMB klientov

- nastavitev inetd mrežnega strežnika

- nastavitev X strežnika in namiznih okolij

- izvajanje nadzora nad sistemom

- osnovno reševanje težav

- zagotavljanje osnovne varnosti sistema Literatura:

- Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007)


- Študentje se naučijo namestiti OS in upravljati s strojno opremo, osnovnih skrbniških nalog in naprednejšega dela z datotečnim sistemom.

- Spoznajo pojem storitve in na primerih povežejo sistem na različne storitve oz. nudijo tudi sami storitve drugim.

- Naučijo se kako skrbeti za varnost sistema. Uporaba:

- Sposobni so namestiti in večplastno skrbeti za sistem.

- Znajo umestiti Linux OS v omrežje.

- Sposobni so se prijaviti na različne storitve in ponuditi osnovne storitve drugim v omrežju.


Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit.


Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin



30

UČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRTUČNI NAČRT Razvoj izdelkov, temelječih na SQL strežnikuRazvoj izdelkov, temelječih na SQL strežnikuRazvoj izdelkov, temelječih na SQL strežnikuRazvoj izdelkov, temelječih na SQL strežniku


Ime: Razvoj izdelkov, Razvoj izdelkov, Razvoj izdelkov, Razvoj izdelkov, temelječih na SQL strežnikutemelječih na SQL strežnikutemelječih na SQL strežnikutemelječih na SQL strežniku Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski









Cilji in kompeteCilji in kompeteCilji in kompeteCilji in kompetencencencence


- Študenti se bodo naučili načrtovanja izdelkov za in izdelkov, ki uporabljajo SQL strežnik. Preko teh se bodo spoznali še z načrtovanjem podatkovnih baz, objektov in procedur SQL strežnika in jezika.








31


Opis vsebine:

- Načrtovanje podatkovnih baz

- Načrtovanje objektov

- Načrtovanje izdelkov za SQL strežnik

- Načrtovanje izdelkov, ki uporabljajo SQL strežnik

- Načrtovanje procedur za testiranje in vzdrževanje kode Literatura:

- Designing Database Solutions by Using Microsoft SQL Server(TM) 2005 by Dejan Sarka, Andy Leonard, Javier Loria, Adolfo Wiernik Microsoft Press (September 12, 2007)

- Professional SQL Server 2005 Integration Services (Programmer to Programmer) Brian Knight, Allan Mitchell, Darren Green et. al. Wrox (January 31, 2006)


- Študentje se spoznajo s poglobljenim delom s podatkovnimi bazami.

- Naučijo se načrtovati rešitve, ki temeljijo na SQL strežniku.

- Naučijo se načrtovanje podatkovnih baz, Uporaba:

- Študenti so sposobni samostojnega dela in načrtovanja podtkovnih baz in izdelkov, ki jih uporabljajo.

- Študenti sami skrbijo za sistem in ga vedo vzdrževati.


- Vedo upravljat z vhodnimi in izhodnimi podatki.




Delitev na skupine: zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov.





uČni na Črt: osnove umetne inteligence 10-11/izbirni - okvirni... · • sposoben/-na je u...

Documents