uvedba peletirne linije gromiz 150 na trg eu · swot analizo iz katere bo razvidno ali smo kos...

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Strojništvo

Modul: Orodjarstvo

UVEDBA PELETIRNE LINIJE GROMIZ 150

NA TRG EU

Mentor: Janez Dulc, univ.dipl.ing.str. Kandidat: Janez Groznik

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Ljubljana, marec 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Janezu Dulcu, univ. dipl. inž. str., za nasvete in usmerjanje

pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi svojemu delodajalcu, podjetju Delo d.d., ki mi je finančno

omogočilo šolanje na višješolski stopnji.

Zahvaljujem se: Jerneju Iskri, Vinku Rusu, Matjažu Bergantu in g. Darku Dajčmanu

za nasvete, ideje pri uvedbi stroja na trg EU.

Zahvaljujem se tudi vsem zaposlenim v podjetju Groplast d.o.o. za sodelovanje pri

celotnem razvoju stroja.

Zahvaljujem pa se tudi svoji družini, ki me je ves čas podpirala in mi stala ob strani.

IZJAVA

»Študent Janez Groznik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom Janez Dulc, univ. dipl. inž. str.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V diplomski nalogi je prikazana proizvodnja stroja za izdelavo lesenih peletov.

Odločitev za to temelji na dejstvu, da obstajajo mizarske delavnice, žage, imetniki

večjih gozdov in drugi obrati, ki želijo odpadno biomaso predelati v kaj koristnega,

vendar nimajo ustreznih predelovalnih naprav.

Zato smo začeli raziskovati tovrstno ponudbo na tržišču. Izkazalo se je, da v tem

segmentu strojev povpraševanje presega ponudbo.

Odločili smo se, da razvijemo stroj za izdelavo peletov. V danem trenutku še nismo

vedeli, s kakšnimi težavami je povezan projekt, predvsem v fazi razvoja in testiranja.

Ugotovili smo, zakaj na tržišču ni veliko ponudbe; vsa stvar namreč ni tako

enostavna, kot je videti na prvi pogled.

Med konstruiranjem in izdelavo prototipa smo ugotovili, da moramo izpolniti tudi celo

vrsto različnih predpisov, povezanih z varnostjo, o katerih na začetku nismo niti

razmišljali. Izkazalo pa se je, da so ti predpisi popolnoma logični in tudi precej

uporabni, saj nas vodijo k izdelavi uporabniku prijaznega in varnega stroja.

Ko smo upoštevali zahteve pravilnikov in standardov, smo ustvarili stroj, ki ga lahko

ponudimo tržišču in končnim uporabnikom.

KLJUČNE BESEDE

- raziskava trga

- analiza SWOT

- pravilnik o varnosti strojev

- standard

- ocena tveganja

- tehnična dokumentacija

ABSTRACT

KEYWORDS :

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 NAMEN IN CILJI NALOGE ........................................................................ 1

1.2 O PODJETJU ............................................................................................. 2

2 RAZISKAVA TRGA .......................................................................................... 3 2.1 OBSTOJEČA PONDBA, KONKURENCA................................................... 3

2.2 POTREBE IN ZAHTEVE TRGA ................................................................. 4

2.3 PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI ............................................................... 5

3 O PREDPISIH ZA STROJE .............................................................................. 6 3.1 SPLOŠNO O PREDPISIH .......................................................................... 6

3.2 PRAVILNIK O VARNOSTI STROJEV ........................................................ 8

3.2.1 PRILOGE PRAVILNIKA ............................................................................. 8

3.3 PRAVILNIK O EMC (elektromagnetna združljivost) .................................. 10

3.4 BISTVENE ZAHTEVE PRAVILNIKA ........................................................ 10

4 STANDARDI NA PODROČJU VARNOSTI STROJEV ................................... 11 4.1 SPLOŠNO O STANDARDIH .................................................................... 11

4.2 SLOVENSKI STANDARD SIST EN ISO 12100:2011 ............................... 11

4.3 STANDARDI UPORABLJENI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI ............ 12

4.4 STANDARDI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ............................................... 13

5 RAZVIJANJE-PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ............................ 13 5.1 OCENA TVEGANJA ................................................................................ 13

5.2 ODPRAVA IN OMEJITEV NEVARNOSTI ................................................ 17

5.3 KOCIPIRANJE IN KONSTRUIRANJE ...................................................... 18

5.4 IZDELAVA PROTOTIPA IN PRESKUŠANJE ........................................... 20

5.5 DOKAZILA O SKLADNOSTI IN KVALITETI VGRAJENIH DELOV ........... 21

5.6 NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE ........................................ 21

5.6.1 NAVODILA MORAJO VSEBOVATI: ......................................................... 22

5.6.2 OZNAČEVANJE STROJA ........................................................................ 22

5.7 ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI V SERIJSKI PROIZVODNJI ............... 23

5.8 ES-IZJAVA O SKLADNOSTI .................................................................... 23

6 UVEDBA PROIZVODA NA TRG .................................................................... 25 7 ZAKLJUČEK .................................................................................................. 26 8 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 27

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 27

KAZALO TABEL ................................................................................................. 27

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Janez Groznik: Uvedba peletirne linije GROMIZ 150 na trg EU stran 1 od 27

1 UVOD

1.1 NAMEN IN CILJI NALOGE

Med prijatelji je bilo vse več govora o grelnih sistemih na pelete, kako se to izplača,

je ugodneje, bolj ekološko, itd. Pogovor je tudi nanesel na to, kako bi te pelete

izdelovali sami in iz katere surovine bi bili najbolj primerni. Ugotovili smo, da je že v

naši bližnji okolici kup mizarskih delavnic, ki jim je žagovina kot stranski produkt

(odpadek), veliko neobdelanih kmetijskih površin, ki so zaraščene z grmovjem in

slamo in še kaj se bi našlo. Ves to pa bi bilo možno izkoristiti kot surovino za

proizvodnjo peletov. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno postaviti stroj za izdelavo

peletov, ki bi imel kapaciteto za pokrivanje potreb nekaj gospodinjstev, oziroma za

predelavo odpadne žagovine parih mizarskih delavnic ali tudi posameznih.

Med iskanjem ponudnikov tovrstnih strojev smo prišli do ugotovitve, da ravno

kakšne posebne ponudbe na trgu ni zaslediti. Možno je kupiti stroje večjih kapacitet,

ki pa za namen kot smo si ga zamislili mi, niso primerni, ne z vidika velikosti in ne z

ekonomske strani.

Ker pa smo po naravi nekoliko strojniške duše nam je prišlo na misel, da se bi

morda lotili izdelave stroja v domači delavnici. Potrebno je bilo zbrati nekaj

podatkov, kaj in kako ti stroji sploh delujejo. Med iskanjem podatkov kako stroj

izgleda in deluje smo ugotovili da kakšnih posebno koristnih podatkov ni ne v pisni

literaturi ne na spletu in smo prišli do zaključka, da bo potrebno zavihati rokave in

stroj skonstruirati doma, če ga bomo želeli imeti.

Tekom konstruiranja in načrtovanja stroja v delavnici Groplasta d.o.o. se je pokazalo

veliko težav in problemov, saj določenih stvari ni bilo možno izračunati in simulirati

na kakšnih programih, da bi dobili podatke o velikosti ležajev in njihovih

obremenitvah potrebno je bilo narediti nek model stroja, ki smo ga lahko testirali in

ugotavljali kako se stvari obnesejo, da smo prišli do določenih rezultatov in

ugotovitev, kaj in kako morajo biti stvari narejene, da bodo v praksi primerno

delovale. V času izdelave in testiranja pa se je izkazalo, da je na trgu za tovrstne

stroje dokaj veliko zanimanje in smo začeli razmišljati, da bi morda bila to za nas

tudi poslovna priložnost. Odločili smo se, da razvijemo in izdelamo nekoliko resnejši

stroj, ki bo namenjen tudi širši uporabi, za kar pa se je potrebno lotiti razvoja bolj

obsežno in celovito saj je v tem primeru potrebno razviti celotni tržni splet.. Razvoj

po tehnični strani glede funkcionalnosti in vzdržljivosti je to področje že obdelal

Vinko Rus v svoji diplomski nalogi Razvoj in izdelava peletirne linije 150 kg/h. Še

vedno pa iščemo možnosti za izboljšave.

Moja naloga pa je raziskava tržišča, kaj točno potencialni naročniki potrebujejo, kaj

nam tržišče že nudi in v katerem segmentu bi se mi najbolje znašli z svojim

izdelkom.



Pripraviti je potrebno tehnično mapo, ki vsebuje: tehnična navodila za uporabo in

vzdrževanje, narediti oceno tveganja iz katere je razvidno kakšne so nevarnosti za

operaterja stroja in zagotoviti skladnost stroja z Evropskimi direktivami in standardi

o varnosti strojev, izdelati sestavne risbe stroja in popis sestavnih delov, izdelati

načrte električnih napeljav in opraviti meritve elektromagnetnega sevanja, izdelati

ES izjavo, ki potrjuje,da izpolnjujemo vse Evropske predpise za prodajo stroja na

Evropskem trgu. Z tem izpolnjujemo vse pogoje, da imamo pravico namestiti CE

oznako, ki pove uporabniku, da je stroj narejen po Evropskih direktivah in standardih

o varnosti strojev in to je cilj te diplomske naloge. V našem primeru je zelo

pomembna priloga 7 pravilnika o varnosti strojev, ki nam nalaga kaj vse mora

vsebovati tehnična dokumentacija stroja, kako mora biti hranjena in komu mora biti

na razpolago v dogovorjenem roku na zahtevo pristojnih nacionalnih organov.

1.2 O PODJETJU

Podjetje Groplast izdelovanje kovinskih in plastičnih izdelkov-orodjarstvo d.o.o. naj

bi bilo nosilec celotnega projekta zato smo se odločili, da ga na kratko predstavimo.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993, kot družinsko podjetje z osnovno dejavnostjo

predelava plastičnih mas. Delovati je začelo tako rekoč v domači garaži, nato pa se

je začelo širiti. Leta 2000 smo obnovili star del delavnice in dogradili še novo

delavnico. Pridobili smo tudi še nekaj novih sodelavcev. Skozi leta se je povečeval

tudi strojni park in asortiment izdelkov, ki smo jih proizvajali. Izdelki so pretežno iz

plastičnih mas izdelani z postopkom tlačnega brizganja za kar se potrebuje orodja-

kalupe. Tako smo si organizirali tudi lastno orodjarno v kateri ta orodja-kalupe

izdelujemo. Ker so nam prostori zopet postali pretesni smo pred letom in pol kupili v

bližini obstoječe delavnice še dodatno zemljišče z obstoječim objektom. Sedaj smo

v fazi izdelave projektov in pridobivanja dovoljenj za spremembo skladiščnih

prostorov v proizvodnje prostore, kjer bomo organizirali proizvodnjo peletirnih linij. V

podjetju so trenutno zaposleni ljudje strojniške narave in delujejo predvsem v

razvoju in v proizvodnji sestavnih komponent za stroj, ki ga razvijamo. Za ostale

dejavnosti podjetja kot so računovodstvo in podobno pa koristimo zunanje servise.

Seveda pa moramo za finančna sredstva, ki jih potrebujemo za razvoj stroja

poskrbeti sami. Zaradi majhnega števila zaposlenih pade kar veliko nalog na

posameznika. Glede na rezultate raziskave tržišča nameravamo uvesti maloserijsko

proizvodnjo peletirnih linij. V sled teh raziskav bomo v prihodnosti potrebovali

dodatne sodelavce in zunanje izvajalce, kar pa bomo videli v času razvoja celotnega

stroja oziroma tržnega spleta za dotični stroj, uvesti bo potrebno kašne standarde, ki

bodo zagotavljali kvalitetno in zanesljivo proizvodnjo posameznih komponent

peletirnih linij. Ker smo se lotili razvoja stroja za izdelavo peletov, ki so v zadnjem

času zelo aktualni in je povpraševanja vse več, predvidevamo, da bo tudi po

proizvodnih kapacitetah čedalje večje povpraševanje. Ker smo ugotovili, da smo v



primerjavi z konkurenco tako po strani kvalitete kot proizvodne cene primerljivi ali

boljši in si od izdelka obetamo kar nekaj prometa.

2 RAZISKAVA TRGA

2.1 OBSTOJEČA PONDBA, KONKURENCA

Raziskava trga je postopek zbiranja podatkov o kupcih in ponudnikih določenega

izdelka ali storitve, kaj tržišče išče oziroma potrebuje in kaj konkurenca nudi. Kakšni

so ostali dejavniki okolja, ki vplivajo na tržne odnose med ponudniki in potrošniki. V

sled zgornje trditve moramo narediti tržno analizo kupcev in ponudnikov. Te

informacije so bistvenega pomena za pravilno odločitev z kakšno ponudbo in na

kakšen način bo podjetje nastopilo na trgu in kje vidi svojo poslovno priložnost. V

nadaljevanju bomo izvedli tudi raziskavo priložnosti in nevarnosti tako imenovano

SWOT analizo iz katere bo razvidno ali smo kos konkurenčnim podjetjem.

Glede na v uvodu omenjeno odločitev, da si postavimo manjšo peletirno linijo, smo

se odločili, da raziščemo ali gremo v nakup le te ali se bomo lotili lastnega razvoja in

izdelave. Za to odločitev smo potrebovali kar nekaj informacij, ki pa jih je možno

pridobiti samo z raziskavo obstoječega trga. Raziskati je bilo potrebno kaj trg

(proizvajalci) že ponujajo in za kakšno ceno. Ugotovili smo, da na trgu obstaja kar

nekaj različnih ponudnikov različnih vrst peletirnih strojev tako po principu delovanja

kot velikosti kapacitete in zelo različnih cenovnih razredov. Našli smo od batnih

peletirk, ki delujejo na principu iztiskanja s pomočjo hidravlike, podobno kot se

izdelujejo briketi. Nato poznamo rink ali prstaniste, kjer so po obodu obroča

narejene luknje skozi katere valji nameščeni v jedru iztiskajo biomaso in pa z

ploščatimi matricami, kjer je matrica fiksna in se rotirajo valji po njeni površini in

iztiskajo biomaso. Ti stroji lahko proizvajajo od nekaj deset kilogramov pa vse do

nekaj tisoč kilogramov peletov na uro. So tudi v cenovnem razponu od nekaj tisoč

evrov pa tja do miljon in pol evrov. Osredotočili smo se na ponudbo v našem

razredu strojev, ki ga nameravamo narediti. Raziskati moramo segment strojev

manjših kapacitet od 100 do 200 kg/h.

Ugotovili smo, da v Sloveniji razen nekaj samograditeljev proizvajalcev tovrstnih

strojev za sedaj še ni.

Nekaj profesionalnih proizvajalcev v našem razredu smo našli v Italiji nekaj na

Hrvaškem, Srbiji in enega na Češkem. V raziskavi pa smo naleteli na peletirne stroje

iz Azijskih držav, ki so tudi cenovno zelo ugodni v primerjavi z Evropskimi. Na

spodnji sliki je prikazano nekaj tovrstnih strojev.



Slika 1: primerljivi stroji (Vir: http://www.kovonovak.cz/,http://www.ekomteh.com/,http://www.bolha.com/)

Med raziskavo smo ugotovili, da moramo biti previdni tudi na konstrukcijsko izvedbo

stroja saj je zelo pomembno ali so ti stroji namenjeni za izdelavo peletov iz lesne

biomase ali peletov za živalsko krmo. Razlikujejo se po robustnosti in po obliki

matric.

Kakor je videti se proizvajalci ne ukvarjajo z kakšnim agresivnim oglaševanjem, saj

je očitno, da kdor takšen stroj potrebuje poišče njih.

Nekateri od njih ponujajo zgolj sam stroj za izdelavo peletov, med tem ko nekateri

nudijo tudi vso pomožno opremo za posluževanje in doseganje kvalitetnejše

proizvodnje le teh.

Raziskati je bilo potrebno tudi njihovo kvaliteto delovanja, tu pa je nastala manjša

težava, saj tovrstnih strojev še ni bilo kaj dosti postavljenih v Sloveniji.

Našli smo nekaj strojev, ki prihajajo iz Azijskih držav, za katere pa se je izkazalo, da

niso ravno najzaneslivejši, saj ga ni bilo možno nikjer videti v delovanju, povsod so

bili neki zadržki. Tokom raziskovanja konkurenčnih strojev pa smo že raziskovali

tudi kaj tržišče potrebuje in želi od proizvajalcev.

2.2 POTREBE IN ZAHTEVE TRGA

Kot sem že zgoraj omenil smo med raziskavo konkurence istočasno, že raziskovali

tudi kaj trg želi in potrebuje. Med pogovori z uporabniki konkurenčnih strojev smo

ugotovili kaj jim dotični stroji nudijo. Izvedeli pa smo tudi kaj bi uporabniki od strojev

še pričakovali in želeli dobiti.

Ena od težav je začetna investicija, saj je razmeroma visoka z obzirom, da je to za

večino lesno predelovalnih obratov postranska dejavnost in je namen predelati

odpadek od proizvodnje.

Naslednja težava je pogonska energija, običajno imajo porabniki inštalirane

priključne moči električne energije glede na obstoječo porabo vpeljane proizvodnje

mizarskih delavnic ali podobnih obratov.

Stroji (linije) za proizvodnjo peletov pa potrebujejo kar nekaj energije za obratovanje,

saj kot vemo je potrebne 1 kW električne enrgije za cca 10 kg peletov na uro, kar

pomeni, da potrebujemo za stroj kapacitete 150 kg/h približno 15 kW pogonski

http://www.kovonovak.cz/,http:/www.ekomteh.com/,http:/www.bolha.com/



motor za kar pa potrebujemo cca 35 A varovalke. Vzporedno pa se potrebuje še

nekaj manjših motorjev za posluževanje osnovnega stroja, ki pa potrebujejo tudi

svoj del energije.

Težava je tudi v raznolikosti reprodukcijskega materiala, saj je običajno odpadek od

tekoče proizvodnje in en dan se obdelujejo ivernate plošče, naslednji dan masivni

les, tretji dan kaj drugega, redko se zgodi, da je mešanica surovine konstantna. Po

večini je surovina tudi presuha ali prevlažna.

Kot smo ugotovili tokom poizvedovanja pa so običajno za različne surovine potrebne

tudi različne matrice, saj te bistveno vplivajo na kvaliteto peletov. Teh pa uporabniki

nebi želeli prav pogosto menjati, saj je z tem kar nekaj dela in tudi ni vse eno kako

se nastavi razmerje med tlačnimi valji in matrico.

Vsi bi želeli za to dejavnost nameniti čim manj prostora, saj gre v večini primerov za

postransko dejavnost toliko, da bodo porabili lasten odpadek in želijo,čim bolj

avtomatizirano proizvodnjo, da ni preveč dela z tem strojem.

Zahtevajo tudi maksimalno kapaciteto in kvaliteto, kar pa na žalost ne gre eno z

drugim v roki. Kot rečeno, boljša ko je kvaliteta manjša je kapaciteta in večja ko je

kapaciteta manjša je kvaliteta.

2.3 PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI

Sedaj ko smo spoznali kaj trg nudi in kaj trg zahteva oziroma želi smo se odločili, da

naredimo še analizo podjetja z tako imenovano SWOT analizo.

SWOT analiza je primerna za vse vrste podjetij in za vse vrste dejavnosti in tudi za

osebno uporabo. Izvajamo jo nehote pri vsaki odločitvi v življenju. Vedno damo na

tehtnico kakšne možnosti imamo za kakšno stvar, kako bomo dosegli cilj, zakaj

bomo naredili bolje kot drugi, itd.

SWOT analiza nam pokaže naše: prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti

z tujkami (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats)

Notranja analiza:

V tem delu raziščemo prednosti in slabosti v samem podjetju. Ugotovimo katere

enote podjetja so zadovoljive – napredne in katere so šibek člen in jih je potrebno

posodobiti oziroma reorganizirati, da bodo delovale uspešnejše in omogočale

nadaljnji razvoj podjetja. Vse službe v podjetju morajo biti med seboj močno

povezana in neprestano v kontaktu, da lahko ena drugi omogočajo nadaljnje korake.

Zunanja analiza:

Pri zunanji analizi pogledamo kaj se dogaja zunaj podjetja, kakšna je politična klima

na določenem področju, kakšne so naravne danosti. Največkrat so to dogodki ali

stanja na katere ne moremo vplivati z našimi dejanji, lahko pa se jim prilagodimo in

jih poskušamo izkoristiti v svojo korist kolikor je možno.



V spodnji tabeli je prikazan profil prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti ter

strategije za njihovo uskladitev oziroma preprečitev.

Notranji

dejavniki

Zunanji dejavniki

PREDNOSTI

- pripadnost in vztrajnost

zaposlenih

- hitra odzivnost

- strokovno znanje

- občutek za potrebe trga

- lasten razvoj

SLABOSTI

- majhni finančni viri

- majhno število zaposlenih

- še ne uveljavljen izdelek

- neurejenost notranjih

standardov

- majhne proizvodne

zmogljivosti

PRILOŽNOSTI

- veliko povpraševanje

- naravne danosti

- politična podpora

- povezovanje z večjimi

podjetji

-nov vir energije

S-O strategije

- z idejo pridobiti

sovlagatelje

- nadaljevati na področju

razvoja

- organizirati zaposlene pri

vodenju posameznih

področij

W-O strategije

- povečati proizvodne

zmogljivosti

- pridobiti nove sodelavce

-zagotoviti ustrezna

finančna sredstva

NEVARNOSTI

- prihod nove konkurence

- nastajanje novih

tehnologij

- gospodarska kriza

S-T strategije

-biti korak pred konkurenco

-slediti razvoju novih

tehnologij

W-T strategije

-prehod na nove tehnologije

- notranja ureditev

proizvodnje

Tabela 1: SWOT analiza (Vir: Lasten)

3 O PREDPISIH ZA STROJE

3.1 SPLOŠNO O PREDPISIH Glede na to, da je ideja preživela vsa dosedanja raziskovanja in analize in se je

izkazalo, da je z projektom smiselno nadaljevati smo se odločili, da se podamo v

fizični razvoj stroja in plasiranja na trg. Do sedaj smo naredili samo idejne skice in jih

preigravali kako stroj skonstruirati, da bo v praksi čim bolj enostaven in praktičen za

uporabnika. V sled resnega razvoja pa smo morali pričeti z raznimi preračuni

nosilnosti različnih sestavnih elementov, izbire materialov, tehnoloških rešitev

delovanja, pogonske tehnike in še veliko vzporednih stvari. Pri vseh teh aktivnostih

konstruiranja pa ne smemo pozabiti, da bodo te stroje uporabljali in upravljali ljudje,



za katere moramo zagotoviti maksimalno varnost in za kar moramo zadovoljiti

določene predpise na tem področju, zato si bomo te predpise sedaj pogledali malo

podrobneje.

Slika 2: idejne skice (Vir: Lasten)

Ti predpisi se v glavnem nanašajo na varnost strojev, da se zagotovi varovanje ljudi

živali, okolja in premoženja in jih je potrebno upoštevati že v sami fazi razvoja in

konstruiranja stroja saj z tem prihranimo veliko dodatnega dela in stroškov.



3.2 PRAVILNIK O VARNOSTI STROJEV

Po pregledu dokumentacije in predpisov smo ugotovili, da naš stroj zapade pod

pogoje, ki so navedeni v PRAVILNIKU O VARNOSTI STROJEV.

Ta pravilnik o varnosti strojev je vsebinsko povzet po Direktivi 2006/42/ES

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o varnosti strojev.

Sestavljen je iz 9 poglavij, ki vsebujejo 23 členov in 11 prilog.

Pravilnik o varnosti strojev je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 75/08 uporabljati pa se je

začel 29. Decembra 2009.

V pravilniku o varnosti strojev so navedena splošna načela in zahteve, ki jih morajo

izpolnjevati stroji, ki so dani na trg EU in se zagotovi njihov prost pretok in njihova

skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.

3.2.1 PRILOGE PRAVILNIKA

V prilogah od 1 do 11 so navedene zahteve in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati

proizvajalci ali zastopniki na področju EU.

Priloga št.1: BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE, POVEZANE

Z NAČRTOVANJEM IN IZDELAVO STROJEV.

Ta priloga je najbolj obsežna in v njej je podrobno navedeno kako morajo biti stroji

skonstruirani.

- Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da ustreza svojemu namenu in ga

je mogoče upravljati, nastavljati in vzdrževati brez izpostavljanja oseb

tveganju, kadar se te dejavnosti izvajajo.

- Odpraviti je potrebno vsa tveganja v vsej življenjski dobi vključno z

transportom, sestavljanjem, razstavljanjem in uničenjem.

- Stroj mora biti dobavljen z vso posebno opremo in dodatki, ki so potrebni za

njegovo upravljanje in vzdrževanje.

- Opisno so določeni materiali, ki so potrebni za njegovo izdelavo.

- Osvetljen mora biti tako, da ni zasenčenih območij, kljub normalni osvetlitvi

prostora.

- Načrtovan mora biti tako, da ga je varno transportirati in skladiščiti.

- V normalnih razmerah morajo biti neudobje, utrujenost ter fizična in

psihološka obremenitev upravljavca zmanjšani na minimum.

- Krmilni sistemi morajo biti izdelani tako, da preprečujejo nastanek nevarnih

situacij.

- Zagon sme biti mogoč le z namerno sprožitvijo krmilne naprave.

- Opremljen mora biti z napravami za ustavitev v sili.

- Preprečitev loma med obratovanjem oziroma morajo biti ti deli zaščiteni tako,

da bodo vsi delci prestreženi.



- Preprečitev dostopa do gibajočih se delov po možnosti z robustnimi fiksnimi

varovali.

- Električno napajanje – vse nevarnosti električnega značaja morajo biti

preprečene.

- Potrebno je sprejeti ukrepe za preprečitev poškodb zaradi povečane

temperature.

- Stroj mora biti narejen tako, da je preprečeno vsako tveganje, da pride do

požara.

- Načrtovan mora biti tako, da je možen varen dostop do vseh območij, kjer so

potrebni posegi med obratovanjem nastavljanjem in vzdrževanjem.

- Informacije in opozorila na stroju morajo biti nameščena vidno in

nedvoumno.

- Vsak stroj mora biti ustrezno označen kot to določajo predpisi.

- K vsakemu stroju morajo biti priložena navodila za uporabo, upravljanje in

vzdrževanje.

Priloga št.2: IZJAVE

Ta priloga navaja ES – izjavo o skladnosti strojev v kateri je točno navedeno katere

podatke mora vsebovati, kako mora biti izpolnjena in koliko časa jo je potrebno

hraniti.

Priloga št.3: OZNAKA CE

Določa kakšna mora biti CE oznaka in kje mora biti nameščena na stroju.

Priloga št.4: VRSTE STROJEV, PRI KATERIH MORA BITI UPORABLJEN EDEN

IZMED POSTOPKOV IZ 13. ČLENA TEGA PRAVILNIKA

V njej so navedeni stroji za katere veljajo delno ali v celoti drugi predpisi, zato za njih

ne velja ta pravilnik. V njej ni naveden naš stroj.

Priloga št.5: OKVIRNI SEZNAM VARNOSTNIH KOMPONENT IZ TOČKE C)

DRUGEGA ODSTAVKA 3. ČLENA TEGA PRAVILNIKA

Navaja varnostne komponente, ki jih je možno uporabiti pri konstruiranju in izdelavi

stroja in se uporabljajo za zagotavljanje varnosti stroja.

Priloga št.6: NAVODILA ZA SESTAVLJANJE DELNO DOKONČANEGA STROJA

Določa kaj vse morajo vsebovati navodila za montažo delno dokončanega stroja.

Naš stroj ne spada v skupino iz te priloge.

Priloga št.7: TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA STROJE

Priloga določa kaj vse mora vsebovati tehnična dokumentacija. Koliko časa in v

kakšni obliki jo mora proizvajalec hraniti in komu mora biti na razpolago za vpogled.



Priloga št.8: UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z NOTRANJIM PREVERJANJEM

PROIZVODNJE STROJEV

Navedbe v tej prilogi nalagajo proizvajalcu, da že v fazi proizvodnje zagotavlja in

izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti stroja z tehnično

dokumentacijo iz A poglavja Priloge 7 in z zahtevami tega pravilnika.

Priloga št.9: ES-PREGLED TIPA

Nanaša se na stroje, ki so navedeni v Prilogi št. 4 za katere mora priglašeni organ

ugotoviti in potrditi, da reprezentativni vzorec stroja izpolnjuje določbe tega

pravilnika.

Priloga št.10: POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Tudi ta priloga navaja zagotavljanje kakovosti v fazi proizvodnje za stroje navedene

v Prilogi št. 4 s pomočjo oziroma nadzorom priglašenega organa.

Priloga št.11: MINIMALNA MERILA, KI JIH MORA UPOŠTEVATI REPUBLIKA

SLOVENIJA ZA PRIGLASITEV ORGANOV

Navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati priglašeni organ za pridobitev licence za

opravljanje preizkusov in izdajanje potrdil.

3.3 PRAVILNIK O EMC (ELEKTROMAGNETNA ZDRUŽLJIVOST) Pravilnik o EMC je v Sloveniji objavljen v Uradnem listu št.: 132 15.12.2006 in je v skladu z Evropsko Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. Decembra 2004 in določa zahteve za elektromagnetno združljivost opreme. Namen pravilnika je zagotoviti, da so aparati, različna komunikacijska in električna omrežja primerno zaščiteni pred elektromagnetnimi motnjami. Ta pravilnik zajema vso električno opremo, ki jo ostali specifični pravilniki in predpisi ne izločujejo.

- Elektromagnetna združljivost je zmožnost opreme, da v elektromagnetnem okolju deluje ne, da bi pri tem proizvajala elektromagnetne motnje za ostalo opremo.

- Elektromagnetna motnja je pojav, ki poslabša delovanje opreme - Odpornost opreme je zmožnost le te, da deluje brez poslabšanja navkljub

elektromagnetnim motnjam

3.4 BISTVENE ZAHTEVE PRAVILNIKA Oprema mora biti zasnovana in izdelana tako da:

- Elektromagnetne motnje ne presegajo ravni nad katero ostala oprema ne more delovati kakor je predvideno

- Ima odpornost pred elektromagnetnimi motnjami, da bo zmožna delovati brez poslabšanja



4 STANDARDI NA PODROČJU VARNOSTI STROJEV

4.1 SPLOŠNO O STANDARDIH

Standarde izdaja Evropski komite za standardizacijo CEN običajno v sodelovanju z mednarodno organizacijo za standardizacijo ISO, vse članice CEN-a pa so ga dolžne dobesedno privzeti v svoje nacionalne standarde. Ti dokumenti pa morajo ustrezati bistvenim zahtevam direktive EU. Standardi za proizvajalca niso obvezujoči v kolikor se na njih ne sklicuje. V kolikor pa se proizvajalec sklicuje na določen standard pa ta zanj postane obvezujoč in ga mora izpolnjevati. Standardi so plačljivi dokumenti in tisti, ki se nanj sklicujejo naj bi ga imeli tudi v svojem arhivu v primeru inšpekcijskega pregleda saj nebi bilo smiselno, da se sklicujemo na nekaj kar nimamo. Vsekakor pa so ti standardi načrtovalcem in proizvajalcem strojev v veliko pomoč, saj se smatra, da je stroj, ki je bil izdelan v skladu s standardi, navedenimi v seznamu standardov, da izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve in z tem ustreza pravilniku o varnosti strojev in direktivi o strojih 2006/42/ES.

4.2 SLOVENSKI STANDARD SIST EN ISO 12100:2011

Varnost strojev-splošna načela načrtovanja-ocena tveganja in zmanjšanje tveganja Slovenski standard SIST EN ISO 12100:2011 je prevod evropskega standarda EN ISO 12100:2010 Ta standard se navezuje tudi na standard SIST EN 60204-1:2006 Varnost strojev-Električna oprema strojev-1. Del: Splošne zahteve. Ta mednarodni standard določa načela in metodologijo za doseganje varnosti strojev že med načrtovanjem. Določa načela ocenjevanja in zmanjšanja tveganja. Navedeni so postopki za ugotavljanje in vrednotenje nevarnosti v posameznih obdobjih življenjske dobe stroja in za preprečitev nevarnosti ali zmanjšanje le te na sprejemljivo raven. Podana so tudi navodila za izdelavo dokumentacije in preverjanje procesov ocenjevanja in zmanjšanja tveganja. V tretji točki navaja izraze in definicije uporabljene v tekstu. V četrti točki podaja postopke ocenjevanja in zmanjševanja tveganja v fazi načrtovanja stroja. Cilj je največje mogoče zmanjšanje tveganja ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

- varnost stroja v vsej življenjski dobi - sposobnost stroja za predvideno delovanje

- uporabnost stroja

- proizvodni stroški, operativni stroški in stroški odstranitve stroja

Peta točka določa postopke za izdelavo ocene tveganja in vsebuje analizo tveganja z ugotavljanjem omejitev stroja, prepoznavanjem nevarnosti in ugotavljanjem tveganja. Vse to tveganje je potrebno ovrednotiti in dokumentirati v skladu z točko 7.



Šesta točka določa kako zmanjšati tveganja. Za doseganje tega cilja določa postopek treh korakov.

1. korak: Vgrajena varnost odpravi nevarnosti in tveganja z pravilno izbranimi konstrukcijskimi lastnostmi stroja.

2. korak: Varovanje in dopolnilni varovalni ukrepi. V kolikor z konstrukcijskimi rešitvami ne moremo odpraviti nevarnosti, moramo uvesti dodatne varovalne ukrepe.

3. korak: Navodila za uporabo. Če tveganja še vedno ostanejo kljub vgrajeni varnosti in dopolnilnim varovalnim ukrepom moramo ta tveganja navesti v navodilih in opisati postopke opravljanja del in nalog za varno izvedbo le teh.

Sedma točka predpisuje dokumentacijo ocene tveganja in zmanjševanje tveganja. Vsebovati mora evidentiran postopek ocene tveganja, kateri koraki so bili storjeni za odpravo tveganj, katere meritve so bile opravljene, katere nezgode so se zgodile v času razvoja in testiranja, kateri standardi so bili uporabljeni za odpravo prepoznanih nevarnosti. Dodatek A prikazuje shematsko predstavitev stroja. Dodatek B v preglednicah podaja možne primere nevarnosti, nevarnih stanj in nevarnih dogodkov. Preglednice so sestavljene iz več stolpcev v katerih je določena vrsta ali skupina nevarnosti, vir nevarnosti in možne posledice nevarnosti. Tabele služijo kot pomoč izdelovalcem ocene tveganja, ni potrebno, da se jih držijo 100%, ampak jih prilagodijo uporabnosti in primerljivosti za dotični stroj za katerega se izdeluje ocena tveganja. Dodatek C navaja strokovne izraze v štirih jezikih uporabljenih v standardu SIST EN ISO 12100:2011 Dodatek ZA opisuje povezavo med standardom in Direktivo ES 2006/42/ES Na koncu so navedeni še vsi standardi po katerih je bilo povzeto gradivo za sestavo standarda SIST EN ISO 12100:2011 V kolikor je oprema izdelana v skladu z spodaj navedenimi harmoniziranimi standardi se smatra, da so zahteve pravilnikov zadovoljene.

4.3 STANDARDI UPORABLJENI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

- SIST EN ISO 12100:2010 (Varnost strojev – splošna načela načrtovanja –

Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja) - SIST EN ISO 13732-1:2008 (Ergonomija toplotnega okolja – Metode za

ocenjevanje človekovega odziva na dotik s površinami – 1. Del: Vroče - SIST EN 547-2:1996+A1:2008 (Varnost strojev – Mere človeškega telesa –

2. Del: Načela določanja priporočenih mer za dostopne odprtine - SIST EN ISO 13857:2008 (Varnost strojev – Varnostne razdalje, ki

preprečujejo doseg nevarnih območij z zgornjimi in spodnjimi udi - SIST EN 1037:1995+A1:2008 (Varnost strojev – Preprečevanje

nepričakovanega zagona) - SIST EN ISO 13850:2008 (Varnost strojev – Zaustavitev v sili – načela

načrtovanja)



4.4 STANDARDI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC

- SIST EN 55011:2007 (Industrijska, znanstvena in medicinska radiofrekvenčna oprema – Karakteristike občutljivosti za radijske motnje – Mejne vrednosti in merilne metode)

- SIST EN 61800-3:2005 (Električni pogonski sistemi z nastavljivo hitrostjo – 3. Del: Zahteve za elektromagnetno združljivost in posebne preskusne metode)

5 RAZVIJANJE-PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

5.1 OCENA TVEGANJA

Eden ključnih delov tehnične dokumentacije je ocena tveganja in jo je potrebno narediti že v fazi razvoja in konstruiranja stroja. S tem si prihranimo veliko časa predvsem pa stroškov. Priporočljivo je, da se ocena tveganja izdela timsko, saj različni ljudje vidijo stvari z različnih zornih kotov in tako zaznamo večje število nevarnosti, ki jih je potrebno odpraviti. V današnjem času nam pri tem veliko pomagajo računalniki in različni programi, ki nam omogočajo različne 3D izrise in simulacije delovanja. Z pomočjo simulacij si lahko v veliki meri prikažemo možne nevarnosti in tveganja za nastanek poškodb. Vse komponente, ki so vgrajene na stroju in so od drugih proizvajalcev morajo imeti ustrezne izjave o skladnosti in nameščene CE oznake. Za naš del stroja smo morali oceno narediti sami. Na naslednjih straneh bo predstavljena ocena tveganja po življenski dobi stroja in po možnih nevarnostih.

Slika 3: 3D primer (Vir: Lasten)



OCENA TVEGANJA po življenski dobi stroja EN ISO 12100:2010

tip stroja : Gromiz 150

ocenitev opravil : Janez Groznik

tov. št. : datum : 20.11.2014

tveganje ukrep / opis rešitve upoštevan standard

ocenitev tveganja

komentar

živ.doba vzrok tveganja posledice R V1 V2 V3 T

1. Transport

1.1. Dviganje

izvede proizvajalčevo strokovno osebje

0

1.2. natovarjanje 0

1.3. transportiranje 0

1.4. razlaganje 0

2. Montaža, vgradnja in predaja v uporabo

2.1. montaža stroja


0

2.2. Povezava na sisteme za odvajanje

0

2.3. priklop na vir energije 0

2.4. nastavljanje stroja in komponent

0

2.5. pritrjevanje, temeljenje 0

2.6. zagon stroja brez obremenitve

0

2.7. preskus stroja z obremenitvijo

0

3. Nastavljanje, šolanje, programiranje ali zamenjava procesa

3.1. nastavitve varovalnih naprav


0

3.2. nastavitev parametrov stroja

0

3.3. vpenjanje / pritrjevanje obdelovanca

0

3.4. dodajanje / polnjenje surovcev

0

3.5. zamenjava in nastavitev orodja

0

3.6. kontrola programiranja 0

3.7. kontrola končnega izdelka

0

4. Delovanje

4.1. nadzor/pregledi ni posledic šolan operater 1 1 1 1 3

4.2. zagon stroja ni posledic šolan operater 1 1 1 1 3

4.3. dodajanje, polnjenje, natovarjanje surovin

sproščanje prašnih delcev v okolje

avtomatizirano / odsesovanje

2 2 1 1

8

4.4.

manjša prilagajanja in nastavljanja parametrov delovanja stroja

ni posledic šolan operater / upoštevanje navodil

1 2 1 1

4

4.5. ponovni zagon stroja po zaustavitvi/prekinitvi

ni posledic ponovni zagon je avtomatiziran v smiselnem zaporedju

1 1 1 1

3

4.6. Nadzor ni posledic 0

4.7. potrditev končnega izdelka

ni posledic

0



5. Čiščenje / Vzdrževanje

5.1. Nastavitve poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona / opravi strokovna oseba

SIST EN 1037:1995+A1:2008

7 1 3 1

35

5.2. čiščenje, dezinficiranje ni nevarnosti 0

5.3. demontaža/odstranitev delov, komponent, naprav stroja

poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona, zaščita pred prdmeti z povišano temperaturo

SIST EN 1037:1995+A1:2008 SIST EN ISO 13732-1:2008

7 1 3 1

35

5.4. Odklop z napajanja, sproščanje energije

ni nevarnosti

0

5.5. Mazanje poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona / operater stroja

SIST EN 1037:1995+A1:2008

7 2 3 1

42

5.6. zamenjava izrabljenih delov poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona / opravi strokovna oseba

SIST EN 1037:1995+A1:2008

7 1 3 1

35

5.7. ponastavljanje poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona / operater stroja

SIST EN 1037:1995+A1:2008

7 1 3 1

35

5.8. kontrola delov, komponent, naprav stroja

poškodbe zgornjih okončin

preprečitev nepričakovanega zagona / operater stroja vizuelno

SIST EN 1037:1995+A1:2008

7 1 1 1

21

6. Iskanje, odstranjevanje okvar

6.1. demontaža/odstranitev delov, komponent, naprav stroja


0

6.2. iskanje okvar 0

6.3. odklop z napajanja, sproščanje energije

0

6.4. odpravljanje posledic napak krmilnih in varovalnih naprav

0

6.5. Popravila 0

6.6. zamenjava delov, komponent, naprav stroja

0

6.7. ponastavljanje (resetiranje)

0

6.8. kontrola delov, komponent, naprav stroja

0

7. Razgradnja , Demontaža

7.1. razgradnja/demontaža izvede proizvajalčevo

strokovno osebje

0

Tabela 2: Ocena tveganja po življenski dobi

(Vir: Lasten)



OCENA TVEGANJA po možnih nevarnostih

EN ISO 12100:2010

tip stroja :

GROMIZ 150

ocenitev opravil : Janez Groznik

tov. št. : datum : 25.11.2014

tveganje ukrep / opis

rešitve upoštevan standard

ocenitev tveganja

komentar

skupina izvor nevarnosti posledice

R V1

V2

V3

T

1. Mehanske nevarnosti

1.1. gibljivi elementi zmečkanine gornjih okončin

mehanska zaščita / preprečitev dosega

SIST EN 5472:1998+A1:2008 SIST EN ISO 13857:2008 7 1 3 1

35

1.2. vrteči elementi zmečkanine gornjih okončin

mehanska zaščita / preprečitev dosega

SIST EN 5472:1998+A1:2008 SIST EN ISO 13857:2008 7 1 3 1

35

2. Električne nevarnosti

2.4. deli pod napetostjo

zunanji izvajalec/ koperant

0

2.6. preobremenitev 0

2.7. deli, ki so pod napetostjo zaradi napake

0

2.8. kratek stik 0

2.9. toplotno sevanje 0

3. Toplotne nevarnosti

3.1. predmeti ali materiali z visoko temperaturo

manjše opekline

predpisana zaščitna oprema

SIST EN ISO 13732-1:2008

4 1 3 1

20

4. Nevarnost zaradi hrupa

4.1. gibljivi deli izmerjen hrup 50-60 dB

0

4.2. grobe površine 0

5. Nevarnost zaradi vibracij

5.1. neujemanje gibljivih delov

stroj ne oddaja

vibracij

0

6. Nevarnost zaradi sevanja

6.1. viri sevanja ni virov sevanja 0

7. Nevarne snovi

7.2. gorljive snovi požar 0

7.3.

prah

nabiranje prhu na dihalnih organih

odsesovanje / odsesovanje pogojuje delovanje stroja

3 2 5 2

27

8. Nevarnosti povezane z okoljem v katerem stroj deluje

8.1.

prostor stroja

stroj je nameščen v zaprtem in

temperiranem prostoru

0

Tabela 3: Ocena tveganja po možnih nevarnostih (Vir: Lasten)



5.2 ODPRAVA IN OMEJITEV NEVARNOSTI

V prejšnji točki smo naredili oceno tveganja in nevarnosti. Iz obdelanih tabel je razvidno v katerih fazah delovanja stroja se pojavijo nevarnosti in kakšne so. Te nevarnosti moramo odpraviti do te mere, da preprečimo vse možne poškodbe in zdravstvene posledice za uporabnika. Če je le možno za odpravo nevarnosti uporabimo tehnične standarde v katerih so podane tehnične rešitve in kako jih izvedemo. Če pri odpravi in omejitvi nevarnosti upoštevamo standarde se lahko na njih sklicujemo in jih navajamo v tehnični dokumentaciji. Istočasno nam omogočajo dokazovati, da zagotavljamo varnost stroja za uporabnika. V zgornji tabeli smo tudi navedli s pomočjo katerih standardov bomo odpravili obstoječe nevarnosti. Ena največjih ugotovljenih nevarnosti so vrteči se deli stroja. Te nevarnosti smo odpravili s pomočjo standarda SIST EN 5472:1998+A1:2008 Varnost strojev - Mere človeškega telesa - 2. del: Načela določanja priporočenih mer za dostopne odprtine in SIST EN ISO 13857:2008 Varnost strojev - Varnostne razdalje, ki preprečujejo doseg nevarnih območij z zgornjimi in spodnjimi udi.

Slika 4: možne nevarnosti (Vir: Lasten)



Na zgornji sliki so z rdečo barvo označeni gibajoči se deli stroja, kateri so kritični za varnost operaterjev in je potrebno fizično preprečiti dostop do njih z upoštevanjem zgoraj navedenih standardov. Na stroj smo namestili mehanske zaščitne pokrove in ohišja, ki fizično preprečujejo možnost dostopa do gibajočih se delov stroja. Na določenih delih stroja pride med delovanjem do povišanih temperatur nekaterih strojnih delov. To nevarnost smo odpravili z dodatnim hlajenjem teh delov in dodatnimi zaščitami kot jih navaja standard SIST EN ISO 13732-1:2008 Ergonomija toplotnega okolja - Metode za ocenjevanje človekovega odziva na dotik s površinami - 1. del: Vroče površine Pri delovanju stroja se v okolico sproščajo tudi prašni delci od delovnega medija. To nevarnost smo odpravili z odsesovanjem, ki tudi pogojuje delovanje stroja. V kolikor odsesovanje ne deluje je onemogočen zagon stroja. Naknadno smo pri testiranju tudi izmerili dejanski hrup stroja med delovanjem. Izmerjen hrup je bil med 50 in 60 dB, kar je pokazalo, da ni potreb po dodatnih ukrepih. Z temi ukrepi smo zagotovili varnost osebja, ki z strojem upravlja. Pri izdelavi ocene tveganja pa smo ugotovili, da s tem še niso odpravljene vse nevarnosti v času vzdrževanja in popravljanja stroja, saj morajo tedaj biti določene zaščite zaradi narave dela fizično odstranjene. Kljub temu pa moramo zagotoviti maksimalno varnost za izvajalce teh nalog. To varnost smo zagotovili z pomočjo standarda SIST EN 1037:1995+A1:2008 Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega zagona. Vsekakor pa se morajo ti izvajalci držati tudi dodatnih navodil, ki so navedena v tehnični dokumentaciji stroja. Tako smo sedaj teoretično odpravili vsa tveganja in nevarnosti s katerimi se srečujemo pri našem stroju.

5.3 KOCIPIRANJE IN KONSTRUIRANJE Zgornje ugotovitve in tehnične rešitve moramo vgraditi v sam stroj. Stroj mora biti narejen tako, da izpolnjuje funkcionalno tehnične in varnostne zahteve za svoje delovanje. Pričeli smo z risanjem, konstruiranjem in sestavljanjem posameznih strojnih delov in jih povezovati v celoto. Pri samem konstruiranju stroja še posebno stiskalnega dela smo imeli kar nekaj težav, saj je teoretično nemogoče izračunati dejansko potrebno delovno silo. Ti izračuni bi nam prišli prav pri dimenzioniranju strojnih elementov, ki prenašajo delovne obremenitve. Ker izračunov ni bilo smo nekatere strojne dele kot so ležaji, osovine in podobne nosilne elemente dimenzionirali po lastni presoji in občutku. Po končanem konstruiranju stroja smo določili še tehnologijo izdelave posameznih kosov in predpisali tehnološke postopke in zahteve za termično in končno obdelavo materialov in delovnih površin. Poiskati je bilo potrebno izdelovalce nekaterih komponent stroja, ki jih ne moremo izdelati sami. Izračunati potrebne sile za pogonsko tehniko. Izbrati dobavitelje pogonske tehnike. Določiti sistem in način krmiljenja. Obiskali smo nekaj proizvajalcev in prodajalcev pogonske tehnike in preverili njihovo poznavanje tega področja, saj smo želeli dobiti zanesljivega dobavitelja, ki nam bo zagotavljal tudi rezervne dele in servis v poprodaji. Na krmilnem delu smo potrebovali dobavitelja, ki se lahko prilagodi našim zahtevam delovanja stroja, saj je sam stroj zelo specifične narave. Pri samem kocipiranju in konstruiranju stroja pa smo morali biti zelo pozorni na zahteve pravilnika o varnosti stroja, ki določa katere zahteve vse morajo biti izpolnjene, da je stroj primeren za evropsko tržišče. Priloga 7 pravilnika o varnosti



strojev navaja kaj vse mora vsebovati in kako mora biti sestavljena tehnična dokumentacija, ki dokazuje, da je stroj skladen z pravilnikom o varnosti strojev. Tehnična dokumentacija obsega:

a) Konstrukcijska dokumentacija: - Splošen opis stroja - Sestavno risbo stroja in risbe krmilnih tokokrogov z ustrezno razlago

potrebno za razumevanje delovanja stroja - Podrobne risbe s priloženimi izračuni, reultati preiskusov, potrdili potrebnimi

za preverjanje skladnosti stroja z zahtevami - Dokumentacija o oceni tveganja, ki izkazuje postopek preverjanja s

seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, opisom varovalnih ukrepov, izvedenih za odpravo nevarnosti

- Navedba uporabljenih standardov za zagotavljanje varnosti - Vsa tehnična poročila o opravljenih preizkusih - Izvod navodil za stroj - Izvode ES-izjav vgrajenih delov v stroj - Izvod ES-izjave o skladnosti stroja b) V primeru serijske proizvodnje je potrebna navedba internih ukrepov, ki

zagotavljajo, da bodo stroji ostali skladni z pravilnikom o varnosti strojev. - Proizvajalec mora izvajati raziskave in preskuse komponent in opreme s

katerimi ugotavlja ustreznost za dajanje stroja v obratovanje - Ustrezna poročila in rezultati so sestavni del tehnične dokumentacije

V kolikor proizvajalec ni v stanju zagotoviti inšpekcijskim organom ustrezne tehnične dokumentacije se smatra, da stroj ni skladen z zahtevami pravilnika. Na slikah v nadaljevanju je razvidno nekaj delov kako so nastajali in se sestavljali.

Slika 5: sestavni deli (Vir: Lasten)



5.4 IZDELAVA PROTOTIPA IN PRESKUŠANJE Ko smo zaključili z delom kocipiranja in konstruiranja smo se lotili fizične izdelave stroja. Izdelali smo stroj, ki je bil za normalno delovanje z možnostjo opazovanja kaj se dogaja med samim delovanjem.Tako smo pridobili kar nekaj informacij potrebnih za nadaljnji razvoj stroja. Ugotovili smo, da so za delovanje stroja potrebne bistveno večje sile kot smo pričakovali. Tako smo morali demenzijsko povečati določene strojne dele, da so lahko prenesli dejanske obremenitve. Izkazalo se je tudi, da so potrebne termične obdelave materialov strojnih delov za zagotavljanje daljše življenske dobe obrabljivih delov. Zagotoviti kvalitetno površinsko obdelavo delovnih površin, saj sicer ni bilo možno zagotoviti kvalitetnega proizvoda. Veliko smo si pomagali z spremembami na samem krmilnem sistemu stroja. Vgradili smo merilnike obremenitev pogonskih motorjev. Na osnovi teh informacij lahko preko frkvenčnih pretvornikov krmilimo dodajalne naprave za doziranje delovnega medija. Kot pomemben člen se je pokazala tudi predpriprava delovnega medija, ki mora biti primerne granulacije in vlažnosti. Med samim preizkušanjem smo vsa opažanja evidentirali in spremembe vnesli v tehnično dokumentacijo, ki nam služi za nadaljno proizvodnjo. Nekatere spremembe smo izvedli, že med samim preizkušanjem saj smo le na ta način videli, če smo pravilno ukrepali. Dograditi smo morali nekaj elementov, ki zagotavljajo primerne delovne razmere ob stroju za operaterja, kot je odsesovalni sistem prašnih delcev. Po končanih testiranjih v domači delavnici smo izdelali dva stroja, kot naj bi bila v serijski proizvodnji. Postavili smo jih v dveh delavnicah kjer so obratovali pod pogoji za redno proizvodno delovanje seveda pod našim nadzorom, da evidentiramo še vse pomnjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Postavljeni stroji so uspešno prestali dvomesečno poskusno delovanje, brez večjih napak in okvar. Tudi brez pomankljivosti, ki bi privedle do strojeloma in pškodb upravljalca.

Slika 6: testni stroji (Vir: lasten)



5.5 DOKAZILA O SKLADNOSTI IN KVALITETI VGRAJENIH DELOV

Pri izdelavi oziroma, že pri konstruiranju stroja smo ugotovili, da bo potrebno za izdelavo in sestavo celotnega stroja poiskati kar nekaj dobaviteljev opreme in delov stroja, ki jih ne bomo izdelovali sami. Tu gre predvsem za pogonsko in krmilno tehniko. Naša naloga pa je bila, preveriti in zagotoviti, da vsi ti vgrajeni deli izpolnjujejo zahteve o skladnosti in kvaliteti glede na Evropsko direktivo o varnosti strojev 2006/42/ES. Od dobaviteljev smo morali zahtevati, da predložijo ustrezno dokumentacijo, kot so napisne ploščice z glavnimi karakteristikami in CE oznako, ES-izjavo o skladnosti in ustreznosti. Ti dokumenti dokazujejo, da njihovi izdelki ustrezajo vsem zahtevam saj bomo le tako tudi mi z našim strojem kot končnim izdelkom izpolnjevali vse pogoje. V nadaljevnju prilagam nekaj dokazil o skladnosti vgrajenih komponen.

Slika 7: dokazila o skladnosti

(Vir: dobavitelji komponent)

5.6 NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE

Kot zahteva Evropska Direktiva varnost strojev 2006/42/ES so navodila za uporabo

in vzdrževanje sestavni del stroja. Zaželjeno se je držati smernic direktive za izdelavo navodil saj tako zagotovimo, da vsebujejo vse ključne elemente potrebne za razumevanje delovanja in upravljanja stroja. Nameščena (hranjena) morajo biti v neposredni bližini stroja. Dostopna morajo biti vsem upravljalcem in serviserjem. V navodilih moramo posebej posvetiti pozornost varnosti in v njih navesti vse možne predvidljive in nepredvidljive nevarnosti v življenski dobi stroja. Jih čim natančneje opredeliti in navesti kako jih preprečimo, še posebej za tiste, ki jih ne moremo zaradi narave dela fizično preprečiti, že v fazi razvoja stroja. V kolikor se na stroju naredijo v življenski dobi kakeršne koli spremembe, dodelave ali predelave jih je nujno potrebno evidentirati tudi v navodilih oziroma tehnični dokumentaciji. V prilogi št. 1 prvilnika o varnosti stroja pod točko 1.7.4.2 je natančno definirano kaj morajo navodila vsebovati, v točki 1.7.3 pa je točno navedeno kako mora biti označen sam stroj.



5.6.1 NAVODILA MORAJO VSEBOVATI:

- Ime in popolni naslov proizvajalca - Oznako stroja, kot je navedena tudi na samem stroju - ES- izjavo o skladnosti ali dokument, ki določa vsebino ES-izjave - Osnovni splošni opis stroja - Risbe, diagrame, opise in razlage, ki so potrebne pri samem upravljanju,

vzdrževanju in popravilih - Opis delovnega mesta, ki ga bodo zasedali upravljalci - Opis predvidene uporabe stroja - Opozorila glede nedopustne a možne uporabe stroja - Natančno navodilo glede varnosti med transportom, namestitvijo,

priključitvijo, obratovanjem in uničenjem - Navodilo za upravljanje, posluževanje in izobraževanje operaterjev - Informacije o tvganjih, ki ostajajo kljub vgrajeni varnosti in sprejetimi

dodatnimi varnostnimi ukrepi - Navodilo o varovalnih ukrepih, ki jih mora sprejeti uporabnik - Lastnosti orodja, ki se namešča na stroj - Razmere v katerih stroj izpolnjuje zahtevo po stabilnosti pri delovanju in med

transportom - Postopek ravnanja v primeru nesreče ali okvare - Opis postopka nastavljanja in vzdrževanja - Opis rezervnih delov, ki jih je potrebno uporabljati - Podatke o emisijah hrupa - Informacije za izpostavljene osebe v zvezi z oddajanim sevanjem, kadar je

verjetno, da bo stroj oddajal neionizirajoče sevanje

5.6.2 OZNAČEVANJE STROJA Vsak stroj mora biti vidno, čitljivo in neizbrisno označen z naslednjimi podatki:

- Ime in popolni naslov proizvajalca - Oznaka stroja - Oznaka CE - Oznaka serije ali tipa - Serijska številka - Leto izdelave - Navedeni morajo biti tudi vsi podatki, ki so bistvenega pomena za varno

uporabo Navodila za naš stroj so dokaj obsežna, so izdelana samostojno in so sestavni del te diplomske naloge kot priloga.



5.7 ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI V SERIJSKI PROIZVODNJI V kolikor želimo stroj izdelovati v večjem številu se to smatra kot serijska proizvodnja. Za serijsko proizvodnjo pa pravilnik o varnosti strojev v prilogi 8 nalaga proizvajalcu obveznosti iz naslova zagotavljanja skladnosti strojev v serijski proizvodnji. Proizvajalec mora v tem primeru zagotoviti ustrezno notranjo kontrolo proizvodnje. To zagotovi z vhodno kontrolo materialov oziroma zahteva od dobaviteljev, da z dokumentacijo in ustreznimi sertifikati dokazujejo ustreznost vhodnih materialov in polizdelkov. Podizvajalci morajo z primernimi merilnimi protokoli dokazati, da njihovi izdelki ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika in da so materiali ustrezno obdelani glede na zahtevano specifikacijo naročnika. Tudi sam proizvajalec mora v tehnološkem postopku izdelave sestavnih delov predpisati tehnično kontrolo in merilne protokole za medfazno in končno kontrolo proizvodov, ki se bodo uporabili pri sestavi stroja. Potrebno je primerno opremiti proizvodne stroje, da zagotavljajo izdelavo zahtevane kvalitete. Vsa tehnična in delavniška dokumentacija mora biti nedvoumno izdelana in vsebovati vse podatke iz katerih so razvidne zahteve. Vsi merilni protokoli in testiranja morajo biti ustrezno evidentirani tako, da je možna sledljivost kaj se je z posameznim kosom dogajalo v fazi izdelave. V našem primeru je recimo za izdelavo pogonske osovine potrebno kontrolirati, da je uporabljen primeren material, ki bo prenesel določene obremenitve, da je osovina izdelana centrično kar zagotavlja meren tek stroja, da so ustrezne tolerančne mere kjer so nameščeni vodilni ležaji. Potem, da so matrice in tlačni valji ustrezno termično obdelani, kar jim zagotavlja manjšo obrabo pri obratovanju in sprejemljivo življensko dobo. Za doseganje vse te kvalitete mora proizvajalec osebju zagotoviti ustrezno merilno orodje in primerne testne priprave. Po potrebi se jih tudi namensko izdela.

5.8 ES-IZJAVA O SKLADNOSTI ES- izjava o skladnosti je ključni del tehnične dokumentacije stroja s katero proizvajalec izjavlja in dokazuje na kakšen način je ustvaril skladnost stroja z tehničnimi predpisi in zagotovil varnost stroja. V izjavi mora biti naveden točen naziv in naslov proizvajalca ter odgovorna oseba. Naziv in tip stroja, datum izdelave in serijska številka stroja. Navesti je potrebno vse pravilnike in predpise na osnovi katerih je bil stroj konstruiran in podati vse standarde iz katerih so bile povzete tehnične rešitve za zagotavljanje maksimalne varnosti stroja za uporabnika in okolico. V nadaljevanju navajam ES-izjavo o skladnosti za naš stroj.



Drenov Grič 4a, 1360 Vrhnika, Slovenija

Tel: +386(0)1 7553 893 Fax: +386(0)1 7557 893

Na podlagi 9. člena Odredbe o varnosti strojev (Ur. list RS 52/2000 in 53/2000) izdajamo:

ES – IZJAVA O SKLADNOSTI Proizvajalec: Groplast d.o.o., Drenov Grič 4a, 1360 Vrhnika

Janez Groznik, Lesno Brdo 47A, 1360 Vrhnika S polno odgovornostjo izjavljam, da Stroj (proizvod): Peletirna linija tip: Gromiz 150 Tovarniška številka: --------- Leto izdelave: --------- Ustreza zahtevam naslednjih predpisov:

- Pravilnik o varnosti strojev (Ur.l.št. 75/2008) – Direktiva varnost strojev 2006/42/ES

(UL EU, maj 2006)

- Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur.l.št. 132/2006) – EMC direktiva

2004/108/ES (UL EU, december 2004)

- Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih

napetostnih meja (Ur.l.št. 27/2004, pop. 71/2011) – LVD direktiva 2006/95/ES (UL

EU, december 2006)

Uporabljeni standardi:

- SIST EN ISO 12100:2011 Varnost strojev - Splošna načela načrtovanja - Ocena

tveganja in zmanjšanje tveganja

Na mehanskem delu:

- SIST EN ISO 13857:2008 Varnost strojev - Varnostne razdalje. Ki preprečujejo

doseg nevarnih območij z zgornjimi in spodnjimi udi

- SIST EN 547-2:1998+A1:2008 Varnost strojev - Mere človeškega telesa – 2. del:

Načela določanja priporočenih mer za dostopne odprtine

- SIST EN ISO 13732-1:2008 Ergonomija toplotnega okolja – Metode za ocenjevanje

človekovega odziva na dotik s površinami 1. del: Vroče površine

Na elektro delu: - SIST EN 1037:1999+A1:2008 Varnost strojev- Preprečevanje nepričakovanega

zagona

- SIST EN ISO 13850:2008 Varnost strojev - Zaustavitev vsili-Načela načrtovanja

- SIST EN 61439-1:2012 Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav - 1.

del: Splošna pravila

- SIST EN 61439-2:2012 Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav - 2.

del: Sklopi močnostnih stikalnih in krmilnih naprav Vrhnika, ---------------- Janez Groznik

Podpis: ____________________



6 UVEDBA PROIZVODA NA TRG

Sedaj ko smo izvedli raziskavo trga, razvili in skonstruirali stroj do te mere, da je

tehnično funkcionalen. Opravili vsa možna testiranja za izpolnjevanje tehničnih

zahtev. Naredili oceno tveganja in vgradili primerno varnost za uporabnika.

Upoštevali potrebne standarde, ki ustvarjajo domnevo, da je stroj skladen s

pravilnikom o varnosti strojev.

Z vsemi temi izvedenimi aktivnostmi smo si zagotovili, da je stroj primerno izdelan

za Evropsko tržiče in imamo nanj pravico z vso odgovornjostjo namestiti

označevalno tablico na kateri je tudi zelo pomembna CE oznaka, ki uporabniku

naznanja, da je stroj izdelan v skladu z Evropskimi predpisi.

CE oznaka je navedena na sami označevalni tablici, ki je nameščena na stroju na

vidnem mestu, je neizbrisno in čitljivo napisana. CE oznaka mora biti oblike in

velikosti kot je navedeno na spodnji sliki.

Slika 8: CE oznaka

(Vir: pravilnik o varnosti strojev)



7 ZAKLJUČEK Ker je bilo samo konstruiranje, izdelava prototipa in testiranje dolgotrajen in naporen postopek smo bili na koncu vsi zadovoljni. Uspelo nam je narediti stroj, ki je tehnično, funkcionalno in varnostno izpopolnjen in pripravljen za praktično uporabo pri naročnikih. Tako smo na Slovenskem in delno tudi na Evropskem tržišču zapolnil še eno vrzel saj proizvajalcev tovrstnih strojev ni ravno veliko, v Sloveniji misli, da smo celo edini. Vsporedno z razvojem smo bili aktivni tudi na tržnem področju, kjer se je izkazalo, da je zanimanje za tovrstne stroje večje kot smo pričakovali, tako, da imamo na spisku že kar nekaj potencialnih naročnikov. Sedaj jim lahko ponudimo dovršen stroj, ki bo služil svojemu namenu. Obvestiti jih moramo, da je stroj na razpolago za demonstracijsko predstavitev in jim olajšamo odločitev glede nakupa stroja. Ker cena samega stroja ni najnižja smo se dogovorili tudi z banko o možnostih alternativnega financiranja nakupa stroja. Nam pa bodo te dejavnosti omogočile čimhitrejše pokritje stroškov razvoja, ki niso bili ravno zanemarljivi. Ob tej priložnosti se bi rad še enkrat zahvalil vsej ekipi, ki je sodelovala pri samem konstruiranju in razvoju ter vsem ostalim, ki so nam dajali moralno in psihično podporo, še posebej v trenutkih ko kaj ni šlo kot bi želeli.

Slika 9: končni stroj

(Vir: lasten)



8 LITERATURA IN VIRI

SIST ; Slovenski inštitut za standardizacijo Spletna stran: http:/www.ec.europa.eu/CEmarkin Interno gradivo podjetja Groplast ; tehnična dokumentacija Diplomska naloga ; Razvoj in izdelava peletirne linije 150 kg/h ; Vinko

Rus Študijsko gradivo pri predmetu Tehnični predpisi in načrtovanje

proizvodov na http://e-ucilnice.bb.si Varnost strojev-tehnična dokumentacija; Darko Dajčman Uradni List RS

KAZALO SLIK Slika 1: primerljivi stroji ............................................................................................. 4 Slika 2: idejne skice .................................................................................................. 7 Slika 3: 3D primer ................................................................................................... 13 Slika 4: možne nevarnosti ...................................................................................... 17 Slika 5: sestavni deli ............................................................................................... 19 Slika 6: testni stroji ................................................................................................. 20 Slika 7: dokazila o skladnosti .................................................................................. 21 Slika 8: CE oznaka ................................................................................................. 25 Slika 9: končni stroj ................................................................................................ 26

KAZALO TABEL

Tabela 1: SWOT analiza .......................................................................................... 6 Tabela 2: Ocena tveganja po življenski dobi ........................................................... 15 Tabela 3: Ocena tveganja po možnih nevarnostih .................................................. 16

http://e-ucilnice.bb.si/

GROPLAST d.o.o. Drenov Grič 4A, SI-1360 Vrhnika

NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE

PELETIRNA LINIJA GROMIZ 150

[email protected] tel.: 00386 (0)1 755 38 93 fax: 00386 (0)1 755 78 93

mailto:[email protected]

KAZALO

1 UVOD V NAVODILA ............................................................................................................................. 1

1.1 VSEBINA IN NAMEN NAVODIL ..................................................................................................... 1

1.2 VARNOSTNA OPOZORILA ........................................................................................................... 1

1.3 IZRAZI IN SIMBOLI ZA VARNOST ................................................................................................ 2

1.4 SHRAMBA NAVODIL ..................................................................................................................... 3

1.5 KAKO OBNOVITI NAVODILA ........................................................................................................ 3

2 OPIS STROJA ...................................................................................................................................... 3

2.1 OSNOVNI OPIS STROJA .............................................................................................................. 3

2.2 OZNAČEVANJE STROJA .............................................................................................................. 4

2.3 GLAVNE TEHNIČNE LASTNOSTI STROJA .................................................................................. 5

2.4 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IN SESTAVNI DELI ENOT ............................................................... 6

2.4.1 ZALOGOVNIK Z MEŠALOM ................................................................................................... 6

2.4.2 DODAJALNA ENOTA .............................................................................................................. 7

2.4.3 VLAŽILNA ENOTA .................................................................................................................. 8

2.4.4 DELOVNA ENOTA .................................................................................................................. 9

2.4.5 SEJALNA ENOTA ................................................................................................................. 10

2.5 LOKACIJA IN DELOVNO OKOLJE STROJA ............................................................................... 11

2.5.1 DELOVNO OKOLJE .............................................................................................................. 11

2.5.2 OSVETLITEV ........................................................................................................................ 12

2.5.3 VIBRACIJE ............................................................................................................................ 12

2.5.4 HRUP .................................................................................................................................... 12

2.5.5 TEMPERATURA ................................................................................................................... 13

3 VARNOST ........................................................................................................................................... 14

3.1 NAPOTKI ZA VARNOST .............................................................................................................. 14

3.1.1 INFORMACIJE IN OSNOVNI OPOZORILNI NAPOTKI ZA VARNOST ................................. 14

3.1.2 OPERATERJI – VZDRŽEVALCI ........................................................................................... 14

3.2 VARNOST, POVEZANA S STROJEM IN DELOVNIM CIKLUSOM .............................................. 15

3.2.1 VARNOST ............................................................................................................................. 15

3.2.2 OBMOČJA STROJA.............................................................................................................. 15

3.2.3 DOVOLJENE NALOGE OPERATERJA, VZDRŽEVALCA IN SERVISERJA ......................... 16

3.3 VARNOST IN KONTROLA SISTEMA .......................................................................................... 17

3.3.1 KONTROLNO IN SIGNALNO VAROVANJE ......................................................................... 17

3.3.2 VARNOST MED ZAGONOM STROJA .................................................................................. 17

3.3.3 VARNOST MED IZKLOPOM STROJA .................................................................................. 17

3.3.4 PROGRAMSKA OPREMA .................................................................................................... 17

3.4 VARNOST MED NAMESTITVIJO, NASTAVITVIJO IN VZDRŽEVANJEM ................................... 17

3.4.1 TVEGANJA IN NEVARNOSTI PRI NAMESTITVI .................................................................. 18

3.4.2 NEVARNOST PREKINITEV MED DELOVANJEM ................................................................ 18

3.4.3 NEVARNOSTI IN TVEGANJA ZARADI OPEKLIN ................................................................. 18

3.4.4 NEVARNOST MED NASTAVLJANJEM IN VZDRŽEVANJEM .............................................. 18

3.5 KARAKTERISTIKE VARNOSTNIH ZAŠČIT ................................................................................. 19

3.5.1 PRITRJENE VARNOSTNE ZAŠČITE ................................................................................... 19

3.5.2 VARNOSTNE NAPRAVE ...................................................................................................... 19

3.6 MERILA ZA VARNOST PRED OSTALIMI NEVARNOSTMI ......................................................... 19

3.6.1 ZAŠČITA PRED NEVARNOSTJO DOVODA NAPETOSTI ................................................... 19

3.6.2 VAROVANJE PRED NEVARNOSTJO EKSPLOZIJE ............................................................ 19

3.6.3 ZAŠČITA PROTI NEVARNOSTI HRUPA .............................................................................. 20

3.7 VARNOST MED ČIŠČENJEM STROJA ....................................................................................... 20

4 TRANSPORT ...................................................................................................................................... 20

4.1 VARNOSTNA OPOZORILA ......................................................................................................... 20

5 NAMESTITEV STROJA ...................................................................................................................... 21

5.1 OPOZORILA IN PREDNASTAVITVE ZA MONTAŽO ................................................................... 21

5.2 OKOLICA STROJA ...................................................................................................................... 21

5.3 PROSTOR ZA DELOVANJE IN VZDRŽEVANJE ......................................................................... 21

5.4 NAMESTITEV, MONTAŽA IN NAPELJAVA ................................................................................. 21

5.5 ELEKTRIČNE POVEZAVE ........................................................................................................... 22

5.6 PNEVMATSKE POVEZAVE ......................................................................................................... 22

5.7 VODNE POVEZAVE .................................................................................................................... 23

5.8 NASTAVITVE ............................................................................................................................... 23

6 ZAGON IN ZAUSTAVITEV STROJA .................................................................................................. 23

6.1 SPLOŠNE INFORMACIJE ........................................................................................................... 23

6.2 UPRAVLJALNA PLOŠČA............................................................................................................. 23

6.3 PRIPRAVA IN NALAGANJE DELOVNEGA MATERIALA ............................................................. 24

6.4 DODAJALNA ENOTA ................................................................................................................... 24

6.5 VLAŽILNO-HLADILNI SISTEM ..................................................................................................... 24

6.6 ZAGON STROJA ......................................................................................................................... 25

6.7 ZAUSTAVITEV IN IZKLOP IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA ......................................................... 25

6.8 ZAUSTAVITEV V SILI ALI OB NEPRAVILNEM DELOVANJU ..................................................... 25

6.8.1 ZAUSTAVITEV V SILI ........................................................................................................... 25

6.8.2 ZAUSTAVITVE OB NEPRAVILNEM DELOVANJU ............................................................... 26

7 VZDRŽEVANJE .................................................................................................................................. 27

7.1 SPLOŠNA NAVODILA ................................................................................................................. 27

7.2 DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE .................................................................................... 27

7.3 TEDENSKO VZDRŽEVANJE ....................................................................................................... 27

7.4 PERIODIČNO VZDRŽEVANJE .................................................................................................... 27

7.5 POSEBNO VZDRŽEVANJE ......................................................................................................... 28

8 UNIČENJE STROJA ........................................................................................................................... 28

9 PRILOGE ............................................................................................................................................ 28

KAZALO SLIK

Slika 1: Označevalna tablica ......................................................................................................................... 4 Slika 2: Sestavni deli stroja ........................................................................................................................... 5 Slika 3: Tloris postavitve ............................................................................................................................. 12 Slika 4: Območje povišane temperature ..................................................................................................... 13 Slika 5: Delovna območja ........................................................................................................................... 16 Slika 6: Upravljalna plošča .......................................................................................................................... 24

1

1 UVOD V NAVODILA

1.1 VSEBINA IN NAMEN NAVODIL

Navodila opisujejo peletirni stroj Gromiz 150. Stroj ima kapaciteto stiskanja peletov 90–150

kg/h, odvisno od vrste materiala, ki ga peletira, in moči motorja stiskalnice.

V nadaljnjem besedilu bomo namesto peletirni stroj Gromiz 150 uporabljali samo besedo

STROJ.

Ta navodila so napisana za:

- operaterje stroja, ki upravljajo in poslužujejo stroj (v nadaljnjem besedilu

»operaterji«),

- tehnično osebje, ki je zadolženo za redno vzdrževanje stroja (v nadaljnjem besedilu

»vzdrževalec«),

- kvalificirane vzdrževalce (v nadaljnjem besedilu »serviser«).

Uporabniki stroja bodo s temi navodili dobili potrebna navodila za varno uporabo, delovanje

in vzdrževanje stroja.

Namen teh navodil je:

- spoznavanje sestave in načina delovanja stroja,

- spoznavanje težav, povezanih s strojem,

- zagotavljanje varnega in kvalitetnega delovanja stroja.

1.2 VARNOSTNA OPOZORILA

POZOR: Preden začnete upravljati stroj, preberite celotna navodila.

Navodila so namenjena:

- varnosti ljudi, ki so zadolženi za namestitev, upravljanje, posluževanje in vzdrževanje

stroja,

- varnemu in pravilnemu delovanju stroja,

- kvalitetnemu delovanju stroja.

POZOR: Ne upravljajte stroja, če dvomite v pravilno razumevanje navodil.

Obvestite proizvajalca ali njegovega zastopnika o nerazumevanju navodil in skupaj poiščite

pravo razlago.

2

POZOR: Operaterji nimajo dovoljenja za opravljanje del, za katera so

usposobljeni vzdrževalci in serviserji.

Proizvajalec ne prevzema odgovornosti za poškodbe, ki bi nastale ob neupoštevanju teh

navodil.

OPOZORILO: Nekatere operacije, kot so: namestitev, prvi zagon, popravilo,

obnova, premestitev in razstavljanje stroja, zahtevajo prisotnost serviserja.

OPERATERJI MORAJO:

- imeti splošno in tehnično znanje za branje in razumevanje vsebine navodil v delih,

kjer se nanašajo na njihove naloge;

- razmeti simbole, skice, sheme in sporočila in si jih pravilno razlagati;

- imeti osnovno znanje o higieni, varnosti in tehnologiji;

- vedeti, kako ravnati v primeru nujnega primera;

- vedeti, kje najti osebno zaščito in kako jo uporabiti;

- vzdrževalci morajo imeti, poleg zgoraj omenjenih lastnosti, tudi dobro tehnično

podlago, pridobljeno z izobrazbo ali prakso, ki jo zahtevajo delovne naloge.

Zelo previdno preberite 3. poglavje »VARNOST«, saj vsebuje pomembne

informacije in opozorila, ki so potrebna za varno delovanje stroja.

1.3 IZRAZI IN SIMBOLI ZA VARNOST

Nevarnost udara električnega toka.

Možne posledice: smrt ali težje poškodbe.

Nevarnost prijema okončin.

Možne posledice: smrt ali težje poškodbe.

Nevarna situacija.

Možne posledice: lažje ali neznatne poškodbe.

Škodljive situacije.

Možne posledice: poškodbe na stroju, okolici in osebju.

Informacije

Nasveti za upravljanje in koristne informacije.

Navodila za uporabo.

Upoštevanje navodil je pogoj za nemoteno in varno uporabo

stroja.

NEVARNI PREDEL: predel znotraj ali v okolici stroja, kjer obstaja tveganje za varnost in

zdravje izpostavljene osebe.

IZPOSTAVLJENA OSEBA: oseba, ki je delno ali popolnoma v nevarnem predelu.

3

OPERATER: oseba, ki upravlja, nastavlja in poslužuje stroj.

VZDRŽEVALEC: oseba, ki skrbi za redno vzdrževanje stroja v okviru svojega predznanja

(elektro, mehansko).

SERVISER: oseba, ki je s strani proizvajalca ali servisnega centra usposobljena in

pooblaščena za montažo in popravilo, za katero je potrebno dodatno znanje.

1.4 SHRAMBA NAVODIL

Ta navodila in njihove priloge morajo biti shranjene na vidnem mestu v bližini stroja in

v vsakem trenutku dosegljiva vsem osebam, ki ga upravljajo.

Navodila so sestavni del stroja in tvorijo z njim celoto na področju varnosti.

Stroj in njegovo stanje je potrebno spremljati ves čas življenjske dobe in navodila po potrebi

obnavljati oziroma dopolnjevati. Vsaka sprememba na stroju mora biti evidentirana.

1.5 KAKO OBNOVITI NAVODILA

Ko je po popravilu ali spremembi stroja treba obnoviti navodila, je postopek obnove

sledeč.

A) Serviser doda navodilom spremenjeno ali dopolnjeno obliko navodil, ki morajo

vsebovati:

- opis del, ki so bila izvedena,

- datum izvedbe del in

- ime serviserja.

B) Spremenjeno obliko navodil je treba dodati v navodila.

C) Kopijo spremenjenih navodil je treba poslati proizvajalcu stroja.

2 OPIS STROJA

2.1 OSNOVNI OPIS STROJA

Peletirni stroj GROMIZ 150 je namenjen izdelovanju peletov, ki se uporabljajo kot

kurilno sredstvo ali za krmo živali. Materiali, ki jih lahko uporabimo za peletiranje, so:

sekanci, žagovina, oblanci, različne vrste žit, slama, seno, nekateri odpadki.

Stroj je sestavljen iz posameznih enot, ki tvorijo celoto, potrebno za njegovo nemoteno

delovanje.

Te enote so:

- zalogovnik z mešalom,

- dodajalna enota,

4

- vlažilna enota,

- delovna enota,

- sejalna enota.

Posamezne enote so podrobneje opisane v nadaljevanju.

Nekatere slike v navodilih prikazujejo stroj ali dele stroja, ki niso primerni za

varno delovanje (odstranjene so varnostne zaščite). Ta način je uporabljen le zaradi

boljše preglednosti in lažje predstavitve posameznih delov stroja.

Uporaba stroja brez zaščitnih delov je prepovedana! Neupoštevanje teh navodil lahko

pripelje do resnih poškodb.

Opis stroja je namenjen operaterjem in vzdrževalcem, da pridobijo:

- osnovno znanje o stroju in njegovih enotah in

- znanje o nalogah, opisanih v navodilih.

2.2 OZNAČEVANJE STROJA

Na vsakem stroju je nameščena označevalna tablica, kot je razvidno na spodnji sliki.

Slika 1: Označevalna tablica

Ploščica mora vsebovati:

- točen naziv proizvajalca,

- tip stroja,

- serijsko številko stroja,

- leto izdelave stroja,

- tehnične podatke, potrebne za priključitev stroja, kot so priključna napetost, priključna

moč, zračni tlak,

- oznako CE, ki sporoča, da je stroj narejen v skladu z evropskimi standardi.

Nameščena mora biti na vidnem delu stroja, tako da je ni možno odstraniti niti izbrisati.

5

2.3 GLAVNE TEHNIČNE LASTNOSTI STROJA

PROIZVAJALEC GROPLAST d.o.o.

MODEL GROMIZ 150

SERIJSKA ŠTEVILKA 14000

PRIKLJUČNA NAPETOST 400 V / 50 Hz

SKUPNA PRIKLJUČNA MOČ 11 kW / 50 A

DOLŽINA 2800 mm

ŠIRINA 1100 mm

VIŠINA 2100 mm

TEŽA 680 kg

Slika 2: Sestavni deli stroja

ZALOGOVNIK Z MEŠALOM VLAŽILNA ENOTA

DODAJALNA ENOTA

DELOVNA ENOTA

UPRAVLJALNA PLOŠČA

SEJALNA ENOTA

6

2.4 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IN SESTAVNI DELI ENOT

2.4.1 ZALOGOVNIK Z MEŠALOM

DIMENZIJE D x Š x V 1100 x 1100 x 2100 mm

TEŽA 330 kg


PRIKLJUČNA MOČ 0,5 kW

Zap. št. Naziv Interna koda Standardna koda Kos

1 Ogrodje s plaščem 01.001 1

1 Sprednja stena 01.001-2 1

1 Zadnja stena 01.001-3 1

1 Bočna stena 01.001-4 2

1 Strop 01.001-5 1

2 Nosilno dno 01.002 1

3 Zobniško gonilo 01.003 FG-22V-35 1

3 Vijaki s cil. glavo 01.003-1 M8x20 4

4 Motor 01.004 SMB 80 A 4 0,55kW 1

5 Tesnilni set 01.005 1

5 Nosilni obroč 01.005-1 1

5 Tesnilni obroč 01.005-2 75x35x10 1

5 Vijaki s cil. glavo 01.005-3 M6x15 4

6 Mešalo 01.006 1

7 Vzmet mešala 01.007 2

7 Vijaki 01.007-1 M8x25 4

8 Pritrdilna podložka 01.008 45x13x5 1

7

2.4.2 DODAJALNA ENOTA


TEŽA 20 kg



9 Vijak 01.009 M12x40 1

10 Luč zalogovnika 01.010 LED MCOB 10W 1

11 Indikator nivoja Kapacitivno stikalo

01.011 XT130B1PAL2 PNP 24VDC

1


1 Telo enote 02.001 1

2 Dozirno vreteno 02.002 1

3 Ležaj 02.003 UCFC 204 1

4 Polžasto gonilo 02.004 VF 44 P28T63B14B3 1

5 Motor 02.005 T63D4 B14 0,37 kW 1

6 Vijak 02.006 M8x15 7

7 Vijak 02.007 M8x20 4

8 Podložka 02.008 Fi 12 1

9 Matica 02.009 M12 1

10 Momentna ročica 02.010 VF44 1

11 Varnostni pokrov 02.011 1

8

2.4.3 VLAŽILNA ENOTA


TEŽA 1 kg



1 Nosilec 03.001 1

2 Priključni element 03.002 1

2 Priključek L 03.002-1 L14 MSN 1

2 Priključek natični 03.002-2 N 14 13 MS 1

3 Razdelilna letev 03.003 1

3 Letev 03.003-1 FR184 1

3 Čep 03.003-2 B 18 MSN 2

3 Čep 03.003-3 B 14 MSN 1

3 Dvovijačnik 03.003-4 E 18 MSN 2

4 Krogelni ventil 03.004 KH 18 MKIA MINI 2

5 Merilec pretoka 03.005 2

5 Indikator pretoka 03.005-1 2

5 Priključek ravni 03.005-2 PQS 386 2

6 Elektromagnetni ventil 03.006 MXD/C1/8,2/2 NC,FKM 10,2 2

6 Tuljava 03.006-1 MX230V 50/60Hz22MM 2

6 Vijaki 03.006-2 M4x10 4


9

2.4.4 DELOVNA ENOTA

DIMENZIJE D x Š x V 600 x 600 x 1275

TEŽA 300 kg



DELOVNA TEMPERATURA 80–140 ºC


1 Nosilec enote 04.001 1

1 Zaščitni pokrov bočni 04.001-1 2

1 Zaščitni pokrov čelni 04.001-2 2

1 Zaščitni pokrov zgornji 04.001-3 1

2 Kolo z zavoro 04.002 4

2 Vijak 04.002-1 M8x12 12

3 Zobato gonilo 04.003 FG-42-50 i-13,38 n2-108 min-1 1

3 Motor gonila 04.003-1 SMR 160 M4 P=11,00 kW 1

3 Motor gonila 04.003-2 SMR 132 Ma4 P=9,20 kW 1

3 Motor gonila 04.003-3 SMR 132 M4 P=7,5 kW 1

3 Vijak 04.003-4 M12x45 4

4 Ohišje enote 04.004 1

4 Tesnilni obroč 04.004-1 125x100x12 TC 1

4 Ležaj 04.004-2 29412 1

4 Ležaj 04.004-3 6011 ZZ C3 2

4 Distančna podložka 04.004-4 DIN 988 55x68x0,1 1

4 Zaščitni obroč 04.004-5 6001 AV 1

4 Distančna podložka 04.004-6 DIN 988 55x68x1 1

10

2.4.5 SEJALNA ENOTA

DIMENZIJE D x Š x V 966 x 300 x 696

TEŽA 25 kg



4 Vskočnik zunanji 04.004-7 7435 DIN 471 fi 55 1

4 Mazalni čep 04.004-8 M6 2

4 Kroglični ventil 04.004-9 KH 18 MKIA MINI 1


5 Izmetno korito 04.005 1

5 Vijak 04.005-1 M6x12 2

6 Zaščitni valj 04.006 1

6 Zaščitna mreža 04.006-1 1

6 Varnostna loputa 04.006-2 1

6 Osovina lopute 04.006-3 1

6 Nosilec lopute 04.006-4 2

6 Ležaj lopute 04.006-5 6001 2RS 2

6 Vijak 04.006-6 M8x15 3

6 Vijak 04.006-7 M6x15 2

7 Matrica 04.007 1

7 Temperaturno tipalo 04.007-1 Pt 100 OK 1-6-50-Si4 1

7 Vijak 04.007-2 M8x55 3

8 Vodilni križ 04.008 1

8 Mazalni čep 04.008-1 M6 2

8 Vskočnik zunanji 04.008-2 7435 DIN 471 fi 55 2

9 Pritisni valj 04.009 2

9 Ležaj 04.009-1 NUP 211 4

9 Protiprašna zaščita notranja 04.009-2 2

9 Protiprašna zaščita zunanja 04.009-3 2

9 Distančna podložka 04.009-4 DIN 988 55x68x0,1 2

9 Vijak 04.009-5 M6x15 24

11

2.5 LOKACIJA IN DELOVNO OKOLJE STROJA

2.5.1 DELOVNO OKOLJE

Stroj mora biti nameščen v zaprtem prostoru, grajenem po pravilih požarne varnosti. V

prostoru, kjer je stroj nameščen, ne sme biti eksplozivnih in lahko vnetljivih snovi. Okoli stroja

mora biti dovolj prostora, ki omogoča nemoteno upravljanje in vzdrževanje stroja (ne manj

kot 80 cm).

Stroj je lahko vgrajen v delovni proces, kjer je izvedeno avtomatsko dodajanje delovnega

sredstva in odmikanje izdelkov. Stroj lahko deluje samostojno. V tem primeru je treba

zagotoviti dovolj prostora za manipulacijo z delovnimi sredstvi za dodajanje delovnega

materiala in odmikanje izdelka.

Prostor okoli stroja mora biti čist, urejen in prehoden.

V točki 3.2.2 so grafično prikazana območja, kjer naj bi delovalo upravljalno in vzdrževalno

osebje stroja.


1 Nosilec enote 05.001 1

2 Sejalno hladilno korito 05.002 1

2 Mreža 05.002-1 1

2 Vijak 05.002-2 M6x15 8

3 Vzmet 05.003 4

4 Vibracijski motor 05.004 VBR 100/3 1

4 Vijak 05.004-1 M8x25 4

12

Tloris postavitve stroja:

Slika 3: Tloris postavitve

2.5.2 OSVETLITEV

Delovno okolje stroja mora imeti dovolj naravne svetlobe, če to ni možno, mora biti

opremljeno z lučmi za nemoteno in varno delo. Osvetljava mora biti skladna z zakoni države,

v kateri je stroj nameščen. Zagotavljati mora dobro vidljivost stroja iz vsakega položaja.

Svetloba se ne sme nevarno odbijati, ampak mora dobro in primerno osvetljevati kontrolne in

krmilne naprave ter ostale dele stroja, ki so pomembni za njegovo upravljanje.

2.5.3 VIBRACIJE

Stroj sam po sebi ne oddaja prekomernih vibracij, zato so slednje lahko znak za možnost

mehanskih okvar. V tem primeru je treba stroj zaustaviti in obvestiti vzdrževalce oziroma

servis.

2.5.4 HRUP

Stroj je narejen tako, da je hrup, ki ga oddaja med delovanjem, v dopustnih mejah. Spreminja

se glede na vrsto materiala, ki ga stroj stiska, a so ta nihanja zelo majhna. Če se hrup med

delovanjem stroja zelo poveča, je to znak za mehansko okvaro. Stroj je treba zaustaviti in

obvestiti vzdrževalce oziroma servis.

13

2.5.5 TEMPERATURA

Zaradi delovnega procesa glava delovne enote doseže temperaturo med 70 in 140 ºC.

V sam stroj je vgrajeno prisilno hlajenje ohišja delovne enote, tako da se območje povišane

temperature čim bolj zmanjša, medtem ko same delovne matrice na smemo hladiti, saj bi to

bistveno vplivalo na kakovost izdelka.

Zaradi močno povišane temperature je treba v tem območju stroja delovati še posebno

previdno. Temperatura ostane povišana še nekaj časa tudi po zaustavitvi stroja. Obvezna je

uporaba zaščitnih rokavic. Pred kakršnim koli poseganjem v to območje je priporočljivo nekaj

časa počakati, da se deli stroja ohladijo.

Slika 4: Območje povišane temperature

14

3 VARNOST

3.1 NAPOTKI ZA VARNOST V RS je varnost in zdravje pri delu opredeljeno z nacionalnimi predpisi na osnovi Zakona o

varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 43/2011 z dne 3.

6. 2011.

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve VZD glede na krovno direktivo 89/391/EGS, še

posebej pa je treba spoštovati direktivo 2009/104/ES, ki govori o minimalnih varnostnih in

zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu. Delodajalec je dolžan

zagotoviti primerno delovno okolje in opremo.

3.1.1 INFORMACIJE IN OSNOVNI OPOZORILNI NAPOTKI ZA VARNOST

Namen tega poglavja je informirati operaterje, vzdrževalce in serviserje stroja o

možnih nevarnostih in tveganjih pri delu in upravljanju s strojem.

Vsebuje informacije o:

- nevarnostih, ki se lahko pojavijo med delom ali vzdrževanjem stroja,

- priloženih varnostnih zaščitah in napravah ter njihovi primerni uporabi,

- ostalih tveganjih in kako ukrepati v takšnih primerih.

POZOR! Odgovorna oseba mora poskrbeti, da so operaterji in vzdrževalci seznanjeni

s pravili in predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Navodila in varnostno-opozorilni napotki v

teh navodilih so bili napisani skladno z direktivo 89/391/CCE in z ostalimi povezanimi

direktivami, ki opisujejo osnovna merila za zaščito zdravja in varnosti pri delu.

To so:

- higienska merila,

- kolektivna in individualna varnostna merila,

- merila za prvo pomoč,

- navodila za ravnanje v primeru požara in evakuacije,

- varno uravnavo okolja, naprav, strojev in nastavitev po navodilih proizvajalca,

- informiranje in izobraževanje delavca,

- primerna navodila za delavca. 3.1.2 OPERATERJI – VZDRŽEVALCI

Vsak operater in vzdrževalec mora paziti na svoje zdravje in zdravje ljudi, ki so lahko

deležni posledic nepravilnega ravnanja in neupoštevanja varnostnih navodil.

Naloge delavca so: - upoštevati navodila delodajalca ter vodje varnosti v smislu kolektivne in individualne

zaščite,

- pravilno ravnati s stroji, napravami, orodjem, nevarnimi sestavinami,

- pravilno uporabljati osebna zaščitna sredstva na delih stroja, kjer je povečana

nevarnost poškodb,

15

- takoj opozoriti nadrejene o vsakršni pomanjkljivosti na stroju in opremi.

- Operaterjem je prepovedano odstranjevati zaščitne pokrove in naprave. - Operaterjem je prepovedano opravljati dela na stroju, za katera niso

usposobljeni.

3.2 VARNOST, POVEZANA S STROJEM IN DELOVNIM CIKLUSOM

3.2.1 VARNOST

Peletirni stroj je namenjen izdelavi peletov. Upravljati ga je možno ročno po

posameznih enotah ali avtomatsko. Pred začetkom dela s strojem morajo biti operaterji in

vzdrževalci seznanjeni:

- s postavitvijo in delovanjem vseh kontrolnih naprav,

- s postavitvijo in delovanjem varnostnih naprav,

- s karakteristikami stroja,

- z navodili in kako jih uporabljati.

- Operaterji morajo nositi delovna zaščitna oblačila in uporabljati osebna zaščitna

sredstva na izpostavljenih mestih.

- Med delom ne smejo nositi verižic, zapestnic, prstanov, zapestnih ur in ostalih stvari,

ki bi jih lahko ovirale pri gibanju in opravljanju del na stroju.

- Dolgi lasje morajo biti speti in zaščiteni z mrežico.

- Med obratovanjem stroja se vanj ne sme vstavljati ključev, izvijačev in drugega

orodja.

- Operaterji se morajo izogibati nevarnim operacijam in položajem, ki lahko privedejo

do poškodb.

- Stroj je treba uporabljati samo po predpisanih navodilih. 3.2.2 OBMOČJA STROJA Območja okoli stroja so razdeljena. DELOVNO OBMOČJE: je območje, kjer ima operater dostop do stroja in kjer se med

upravljanjem prosto giblje. V tem območju lahko:

- kontrolira normalno delovanje stroja,

- hitro dostopa h kontrolni plošči v primeru potrebe in težav,

- poslužuje stroj z delovnim sredstvom.

KONTROLNO OBMOČJE: je območje, kjer lahko operater stroja opravlja kontrolo in preverja funkcije stroja ročno ali preko kontrolnih plošč. NEVARNO OBMOČJE: vsa območja znotraj stroja so nevarno območje. Med delovanjem stroja je dostop do teh območij prepovedan. Vsa nevarna območja so mehansko zaščitena.

16

POZOR! Med obratovanjem je prepovedano odstranjevati, spreminjati ali izključevati zaščitne naprave. Med obratovanjem je prepovedan dostop do nevarnih območij.

Slika 5: Delovna območja

3.2.3 DOVOLJENE NALOGE OPERATERJA, VZDRŽEVALCA IN SERVISERJA OPERATER STROJA:

- zagon stroja, - nadzor stroja, - ustavitev stroja, - priprava delovnega medija, - skrb za urejenost okolice stroja.

VZDRŽEVALEC STROJA:

- osnovo vzdrževanje stroja po ločenih delih – mehanik na mehanskem delu, električar na električnem delu in elektronik na elektronskem delu;

- splošni vzdrževalci so pooblaščeni za upravljanje, splošno vzdrževanje in čiščenje stroja;

- ponovna nastavitev normalnih pogojev uporabe in delovanja stroja ob ustavitvi stroja zaradi okvare ali nujnega primera;

- kontrolna dela; - pregled delov za namestitev v seznam vzdrževanja in skrb za njihovo redno menjavo.

SERVISER STROJA:

- posebno vzdrževanje stroja; - popravilo električnih ali mehanskih napak stroja; - zamenjava pokvarjenih ali iztrošenih delov; - vsa električna popravila, ki so potrebna ob okvari; - vsa popravila, ki jih opravljajo splošni vzdrževalci in operaterji.

17

3.3 VARNOST IN KONTROLA SISTEMA

POZOR! Pred vsakim zagonom stroja je treba preveriti delovanje varnostnih naprav. 3.3.1 KONTROLNO IN SIGNALNO VAROVANJE Delovanje stroja nadzoruje kontrolna enota (PLC-krmilnik). Krmilnik onemogoča izvedbo

nepravilnih manevrov in omogoča kontrolnemu sistemu varnost in zanesljivost. Kontrolne

naprave in tipke za izklop v sili so dobro vidne in označene.

S kontrolno ploščo lahko operaterji nadzorujejo celotno delovanje stroja.

3.3.2 VARNOST MED ZAGONOM STROJA

Pred zagonom stroja se nihče ne sme nahajati v nevarnem območju stroja. 3.3.3 VARNOST MED IZKLOPOM STROJA Stroj se lahko izklopi na tri načine:

- navadni namerni izklop, - izklop v sili, - avtomatski izklop (v primeru zaznanih motenj pri delovanju).

V primeru izklopa v sili ali avtomatskega izklopa se obvesti vzdrževalce, da ugotovijo vzrok izklopa oziroma zastoja.

POZOR! Po izključitvi stroja ostanejo nekateri deli pod električno napetostjo. 3.3.4 PROGRAMSKA OPREMA Programska oprema je pomemben element, ki prispeva k varnosti stroja. Nadzoruje

delovanje stroja in operaterja obvešča o stanju in napakah.

3.4 VARNOST MED NAMESTITVIJO, NASTAVITVIJO IN VZDRŽEVANJEM

V tem poglavju bodo opisane mehanske nevarnosti, pa tudi povzročitelji in zaščita.

Med normalnim delovanjem stroja so tveganja za nevarnost zmanjšana na najmanjšo možno

mero oziroma odstranjena. Tveganja se ne nanašajo na operaterja med normalnim

delovanjem. Prav tako so tveganja zmanjšana med vzdrževanjem stroja. V naslednjih

poglavjih so opisane posebne okoliščine, kot so: nastavitev ali popravilo senzorjev, ostala

popravila, ki zahtevajo odstranitev zaščit.

18

3.4.1 TVEGANJA IN NEVARNOSTI PRI NAMESTITVI Pravilno postavljen stroj zaradi svoje oblike in podpornega sistema ne predstavlja nobenih

tveganj za prevrnitev. Posebni ukrepi za varnost niso potrebni.

POZOR! V območju stroja je prepovedan transport, saj lahko pride do trčenja prevoznih sredstev ob stroj. 3.4.2 NEVARNOST PREKINITEV MED DELOVANJEM Nevarnost prekinitev med delovanjem močno zmanjšamo, če upoštevamo navodila proizvajalca o periodičnem vzdrževanju vitalnih delov stroja.

- Upoštevati je treba predvideni čas zamenjave strojnih delov.

- Uporabljati je dovoljeno samo originalne rezervne dele.

- Upoštevati je potrebno napotke in postopke opisane v navodilih stroja ali proizvajalca

rezervnih delov.

- Posege naj opravljajo primerno usposobljene osebe.

3.4.3 NEVARNOSTI IN TVEGANJA ZARADI OPEKLIN

V predelu delovne enote in delovne glave je območje povišane temperature zaradi

delovnega procesa.

V tem območju je treba kljub mehanskim zaščitam dodatno uporabljati osebna zaščitna

sredstva (npr. zaščitne rokavice).

3.4.4 NEVARNOST MED NASTAVLJANJEM IN VZDRŽEVANJEM

POZOR! Strogo prepovedano je opravljati vzdrževalna dela in popravila, če stroj

ni izklopljen od dovoda električne energije!

Med nastavljanjem in vzdrževanjem je običajno treba odstraniti mehanske zaščite, zato je

treba upoštevati posebne varnostne ukrepe. Na stroju so vse varnostne zaščite pritrjene. Za

njihovo odstranitev je treba uporabiti orodje. Po končanih vzdrževalnih delih jih je treba

obvezno vrniti na svoje mesto.

Postavitev stroja v režim vzdrževanja in opravljanja vzdrževalnih del je domena

vzdrževalcev, in sicer vsakega na svojem področju vzdrževanja.

POZOR: - Prepovedano je plezati na stroj in zaščite.

- Prepovedano je uporabljati stroj in zaščite kot delovne površine.

- Med delom, vzdrževanjem, nastavitvami stroja ter ravnanjem z materiali je treba

uporabljati osebno zaščito.

19

- Med namestitvami in popravili je treba uporabljati primerno in nepoškodovano orodje.

3.5 KARAKTERISTIKE VARNOSTNIH ZAŠČIT

3.5.1 PRITRJENE VARNOSTNE ZAŠČITE Vse varnostne zaščite na stroju sodijo v skupino pritrjenih varnostnih zaščit. Zaščite so lahke

in jih lahko hitro odstranimo. Za odstranitev zaščit potrebujemo orodje.

Pritrjene varnostne zaščite niso zaklenjene, kar pomeni, da lahko stroj deluje, čeprav zaščite niso nameščene. Pomembno je, da po vsakem posegu v stroj vse zaščite namestimo na njihovo mesto. 3.5.2 VARNOSTNE NAPRAVE

Glavne varnostne naprave so:

- električna kontrolna plošča skupaj z varovalnim stikalom za prekinitev napetosti,

- rdeči gumb in po potrebi nastavljivi gumbi za izklop v sili,

- varnostna zaščita telesa stroja in

- oznake , , .

3.6 MERILA ZA VARNOST PRED OSTALIMI NEVARNOSTMI

3.6.1 ZAŠČITA PRED NEVARNOSTJO DOVODA NAPETOSTI Električni sistem kontrolne plošče, povezava do dovoda električne napetosti, povezava do

varnostnih elementov, kvaliteta in razporeditev komponent zagotavljajo varno električno

omrežje. Električni motorji stroja so zavarovani z varovali proti visoki napetosti, ki jih lahko

povzročijo inštalacijski odklopniki ali magnetno-termični stiki.

3.6.2 VAROVANJE PRED NEVARNOSTJO EKSPLOZIJE Ker je delovni medij prašnat, je treba preprečiti prekomerno odlaganje tega na stroj in

njegovo okolico.

Naročnik stroja mora zagotoviti dovolj kvaliteten sistem za odsesovanje prašnih delcev, ki

prehajajo v ozračje pri samem procesu predelave delovnega medija.

Po vsakem zaključku delovnega procesa je treba stroj in njegovo okolico očistiti prahu

in ostalih odpadkov, ki so se nabrali med proizvodnjo.

20

3.6.3 ZAŠČITA PROTI NEVARNOSTI HRUPA Stroj v normalnih delovnih pogojih ne predstavlja nevarnosti za:

- poškodbe sluha,

- napetosti ali utrujenosti zaradi hrupa.

Pri prekoračitvi 75 dB (A) je treba uporabiti:

- osebna zaščitna sredstva (varnostne slušalke),

- ščit za znižanje jakosti zvoka.

Vsak neobičajen in močno povišan hrup pomeni mehanske težave ali okvare na

stroju. Če je mogoče, stroj zaustavite po običajnem postopku in obvestite vzdrževalce ali

servis.

3.7 VARNOST MED ČIŠČENJEM STROJA

Med čiščenjem je stroj potrebno odklopiti od električne napetosti.

Ker je največ nečistoč prašnatega izvora, je najprimernejši način čiščenja sesanje. Ta

postopek je primeren za čiščenje zunanjih delov in okolice stroja in je v pristojnosti

operaterja. Čiščenje notranjosti stroja je v pristojnosti vzdrževalcev. Med čiščenjem stroja je

treba uporabljati zaščitne dihalne maske, očala in rokavice.

4 TRANSPORT

4.1 VARNOSTNA OPOZORILA

Operacije, povezane s transportom, dvigovanjem in odstranjevanjem embalaže s

stroja in njegovih komponent, naj opravijo za to usposobljene osebe.

Proizvajalčevi serviserji, ki so prisotni pri montaži stroja, morajo biti poučeni o tehničnih

karakteristikah stroja, o pravilih za dvigovanje in nameščanje.

Serviserji morajo upoštevati predpise za prevoz in dvigovanje strojev. Poleg teh pravil

je treba upoštevati naslednje.

- Prisotne osebe se morajo umakniti od mesta dvigovanja ali spuščanja predmeta.

- Osebe se ne smejo zadrževati pod dvignjenim bremenom.

- Nepooblaščenim osebam je treba onemogočiti dostop.

- Vse dvižne naprave morajo imeti ustrezne dimenzijske in dvižne kapacitete.

- Med transportom je treba stroj ustrezno zaščititi pred nagibanjem in zdrsom.

21

5 NAMESTITEV STROJA

5.1 OPOZORILA IN PREDNASTAVITVE ZA MONTAŽO

POZOR! Montažo, napeljave in zagon stroja naj opravljajo pooblaščeni serviserji

proizvajalca ali njihovega zastopnika.

Celotno območje, kjer bo stroj nameščen, mora biti predhodno pregledano. Treba je označiti

območje, potrebno za upravljanje in delovanje stroja. Tehnična podatkovna tabela v poglavju

2.2 navaja potrebne podatke za napeljavo električnih vodnikov.

Električne napeljave naj bodo izvedene v skladu s pravili in predpisi. Zaradi možnosti

mehanskih poškodb naj bodo električni priključki, ki so preko žic povezani s samim strojem,

pravilno nameščeni in ustrezno zaščiteni.

5.2 OKOLICA STROJA

Naročnik mora:

- pripraviti primeren prostor v skladu z evropskimi direktivami o varnosti na delovnem

mestu;

- zagotoviti primerno gladko, ravno in dovolj nosilno podlago za postavitev stroja;

- omejiti delovno območje in onemogočiti dostop in izpostavljanje nepooblaščenim

osebam na nevarnih območjih.

Delovno območje mora imeti:

- izhod v sili,

- enostavno čiščenje za zagotovitev primerne skrbi za zdravstvo,

- dobro prezračevanje,

- dobro osvetljeno okolje za zagotavljanje varnosti.

5.3 PROSTOR ZA DELOVANJE IN VZDRŽEVANJE

Prostor mora biti velik, kot je navedeno na sliki 1. Te dimenzije so nujno potrebne za

manipulacijo s strojem in njegovo vzdrževanje. Treba je preveriti, ali so rešitve, prikazane na

sliki 1, v skladu s predpisi države, kjer je stroj nameščen.

5.4 NAMESTITEV, MONTAŽA IN NAPELJAVA

Zaradi lažjega transporta in manipulacije se sestavni deli stroja tovorijo samostojno po

posameznih enotah. Nekateri deli stroja, kot so vlažilna enota, dodajalna enota ipd., ob

22

dostavi niso montirani na stroj in jih je treba zmontirati ob postavitvi. Pri naročniku se

sestavijo v celoto. Vse komponente niso mehansko povezane. Postavijo se v linijo druga za

drugo, kot to predpisuje proizvajalec. Zalogovnik in delovna enota so prostostoječe, medtem

ko je treba sejalno enoto pritrditi v tla s primernimi vijaki.

5.5 ELEKTRIČNE POVEZAVE

Električne povezave mora izvesti električni strokovnjak v skladu z nacionalnimi

predpisi (glej podatkovno ploščo na stroju). Posebno pozorno mora biti izvedena ozemljitev

sistema, ki mora biti izdelan v skladu z evropsko direktivo.

Preden priključite stroj na električno napeljavo, preverite, ali je sistemska napetost skladna z

napetostjo motorjev. Napisana je na imenski plošči stroja. Podrobnejše informacije o

električni napeljavi najdete v načrtih električne inštalacije.

Pri izdelavi in napeljavi elektroinštalacije so bili upoštevani naslednji pravilniki in

standardi:

- Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur. l. št. 132/2006) – EMC direktiva

2004/108/ES (UL EU, december 2004);

- Pravilnik o varnosti strojev (Ur. l. št. 75/2008) – Direktiva varnost strojev 2006/42/ES

(UL EU, maj 2006);

- Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih

napetostnih meja (Ur. l. št. 27/2004, pop. 71/2011) – LVD direktiva 2006/95/ES (UL

EU, december 2006).

Ustreza zahtevam naslednjih standardov:

- SIST EN 12100:2011,

- SIST EN 61439-1:2012,

- SIST EN 61439-2:2012,

- SIST EN 1037:1999 + A1:2008,

- SIST EN ISO 13850:2008.

Nevarnost elektrošoka. Priključna plošča glavnega stikala ni izključena iz električnega omrežja, čeprav je stikalo v poziciji »0«.

5.6 PNEVMATSKE POVEZAVE

Na tem stroju stisnjen zrak uporabljamo zgolj za izpihovanje sopare in prahu izpod

matrice. Posebna predpriprava stisnjenega zraka ni potrebna. Na stroju je nameščen ventil

za uravnavanje pretoka zraka.

23

5.7 VODNE POVEZAVE

Voda se uporablja za vlaženje delovnega materiala, ko je ta presuh, in za hlajenje

delovne enote. Glavni dovod je priklopljen na razdelilno cev. Iztoki so opremljeni z regulatorji

pretokov in krmiljeni z elektromagnetnimi ventili. Stroj je lahko priklopljen na javno

vodovodno omrežje ali na hišni vodovod.

5.8 NASTAVITVE

Namestitev in osnovne nastavitve stroja izvedejo za to pooblaščene osebe, ki so

dodatno poučene o teh delih. Stroj je dostavljen z osnovnimi nastavitvami tako na

mehanskem kot tudi programskem področju. Če se pokaže potreba po dodatnih nastavitvah

delovnih parametrov, to izvede serviser stroja.

6 ZAGON IN ZAUSTAVITEV STROJA

6.1 SPLOŠNE INFORMACIJE

Pri vseh operacijah je potrebno:

- spoštovati namen uporabe stroja,

- spoštovati delovna, kontrolna in nevarna območja stroja,

- spoštovati omejitve nalog in sposobnosti ljudi, ki delajo s strojem.

Ljudem, ki delajo s strojem, ni dovoljeno izvajati opravil, ki so rezervirana za

vzdrževalce in serviserje.

Osebje, ki dela s strojem, mora izpolnjevati pogoje, napisane v uvodu teh navodil, ter

mora dobro poznati vsebino navodil in vsa potrebna varnostna navodila. V

nasprotnem primeru proizvajalec ni odgovoren za nastalo škodo na stroju ali osebah,

ki s strojem delajo.

6.2 UPRAVLJALNA PLOŠČA Stroj se upravlja s pomočjo upravljalne plošče z vgrajenim krmilnikom ATEK. Upravljanje

krmilne plošče pa je opisano v priloženih navodilih »UPRAVLJANJE KRMILNE PLOŠČE«.

24

Slika 6: Upravljalna plošča

6.3 PRIPRAVA IN NALAGANJE DELOVNEGA MATERIALA

Delovni medij je pretežno lesna biomasa, ki je stranski produkt pri proizvodnji lesenih

izdelkov iz različnih vrst lesa. Pred nalaganjem v zalogovnik mora biti primerne velikosti.

Priporočamo drobljenje s kladivnim mlinom z mrežo premera največ 10 mm. Delovni medij

lahko vsebuje največ 15 % vlažnosti.

6.4 DODAJALNA ENOTA

Uporabljamo jo za nepretrgano dodajanje delovnega medija iz zalogovnika v delovno

enoto. Krmiljena je s frekvenčnim pretvornikom, ki uravnava količino dodajanja delovnega

medija glede na obremenitev motorja delovne enote (stiskalnice).

6.5 VLAŽILNO-HLADILNI SISTEM

Uporablja se za:

- hlajenje ležajev gredi delovne enote (stiskalnice),

- presuhega delovnega medija,

- količina dodane vode je 1–10 l na uro.

Ocena vlažnosti delovnega medija je preprosta:

- ko so peleti na izhodu zelo kratki, se ne svetijo in vsebujejo veliko prašnih delcev, je

delovni medij presuh – POVEČAJ VLAŽENJE;

- ko so peleti na izhodu slabo stisnjeni, razpokani in nabrekli (zaradi previsoke

vlažnosti in visoke temperature na izhodu iz matrike ekspandirajo, je delovni medij

prevlažen – ZMANJŠAJ ALI USTAVI VLAŽENJE;

25

- ko so peleti na izhodu dovolj stisnjeni, se svetijo, so vsi približno enake dolžine in so

brez prahu, je vlažnost delovnega medija prava.

6.6 ZAGON STROJA

Ko so opravljene in preverjene vse naloge in nastavljeni vsi parametri, kot je opisano v

poglavjih 6.1, 6.2, 6.3, 6.4 in 6.5, lahko stroj zaženemo v avtomatskem ali ročnem režimu,

kot je opisano v poglavju 6.2. V avtomatskem režimu delovanje stroja nadzira in varuje

krmilnik stroja.

V primeru zagona stroja v ročnem režimu je treba stroj nenehno nadzorovati, saj

nekatere varovalne nastavitve niso v funkciji.

6.7 ZAUSTAVITEV IN IZKLOP IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA

Običajna zaustavitev stroja je izvedena s strani delavca, ki stroj upravlja, ob zaključku

proizvodnje. Izvedena je lahko ročno (glej opis izklapljanja v naslednjem odstavku) ali

avtomatsko po programiranem vrstnem redu zaustavljanja posameznih enot. S tem se

zagotovi pravilno izpraznjenje delovne enote (stiskalnice) in možnost najlažjega zagona ob

ponovnem vklopu stroja.

V primeru ročnega izklopa je treba upoštevati naslednji vrstni red izklapljanja enot:

- najprej izklopimo vlažilni sistem;

- po 20–30 sekundah izklopimo dodajalno enoto;

- po dodatnih 30 sekundah (oziroma ko na izhodu iz stiskalnice nehajo izhajati peleti)

izklopimo delovno enoto;

- na koncu izklopimo še hladilno enoto.

Po zaustavitvi stroja zapremo dovodne ventile za vodo in zrak ter izklopimo glavno stikalo za

dovod elektrike.

6.8 ZAUSTAVITEV V SILI ALI OB NEPRAVILNEM DELOVANJU

6.8.1 ZAUSTAVITEV V SILI

Zaustavitev v sili izklopi in prekine vse aktivnosti stroja. Ročna zaustavitev v sili se

izvede s pritiskom na rdečo tipko – gobico na upravljalni plošči stroja.

26

O zaustavitvi v sili je treba obvestiti vzdrževalce, jim opisati predvidene razloge za

ustavitev v sili, da lahko raziščejo in odkrijejo dejanski vzrok ustavljanja in napako odpravijo.

6.8.2 ZAUSTAVITVE OB NEPRAVILNEM DELOVANJU

6.8.2.1 PRAZEN ZALOGOVNIK Ko senzor nivoja delovnega medija zazna, da je zalogovnik prazen, po določenem

nastavljenem času stroj zaustavi.

6.8.2.2 NEPRAVILNA VLAŽNOST DELOVNEGA MEDIJA

- Če je material presuh, običajno na izhodu ni peletov ali so kratki in z veliko prahu.

Takrat senzor običajno zazna premajhno obremenitev motorja delovne enote in

celotni proces po nastavljenem času zaustavi.

- Če je material prevlažen, se raje iztiska v prazno kot skozi matrico in se v zaščitnem

valju nabere prevelika količina materiala. V tem primeru varnostna loputa zazna

previsok nivo materiala in po določenem času zaustavi njegovo delovanje.

6.8.2.3 DELOVNA TEMPERATURA MATRICE Ko senzor temperature zazna previsoko temperaturo matrice, se stroj ustavi. Ta napaka je

pogosto pokazatelj mehanskih okvar na stroju (poškodovani ležaji, tujek v stiskalnici ipd.).

6.8.2.4 POVIŠANA OBREMENITEV MOTORJA DELOVNE ENOTE Neprimerni material ali mehanska okvara delovne enote sta najpogostejša vzroka povišane

obremenitve motorja. Če preobremenitev traja predolgo, se stroj zaustavi.

6.8.2.5 MOTORSKA ZAŠČITNA STIKALA Če je pogonski motor katere koli enote iz kakršnega koli razloga preobremenjen, se ta enota

ustavi. Ustavi se tudi celoten stroj.

V primeru kakršne koli zaustavitve je treba obvestiti vzdrževalce, da raziščejo

vzrok zaustavitve, odpravijo napako ali obvestijo serviserje.

POZOR! V primeru kakršne koli zaustavitve je upravljalna plošča še vedno pod

električno napetostjo in jo je treba pred intervencijo vzdrževalcev izklopiti iz omrežja.

27

7 VZDRŽEVANJE

7.1 SPLOŠNA NAVODILA

POZOR! PRVO PRAVILO VZDRŽEVANJA JE: NA STROJU SE NE OPRAVLJA

VZDRŽEVALNIH DEL, ČE TA DELUJE ALI JE POD ELEKTRIČNO NAPETOSTJO.

OPERATERJEM JE PREPOVEDANO OPRAVLJANJE VZDRŽEVALNIH DEL.

Nastavitev stroja v stanje vzdrževanja lahko opravijo samo vzdrževalci in serviserji, in

sicer vsak na področju svojega znanja:

- mehanski za mehanski del,

- električni za elektronski del.

Postopek vzdrževanja zahteva izklop stroja iz električnega omrežja:

- glavno stikalo na električni kontrolni plošči mora biti na »0«,

- to pozicijo je potrebno zakleniti,

- ključ mora odstraniti vzdrževalec in ga hraniti ves čas vzdrževanja.

7.2 DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE

Pred vsakim zagonom stroja je treba očistiti okolico stroja in sam stroj.

- Pred zagonom stroja je treba podmazati delovno enoto z visokotemperaturno mastjo,

in sicer ležaje v ohišju (NA 20 OBRATOVALNIH UR) in ležaje v tlačnih valjih (NA 10

OBRATOVALNIH UR).

- Če so na nalagalnem delu v zalogovniku nameščeni magneti, jih je treba očistiti.

- Preveriti je treba, da so vse poti materiala proste.

- Preveriti je treba, ali vsi varnostni sistemi delujejo (Vključite glavno stikalo. Aktivirajte

posamezno varnostno stikalo. Na ekranu se mora pojaviti alarm.).

7.3 TEDENSKO VZDRŽEVANJE

- Temeljito čiščenje stroja in okolice.

- Mazanje vseh preostalih gibljivih delov stroja, kjer so nameščeni mazalni čepi.

- Vizualna kontrola vodnih, zračnih in električnih napeljav.

- Pregled matrice in tlačnih valjev.

7.4 PERIODIČNO VZDRŽEVANJE

- Pregled pogonskih sistemov po priloženih navodilih proizvajalcev, nekateri pogonski

mehanizmi so brez vzdrževanja.

- Pregled in kontrola električne napeljave enkrat mesečno.

28

7.5 POSEBNO VZDRŽEVANJE Te naloge so rezervirane za serviserje, ki jih napoti proizvajalec ali njegov zastopnik.

Navadni vzdrževalec jih lahko opravlja samo po predhodnem pisnem soglasju proizvajalca in

mora biti o njih dodatno poučen s strani proizvajalca ali zastopnika.

Te naloge so na mehanskem delu:

- mehansko nastavljanje delovnih komponent stroja,

- menjava poškodovanih ali iztrošenih strojnih delov,

- mehanske povezave na vlažilnem ali zračnem sistemu.

Na električnem delu:

- popravilo in zamenjava varnostnih komponent,

- izvajanje morebitnih sprememb povezav in ožičenja plošč in stroja,

- spreminjanje sistemskih nastavitev stroja,

- vse spremembe morajo biti evidentirane in priložene tem navodilom.

8 UNIČENJE STROJA

Demontaža stroja naj bo izvedena s strani usposobljenega osebja.

Med demontažo je treba ločiti plastične dele in elektronske komponente ter jih poslati na

ločena odlagališča glede na nacionalno zakonodajo.

Kovinsko ohišje stroja je treba ločiti od ostalih kovin in omogočiti pravilno recikliranje kovin.

Varnostna opozorila, napisana v tem navodilu, morajo biti upoštevana tudi med

demontažo in uničenjem stroja.

9 PRILOGE

- NAVODILO ZA UPRAVLJANJE KRMILNE PLOŠČE

- ELEKTRO NAČRT OMARE IN POVEZAV

- NAVODILA PROIZVAJALCEV POGONSKIH KOMPONENT

uvedba peletirne linije gromiz 150 na trg eu · swot analizo iz katere bo razvidno ali smo kos...

Documents