FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Poslovno obveščanje je vse bolj dostopno Trg rešitev za poslovno obveščanje je lani po podatkih analitske hiše IDC zrasel za 2,6 odstotka, čedalje večja konkurenca pa znižuje ceno teh orodij.

www.xerox.si

Xerox tiska

v pisarni

ColorQube

zniža stroške

do 62%

INFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

10. JUNIJ 201000111001 00111011 001111111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

34

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si34

V dobi informa-cijske družbe je glavna valuta, ki meri vrednost,

informacija. Prav izlo-čevanje in razumevanje uporabnih informacij, ki se skrivajo v dana-šnjih gorah podatkov, podjetjem na različnih ravneh pomagata k iz-boljšanju poslovanja.

Orodja za poslov-no obveščanje skupaj z rešitvami s podro-čja poslovne analitike omogočajo podjetjem pridobivanje natanč-nejšega vpogleda v dejansko poslovanje in več »pravih« informacij. Na podlagi teh lahko zaposleni v podjetju sprejemajo boljše poslovne odločitve. Še večja vrednost se skriva v možnostih avtomatizacije cele vrste proce-sov, povezanih s sprejemanjem odločitev.

Nič čudnega ni torej, če si podjetja takih rešitev že-lijo. Drži, te niso ravno poceni, a kdor jih zna izrabiti, bo njihovo nabavno vrednost kaj hitro amortiziral, hkrati pa še okrepil konkurenčne prednosti svojega poslovanja. Analiza podatkov, strukturiranih ali ne-strukturiranih, lahko podjetjem razkrije informacije, ki na prvi pogled niso očitne, lahko pa pomembno vplivajo na njihovo poslovanje. Cilj je torej z rešitvami za poslovno obveščanje podpreti vsa ključna mesta v podjetju, ki jim takšne informacije še kako koristijo. To je hkrati tudi voda na mlin ponudnikov rešitev, ki si tako obetajo prodajo večjega števila licenc pro-gramske opreme, bolje rečeno kar paketov licenc. Po drugi strani pa imajo ponudniki rešitev za poslovno obveščanje nekaj skrbi, saj denimo odprtokodne al-ternative postajajo vse zanimivejše, hkrati pa jim sive lase povzroča tudi naraščajoča funkcionalnost drugih poslovnih rešitev, denimo celovitih informacijskih sistemov, ki vse pogosteje posegajo tudi na področje poslovnega obveščanja.

Uporabniki teh sistemov si želijo predvsem preči-ščenih, urejenih in razumljivih podatkov, kako zah-teven sistem deluje v ozadju, pa jih seveda ne zanima. In tudi prav je tako. Na podlagi teh podatkov lahko s svojim znanjem oblikujejo napredna poročila in ana-lize ter sprejemajo odločitve. Vodilni v podjetju tako laže spremljajo tekoče poslovanje in ga primerjajo z načrti. Sistemske rešitve za prepoznavanje smernic in vzorcev jim pomagajo tudi pri odkrivanju težav v poslovanju in iskanju boljših rešitev, saj napredna analitika obvlada tudi izdelavo različnih scenarijev in njihovo teoretično preverjanje z zgodovinskimi podatki. Poslovno obveščanje posledično podjetjem omogoča doseganje in razvoj konkurenčnih prednosti. Morda se sliši napihnjena, a trditev vsekakor drži: prihodnost je na strani tistih, ki jo ustvarjajo. Škoda je le, da se zgolj redko(i) tega zave(da)mo.

Prihodnost je na strani tistih, ki jo ustvarjajo

UVODNIKMiran Varga ikt@finance.si

Poslovno obveščanje podjetjem omogoča doseganje in razvoj konkurenčnih prednosti.

Sodobni informacijski sis-temi že vsebujejo rešitve za poslovno obveščanje. Na ka-terih področjih jih podjetja najpogosteje uporabljajo?Danes je skoraj vsak informa-cijski sistem opremljen z na-lepko »BI«, od uporabnika pa je odvisno, koliko zadovoljuje njegove potrebe. Enako je z rešitvami, ki jih ponuja SRC – če vgrajena inteligenca za uporabnika ni dovolj, imamo v portfelju širok nabor speci-aliziranih orodij za poslovno obveščanje. Sicer pa smo lju-dje predvsem praktična bitja in iščemo bližnjice, kjerkoli se da. Enako je na področju poslovnega obveščanja: podje-tja najraje »meljejo« pretekle finančne podatke in potem s to moko pečejo jutrišnji kruh. Zato so ERP-sistemi tisti, ki imajo vgrajenih največ reši-tev za poslovno obveščanje. Te rešitve pa se lahko hitro sprevržejo v pasti: odločitve se sprejemajo na podlagi mi-nulih podatkov, ki so večkrat nepopolni. Če smo na primer v prejšnjih letih z neko stran-ko ustvarjali milijon evrov le-tnega prometa, bomo sklepali, da bo v prihodnjem obdobju poslovanje podobno, spregle-damo pa spremembo v njihovi strategiji, ki je osredotočena na »insourcing«.

Kako se rešitve poslovne-ga obveščanja povezujejo z drugimi informacijskimi rešitvami v podjetju?Če že niso integrirane, so vsekakor tesno povezane. GIGO (op. a. Garbage In Garbage Out oziroma smeti noter, smeti ven) tukaj velja kot pribit. Zagotavljanje po-datkov se pogosto spremeni v nočno moro projekta uvedbe BI-sistema. Kaj nam bo su-periorna rešitev, če nimamo 100-odstotnega zaupanja v njene rezultate? V SRC da-jemo velik poudarek integra-ciji z drugimi sistemi ter zbi-ranju in čiščenju podatkov, potrebnih za učinkovit sistem BI. Poleg konsistentnosti in zaupanja je pri poslovnem obveščanju pomembno zna-nje, ki ga z njim pridobimo. Koristno ga je uporabiti pri drugih rešitvah. Mi smo na podlagi rezultatov, ki smo jih spremljali skozi rešitev BI, nadgradili proces spremlja-nja priložnosti, ki je podprt s sistemom CRM.

Vsak informacijski sistje opremljen z nalepko

[ INTERVJU ] Peter Čanaki iz podjetja SRC o vlogi sistemov poslovnnjihovem uvajanju v poslovanje

Poslovno obveščanje je tesno povezano z upra-vljanjem podjetja. O vlogi sistemov, ki vodilnim poma-gajo sprejemati pomembne odločitve in skrbeti za uspešno prihodnost pod-jetja v vse bolj zahtevnem okolju, smo se pogovarjali s Petrom Čanakijem, izvršnim direktorjem v podjetju SRC.

Sistem BI mora uvajati vodstvo podjetja, ki te odgovornosti ne sme preložiti na primer na oddelek IT.

Tako pravi Peter Čanaki, izvršni direktor v podjetju SRC.▶

ampak analizira sedanjost in pomaga sprejemati odločitve o prihodnosti.

Kako pomembne so raz-lične možnosti grafičnega prikaza podatkov?Vizualizacija podatkov je del poslovnega obveščanja, ki se je v zadnjih letih najbolj razvil in ki najhitreje raste. Razvija se v dve smeri: v podporo ope-rativnemu delu z orodjem BI, kjer se odločitve sprejemajo hitro (bančniku na okencu za-sveti zelena barva za dobre stranke, rdeča za dolžnike), ter v podporo analitičnemu delu, kjer nam nove metode vizualizacije dajejo odgo-vore na težko rešljiva vpra-šanja (optimizacija dostave blaga).

Analitike gradijo na raz-ličnih modelih podatkov. Ali z vidika končnih rezultatov, torej zbranih obvestil in na-povedi, obstajajo pomenljive razlike med modeli OLAP, MOLAP, ROLAP, DOLAP, HOLAP in drugimi?Ne glede na to, da so eni modeli

starejši, drugi novejši, so vsi še vedno aktualni. Ločnico med posame-znimi modeli je včasih zelo težko določiti. Gre predvsem za ne-kakšno kombinacijo neprestanega razvoja tehnologije, kjer so sistemi sposobni v kratkem času obdela-

ti vedno večje količine podatkov. Gre za dife-

renciacijo med podje-tji, saj ta iščejo

vedno no-ve de-

j a v -

Kako zahtevna je uvedba sistema za podporo poslov-nemu odločanju v podjetja, ki se z njimi soočajo prvič? Najpomembneje je, da podje-tje ve, zakaj tak sistem uvaja in kako ga bo izkoriščalo, kaj pravzaprav želi spremljati. Nobeno orodje se ne uvede samo in nobena rešitev ne deluje sama od sebe. Uvedba sistema BI je praviloma manj zahtevna od uvedbe sistemov ERP ali CRM. Pomemben je nadzor uporabnikov pri po-dajanju zahtev, kar je pogosto zelo zahtevno, saj gre za vo-dilni kader. Previdni moramo biti glede virov podatkov. Sis-tem BI mora uvajati vodstvo podjetja, ki te odgovornosti ne sme preložiti na primer na oddelek IT.

Kakšne finančne in druge vire zahteva vpeljava siste-ma BI?Naložba v sistem za podporo poslovnemu odločanju je od-visna od številnih dejavnikov, zato je nemogoče iz rokava stresti eno številko. Prepro-

sta rešitev za generiranje po-ročil je na voljo za manj kot deset tisoč evrov, medtem ko rešitev za upravljanje poslov-ne učinkovitosti kompleksne organizacije lahko stane več sto tisoč evrov.

Kako pa podjetje prepo-zna dobro rešitev za poslov-no obveščanje?Metaforično lahko rečemo, da je z dobro rešitvijo enako kot z dobrim življenjskim partnerjem. Ali je za nas res najboljši nekdo, ki je najlepši, najpametnejši, najzaneslji-vejši ...? Rešitev je sestavljena iz mnogih gradnikov, ki jih lahko skrčimo na tehnologijo, ljudi in denar. Izberite reši-tev, ki je tehnološko sodobna in združljiva z vašo informa-cijsko infrastrukturo, izberi-te partnerja, s katerim ste se ujeli v smislu organizacijske kulture, in upoštevajte vaše finančne sposobnosti. Ne po-zabite: avtomobil ima samo eno vzvratno prestavo. Dobra rešitev za poslovno obvešča-nje ne gleda le v preteklost,

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.siMiran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Špela Vidmar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 10. junija 2010

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 35

8,1 milijarde ameriških dolarjev

prihodkov iz naslova licenc in vzdrževanja je bilo leta 2009 ustvarjenih na trgu programskih orodij za poslovno obveščanje.

▶

Orodja za poslovno obve-ščanje (BI) ostajajo na sezna-mih prioritetnih naložb večine podjetij. Ključni dejavniki rasti tega področja se namreč kljub recesiji niso spremenili, saj si podjetja želijo boljšega obvla-dovanja in pregleda poslova-nja. Upad aktivnosti gospodar-stev je veliko podjetij prisilil k zmanjšanju obsega naložb ali prelaganju terminov njihove izvedbe, informacijska tehno-logija pri tem ni izostala.

IDC: poslovno obveščanje ima zagotovljeno prihodnost

Svoje napovedi so skladno z ekonomsko realnostjo prilago-dili tudi analitiki. V IDC meni-jo, da bosta področji poslovne analitike in poslovnega obve-ščanja eni ključnih področij programskih rešitev, ki bodo

generirale stalno rast prihod-kov. Med razlogi za to navajajo stabilno povpraševanje po re-šitvah BI, saj si podjetja želijo orodij za poslovno obveščanje. Te jim namreč močno poma-gajo pri sprejemanju boljših poslovnih odločitev, razume-vanje lastnega poslovanja pa je prva točka, na kateri lahko po-samezno podjetje začne iskati konkurenčne prednosti.

Dve vrsti rešitev Trg rešitev za poslovno ob-

veščanje je mogoče razdeliti na dva dela. V prvega sodijo orodja za končne uporabnike, ki s pametnimi aplikacijami opravljajo različne poizved-be, kreirajo poročila in izva-jajo analize. Te so sicer lahko večdimenzionalne (OLAP), a

so pogosto omejene na bazen podatkov in premorejo le te-meljne funkcije obdelave po-datkov – tiste, ki jih uporabniki potrebujejo za ustvarjanje po-izvedb in poročil.

Nekaj razredov više najde-mo orodja za napredno anali-tiko in statistiko, ki z rudarje-njem podatkov in različnimi naprednimi tehnologijami (nevronske mreže) v podatkih odkrivajo skrite in neočitne informacije ter povezave, ki so za klasične rešitve preveč kompleksne. Običajno gre za programske rešitve, ki teme-ljijo na tehnično naprednih matematičnih in ekonome-trijskih modelih s kopico sta-tističnih algoritmov za analizo podatkov. Takšna programska oprema se v podjetjih upora-blja tudi za statistične analize v realnem času in napovedno analitiko.

Več naročil, manjši obsegi Kot ugotavljajo v družbi IDC,

se vrednost pogodb za rešitve s področja poslovnega obvešča-nja počasi zmanjšuje, k čemur največ pripomore čedalje večja konkurenca med ponudniki, katerih vrste se širijo. Poleg tega gre za področje, kjer vsaj

med temeljnimi funkcional-nostmi programskih paketov ni veliko možnosti za občutno diferenciacijo, zato se ponudni-ki med seboj spopadajo pred-vsem s ceno izdelkov. K nižjim cenam omenjenih programskih paketov pripomore tudi vedno večja prisotnost odprtokodnih rešitev, ki jih podjetja za zdaj vpeljujejo v manjši meri, pa še v teh primerih gre predvsem za mala podjetja.

Orodja za poslovno obve-ščanje se še vedno precej hitro razvijajo, zato analitiki kratko-ročno ne vidijo možnosti kon-solidacije števila ponudnikov, se bo pa to zagotovo zgodilo dolgoročno. Ponudniki, ki so se uveljavljeni druščini priključili v zadnjih letih, se poskušajo dokazati z bolj ozko usmerje-nimi oziroma specializiranimi rešitvami za posamezne pano-ge. Te so primerno cenejše od vseobsežnih paketov velikih ponudnikov, ki svoje rešitve skoraj vsako leto še razširijo.

Integracija z drugimi rešitvami bo generator rasti

Trenutno na trgu orodij BI vlada uravnoteženo povpraše-vanje po celostnih rešitvah za velika podjetja na eni strani

Oboroženi z informacijami smo lahko veliko uspešnejši[POSLOVNO OBVEŠČANJE ] Konkurenca znižuje ceno orodij BI Darwinov nauk, da v naravi preživijo najbolj prilagodljivi organizmi, lahko brez večjih zadržkov prenesemo tudi v poslovni svet, kjer se v digitalni dobi prilagodljivost skorajda enači z dobro informiranostjo. Če vemo, kaj počnemo in kaj bi morali početi, lahko najdemo rešitve za boljše poslovanje.

ŠTEVILKA

tem o »BI«

nega obveščanja in

in bolj namensko oziroma od-delčno usmerjenih aplikacijah na drugi. Orodja za poslovno odločanje pa se vse bolj spogle-dujejo tudi z drugimi področ-ji, predvsem z upravljanjem delovnih tokov, rešitvami za sodelovanje in rešitvami za dostop do podatkov ter baz znanja. Integracija z rešitvami z omenjenih področij in do-dajanje funkcionalnosti bosta glavna generatorja rasti pov-praševanja po orodjih BI.

Kljub težavam zdrava rast Programska orodja za po-

slovno obveščanje so po oceni IDC v letu 2009 ustvarila 8,1 milijarde ameriških dolarjev prometa iz naslova licenc in vzdrževanja. Kljub očitno neugodnim makroekonom-skim dejavnikom je trg zrasel za 2,6 odstotka, kar je sicer najmanjša dosežena rast v zadnjem desetletju. Toda ana-litiki ostajajo optimistični, saj IDC-jeva napoved za obdobje 2009–2014 področju poslov-nega obveščanja napoveduje zdravo rast. Ta naj bi na letni ravni v povprečju dosegala 6,9 odstotka, že letošnje leto pa naj bi bilo občutno boljše od lanskega.

nike, ki vplivajo na poslovne odločitve, ter za spretnost ponudnikov teh modelov, ki se borimo za »vsakdanji kruh«. Če zadevo poenosta-vimo: svet lahko obkrožimo peš, s kolesom, motorjem, čol-nom, avtom ali letalom. Izbira je odvisna od naših ciljev in zmožnosti, končni rezultat – obkrožiti svet – pa je enak. Primernost modela je pogoje-na s širino težave, z razpolo-žljivostjo orodij in z zahtevami po zmogljivostih.

Kako lahko podjetja še izboljšajo zmogljivosti svoje analitike?Včasih z dodatno investicijo, včasih s spretnostjo. V praksi je dobro preveriti, ali podjetje izkorišča vse možnosti obsto-ječega orodja in kakšni dodatni moduli so na voljo. Priporočam neodvisno zunanjo revizijo sis-tema. Prav tako velja investi-rati v ljudi in njihovo dodatno usposabljanje – tukaj se pogo-sto skrivajo veliki potenciali. Če to ne deluje, naj podjetje razmisli o novi rešitvi.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si36

Ali vam vaš poslovno informacijski sistem (ERP) ne nudi vseh informacij, ki bi si jih želeli? Vam izdelava poročil vzame preveč časa in napora?

BIView se povezuje z različnimi ERP (Microsoft Dyna-mics NAV, SAP, Axapta, domače rešitve), iz katerih prikaže podatke na uporaben način. Na enak način predstavi tudi podatke iz drugih podatkovnih virov, ki niso del ERP, in jih povezuje v enotno poročilo.

Informacije so na voljo v preglednicah ali grafih; obli-kovanje pogledov za različne nivoje uporabnikov je enostavno. Analiziranje podatkov je uporabniku pri-jazno, na voljo je vrsta zmogljivih funkcij za pregledo-vanje in vrtanje po podatkih. Podatke iz poročil lahko izvozite v Excel, PDF ali druge popularne formate.

BIView vpeljete hitro, je cenovno konkurenčen in brez skritih dodatnih stroškov izgradnje kompleksnih podatkovnih skladišč.

Na voljo sta demo in preizkusna različica.

Več informacij: www.result.si, info@result.si

Podatke povezujemo v uporabne informacije

Microsoftova strategija, poi-menovana »BI za vsakogar«, se od konkurenčnih strategij razli-kuje predvsem na dveh področjih – z nižanjem stroškov rešitve želi dostop do kakovostnih poslovnih informacij omogočiti širši skupini ljudi ter pri tem izkoristiti vlogo in prepoznavnost, ki jo ponuja njihova aplikacija Excel.

Dobre informacije potrebujejo vsi zaposleni

Microsoftova ideja je dejansko preprosta. Podjetja naj izkoristi-jo obstoječa orodja, ki jih večina zaposlenih ne le pozna, temveč že razmeroma dobro obvlada. Govor je predvsem o aplikaciji Microsoft Excel, ki v navezi z rešitvijo SQL Server odpira kopico možnosti s

področja poslovne analitike. Da-nes poslovno analitiko v podjetjih uporablja le peščica ljudi, čeprav bi informacije, ki jih z njo prido-bijo, zagotovo koristile skoraj vsa-kemu zaposlenemu. Zakaj torej tudi njim ne bi omogočili boljše informiranosti ter tako še povečali njihovo učinkovitost?

Poslovna inteligenca na vsakem namizju

Pri Microsoftu so v minulih letih nakupili vrsto tehnologij s področja poslovne inteligence, ki so jih tako kot nekoč orodja za procesiranje teksta in obdelavo preglednic pripeljali na skoraj vsa-ko računalniško namizje. Danes so te rešitve tako napredne, da je že aplikacija Excel, ki jo najpogosteje najdemo kot del pisarniške zbirke Microsoft Office, lahko zmogljivo orodje za podporo odločanju – če jo le znamo pravilno uporabiti.

»Pogosto opažamo, da podje-tja zgolj v zelo omejenem obsegu uporabljajo rešitve s področja po-slovne inteligence. Kljub uporabi različnih orodij za poslovno anali-tiko pa podatki velikokrat končajo prav v tabelah in grafih v zapisu, ki ga ponuja Microsoft Excel. Glavni razlog za tako stanje je predvsem ‚domačnost‘ Excela med uporab-niki in njegova dosegljivost, saj ga

uporabo informacij pri večjem številu ljudi (pa tudi omogočanje njihove vidnosti v brskalniku) ter omogočanje novih storitev. Nova rešitev, poimenovana Master Data Services, denimo omogoči organi-zaciji, da sinhronizira šifrante v različnih informacijskih sistemih in podatkovnih skladiščih.

»Ob predpostavki, da imajo uporabniki že nameščeno apli-kacijo Excel in podjetje premo-re strežnik SQL, je taka rešitev s področja poslovne inteligence za podjetje precej cenejša, saj ne zahteva dodatnih stroškov in na-ložb, uporabniki pa uporabljajo

njim znano orodje, za katerega ne potrebujejo novih (in dragih) znanj,« pravi Karlin.

IT-jevce skrbi predvsem varnost

Prav varnost podatkov ob po-nujanju širšega nabora funkcional-nosti večjemu številu zaposlenih povzroča skrbi IT-jevcem. Ob ta-kšnem načinu dela imajo uporab-niki precej več svobode pri dostopu do podatkov, ki jih uporabljajo pri svojem delu in objavljajo tudi na spletu. Poleg številnih varnostnih politik vse več informatikov v pod-jetjih s pomočjo virtualiziranih okolij vpeljuje nov koncept, ime-novan peskovnik (ang. sandbox). Gre za virtualne sisteme, kjer upo-rabniki lahko počno različne stvari, ki jim pomagajo pri njihovem delu, administratorji pa jih pri tem še vedno uspešno nadzorujejo. Pe-skovnik prav tako skrbi, da poraba sistemskih virov na za poslovanje pomembnih ali ključnih strežnikih ni presežena, saj peskovnik deluje kot učinkovito testno okolje, v kate-rem se odpravljajo tudi morebitne napake v aplikacijah, procesih ...

Omejitev je le znanje uporabnika

Microsoftova tehnologija Po-werPivot, ki je na voljo kot brez-

plačna programska razširitev za Excel 2010, omogoča omenjeno napovedovalno analitiko na vsakem namizju. Omejitve pri uporabi poslovne inteligence na delovnem mestu se tako ob-čutno zmanjšajo, ostajajo zgolj tri – sama zmogljivost namizja (računalnika), dostop do podat-kov in znanje uporabnika. Prav slednje se zdi najbolj omejujoč dejavnik.

»Tehnologija obstaja. Zakaj ni bolje izkoriščana? Vsekakor je na tem področju še vedno pre-malo izobraževanj uporabnikov, ki jih sicer neodvisni ponudniki izobraževanj, Microsoft in nje-govi partnerji že ponujajo, a je po njih trenutno še malo pov-praševanja. Problem preskoka na poslovno analitiko za vsako-gar vidim predvsem v kulturi v podjetju in manku spodbujanja stalnega spremljanja poslovanja. Zaposleni tako le redko izkori-stijo informacije, ki so v podjetju na voljo, za boljše vsakodnevne odločitve. Zaposleni, odgovorni za posamezno področje, bi lahko vsak dan uporabljali poslovno analitiko – spremljali podatke in ključne kazalce – in to s pomočjo orodij, ki jih po vsej verjetno-sti že imajo na namizju,« meni Karlin.

Microsoftova strategija BI za vsakogarPodjetja naj izkoristijo obstoječa orodja, ki jih zaposleni razmeroma dobro obvladajo Nova generacija Microsoftove poslovne inteligence se predstavlja v trojni zasedbi. Sestavljajo jo SQL Server 2008 R2, SharePoint 2010 in novi Office 2010. Informatiki v podjetjih pa so postavljeni pred izziv, kako omogočiti več ljudem varen dostop do podatkov, informacij in orodij, ki jih ti potrebujejo za boljši vpogled in lažje sprejemanje odločitev.

»Problem preskoka na poslovno analitiko za vsakogar vidim pred-

vsem v kulturi v podjetju in manku spodbujanja stalnega spremljanja poslovanja,« pravi Primož Karlin, vodja prodaje rešitev Enterprise & Partner Group pri slovenskem

Microsoftu.

▶

Podjetje Result iz Ljublja-ne je že leta 2006 predstavilo rešitev BIView, ki je odlično analitično orodje, katerega naj-večji prednosti sta zmožnost povezave na najrazličnejše ba-ze podatkov in informacijske sisteme ter edinstvena prepro-stost uporabe. V tem času je rešitev še zrasla in omogoča številne funkcije s področja po-slovne inteligence za podporo odločanju.

BIView poenostavlja poslovanje

Preprosta uporaba za končne uporabnike in za administra-torje sistema je ena največjih prednosti rešitve BIView, saj jo lahko začnemo uporabljati takoj ter brez zahtevnega uvajanja in pomoči informatikov. Do kako-vostnih analiz in poročil uporab-nik dostopa z vsega nekaj kliki.

BIView ponuja tudi prila-godljivost različnim uporab-

niškim željam – tako vizualno kot funkcionalno. Omogoča vzpostavitev podatkovnih vpogledov, ki jih standardni uporabnikov sistem (ERP ali drug) ne omogoča. V primeru različnih nadgradenj ali celo za-menjav informacijskega siste-ma BIView ohrani vse poglede, saj se za program spremenijo zgolj podatkovni viri.

Rešitev, ki poleg slovenšči-ne podpira vse pomembnejše tuje jezike, omogoča defini-cijo in opazovanje podat-kov v poljubnih kategorijah brez posegov programerjev v ERP-sistem. Podprta je tudi avtomatizacija standardnih poročil podjetja (prenos po-datkov iz preglednic, prenos podatkov v preglednice), ki tako še pospeši in poenostavi delo zaposlenih.

Prilagodljivost brez meja BIView omogoča poveza-

vo na vse glavne baze podat-kov (Microsoft SQL Server, Oracle, Microsoft Excel ...) in programske rešitve (Microsoft Dynamics NAV, Birokrat, Ko-pa, Probit, Pantheon, Control System, Microsoft Excel ...) različnih ponudnikov. »Reši-tev je mogoče povezati skoraj z vsemi bazami podatkov in informacijskimi sistemi, pri čemer je za večino bolj raz-širjenih ERP-sistemov že pri-lagojena, pa tudi sicer so časi vzpostavitve rešitve za druge platforme kratki. BIView vse-buje varnostne mehanizme, ki dostop do posameznih poročil (in drugih vsebin) omejujejo na pravice uporabnikov,« razlaga

Igor Korelič, tehnološki direk-tor podjetja Result.

Prilagodljiv licenčni model Cenovno ugodnost rešitve

zagotavlja fleksibilen licenčni model, hkrati pa je nezahtevna za vzdrževanje, saj za delova-nje ne potrebuje nobene druge

licenčne programske opreme. Najmanjša namestitev obsega zgolj strežnik BIView, ki inter-valno osvežuje podatke in skrbi za skladišče vpogledov, ter odje-malec BIView, ki omogoča vpo-gled v prednastavljene poglede (kocke), pa tudi njihovo popolno prilagajanje.

Poslovanje je treba čim bolj poenostavitiPreprosta uporaba za uporabnike in administratorje je ena največjih prednosti rešitve BIView Sodobni programski paketi radi ciljajo na kratice vse-v-enem. Vendar izjemno veliko funkcionalnosti pogosto prinaša tudi precej težav z upravljanjem in uporabo, kar utegne okrniti uporabniško izkušnjo. Uporabniki od rešitev za poslovno obve-ščanje pričakujejo predvsem natančnost informacij, torej visoko kakovost podpore poslovnim odločitvam.

»Rešitev BIView je mogoče povezati skoraj z vsemi bazami podat-kov in informacijskimi sistemi, pri čemer je za večino bolj razširjenih ERP-sistemov že prilagojena,« pravi Igor Korelič, tehnološki direktor podjetja Result.

▶

najdemo na skoraj vsakem poslov-nem računalniku,« razlaga Pri-mož Karlin, vodja prodaje rešitev Enterprise & Partner Group pri slovenskem Microsoftu.

Do podatkov z rudarjenjem Microsoftov SQL Server seveda

ni zgolj skladišče podatkov, tem-več premore vrsto funkcionalnosti s področij poslovne inteligence in napovedovalne analitike. Z napre-dnim rudarjenjem podatkov, ki ga omogoča, in povezavo z drugimi rešitvami, kot je denimo tehno-logija SharePoint, je poskrblje-no tudi za objavljanje in skupno

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 37

»Dobri odnosi s strankami« nam niso dovolj. V S&T menimo, da je sodelovanje s strankami v bistvu partnerstvo, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Razmišljanje in vedenje stremita k skupnemu cilju: najti najboljšo rešitev za vsak izziv, ne glede na to, kako težaven se zdi. To je tudi eden od razlogov, zakaj imamo s strankami tako trajne odnose.

www.snt.si Consulting. Integration. Outsourcing.

ustvarjamo vrednost

Ne gre več le za zaznavanje sprememb in odzivanje nanje – podjetja bodo morala predvide-vati spremembe in ustvarjati pri-ložnosti. Za to potrebujejo jasno strategijo in opredeljene načine, s katerimi bodo merila napredek pri doseganju svojih strateških ciljev; hkrati morajo zagotavljati brezhibno operativno poslovanje, ki bo vodilo k tem ciljem; seveda pa bodo morala pri tem uporabljati tudi ustrezna IT-orodja.

Enostavno do celostnega pregleda nad poslovanjem

Eno od takih orodij je SAP Stra-tegy Management. To je pregleden sistem, ki na podlagi teoretičnih predpostavk uravnoteženih ka-zalnikov (balanced scorecards) vse to omogoča na zelo preprost način. Podjetja s tem pridobijo celosten pregled nad finančnimi in nefinančnimi kategorijami, ki določajo njihov uspeh v makrooko-lju, v katerega je podjetje umešče-no, in boljše upravljanje skupine

podjetij, če je podjetje sestavljeno iz več podjetij. Dobijo tudi takojšen pregled nad tem, kaj je prioriteta torej katera področja poslovanja morajo izboljšati. »SAP Strategy Management omogoča tudi boljšo komunikacijo o napredku podje-tja, o dobrih in kritičnih področjih, ciljih, ki jih mora doseči podjetje kot celota, pa tudi posamezna področja, sektorji, oddelki in tudi posameznik. Skratka, SM-orodja bi morala biti v vseh podjetjih glavno orodje menedžmenta,« poudarja Tina Škerlj, članica uprave družbe S & T Slovenija.

Kratkoročna odličnost poslova-nja ne zagotavlja obstoja na srednje dolg rok, zato je biti operativno uspešen in hkrati skladen s sre-dnjeročno strateško usmeritvijo eden ključnih izzivov, s katerim se srečujejo vsi menedžerji. »Za izhodišče mora biti vsem ključnim sodelavcem jasno, kako in kate-ri operativni cilji pripomorejo k doseganju strateških ciljev, da so razumljivo predstavljeni in spre-jeti med zaposlenimi. V podjetju mora biti jasno določeno, kdo so lastniki uravnoteženih kazalnikov in kakšna je njihova odgovornost. Poleg tega je tudi pomembno, da so strateški sestanki ločeni od ope-rativnih sestankov, saj lahko sicer prepogosto skačemo s strateških

tem na nujne, tekoče operativne teme. Ne nazadnje pa je potrebna tudi ustrezna IT-podpora, s katero pregledno, konsistentno in inte-grirano spremljamo doseganje operativnih in strateških ciljev v celotnem podjetju ali skupini pod-jetij,« poudarja Tina Škerlj.

Predvidevati spremembe in ustvarjati priložnosti

Menedžment podjetja mora stalno spremljati makroeko-nomska gibanja, razvoj panoge in konkurenčnih podjetij, slediti produktnim novostim na trgu, vlagati v lasten razvoj rešitev in spremljati izzive, s katerimi se sre-čujejo njihove stranke na področju IT. Povezovanje produktov in la-stnega razvoja s potrebami strank

je ključnega pomena, zato se je tre-ba hitro prilagajati trgu ter hkrati nenehno razmišljati in ustvarjati nove priložnosti. »Še posebno v današnjih časih, ko nas poslovno okolje še bolj kot nekoč sili v ne-nehne spremembe, so fleksibilnost podjetja in hiter odziv na nove oko-liščine ter prožnost in elastičnost poslovanja izrednega pomena za dolgoročno uspešnost podjetja,« dodaja Tina Škerlj.

Upravljanje strategije v prihodnosti

»Prepričana sem, da bodo tako kot v tujini tudi v Sloveniji številna podjetja v svoje poslovanje uve-dla strategy management, saj jim spremljanje kazalnikov uspeha le prek Excela ne omogoča konsisten-

razmišljanje in povezovanje ope-rativnih ciljev s strategijo. Vse to je ključnega pomena za dolgoročno uspešnost podjetja,« poudarja Tina Škerlj.

Podjetja bodo morala predvidevati spremembe in ustvarjati priložnosti

[SAP STRATEGY MANAGEMENT ] Rešitve, ki bi morale biti glavno orodje vsakega menedžmenta

Podjetja so in bodo vedno bolj primorana upravljati dva vidika poslovanja, ki sta na prvi pogled nezdružljiva. Na eni strani gre za strate-ško usmeritev, na drugi pa za operativno odličnost.

»SAP Strategy Management omogoča boljšo komunikacijo o napredku podjetja, o dobrih in kritičnih področjih, ciljih, ki jih mora doseči podjetje kot celota, pa tudi posamezna po-dročja, sektorji, oddelki in tudi posameznik,« pravi Tina Škerlj, članica uprave S & T Slovenija.

▶

Kaj je SAP SM? SAP Strategy Management (SAP SM) zagotavlja vodstvu podjetja hiter

in preprost dostop do poročil ter uravnoteženje kratkoročne učinkovitosti z dolgoročnimi cilji. S tekočim spremljanjem spodbuja doseganje ciljev na vseh ravneh, omogoča spremljanje kontrolnih točk za doseganje prioritetnih ciljev in pobud za ustrezne korekcijske ukrepe pri odstopanjih ter povezuje oddelčne plane z dnevnim delom. V S & T Slovenija se je raven razmišljanja in osredotočanja na strategijo močno povečala prav z uporabo SAP SM.

S & T Slovenija je bilo prvo podjetje v Sloveniji, ki je v praksi uvedlo SAP SM, saj gre za razmeroma novo in sodobno orodje za spremljanje strateških in operativnih ciljev podjetja na podlagi sistema uravnoteženih kazalnikov.

▶

▶

OPREDELITEV

tnosti in poleg tega zahteva veliko ročnega dela. Opažanja kažejo, da se povečujeta spremljanje in osre-dotočanje na strategijo podjetja, SAP SM kot orodje pa nas sili v

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si38

»V Adacti razumemo vzpo-stavitev sistema poslovnega obveščanja predvsem kot poslovni projekt, ki ga zgolj končuje dobro izpeljana fa-za tehnične izvedbe,« pravi Kožuh in dodaja, da v Adacti v projekte poslovnega obve-ščanja vgrajujejo svoje več kot desetletne izkušnje pri implementacijah rešitev ERP. Na željo naročnika s strokov-njaki svetovalnega podjetja, ki je tudi del skupine Adacta, sodelujejo tudi pri opredeli-tvi kazalnikov uspešnosti in sistemov poročanja.

QlikView je najhitreje rastoča rešitev BI na svetu

Z vizijo čim večje osredotoče-nosti na vsebino in ne na tehnič-no izvedbo je Adacta pred štirimi leti na trge Slovenije, Hrvaške in Srbije pripeljala takrat še malo

znano in skoraj revolucionarno rešitev QlikView. Danes je to naj-hitreje rastoča rešitev BI na svetu in vodilna v tehnologiji obdelo-vanja podatkov v pomnilniku. V Sloveniji QlikView uporabljajo tudi največja podjetja in nekatere vodilne finančne institucije.

Samopostrežna analitika »S ‚ pristopom in-memory‘ , ki

ga omogoča QlikView, smo presegli odvisnost od togih, vnaprej zgraje-nih podatkovnih modelov,« pravi Kožuh in dodaja, da lahko tako uporabnikom omogočijo resnično samopostrežno analitiko in prepro-

sto oblikovanje lastnih pogledov na podatke brez zamudnega spremi-njanja podatkovnega skladišča in razvoja dodatnih poročil.

Asociativno iskanje, vizualiziranje in analiziranje

V QlikView vgrajena teh-nologija asociacij presega težave in kompleksnost, zna-čilne za tradicionalna orodja BI. Uporabnikom omogoča konsolidacijo različnih po-datkovnih virov, asociativno iskanje ter vizualiziranje in analiziranje odgovorov na glavna poslovna vprašanja.

»Tako v naših projektih ne usmerjamo vseh v enako razmišljanje. Lahko si za-stavite kakršnokoli vpraša-nje in testirate kakršnokoli hipotezo – tudi onkraj meja linearnega in očitnega,« pravi sogovornik.

Hiter začetek dela Že razviti vmesniki za črpanje

podatkov iz razširjenih ERP-sis-temov ponudnikov SAP (tudi SAP BW), Microsoft Dynamics NAV, AX in Microsoft Dynamics CRM ter vključena napredna orodja za izvedbo ETL postopkov iz različ-

nih podatkovnih zbirk in zuna-njih virov podatkov omogočajo hiter začetek dela. »Ker hkrati ni treba graditi tradicionalnih podatkovnih skladišč, lahko vzpostavimo začetno različico že delujoče rešitve v najkrajšem času ter jo nato skupaj z uporab-

Kaj počne tedenski jedilnik na kontrolni plošči vašega 50 tisoč evrov vrednega sistema uravnoteženih kazalnikov?Šala? Pogosto blizu resnice. Poslovno obveščanje naj bi vodstvu podjetja zagotavlja-lo pravočasne, smiselne in konsistentne informacije. O razumevanju poslovanja, opredelitvi ključnih kazalni-kov uspešnosti in o vidikih uspešne vzpostavitve sistemov poslovnega obve-ščanja smo se pogovarjali z mag. Boštjanom Kožuhom, vodjem oddelka za poslovno obveščanje v skupini Adacta.

QlikView uporabnikom omogoča konsolidacijo različnih podatkovnih virov, asociativno iskanje ter vizua-liziranje in analiziranje odgovorov na glavna poslovna vprašanja.▶

»Uporabnikom omogočimo resnično samopostrežno analitiko in preprosto oblikovanje lastnih pogledov na podatke brez zamudnega spreminjanja podatkovnega skladišča in razvoja dodatnih poročil,« pravi mag. Boštjan Kožuh, vodja oddelka za poslovno obveščanje v skupini Adacta.

▶

niki informacij izpopolnimo. Z interaktivnim pristopom pri uvajanju zmanjšujemo tvega-nja celotnega projekta, hkrati pa zagotovimo, da uporabniki res pridobijo zanje pomembne in konsistentne informacije,« še dodaja Kožuh.

Domači informatiki, ki sicer veljajo za ljudi, za katere lahko rečemo, da ne živijo v oblakih, so imeli v štirih dneh priložnost dodobra usvojiti besedo računal-ništvo v oblaku. Čeprav svojih realnih in virtualnih škatel ter aplikacij ne bodo selili v nebo, pa se zavedajo, da bodo morali svoje informacijske kotičke vendarle urediti in povezati navzven, ja-sno, s svetom in uporabniki. Že mogoče, da geniji živijo v kaosu, a za vse druge smrtnike velja, da se bomo morali še precej bolje organizirati, če bomo želeli ob-

Odlika letošnje NT-kpestrost strokovneVsak je dobil svoje, poslovneži poslovni dan, tehnV Portorožu se je že po stari navadi konec maja zbrala večina slovenske smetane IT. Microsoftova NT-konferenca (NTK) je namreč dogodek, ki je v zadnjih letih svoj primat dodobra ustoličil, saj število udeležencev že več let zapored ostaja nad dva tisoč. Pod letošnjim geslom »Kjerkoli. Kadarkoli.« se je v središču pozornosti predavateljev in občinstva znašlo računalništvo v oblaku, saj so virtualizi-rane rešitve za področje informatike še kako realna prihodnost.

vladovati vse informacije, ki se nas dotikajo. Ločiti semena od plev, koristne podatke od bala-sta, bo tudi naloga informatikov v prihodnosti, saj bodo morali s svojimi rešitvami pomagati drža-ti podjetja na zeleni veji. Urejanja vrtičkov pa se je dobro lotiti čim prej, k sreči s pomočjo sodobnih tehnologij.

Ko šteje vsebina Odlika letošnje konference

je vsekakor pestrost njene stro-kovne vsebine. Izmed 152 preda-vanj je težko izbirati absolutne favorite, ampak organizatorje je treba pohvaliti, da so o mnenju, katere vsebine želijo poslušati na 15. NTK, vprašali tudi udeležence že mesece pred dogodkom. Vsak je dobil svoje, poslovneži poslovni dan, tehnični specialisti pa teh-nični dan.

Četrtega dne NT-konference, ki velja za pokonferenčni dan in je namenjen poglobljenim teh-ničnim vsebinam za razvijalce in strokovnjake IT, se je udeležilo prek tisoč strokovnjakov, kar je odličen podatek. Ti so se lahko ka-kovostno posvetili posameznim temam, ki so jih v obliki predavanj in različnih celodnevnih seminar-jev izpeljali mnogi domači in tuji znani predavatelji.

Spoznavanje z novimi tehnologijami

Temam o razvoju program-ske opreme prihodnosti, upo-rabi poslovne inteligence v vse več rešitvah in vpeljavi različ-nih komunikacijskih kanalov v poslovne rešitve se je namreč težko upreti. Poleg izzivov ob-vladovanja in hrambe podatkov se v poslovnem svetu rešitve za optimizacijo selijo predvsem na področja dokumentacije in pro-cesov, saj spremenjeni modeli poslovanja od podjetij zahtevajo precej prilagoditev. Veliko po-zornosti so predavatelji posvetili tudi varovanju sodobnih raču-nalniških sistemov. Tehnično bolj podkovani uporabniki so imeli ves čas konference na voljo več kot 70 delavnic in vaj ter se tudi tako spoznavali z novimi tehnologijami.

Črno-belo Vsak dogodek ima svoje svetle

in temne strani, NT-konferenca pri tem ni nobena izjema. Kaj do-brega je treba izpostaviti tokrat? Vsekakor veliko stvari, na primer spremembo urnika, ki je prvi kon-ferenčni dan povsem poslovno obarvala, zadnjega pa prepustila v obvladovanje tehnično izjemno podkovanim strokovnjakom. Pre-

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 39

Dva mejnika ob dvajsetletnici razvojnega podjetja iz KranjaMed prvimi na svetu z nazivom Oracle Gold SpecializedPartner

Svojo razvojno nara-vnanost je kranjsko podjetje Četrta pot znova potrdilo z najnovejšim strokovnim dosežkom. »V svoji levici dr-žim prvi računalnik, ki smo ga razvili pred dvajsetimi leti, v desnici pa enega od redkih certifikatov Oracle na svetu. Vmes pa je za 500 inženirskih let lastnega razvoja, učenja, razočaranj in veselja,« je povedal direktor Boris Šolar, ko je iz rok Rajka Novaka, di-rektorja podjetja Oracle Slo-venija, prejel certifikat Ora-cle Gold Specialized Partner.Vrhunskim strokovnjakom s področja podatkovnih baz je uspelo pridobiti ugledni naziv svetovne korporacije, za kar so izpolnili stroge cer-tifikacijske pogoje. Z omen-jenim certifikatom se Četrta pot profilira kot referenčni partner globalnega podjetja ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše v regiji, hkrati pa je veliko priznanje za podjetje, ki s korporacijo Oracle sode-luje že od leta 1996.

V novo obdobje z novo podobo

Podjetje Četrta pot je ob svoji dvajsetletnici predstavilo nov logotip. »Po dvajsetih letih je čas, da se ozreš na pot, ki si jo prehodil. Tri poti smo združili v četrto, našo pot. Znanje, zanes-ljivost, zaupanje. Trije tlakovci

Četrte poti prihodnosti, ki smo jo v novo desetletje usmerili z novo celostno podobo,« je Boris Šolar na slavnostni akademiji na Brdu pri Kranju ob oblet-nici podjetja naznanil novo obdobje, v katerega podjetje simbolično vstopa tudi z novo celostno podobo.

Direktor podjetja Boris Šolar s certifikatom Oracle Gold Specialized Partner

Četrta pot je na slavnostni akademiji predstavila novi logotip podjetja.

Po besedah Borisa Šolarja, direktorja podjetja, boj za ob-stanek ni bil lahek. Svojo, četr-to pot so izbrali leta 1990. V 20 letih jasne vizije, trdega dela in vlaganja v znanje in razvoj so se skozi trnje zavihteli do zvezd. Presegli so domače okvire in postali uspešen poslovni par-tner v mednarodnem prostoru. »Z vztrajnostjo, delom, prila-godljivostjo potrebam kupcev in posluhom za ljudi se zmore vse,« je v nagovoru poudaril direktor Šolar, ki med drugim mladim podjetnikom in poslov-nežem sporoča, naj tudi v tem času vztrajajo do konca in naj se ne predajo. »In naša vizija, kako naprej? Zelo preprosto. Nadaljevati, samo nadaljevati …« je svoj nagovor s pogledom v prihodnost sklenil direktor Šolar.

Med vodilnimi v regiji Podjetje Četrta pot je vrhun-

ski slovenski ponudnik identi-fikacijskih in informacijskih rešitev za podporo kadrovskih procesov v srednjih in velikih

organizacijah ter vodilno podje-tje v jugovzhodni Evropi na po-dročju informacijskih sistemov v javnem potniškem prometu. Tehnično znanje podjetja potr-jujejo certifikati, med katerimi najbolj izstopa najnovejši, Ora-cle Gold Specialized Partner, ki

in izdelave identificira več kot pol milijona zaposlenih v vseh segmentih gospodarstva in negospodarstva v Sloveniji in tujini.

Četrta pot ob svoji glavni dejavnosti izvaja tudi poseb-ne projekte, kot sta kartica za brezgotovinsko elektronsko cestninjenje in brezgotovin-sko elektronsko plačevanje na samopostrežnih avtomatih.

Odgovorni tudi do okolja, v katerem poslujejo

Na slovesni Akademiji ob jubileju sta spregovorila tudi mag. Samo Hribar Milič, ge-neralni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, in Damijan Perne, župan Mestne občine Kranj, v kateri domuje Četrta pot.

Z mislijo na razvoj do-mačega okolja in vlaganja v prihodnost je direktor Šolar na Akademiji gospe Andreji Cerkvenik Škafar, direktorici Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, in gospo-du Damijanu Pernetu predal donaciji sistemskih rešitev podjetja Četrta pot v skupni vrednosti 20 tisoč evrov.

V atraktivnem kulturnem programu so sodelovali pev-ka Alenka Godec, igralka Maja Martina Merljak, plesna sku-pina Maestro, mednarodna artistična skupina Anta Agni in Trio Kranjc.

Po četrti poti skozi trnje do zvezdInformacijske sisteme podjetja Četrta pot uporablja približno deset tisoč uporabnikov Podjetje Četrta pot je 12. maja praznovalo dvajsetlet-nico svojega delovanja. V kongresnem centru Brdo pri Kranju so se na slovesni Akademiji zbrali vidni predstavniki slovenskega gospodarstva.

Po svoji, četrti poti danes hodi 70 zaposlenih v podjetju Četrta pot.▶

so ga med prvimi na svetu prejeli prav na dogodku ob praznovanju dvajsetletnice.

Sodelovanje z vodilnimi svetovnimi proizvajalci IT

Četrta pot v razvoju in pro-izvodnji sodeluje z vodilnimi

svetovnimi proizvajalci infor-macijske tehnologije, kot so Casio Computers Tokio, NXP Semiconductors, Oracle. Letos so postali tudi uradni certifici-ran partner podjetja AET Safe-Sign® PKI za področje digitalnih certifikatov.

Več kot 700 informacijskih sistemov

Informacijske sisteme pod-jetja Četrta pot, ki jih je že več 700, uporablja približno deset tisoč uporabnikov programske opreme, dnevno pa se na nji-hovi opremi lastnega razvoja

konference je bila e vsebine

nični specialisti pa tehnični dan

Organizatorji so o mnenju, katere vsebine želijo poslušati na 15. NTK, vprašali tudi udeležence že mese-ce pred dogodkom. ▶

nos znanj je torej deloval polne štiri dni, še enkrat lahko pohva-limo bogatost predavanih vsebin. Da je panoga IT pomembna za slovensko gospodarstvo, je doka-zal visok obisk, predsednik drža-ve dr. Danilo Türk je bil namreč kar častni pokrovitelj letošnje konference.

Varčevanje na pravem mestu

Tudi kakšno črno piko bi

lahko našli – denimo več kot očitno varčevanje na postran-skih področjih, kot so hrana in pijača ter družabni dogodki. Še dobro, da ti pri čistokrvnih in-formatikih skorajda ne štejejo. Je torej Microsoft 15. NT-kon-ferenco zgledno proslavil? Ni, ampak glede na trenutne gospo-darske razmere tega večina niti ni pričakovala. Vsekakor pa velja v prihodnje staviti na optimizem in dobro voljo.

Pravzaprav bi morala NT-konferenca 2010 udeležencem poleg kopice novih znanj postre-či z zgledom, kako se optimal-no upravlja z viri in človeškim kapitalom takrat, ko vsega ni v izobilju. Odgovorno poslovno vedenje je zelo širok pojem in se ga je treba stalno zavedati, ne zgolj na poslovnih sestankih. Ko bi se ta na videz dolgočasna učinkovitost prenesla tudi v podjetja in gospodarstvo …

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si40

Podpora takšnemu po-slovnemu organizmu prese-ga običajne poslovne sisteme in narekuje povezovanje več sistemov in rešitev. Tesno povezovanje teh sistemov in s tem poslovnih procesov ima multiplikativne učinke pri po-večanju poslovne uspešnosti prek zniževanja stroškov po-

slovanja, povečanja storilno-sti ter kakovosti izdelkov in storitev za poslovne partnerje oziroma končne kupce.

Rešitve z dobrimi praksami Podjetje Kopa partnerjem

ponuja celosten nabor rešitev, s katerimi lahko v celoti ali samo delno podprejo svojo dejavnost. Podjetje z vrhunskimi svetoval-ci in implementatorji poskrbi za hitro in kakovostno uvedbo izboljšav. Na podlagi dobrih po-slovnih praks in tehnološkega znanja zagotavlja razvoj napre-dnih rešitev in obvladovanje po-slovnih procesov. To pomeni, da se lahko naročnik hitro odzove na spremembe brez bolečih po-segov v sam procesni in tehnični ustroj organizacije.

Podjetja potrebujejo več kot standardne rešitve

Po uvedbi standardnih po-

slovnih funkcij s transakcij-skimi poslovnimi sistemi ERP je nastopila doba odkrivanja in izkoriščanja nadaljnjih potencialov za izboljšanje poslovanja. Gre za avtoma-tizacijo specifičnih delovnih postopkov, ki še vedno pote-kajo ročno, za zbiranje podat-kov, v katerih doslej podjetja niso prepoznavala vrednosti, in za interaktivno povezova-nje poslovnih funkcij. V Ko-pi so na primer izdelali prek tisoč programskih modulov in rešitev, na podlagi katerih podjetje pridobi celostno pod-poro in podroben vpogled v poslovanje. Glede na izkušnje, povpraševanja in raziskave so tamkajšnji strokovnjaki odkri-li deset skupnih točk poslova-nja, ki v današnjih poslovnih razmerah podjetjem pomagajo pri doseganju ciljev, ki so si jih zadali še pred recesijo.

Čista desetka za poslovni uspehPodjetja samo z uporabo standardnih poslovnih sistemov ne morejo več držati koraka s konkurenco in naraščajočimi tržnimi zahtevami

Uspešno poslovanje na trgu, kjer divja globalni konkurenčni boj, ne narekuje samo zniževanja stroškov, ampak tudi povečanje učinkovitosti in zmanjšanje tveganj na ravni celotnega podjetja. Potrebno je povezovanje vseh funkcij podjetja v enovit organizem, ki je hitro prilagodljiv na gospodarske spremembe in odziven na zahteve kupcev.

Zaostrene razmere v gospodarstvu so pokazale, da podjetja za uspešno prilagoditev novim razmeram potrebujejo precej boljši pregled nad poslovanjem. Zato niso dovolj le dobri finančno-računovodski podatki, ampak je treba odkriti in izrabiti vse do zdaj neizkoriščene vire informacij ter optimizirati delovne postopke na vseh ravneh. Bistveno pri tem je, da imajo podjetja dobrega partnerja, ki razume njihove vsebinske in poslovne zahteve na vseh poslovnih področjih. Le tako jim lahko zagotovi kakovostne rešitve, s katerimi na eni strani izboljšajo procese in postopke ter optimizirajo vire, po drugi strani pa izboljšajo vodenje in odločanje.

Tako pravi Bernard Osvald, generalni direktor podjetja Kopa▶

1. Poslovno obveščanje

Za pravilne odločitve na vseh ravneh vodenja so potrebni podrobni podatki iz različnih sistemov. Sisteme poslovnega obveščanja je smiselno upora-biti v vseh strateških funkci-jah, poleg najvišjega vodstva in kontrolinga še pri kadrovskem menedžmentu, trženju in pro-daji, poslovanju z dobavitelji in spremljanju proizvodnje. Poleg gradnje podatkovnega skladišča, vzpostavitve postopkov črpa-nja in prečiščevanja podatkov je treba zgraditi ustrezen po-ročevalski (poročila, sistem ključnih kazalnikov ...) in ana-litični sistem, s katerim lahko uporabniki v celoti izkoristijo moč zbranih podatkov pri po-slovnih odločitvah.

3. Odnosi s strankami (CRM)

Kakovostno delo s strankami pomaga podjetju pri ohranjanju prihodkov ob vse ostrejši kon-kurenci. Ustrezno podprto delo s strankami omogoča podjetjem odkrivanje novih potencialov za prodajo obstoječim strankam in povečanje učinkovitosti trženj-skih dejavnosti za pridobivanje novih kupcev. Po drugi strani prek učinkovitega spremljanja poslov in napovedovanja proda-je bolje načrtujejo finančni tok in obvladujejo likvidnost.

4. Kadrovski menedžment

Konkurenčnost podjetij je odvisna od znanja oziroma ka-kovostnih kadrov. Z ustreznim sistemom za upravljanje s ka-drovskimi viri podjetje izboljša obvladovanje kompetenc in si zagotovi prave ljudi z ustre-znimi znanji za vsa delovna mesta. Pri delu s kadri je tre-ba podpreti spremljanje znanj oziroma izobraževanj ter letne razgovore in druge oblike dela z zaposlenimi.

5. Obvladovanje sredstev in storitev

Sodobna podjetja so življenj-sko odvisna od delovanja sred-stev, proizvodnih in poslovnih. Prekinitve v njihovem delovanju imajo neposreden vpliv na izpad prihodkov. Uporaba učinkovi-tega sistema za obvladovanje sredstev in storitev zmanjša tveganja nenačrtovanih prekini-tev poslovanja ter povečuje pro-duktivnost. Povezava takšnega sistema s poslovnim sistemom v nadaljevanju omogoča obvla-dovanje stroškov in kakovosti notranjih ter zunanjih izvajalcev servisnih oziroma vzdrževalnih storitev.

6. Sledljivost v proizvodnji

Zagotavljanje sledljivosti iz-delkov znotraj proizvodnega in logističnega procesa zmanjšuje poslovna tveganja in izboljšuje ugled podjetja na trgu. Sledlji-vost narekuje tesno povezanost vseh sistemov, ki podpirajo izde-lavo in distribucijo izdelkov do kupca. Z uvedenim sistemom sledljivosti se podjetja brez ve-čjih pretresov hitro odzovejo na skrite napake na izdelkih. V primeru odkrite napake se bi-stveno zmanjša obseg odpokli-canih izdelkov, na primer samo za določeno šaržo ali dan proi-zvodnje, oziroma samo izdelki, ki so bili dobavljeni določenemu kupcu.

7. Obvladovanje kakovosti

Ohranjanje lojalnih kupcev je tesno povezano s poprodaj-nimi storitvami. Učinkovito obvladovanje reklamacijskega procesa povečuje zadovoljstvo kupcev in podjetju daje povratne informacije za izboljšanje izdel-kov. Za obvladovanje kakovosti končnih izdelkov in zmanjšanja števila reklamacij je treba zago-tavljati kakovost že na vhodu v proizvodnjo. Ustrezno podpr-ta vhodna kontrola izboljšuje nadzor nad kakovostjo materi-alov, predvsem tistih, ki potre-bujejo dodatno preverjanje in sledljivost.

8. Načrtovanje proizvodnih virov

Zmožnost optimalnega načrto-vanja in razvrščanja v proizvodnji ter transparentnost pri upravljanju virov je ključnega pomena za ren-tabilno poslovanje v okoliščinah, ko sta oskrba in povpraševanje ne-zanesljiva. V ta namen je potrebno poleg uvedbe sistema za fino termi-niranje in razvrščanje proizvodnje povezati več segmentov poslovanja – prodajo, načrtovanje, nabavo, proizvodnjo in logistiko. Podjetje pridobi kakovostno sodelovanje oddelka prodaje s proizvodnjo, iz-boljša odzivnost na povpraševanje in storitve za kupce, postavlja real-ne roke izdobave ter ne nazadnje poveča izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in obseg proizvodnje pri enakih fiksnih stroških.

9. Spremljanje delovnega časa

v proizvodnji Običajni sistemi registracije

delovnega časa so omejeni na zajem podatkov o prihodu na delo v podjetje in ne zadošča-jo za učinkovito načrtovanje dela v proizvodnji. V ta namen je treba uvesti spremljanje delovnega časa na delovnem mestu oziroma stroju. Vodstvo proizvodnje pridobi natančne podatke o opravljenem delu na določenem delovnem nalogu in o prostih delavcih v določenem časovnem obdobju. Tako se iz-boljša načrtovanje delovne sile in bolj natančno obvladuje stro-ške proizvodnje oziroma dela.

2. Poenostavitev postopkov

Uvedba elektronskih delov-nih procesov skrajša izvedbo rutinskih administrativnih postopkov, poveča urejenost poslovanja in zniža stroške. Prek integracije sistemov e-po-slovanja s sistemi ERP in CRM se avtomatizira in standardizira postopke, s čimer podjetje doda-tno obvladuje napake in kako-vost dela. Tipično se izboljšave pokažejo pri hitrejšem iskanju informacij, boljšem sodelovanju med zaposlenimi in učinkovitej-šem vodenju.

10. Logistika v realnem času

Visoko produktivna proi-zvodnja zahteva zagotavljanje ustreznih materialov, količine in kakovosti ob pravem trenutku za vsako delovno mesto ali stroj. Optimizacija logističnih proce-sov, na primer poti, premikov materiala in medfaznih skladišč, izboljša učinkovitost celotnega proizvodnega procesa. S podat-ki o zalogi materiala v realnem času je mogoče doseči prihra-nek in optimizacijo naročanja v celotni preskrbovalni verigi ter uresničevati proizvodne načrte in izdobave kupcem.

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 41

Kako ocenjujete stanje na področju obrambe pred no-vimi nevarnostmi?Na internetu ni meja in sloven-ski del medomrežja ni nobena izjema. Mogoče imamo le srečo, da nismo tako zelo zanimivi za napadalce in da nimamo po-sebno pomembnih podatkov. Smo pa nenehno pod udarom različnih klasičnih napadov, kakršen je na primer razobli-čenje spletnih strani, ki v večini primerov potekajo avtomati-zirano. Lahko opazimo, da je veliko naših spletnih strani še vedno tarča teh razobličenj in tudi na različnih seznamih se jih vsak teden nabere kar nekaj. Da ne bo nesporazuma, na teh seznamih se včasih znajdejo tudi priznana podjetja, za katera bi pričakovali, da veliko vlagajo v svoje spletne predstavitve. Potem pa pride kakšen turški heker z avtomatsko skripto in

za nekaj časa spremeni prikaz spletne strani.

Katere nove tehnologije vidite kot najbolj težavne z vidika varnosti?Najprej bi izpostavil spletna so-cialna omrežja, ki doživljajo velik razmah. S praktične strani lahko pomenijo zelo dobro orodje za vzdrževanje stikov z različnimi ljudmi, po drugi strani pa lahko v določenih primerih pomenijo veliko nevarnost za posamezni-ka. Slovenci smo premajhni za kakšne velike kraje identitet, kot se to dogaja denimo v ZDA ali večjih evropskih državah, vseeno pa so lahko podatki, objavljeni v socialnih omrežjih, vir informa-cij, ki vodijo k zlorabi. Tukaj bo treba še veliko narediti pri ozave-ščanju ljudi, da vsaka informacija ni primerna za objavo. Lahko bi omenili še računalništvo v obla-ku, ki prinaša prednosti, a hkrati odpira kar nekaj vprašanj – ne samo na področju informatike, ampak tudi na področju prava in digitalne forenzike.

Ali naša podjetja in orga-nizacije sledijo priporočilom s področja varnosti?Lani se je videlo, da so se nekate-re zadeve preprosto ustavile, zdaj čakajo, da kriza nekako mine. Ko-nec leta je krč malo popustil in stvari so se spet začele premikati.

Opaziti je tudi, da mnogi počasi začenjajo dojemati, da ni dovolj samo tehnologija, ampak tudi za-vedanje o pasteh in nevarnostih. Napredna tehnologija nič ne po-maga, če ni primerno umeščena, pravilno nastavljena in ne naza-dnje tudi ustrezno pregledana. Tukaj opažamo premik na boljše, je pa res, da je potrebno kar ne-kaj časa, da se zavest dvigne na določeno raven. Ni dovolj samo talentiran razvijalec ali odličen sistemski vzdrževalec, ki lahko izkazujeta odlične rezultate, na koncu pa ugotovimo, da smo spregledali stranska vrata in jih pustili na stežaj odprta.

Kako pogosto se podjetja odločajo za varnostne preglede?V podjetju Viris imamo vedno več povpraševanja s tega podro-čja. In to ne samo od finančnih ustanov, ki so zavezana rednim varnostnim pregledom, ampak tudi od drugih, manjših podje-tij, ki so se začela zavedati po-membnosti zunanjih varnostnih pregledov omrežja, sistemov in aplikacij. V večini primerov za-radi pogodb ne moremo razkriti naših strank, zato ne moremo povedati, pri kom nam je uspe-lo z majhno priponko ustaviti cel poštni sistem, komu smo prevzeli poštni sistem, od ko-ga pridobili zelo pomembne

dokumente. Področje, na kate-rem delamo, je precej odvisno od zaupanja, in največ nam po-meni to, da s stranko zgradimo pošten in jasen odnos, ki temelji na zaupanju.

So pri pregledih kakšne skupne točke pri vaših strankah?Kljub raznolikosti strank je možno opaziti nekatere sku-pne točke. Najprej je treba omeniti slabo voljo sistemskih vzdrževalcev, ki večinoma ne jemljejo varnostnih pregledov kot nekaj dobrega, ampak kot revizijo njihovega dela in mo-rebitnih napak. Tako moramo vedno najprej prepričati naroč-nikove sodelavce, da je varnostni pregled v njihovo dobro in da je bolje, da mi odkrijemo napake kot kdo drug. V večini primerov odkrijemo stvari tam, kjer bi na-ročniki najmanj pričakovali, in jih naša odkritja presenetijo. To je posledica tega, da dejansko ži-vijo z informacijskim sistemom in so z njim hkrati omejeni. Mi kot zunanji izvajalci redkokaj vemo pred pregledom sistemov

in aplikacij in za nas te meje ne obstajajo. Zato nam je lažje in tudi naši rezultati so včasih pre-senetljivi za naročnike.

Kaj bi vi na mestu direk-torjev oddelkov IT naredili za dvig varnosti?Če lahko govorim iz lastnih iz-kušenj, potem bi bilo to posveto-vanje z zunanjimi strokovnjaki pred vpeljavo ključnih tehnolo-gij ali aplikativnih rešitev. Na slovenskem vrtičkarskem trgu opažamo, da imamo nekaj tako imenovanih dvornih izvajalcev, ki naročnikom diktirajo tempo, tehnologijo in tudi rešitve. Se-veda nimam nič proti dolgoroč-nemu sodelovanju in zaupanju naročnika, ampak včasih, vsaj po naših opažanjih, predlaga-ne in tudi izvedene rešitve niso optimalne. Vredno je poiskati še kakšno drugo mnenje zunaj ustaljenih tirnic stalnih doba-viteljev, pri nekem neodvisnem strokovnjaku. Pri pregledih smo namreč videli primere, kjer bi se lahko težave naročnikov rešile na preprostejši, boljši in pred-vsem cenejši način.

Kako torej pripomorete k dvigu informacijske varnosti v Sloveniji?Tukaj so seveda na prvem me-stu dobro izvedeni varnostni pregledi naročnikovih omre-žij, sistemov in aplikacij. Veli-ko naših strank je glede na naša priporočila po opravljenem pre-gledu prišlo za stopničko višje na lestvici informacijske var-nosti. Tako lahko rečem, da so zadovoljni naročniki nedvomno doprinos k dvigu informacijske varnosti. Potem moram omeniti raziskovalno delo znotraj pod-jetja na tem področju, mladih raziskovalcev iz gospodarstva. Eden izmed doktorskih študen-tov se je konkretno spoprijel z varnostjo v povezavi z uvedbo protokola IPv6. Poleg tega se s svojimi prispevki na različnih konferencah trudimo pobliže predstaviti izzive, težave in izku-šnje, ki jih pridobimo pri našem delu, ter tudi ozaveščati ciljno populacijo o težavah in izzivih na področju varnosti. Pravijo, da so naša predavanja zanimi-va, tako da vse lepo vabimo na kakšno v prihodnosti.

Če hočemo varnost izboljšati, jo moramo redno preverjati

[ INTERVJU ] Milan Gabor iz Virisa podjetjem svetuje redno opravljanje varnostnih pregledov

Na vedno bolj aktualnem področju informacijske varnosti se povečuje zavedanje, da napredna varnostna tehnologija nič ne pomaga, če ni primerno umeščena, pravilno nastavljena in ne nazadnje tudi ustrezno pregledana. O tem smo se pogovarjali z Milanom Gaborjem, direk-torjem podjetja Viris.

Tako pravi Milan Gabor, direktor podjetja Viris.▶

Pri pregledih smo videli primere, kjer bi se lahko težave naročnikov rešile na preprostejši, boljši in predvsem cenejši način.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si42

Katere so največje prednosti sistemov zdru-žene hrambe podatkov (sistemov unified stora-ge)? Kaj morajo podjetja vedeti pred nakupom ta-kšnih rešitev?Največja prednost teh sis-temov je njihova prilago-dljivost, saj je hramba po-datkov na voljo v različnih oblikah in skoraj takoj. Pre-hod na IP-rešitve je tudi na področju hrambe podatkov močno pripomogel k razši-ritvi njihove uporabnosti v različnih okoljih. Podje-

tja imajo na voljo različne konfiguracije pomnilniških sistemov za shranjevanje podatkov, pri katerih lahko izbirajo bodisi večjo prila-godljivost, večjo hitrost, zmogljivost ali pa kombi-nacijo različnih lastnosti. Opažamo, da se za nakupe naših rešitev EMC CLARii-ON in EMC Celerra odloča vse več srednje velikih pod-jetij, torej ti sistemi niso več zgolj v domeni velika-nov. Danes je namreč tako, da tudi mala podjetja lahko ustvarjajo ogromne količi-ne podatkov, ki jih morajo ali želijo varno hraniti in obdržati takojšen dostop do njih.

Kaj pa negativne la-stnosti teh sistemov?Skoraj jih ni oziroma jih je izjemno malo. V preteklo-sti so bile predvsem prve generacije sistemov zdru-žene hrambe podatkov, ki so bili priklopljeni v omrež-je, nekoliko teže upravljive, saj so se v eni škatli znašle rešitve različnih ponudni-kov. Razvoj je šel seveda naprej in danes so ti siste-

mi opremljeni s precej na-prednejšimi programskimi rešitvami, ki preprostost uporabe dvigajo na povsem drugo raven. Podobno je z možnostmi nadzora, ki si ga želijo podjetja – tudi tu so napredki očitni, zato bi bilo nepravično, če bi jim pripisali kakršnekoli ne-gativne lastnosti na tem področju.

Kako pa ste rešili zah-tevnost upravljanja z različnimi aplikacijami in heterogenimi okolji za hrambo podatkov?Veliko poudarka smo na-menili poenostavljanju opravil s področja upra-vljanja s podatki in njihove hrambe, saj gre za naloge, ki jih uporabniki teh siste-mov najpogosteje izvajajo. Opravila oziroma naloge so sedaj preprostejše, večina jih je močno avtomatizira-nih. Programska oprema je postala precej pametnejša – upravljanje strežnikov za hrambo podatkov je bistve-no hitrejše. Samo na podro-čju urejanja rešitev za hram-bo podatkov smo povprečno

Največ pozornosupravljanju strein oddaljenemu

[ INTERVJU ] Barry Ader o sistemih za hrambo pod

Podjetje EMC2 je temelje svojega uspeha postavilo z zmogljivimi pomnilniškimi sistemi za hrambo podatkov, ki so jih v zadnjih letih razvili v spoštovanja vredne gradnike vsakega podatkovnega centra. O vlogi sistemov hetero-gene hrambe podatkov smo na konferenci EMC World 2010 spregovorili z Barryjem Aderjem, direktorjem oddelka združene hrambe podatkov.

Sistemi združene hrambe podatkov bodo tako eni od temeljnih gradnikov zasebnih oblakov.

Tako pravi Barry Ader, direktor oddelka združene hrambe po-datkov.

▶

Priznanje java champion prof. dr. Matjažu B. JuričuRedni profesor na Univerzi v Mariboru in vodja Kompetenčnega centra za SOA dr. Matjaž B. Ju-rič je kot prvi strokovnjak iz Slovenije prejel pre-stižno mednarodno priznanje java champion. Java champions je ekskluzivna skupina najbolj-ših in najuspešnejših strokovnjakov s področja programskega jezika in platforme Java, ki jih je nominirala in izbrala mednarodna komisija na

podlagi rezultatov in dosežkov na tem področju. S tem nazivom se po vsem svetu ponaša le 120 strokovnjakov s področja Jave. Prof. Jurič je avtor devetih znanstvenih monografij, obja-vljal je v prestižnih mednarodnih revijah in na konferencah ter uspešno vodil številne projekte razvoja informacijskih sistemov v sodelovanju s slovenskimi in tujimi podjetji.

Na kratko

CGS konferenca v znamenju 20. obletnice podjetjaNa Gospodarskem razstavišču je potekala že sedma CGS konferenca, osrednji slovenski dogodek na področju računalniško podprte-ga načrtovanja v gradbeništvu, arhitekturi in geodeziji, tokrat v znamenju 20. obletnice podjetja CGS plus. V uvodnem delu so pred-stavili najnovejše verzije programa AutoCAD in druge ključne produkte Autodesk. Drugi

del je potekal v petih tematskih sklopih: načrtovanje cestnih in železniških omrežij, informacijski modeli v arhitekturi, GIS v upravljanju prostora, odgovorno ravnanje z vodnimi viri ter tiskanje grafike in fotografij velikih formatov. Dogodek so obogatili tudi s številnimi predstavitvami projektov in pre-davanji.

Mobitel uvaja kartice microSIMMobitel premierno začenja tržiti posebno po-nudbo za imetnike tabličnih računalnikov iPad, ki uporabljajo kartice microSIM. Te bodo na voljo ob sklenitvi podatkovnega paketa Internet Start, ki omogoča dostop do omrežja 3,5 G in v mesečni naročnini vključuje pet gigabajtov

podatkovnega prenosa v Mobitelovem omrežju, ter paketa Instant Internet neomejeno, ki po-nuja neomejen prenos podatkov v Mobitelovem omrežju. Za menjavo običajne kartice SIM s kartico microSIM se bodo ob doplačilu lahko od-ločili tudi naročniki paketov Instant Internet.

Iskratelovo poslovodstvo z novim članomPodjetje Iskratel je v začetku maja pridobilo novega člana vodstva, saj je funkcijo tehnič-nega direktorja (CTO) prevzel Željko Puljić, ki bo odgovoren za produktno vodenje in določanje strateške produktne usmeritve podjetja. Puljić je bil v Iskratelu že zaposlen, nazadnje kot direktor Poslovne enote za in-formacijske in komunikacijske storitve do leta 2006, tako da je njegova velika prednost ob

prevzemu funkcije dobro poznavanje tako te-lekomunikacijskega področja kot Iskratelove-ga produktnega dela. V teh, za telekomunika-cije zelo turbulentnih časih ga čaka predvsem optimizacija ponudbe produktov. Poleg tega Puljić ostaja aktiven na strokovnem, pred-vsem standardizacijskem področju, saj je od novembra 2002 član upravnega odbora ETSI in član nacionalne delegacije pri ETSI GA.

Aldata prevzema podjetje CosmicPodjetje Aldata Solution je podpisalo namero o nakupu vseh delnic in premoženja britanskega podjetja Cosmic Solutions, specializiranega dobavitelja programske opreme za upravljanje s kategorijami izdelkov. Vrednost pogodbe je tri milijone funtov, po prevzemu pa bo Alda-ta trgovcem na drobno omogočila še boljše odzivanje na spremembe in zahteve strank,

zmanjšanje odpadnega materiala in izboljšanje zadovoljstva kupcev. Z združitvijo podjetij Alda-ta in Cosmic bo uporabnikom na voljo vodilna svetovna rešitev za integrirano upravljanje s kategorijami izdelkov, ki bo proizvajalcem in prodajalcem na drobno omogočila, da na police supermarketov postavijo pravi izdelek na pravo mesto, v pravem času in v pravih količinah.

CAD konferenca v znamenju Autodeska 2011V Monsu je v organizaciji podjetja Abacus pote-kala izobraževalna CAD konferenca 2010, na ka-teri so predstavili novosti programske opreme Autocad 2011 in štirih izpeljank za uporabo na različnih področjih. Linija izdelkov Inventor pri-naša napreden 3D-pristop, medtem ko ohranja 2D-podatke prek prave DWG-kompatibilnosti. Autodesk Inventor prinaša nov način modeli-

ranja (Functional Design), ki omogoča, da se konstruktorji namesto modeliranja geometrije osredotočijo na težavo, ki jo želijo rešiti. Auto-desk Inventor Fusion je inovativna tehnologija za izdelavo digitalnih prototipov, ki spreminja način uporabe 3D-opreme za mehanično projektira-nje. Autodesk Vault pospešuje razvojne cikle in optimizira čas izdelave digitalnega prototipa

Projektno vodenje v praksiV Sori pri Medvodah je potekala konferenca Projektno vodenje v praksi, s plenarnim zaseda-njem, štirimi vzporednimi sekcijami in okroglo mizo na temo Izzivi sodobnega projektnega vodenja. Udeležilo se ga je skoraj 140 udele-žencev in predavateljev. V sekciji Management so Ljubljanske mlekarne, Trimo, Hella Saturnus in Skupina Energoplan prikazali različne načine vzpostavljanja projektne kulture in izvajanja

projektov. V sekciji Projektni tim so imeli ude-leženci v delavnicah možnost izboljšati kompe-tence timskega dela in komunikacije. V sekciji IT-orodja so bila predstavljena številna orodja, ki jih je mogoče dobiti v slovenskem prostoru, v sekciji Projektna združenja pa so predsedniki ZPM in PMI ter IIBA Slovenia Chapter in Društva slovenskih moderatorjev ocenjevali možnosti skupne promocije projektnega vodenja.

Arrow ECS s Trend Microm tudi v SlovenijiArrow Enterprise Computing Solutions (ECS) je objavil partnerstvo s podjetjem Trend Micro za di-stribucijo izdelkov v Sloveniji. S tem bodo pospešili uvajanje rešitev podjetja Trend Micro za virtualna okolja in računalništvo v oblaku, vključno z rešitvi-jo Deep Security za napredno zaščito v dinamičnih podatkovnih centrih. Arrow ECS, ki je že distributer

za Trend Microve rešitve v številnih evropskih državah, je specializiran za rešitve in storitve za podjetja, osredotočena na shranjevanje podatkov, varnost omrežja, virtualizacijo in dostopkovno infrastrukturo. Trend Micro je ponudnik strežnikov, končnih točk, sistemov za sporočanje in rešitev za spletno varnost z 20-letnimi izkušnjami.

Fujitsu s prvo globalno platformo za »oblak«Fujitsu je novembra lani predstavil rešitev »infrastruk-ture kot storitve« (IaaS), ki je podjetjem omogočila spremembo stalnih stroškov v spremenljive. Podjetja namreč vso ali del svoje strojne opreme preprosto in varno povežejo s fizičnimi strežniki, ki so locirani v posebej za ta namen ustvarjenih podatkovnih centrih Fujitsu. Pred kratkim je Fujitsu predstavil dopolnjeno

globalno strategijo »računalništva v oblaku«, ki jo je razvil na podlagi praktičnih izkušenj pri delu z upo-rabniki. Lokalni platformi »računalništva v oblaku« je dodal tudi standardizirano globalno platformo, ki temelji na štirih različnih načinih uporabe. Uporabniki bodo lahko popolnoma preprosto povezali del ali vse infrastrukture, programe, aktivnosti in vsebine.

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 43

O G L A S N AP R I L O G A

[ D O D A J A M O V R E D N O S T ]

Informacije za oglaševanje: Polona Zadnikar, tel.: (01) 30 91 514, polona.zadnikar@fi nance.si

Napovedujemo oglasno prilogo

Izid priloge: 4. junij 2010FOTOGRAFIJA

zavidljivo hitro razvijajo. Naša najnovejša generacija zaradi tega ponuja kar 50 odstotkov več prostora za poganjanje aplikacij, kar najzahtevnejši uporabniki sprejemajo odprtih rok, saj se jim naložba v te sisteme veliko hitreje povrne.

Kaj lahko še stori tehnologija?Čeprav je z nami že dese-tletja, se virtualizacija še vedno zelo razvija. Virtu-alni strežniki in virtualne hrambe podatkov v nave-zi z novimi programskimi vmesniki za pogosto upora-bljane aplikacije omogočajo neslutene funkcionalnosti. V sodelovanju z VMware smo pripravili več API-jev, ki jih stranke lahko vgradijo v svoje rešitve in tako pri-dobijo nove funkcionalno-sti, predvsem na področju kloniranja in upravljanja z virtualnimi strežniki. Za uporabnike naših rešitev je to še dodatna vrednost naložbe, saj so programske nadgradnje funkcionalnosti zanje brezplačne.

Kako bo računalništvo v oblaku spremenilo per-cepcijo sistemov združe-ne hrambe podatkov?Pri računalništvu v oblaku gre za daljše popotovanje, podjetja vsekakor ne bodo kar čez noč preselila vseh podatkov v oblak. Večina podjetij si želi imeti podat-ke pod nadzorom, v popolni oblasti. Podatke hranijo v najrazličnejših oblikah in na različnih sistemih, z ra-stjo količine podatkov pa se pojavljajo težave z njihovim obvladovanjem. Sistemi združene hrambe jim pri tem ponujajo precej fleksi-bilnejše možnosti hrambe in upravljanja podatkov, saj jim dobesedno zagotavlja-jo, da so informacije vedno na pravem mestu, različne

stranke pa imajo ustrezen, z varnostnimi pravili ome-jen dostop do njih. Sistemi združene hrambe podatkov bodo tako eni od temeljnih gradnikov zasebnih obla-kov, podjetjem bodo omo-gočali več zmogljivosti ob nižjih skupnih stroških lastništva. Podjetja, ki se bodo odločila za ponujanje teh zmogljivosti na trgu, bodo lahko kot prodajne argumente navedla višjo raven kakovosti storitev ter posledično pridobila zahtevnejše stranke in za svoje storitve prejela bolj-še plačilo. Računalništvo v oblaku ne nazadnje ponuja predvsem večjo učinkovi-tost, boljši nadzor in pred-vsem boljšo izbiro.

Podjetja Cisco, EMC in VMware so na področju hrambe podatkov in upravljanja strežnikov oblikovala strateško za-vezništvo. Kako nanj gle-dajo vaši konkurenti?To morate vprašati njih. Mi smo z oblikovano koa-licijo izjemno zadovoljni, prav tako naše stranke, saj dobijo najboljše iz treh sve-tov. Dobra partnerstva so namreč tudi zanje vedno dobrodošla z vidika vre-dnosti. Analitsko podjetje IDC nam že danes priznava vodilno vlogo na področju sistemov združene hrambe, verjamem pa, da nam bodo nove rešitve in funkcional-nosti omogočile še večjo rast prihodkov in tržnega deleža. Pomembno pri na-šem zavezništvu je dejstvo, da ne gre zgolj za prodajno orientirano sodelovanje, temveč strateško sodelo-vanje, ki bo pomembno pripomoglo k učinkovite-mu razvoju računalništva v oblaku, od katerega bodo imeli prav uporabniki sto-ritev v prihodnje še največ koristi.

sti namenjamo ežnikov

dostopu

datkov in gostovanju aplikacij

število klikov v aplikaciji za izvedbo posamezne naloge s 60 zmanjšali na vsega tri. Priznamo, vse ideje niso zrasle na našem zelniku, temveč smo uporabili veliko primerov najboljših praks in izkušenj ter predlogov uporabnikov naših rešitev. Prav pogovori z ljudmi, ki te rešitve vsak dan upora-bljajo v realnih in izjemno zahtevnih okoljih, nam dajo jasno vedeti, katera podro-čja moramo optimizirati. Ne nazadnje je tudi naš cilj uporabnikom omogočiti kar najboljšo uporabniško iz-kušnjo, zanjo pa seveda ni dovolj le izjemno zmogljiva strojna oprema, tudi apli-kacije, ki z njo upravljajo, ji morajo biti povsem kos. Razvoj gre naprej, trenutno največ pozornosti posveča-mo področju upravljanja strežnikov in oddaljenega dostopa, zato verjamem, da bodo naše rešitve v priho-dnosti še boljše.

Bodo sistemi združene hrambe podatkov deležni kakšnih tehnoloških no-vosti, ki bi pomenljivo spremenile njihovo vlogo v podjetjih? Tehnologija na tem podro-čju še zdaleč ni rekla zadnje besede. Potem ko smo siste-me za shranjevanje podat-kov omrežili in jim omogo-čili hkratno delo z različni-mi aplikacijami in vrstami podatkov hkrati, smo šele pokazali na različne mo-žnosti razvoja. Napredek na področju pomnilnikov in pomnilniških krmilnikov nas vedno znova razveseli z dvigom pretočnih hitrosti podatkov. Tehnologiji, kot sta FAST Cache in FAST SubLAN, omogočata veli-ko hitrejše delo in obdelavo podatkov v shrambah, zato so te precej bolj učinkovite. Tudi tehnologije kompre-sije podatkov se še vedno

Predstavilo se je kar 17 raz-stavljavcev. Pokroviteljsko je forum podprl Arhiv Republike

nujajo rešitve za učinkovito hrambo, upravljanje in za-jem podatkov: PIA, Comtech, Astec, 360 ECM, SIQ, FMC, Sitech, Microcop, Mikrogra-fija, Perftech, Pošta Slovenije, MFC.2, Adriacom, Viris, Simt in Lenovo.

Foruma se je udeležilo več kot 350 udeležencev. Kako-vostna in izbrana predavanja, veliko razstavljavcev in izje-mno pozitivni odzivi udele-žencev pa zagotavljajo, da bo dogodek z leti še pridobival na uspešnosti.

Jasmina Vrtovec, Palsit

Uspešen forum ZAUH 2010Predstavljene so bile novosti na področju zaje-ma, arhiviranja, upravljanja in hrambe podatkov

Podatki so kapital podjetja in prav zaradi tega je treba z njimi tako tudi ravnati. Za uspešno poslovanje vsake organizacije je vse pomembnejše učinko-vito upravljanje, arhiviranje in hramba podatkov. V četrtek, 13. maja, je v organizaciji podjetja Palsit potekal B2B sejem na tem področju – Forum zajem, arhiviranje, upravljanje in hramba podatkov 2010 (ZAUH 2010).

Foruma ZAUH 2010 se je udeležilo več kot 350 udeležencev.▶

Slovenije. V uvodnem predava-nju je Jože Škofljanec (Arhiv RS) spregovoril o upravljanju in hrambi digitalne doku-mentacije. Uvodni govornik nas je seznanil z izkušnjami iz preteklosti, ki nas učijo, da digitalni svet ne ponuja le pri-ložnosti, ampak zahteva tudi urejenost, predvsem če želimo pravno (in tudi finančno) varno dokumentacijo.

Predstavila so se vodilna podjetja

Na dogodku so se predsta-vila vodilna podjetja, ki po-

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si44

Lahko razložite, zakaj je postal koncept računalništva v oblaku tako priljubljen?Industrija IT je naklonjena ve-dno novim konceptom, izrazom in okrajšavam – nekateri bi tr-dili, da celo preveč. Zato ni pre-senetljivo, da so mnogi postali radovedni, če ne celo zbegani, zaradi nenadne nevihte, ki jo je povzročilo računalništvo v obla-ku. Fraza prav gotovo zveni za-nimivo (uporablja izraz objekta, ki si ga lahko vsak predstavlja, in ni zgolj skupek črk), vendar pa koncepti, ki spadajo v okvir računalništva v oblaku, v niče-mer niso novi. Koncepti različ-nih modelov zagotavljanja sto-ritev IT so v praksi uveljavljeni že lep čas – SaaS, IaaS in drugi. Razlika je v centralni vlogi, ki

jo ima splet za večino operacij IT v podjetjih in porast uporabe Web 2.0, ki tradicionalnemu IT prinaša nove obete.

Kaj pa oblak prinaša podjetjem?Po mnenju IDC računalništvo v oblaku sestavljajo zmogljivo-sti IT, ki so v (skoraj) realnem času in prek spleta zahteva-ne, zagotavljane, dobavljene in uporabljene. S to temeljno definicijo si laže predstavlja-mo, kakšne prednosti lahko računalništvo v oblaku prinese podjetjem in zakaj je koncept tako popularen. Uporabnost

koncepta je še bolj očitna, če si predstavljamo, da imajo pod-jetja do aplikacij in storitev dostop prek interneta, ne da bi jim bilo treba skrbeti glede nakupa, implementacije ali vzdrževanja. Oblak je popoln model »na zahtevo«, ki upo-rabnikom omogoča, da sami izberejo potrebne storitve in jih plačajo po porabi. Kot tak podjetjem omogoča tudi pre-prosto in hitro uvedbo najno-vejših tehnologij, zmanjšanje mesečnih stroškov, internih stroškov za IT ter preprostejše izmenjevanje in distribucijo informacij in znanja.

Ali gre za še enega od kon-ceptov IT ali za prihodnost IT?Kot sem že dejal, je uporaba ra-znih konceptov na področju IT stalnica. Glede njihove dejanske uporabnosti in širjenja so zato nekateri predstavniki industri-je IT in uporabniki utemeljeno cinični. Posledično se dogaja, da ti uporabniki spregledajo naslednjo veliko inovacijo, ki pa je trenutno računalništvo v oblaku. Vendar ostaja dejstvo, da je prav ta koncept postal predmet razprav, analiz in vsesplošnega zanimanja. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da

ima več možnosti za obstanek kot drugi novi koncepti, ki so se pojavljali pred njim.

Ali je recesija vplivala na sprejetje računalništva v oblaku?Zavedati se moramo, da je računalništvo v oblaku tre-nutno še vedno le obet smeri prihodnjega razvoja. Trenu-tno storitve in platforme ra-čunalništva v oblaku še niso generatorji večjih prihodkov v primerjavi s celotnim trgom IT. Večina mednarodnih po-nudnikov IT še vedno ugota-vlja, kako bi se lahko in kako se bo računalništvo v oblaku razvijalo v prihodnjih letih. V tem pogledu je recesija ra-čunalništvu v oblaku naredila veliko uslugo. Podjetja so pri-siljena razmišljati o obvlado-vanju stroškov in izdatkov za IT, računalništvo v oblaku je s tem postalo bolje razumlje-no, bodoči uporabniki pa so v večji meri prepričani o njegovi koristnosti.

So tudi IT-ponudniki v sre-dnji in vzhodni Evropi (CEE) pripravljeni na računalništvo v oblaku?Večina ponudnikov IT po vsem svetu za zdaj še ni povsem prepričana o lastni strategi-ji in možni ponudbi storitev računalništva v oblaku. Prav-

Recesija je računalništvu v oblaku naredila veliko uslugo

[INTERVJU ] Thomas Vavra, IDC CEMA: Oblak kot popoln model na zahtevo omogoča, da sami izberemo storitve in jih plačamo po porabi

Močno poslabšanje gospo-darskih razmer v zadnjem letu sili podjetja in ustanove k sprejemanju težkih odločitev in spreminjanju prioritet. Oddelki IT ohranjajo pomembno vlogo pri zagotavljanja storitev za nemoteno poslovanje, vendar vse bolj primerna rešitev za povečevanje zmogljivosti in doseganje poslovnih ciljev postajata tudi zunanje izvaja-nje in računalništvo v oblaku. O računalništvu v oblaku smo se pogovarjali s Thomasom Vavro, direktorjem področja raziskav pri analitski hiši IDC CEMA. Tako meni Thomas Vavra,

direktor področja raziskav pri analitski hiši IDC CEMA.

▶

zaprav bo trajalo še nekaj let, preden bo izgrajena učinkovita infrastruktura, ki bo omogoča-la široko in temeljito zagota-vljanje računalništva v oblaku uporabnikom po vsem svetu. Ponudniki v regiji CEE in v Sloveniji pri tem niso izjema, njihov položaj je podoben po-ložaju ponudnikov v drugih delih sveta.

Kaj pa o računalništvu v oblaku menijo vodje informatike?Odvisno od tega, s katerim vodjo informatike se pogovarjate in na kateri dan v tednu mu postavite to vprašanje. Mnenja so različna in se spreminjajo. Vodje informatike so si enotni v prepričanju, da ra-čunalništvo v oblaku prav gotovo prinaša koristi. Prav tako imajo vsaj minimalen interes za razi-skovanje možnosti sprejetja.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih?Opazovali bomo prve uporabnike računalništva v oblaku, njihove načrte in strategije ter primere dobrih praks, ki jih bodo delili z drugimi potencialnimi upo-rabniki. Ob tem bo naraščala množica tistih, ki se najprej raje prepričajo, da je stvar uspešna pri drugih, potem pa bodo začeli tudi sami z udejanjanjem lastnih strategij sprejetja računalništva v oblaku.

Trajalo bo še nekaj let, preden bo zgrajena učinkovita infrastruktura, ki bo omogočala računalništvo v oblaku uporabnikom po vsem svetu.

Analitska hiša International Data Corporation (IDC) računal-ništvo v oblaku opredeljuje kot potrošniške in poslovne produk-te, storitve in rešitve, ki se zagota-vljajo v realnem času prek spleta. Takšna definicija razlikuje tudi med storitvami računalništva v oblaku in računalništvom v obla-ku. To zajema celotno IT-okolje, vključno z omrežnimi produkti in podpornimi storitvami, ki skupaj omogočajo razvoj, zagotavljanje in uporabo storitev računalništva v oblaku. Delimo jih v tri skupine: infrastruktura kot storitev (IaaS), platforma kot storitev (PaaS) in programska oprema kot storitev (SaaS). Storitve računalništva v oblaku so lahko uvedene v okvi-ru zasebnega (lastna omrežja in podatkovna skladišča, ki zagota-vljajo storitve omejenemu številu uporabnikov, na primer znotraj podjetja) ali javnega oblaka (stori-

tve, kot so Amazon Web Services, ki so na voljo vsem povezanim na splet). Lahko pa so tudi viri javnih oblakov uporabljeni za ustvarja-nje zasebnih oblakov, imenovanih virtualni zasebni oblaki.

Bolj naklonjeni zasebnim kot javnim oblakom

Analitska hiša IDC ugotavlja (raziskava Cloud Computing Atti-tudes, opravljena v januarju 2010

med 255 odločevalci IT v ZDA), da bodo v naslednjih treh letih pod-jetja bolj naklonjena uvajanju za-sebnih kot javnih oblakov. Hkrati je sprejetje računalništva v oblaku tesno povezano z uvajanjem vir-tualizacije. Večina sodelujočih v raziskavi (58 odstotkov) se je glede možnosti sprejetja javnega oblaka v naslednjih treh letih opredelila z verjetnostjo nekaj manj kot 5 na lestvici od 1 do 10. Po drugi strani

pa prav tako več kot polovica so-delujočih (57 odstotkov) meni, da je možnost za sprejetje zasebnega oblaka v naslednjih treh letih pre-cej verjetna (odgovor 5 ali več na lestvici od 1 do 10).

Druga pomembna ugotovitev se nanaša na segment majhnih in srednjih podjetij (SMB), torej pod-jetij z manj kot 500 zaposlenimi. Podjetja v segmentu SMB, ki ima-jo več kot 50 odstotkov IT-okolja virtualiziranega, so računalništvu v oblaku bolj naklonjena. Zasebni oblak ima po drugi strani znaten pomen predvsem za podjetja z več kot pet tisoč zaposlenimi, ki imajo virtualiziranega več kot 15 odstotkov okolja IT.

Vrata so ponudnikom na široko odprta

V drugi raziskavi (IDC En-terprise Panel, IT Cloud Servi-ces Survey) analitska hiša IDC ugotavlja, da med vodji infor-matike in odločevalci IT obsta-ja precejšnja pripravljenost za razmislek o sprejetju računal-ništva v oblaku. Graf, objavljen ob članku, kaže, da je polovica ali več kot polovica sodelujočih

v raziskavi naklonjena naštetim rešitvam ali storitvam. Storitve in rešitve računalništva v oblaku seveda še niso splošno sprejete, vendar pa odgovori kažejo, da so vrata ponudnikom storitev računalništva v oblaku na široko odprta.

Zasebni oblaki bodo najučinkovitejši v velikih podjetjih

Prihodnost zasebnih in jav-nih oblakov je torej obetavna, saj računalništvo v oblaku naslavlja ključne potrebe odločevalcev IT, predvsem vprašanje preprosto-sti uporabe ter odsotnost imple-mentacije in vzdrževanja. Med največjimi zadržki so varnostna vprašanja in kulturne razlike. Kljub temu analitska hiša IDC predvideva, da se bo model ra-čunalništva v oblaku počasi, ven-dar zanesljivo uveljavil. Zasebni oblaki bodo najučinkovitejši v okoljih velikih podjetij. Za takšne sisteme bo značilna konvergenca (strežnikov, omrežne opreme, sistemov za shranjevanje podat-kov in sistemskega upravljanja) ter visoka stopnja virtualizacije.

Zasebni oblaki bodo služili zado-voljevanju potreb procesiranja delovnih obremenitev podat-kovnih skladišč in poslovanja. Podjetja v segmentu SMB bodo v največji meri uporabljala stori-tve javnih oblakov, najznačilnej-še delovne obremenitve javnih oblakov bodo tudi v prihodnje elektronska pošta in aplikacije za sodelovanje.

Slovenija najboljša v regiji V Sloveniji je stopnja virtua-

lizacije trenutno najvišja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Raz-iskava o virtualizaciji strežnikov v letu 2009 (IDC Server Virtua-lization Tracker, CEE) kaže, da je bilo 24 odstotkov vseh prodanih strežnikov v letu 2009 v Sloveni-ji virtualiziranih. Ob dejstvu, da večina slovenskih podjetij in or-ganizacij z nekaj izjemami sodi v segment podjetij z manj kot 500 zaposlenimi, ima tudi Slovenija dobre predispozicije za razvoj in uporabo storitev računalništva v oblaku.

Veronika Žabot, IDC Adriatics

Zasebni oblaki za velika, javni za mala podjetjaSlovenija ima dobre predispozicije za razvoj in uporabo storitev računalništva v oblaku Med dejavniki, ki povzročajo zmedo pri razumevanju koncepta računalništva v oblaku, je predvsem odsotnost enotne definicije oziroma njihova številčnost.

Storitve in rešitve računalništva v oblaku seveda še niso splošno sprejete, vendar pa odgovori kažejo, da so vrata ponudnikom storitev računalništva v oblaku na široko odprta.

▶

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 45

Kako tiskati prijazno do okolja Podjetje Lexmark je v nedavni raziskavi Life Cycle Assessment (LCA) ugotovilo, da recikliranje in obnova kartuš znatno pripomoreta k manjšim obremenitvam okolja. V primerjavi z možnostjo, da uporab-nik kartušo zavrže kot smeti, je recikliranje z vidika izpustov ogljika do okolja prijaznejše za do 60 odstotkov. Lexmark uporabnikom predlaga nekaj ukrepov, s katerimi lahko občutno znižajo izpuste ogljika:

vrnitev izrabljenih kartuš in tonerjev v reciklažo, tiskanje zgolj nujnih dokumentov in uporaba obojestranskega

tiskanja, tiskanje več dokumentov hkrati, uporaba digitalnega procesiranja dokumentov (optičnega zajema

dokumentov v digitalno obliko),uporaba kartuš in tonerjev z več črnila, s čimer se v življenjski dobi

naprave porabi manj potrošnega materiala, kar ustvarja manj odpa-da in pomeni manjše breme pri vstopnih materialih v proizvodnjo.

▶▶

▶▶

▶

PRIÈAKUJTE NEPRIÈAKOVANO:

POVEÈAJTE ZMOGLJIVOSTIV VAŠI PISARNI.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com

Dvignite raven uèinkovitosti v svoji pisarni - z novimi veèfunkcijskimi barvnimi napravami TASKalfa iz KYOCERE.

Moderno oblikovane naprave so polne pametnih tehniènih rešitev, ki zagotavljajo odlièno kakovost izpisov, funkcionalno

prilagodljivost, inteligentne varnostne mo nosti in popolno zanesljivost. Nove TASKalfa veèfunkcijske barvne naprave

za veèjo uèinkovitost in maksimalno storilnost. Veè na www.taskalfa.eu.

TASKalfa 250ci, 300ci, 400ci, 500ci:

do 50 strani v minuti è/b in do 40 strani v barvah

standardno tiskanje, kopiranje, skeniranje, vse obojestransko

funkcije faksiranja opcijsko

odlièna kakovost izpisov je rezultat Kyocerina napredne barvne tehnologije

vzdr ljive komponente zagotavljajo izjemno uèinkovitost in zanesljivost

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

Lanska recesija je pustila re-sne sledi v industriji tiskalnikov, menita analitski podjetji Gar-tner in IDC. Enako v raziskavi, opravljeni za podjetje Canon, ugotavlja tudi tehnološki inšti-tut v Rochestu. Ta je v raziska-vi stanja tiskarske industrije ugotovil, da mnogi ponudniki tiskarskih storitev krize brez di-gitalnega tiska ne bi preživeli. Velika večina od 840 anketira-nih tiskarskih podjetij je morala zaradi okleščenih proračunov za tiskanje premisliti vse plati svojega poslovanja, uvesti iz-boljšane proizvodne postopke in znižati stroške. Najbolje so se znašli ponudniki, ki so se pravo-časno usmerili na digitalni tisk. V procesu prilagajanja je proda-ja digitalnih naprav v letu 2009 znatno prehitela prodajo drugih tiskalnikov.

Rešitev v prilagajanju na digitalni tisk

Prihodki iz ofsetnega lito-grafskega tiska v zahodni Evro-pi so se lani zmanjšali za 18,1 odstotka, prihodki digitalnega tiska (laserski in brizgalni) pa so se povečali za 27,2 odstot-ka. Raziskovalci so pri tem med dokumentne tiskalnike uvrstili tudi brizgalne tiskalnike velike-ga formata, saj se je izkazalo, da so imeli med krizo prav ti veli-ko zaslug za boljše poslovanje. Kar 86 odstotkov vprašanih je izjavilo, da jim je tiskanje gradiv velikega formata pomagalo pre-živeti recesijo. Kljub sprva te-mačnim napovedim so tiskarji ob koncu leta 2009 na leto 2010 gledali z optimizmom. Razlog je bilo verjetno dejstvo, da je lani izboljšala prihodke več kot polovica podjetij z možnostjo digitalnega tiska.

Lani upad prodaje v vseh segmentih

Na območju Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda (EMEA) je bilo lani poslanih na trg in tudi prodanih skupaj 39,6 milijona tiskalnikov, kopirnih strojev in večopravilnih naprav, poroča analitsko podjetje Gartner. V primerjavi z letom 2008 gre za 17,8-odstotni količinski padec prodanih naprav. Prihodek se je zmajšal celo za 21 odstotkov – s

14,4 milijarde evrov v letu 2008 na 11,3 milijarde v letu 2009. Barvne naprave so se odrezale bolje kot enobarvne, saj se je njihova prodaja povečala za pet odstotkov, predvsem zara-di solidnega povpraševanja po barvnih večopravilnih napravah (MFP) formata A4, ki se bodo dobro prodajale tudi letos.

Vodilni tržni delež ima HP Vsi glavni proizvajalci so

imeli padec prodaje na obmo-čju EMEA. Največji tržni delež je imel HP (41,3 odstotka ozi-roma 16,38 milijona prodanih naprav), ki je hkrati doživel tudi največji padec prodaje, in sicer 21-odstotni. Na drugem mestu je Canon (17,1-odstotni delež, 6,79 milijona prodanih naprav, 17,3-odstotni padec prodaje), na tretjem Epson (14,5-odstotni tržni delež, 5,76 milijona proda-nih naprav, 12,4-odstotni padec prodaje), na četrtem pa Sam-sung Electronics (sedemod-stotni tržni delež, 2,77 milijona

prodanih naprav, dvoodstotni padec prodaje). Gartner letos ne pričakuje rasti, temveč pre-cej manjši upad prodaje. Pove-čalo se bo zanimanje za storitve upravljenega tiskanja (MPS) – predvsem v velikih podje-tjih, pa tudi v manjših, če bodo prodajalci poskrbeli za njihovo izobraževanje.

V skoraj vseh segmetnih napovedujejo rast

Analitsko podjetje IDC me-ni, da bo od leta 2010 do 2014 prodaja tiskalnikov, kopirnih strojev in večopravilnih na-prav na območju EMEA rasla po povprečni 7,6-odstotni le-tni stopnji. To ni tako veliko, kot se zdi na prvi pogled, saj je treba upoštevati, da je bil lani 15,1-odstotni padec. Ta-ko bo prodaja šele v letu 2011 dosegla raven iz leta 2008, ko je bilo prodanih 46,8 milijona naprav.

Bistveni za rast bo segment barvnih laserskih tiskalnikov,

Rast tiskanja bo temeljilana barvah in večopravilnostiAnalitsko podjetje IDC meni, da bo od leta 2010 do 2014 prodaja tiskalnikov, kopirnih stro-jev in večopravilnih naprav na območju EMEA rasla po povprečni 7,6-odstotni letni stopnji

Tako v svetu kot tudi na območju Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda (EMEA) se je prodaja tiskalnikov količinsko zmanjšala skoraj za petino, vredno-stno pa za nekaj več kot petino. Vsi proizvajalci so imeli upad proizvodnje in prodaje. Letos rasti še ne bo, bo le precej manjši padec, nadaljevalo pa se bo preusmerjanje k barvnemu tisku in večopravilnim napravam, ki tiskajo na večji format.

NASVET

IDC je ugotovil, da se je povprečna mesečna količina natisnjenih strani v letu 2009 zmanjšala v vseh segmentih. Na laserskih večopravilnih napravah se je število natisnjenih strani zmanjšalo za štiri odstotke, na brizgalnih tiskalnikih pa je bilo natisnjenih 79 odstotkov manj strani.▶

ki jih bodo leta 2014 prodali 2,9 milijona. Kljub temu bo še vedno prodanih največ eno-barvnih laserskih tiskalnikov. Leta 2014 jih bo šlo v promet 8,4 milijona.

IDC ocenjuje, da se bo delež večopravilnih laserskih naprav v celotnem kolaču naprav za ti-skanje s 35,8 odstotka v tem le-tu do leta 2014 povečal na 47,2 odstotka. Prodaja brizgalnih večopravilnih naprav se bo v istem obdobju z 31,6 milijona povečala na 47,3 milijona. V segmentu laserskih večopra-vilnih naprav bo prodaja z 1,5 milijona narasla na 2,9 milijo-na, prodaja barvnih laserskih tiskalnikov pa se bo z 1,9 milijo-na povečala na 2,9 miljona, pri čemer bosta glavna dejavnika povečane prodaje erozija cen in izboljšanje uporabnosti. V segmentu brizgalnih tiskalni-kov pa bo prodaja upadala pov-prečno za 7,1 odstotka na leto in bo leta 2014 pristala pri 3,1 milijona prodanih enot.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si46

S 3D-tehnologijo je v indu-striji mogoče narediti marsikaj. Najpogostejša raba 3D-tehno-logij je namenjena oblikovanju modelov, prototipov ter izvaja-nju simulacij, nekatere tehnolo-gije pa podjetja s pridom upo-rabljajo v proizvodnji končnih izdelkov. Pri tem gre predvsem za izdelavo unikatnih ali kvečje-mu maloserijskih izdelkov.

Izdelava prototipov in kalupov

Z računalniškimi 3D-modeli je s pomočjo različnih tehnolo-gij mogoče izdelati prototipne izdelke ali njihove vzorce. Med najpriljubljenejšimi tehnologi-jami s tega področja prednjačijo 3D-tiskanje, vakuumsko uliva-nje, livarske forme ter jedra in investicijsko litje. S postopki vakuumskega ulivanja se izdelu-jejo predvsem unikatni ali zgolj maloserijski izdelki iz različnih

materialov. Tehnologijo odliku-je izjemna merska natančnost, ki omogoča izdelavo podrobnih elementov. Za izdelavo proto-tipov inženirji uporabljajo si-likonske kalupe, v katere pod vakuumom ulivajo posebne dvo-komponentne materiale različ-nih tehničnih lastnosti in voske. Omenjene 3D-tehnologije so ze-lo poenostavile in pospešile pot do nastanka različnih izdelkov, v manj zahtevni prototipni fazi pa danes prav zaradi hitrosti in cenovne ugodnosti prednjači 3D-tiskanje.

Nadgradnja so livarske forme in jedra

Nadgradnja postopka tridi-menzionalnega tiskanja so livar-ske forme in jedra. Te omogočajo izdelavo modelov neposredno iz CAD 3D-datotek, brez pomoči orodij, po postopku plastenja keramičnega peska in furanske smole. Impresivna je predvsem hitrost izdelave, saj so lahko mo-deli pripravljeni v nekaj urah, kar je precej krajše od klasične izdelave, ki traja praviloma dva tedna.

Za izdelavo kovinskih pred-metov se uporablja postopek investicijskega litja (litje z iz-gubljenim jedrom), pri čemer se kovine ulivajo v keramične forme, narejene s potapljanjem voščenih modelov v posebne ke-ramične raztopine. Te so ojačene z različnimi peski, iz katerih se

izžge vosek in se v forme ulije ta-lina. Rezultat je visoka kakovost ulitkov po celotni površini.

Pomen prostorskih informacij

S tem, ko v enačbe vnesemo tretjo dimenzijo, se nam odprejo številne možnosti. Informaci-je o prostoru lahko na različne načine povežemo z znanji iz geodezije, geografije, arhitek-ture, grabeništva, informatike in ekonomije. S 3D-tehnologijo lahko ogromno naredimo že med načrtovanjem infrastrukture in prostora, v katerega jo bomo skupaj z objekti umestili.

3D-načrtovanja se je vse-kakor treba lotiti celostno in ne polovičarsko. Prvi korak je izdelava 3D-modela terena, na katerem temelji nadaljnje oblikovanje prostora. Posne-tek terena pripravijo geodeti s kombinacijo natančnih GPS-merilnih inštrumentov in kla-sičnih tahimetrov. Z obdelavo pridobljenih 3D-podatkov iz meritev se oblikuje digitalno 3D-okolje, v katerega nato ar-hitekti postavijo svoje sprva še navidezne zgradbe. V izdelani model v realnem merilu ume-stijo načrtovane objekte ter vso potrebno prometno in komu-nalno opremo.

V 21. stoletju nova naselja, industrijske cone, prometna, komunalna in druga infrastruk-tura najprej nastanejo v digitalni

Najpogostejša raba 3D-tehnologij je namenjena ob-likovanju modelov, prototipov in izvajanju simulacij

Danes se zdi, da kamor se obrnemo, na nas pre-žijo reklame, ki izdelke ali storitve oglašujejo s kratico 3D. Prvi 3D-televizorji se že prodajajo, oglašujejo se 3D-televizijski prenosi in vse več filmov posega v tretjo dimenzijo. Ta seveda ni omejena zgolj na zabav-no elektroniko, temveč jo je mogoče s pridom uporabiti na številnih industrijskih in drugih področjih.

Tiskanje v tretji dimenziji se pogosto uporablja v razvoj-ni fazi izdelkov, saj se z njegovo pomočjo oblikujejo prototipi in makete, ki so jih razvojniki nari-sali na računalnikih. Odvisno od velikosti 3D-tiskalnikov so 3D-tiskovine, bolje rečeno modeli, lahko manjši ali večji, vsekakor pa so navzgor omejeni. 3D-tiska-ni modeli so uporabni na šte-vilnih področjih, seveda pa pri tem daleč prednjačijo različne predstavitve, kjer se uporabljajo kot razstavni eksponati. Ko gre

za polno delujoče rešitve, lahko 3D-tiskanje pomeni tudi butič-no, maloserijsko proizvodnjo.

Hitro in natančno, pa še ceneje

Prednosti 3D-tiskanja so v

primerjavi s klasično izdela-vo prototipov številne, napre-dna tehnologija pa omogoča predvsem veliko hitrost in natančnost izdelave. 3D-ti-skalniki tako manjše izdel-ke lahko izdelajo že v uri ali

3D-modeli pospešu3D-tiskalniki manjše izdelke lahko izdelajo že v uVečina razvoja novih izdelkov se danes opravi na zmogljivih računalnikih, kjer inženirji nare-dijo skoraj vse oblikovanje in večino »teoretičnih preizkusov« lastnosti izdelka. A še preden gredo izdelki v proizvodnjo, se izdelajo prototipi, ki služijo prenekaterim praktičnim testi-ranjem in tudi izdelavi orodij za masovno proizvodnjo.

Prednosti 3D-tiskanja so v primerjavi s klasično izdelavo prototipov številne, napredna tehnologija pa omogoča predvsem veliko hitrost in natančnost izdelave.

▶

Laserje danes najdemo vsepovsod – v predvajalnikih DVD v naših dnevnih sobah in bralnikih črtne kode v tr-govinah ali pa v prilagodljivi optiki v teleskopih in orjaških postrojenjih za raziskave je-drske fuzije. Laserji prenašajo podatke v velikih paketih s svetlobno hitrostjo, ustvar-jajo holograme in svetlobne predstave, merijo materiale in jih režejo z mikrometrsko natančnostjo, povezujejo dele avtomobila v tovarni, popra-vljajo vid in zdravijo raka ter opravljajo še tisoče drugih opravil. Več kot milijon la-serjev poganja tudi internet, s tem ko po optičnih kablih pre-našajo terabajte podatkov.

Za koncept zaslužen Einstein

Laser je skupaj z integrira-nimi vezji najbolj revolucio-narna tehnologija v zadnjih 50 letih. Za sam koncept pa je zaslužen Albert Einstein, ki je leta 1917 postavil temelje teorije spodbujenega oddaja-nja, v katerem foton, svetlobni delec, spodbuja atom k oddaja-nju podobnega fotona. V letu 1953 je njegov kolega Charles Townes preveril fenomen s pomočjo naprave za spodbuje-no oddajanje mikrovalov, poi-menovane maser (Microwave Amplification by Stimulated Emission of Radiation).

S svojim sodelavcem Artur-jem Schawlowom je Towners leta 1960 v Bell Laboratories prišel do zamisli o uporabi vi-dne svetlobe namesto mikro-valov. Ko so črko »m« (micro-wave) zamenjali z »l« (light), je nastala beseda laser, ki je prišla v slovarje in enciklo-pedije. Prvi laserski žarek so ojačevali v trdni palici rubina, nekaj mesecev pozneje pa so uporabili laser na osnovi helija in neona. V letu 1962 je bil na-rejen prvi praktični preboj, ko so izdelali laser na osnovi galij arsenida, ki je postal temelj malih komercialnih laserjev, ki jih uporabljamo še danes.

Laserjem več kot deset Nobelovih nagrad

Za raziskave laserskih teh-nologij so doslej podelili več kot deset Nobelovih nagrad, večinoma za same koncep-te laserja, nekaj pa tudi za uporabo laserskih žarkov za skladiščenje in prenašanje podatkov. Danes je v ospredju raziskovanje »femtosekun-dnih« laserjev, ki s spremi-njanjem vrtenja (spina) elek-tronov v posameznih atomih

omogočajo dobivanje še bolj kompaktnih trdih diskov s še večjo gostoto shranjevanja. Francoskim fizikom je lani s prototipom takšnega laserja uspelo obnoviti podatke v iz-bruhu, ki je trajal le milijonti del milijardinke sekunde. S tem bi lahko izboljšali zmo-gljivosti današnjih trdih dis-kov za več kot stotisočkrat.

Laserje najdemo vsepovsod Pol stoletja po rojstvu pr-

vega laserja vidimo take na-prave vsepovsod – v proizvo-dnji, prodaji, medicini, zabavi in komunikacijah ter tudi pri raziskavah jedrske fuzije za dobivanje praktično neskonč-nih količin čiste energije, od-krivanju gravitacijskih valov, ustvarjanju zvezdnega stanja v laboratoriju ter razvoju namiznih pospeševalnikov drobcev. Prodaja laserjev v

svetu prinaša na leto blizu sedem milijard evrov.

Velika vloga tudi v prihodnjih 50 letih

»Laserji so spremenili naše življenje na toliko načinov, da si pred 50 leti tega nihče ni mogel niti zamisliti. Laser je zares prebojno odkritje,« komentira Tim Holt, vodja Inštituta za fotoniko pri Univerzi v Strathclydu. »Podobno kot nam je nadzor nad elektronom omogočil revolucijo v elektroniki, je tudi nadzor nad laserjem omo-gočil revolucijo v optoelektroniki. Zmogljivosti laserjev še dolgo ne bodo povsem izčrpane,« razlaga britanski profesor optoelektronike David Hanna.

Na minulih 50 let so laserji vplivali bolj kot katerokoli drugo odkritje. Fiziki verjamejo, da bo njihova uporaba imela podoben vpliv tudi na prihodnjo polovico stoletja.

Žarek smrti v službi življenja

[OBLETNICA ] Petdeset let laserja

Pred 50 leti, 16. maja 1960, je 32-letni inženir Theodore Maiman v Hughes Research Laboratories v Kaliforniji vključil svojo čudno napravo in potem opazoval impulze svetlobe iz rožnatega kristala rubina. To je bilo rojstvo prvega laserja, naprave, ki je pozneje spremenila svet.

Najmanjši in največji: Na zgornji fotografiji je najmanjši mikroskop-ski diodni laser, na spodnji pa laser NFI iz neodimijskega stekla, ki je velik kot nogometno igrišče, namenjen pa je raziskavam na področju termonuklearne fuzije in jedrskega orožja.

▶

IB-P

ROCA

DD

Tehnologija 3D prodira na različna področja

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101www.finance.si 47

Ugotovitve in priporočila iz-vedenske komisije bodo v po-moč največjemu evropskemu projektu Europeana, evropski digitalni knjižnici. Cilj projekta je poiskati inovativne rešitve in zagotoviti, da bo bogata evrop-ska kulturna dediščina dostopna na spletu vsem uporabnikom, toga zakonodaja in pomanjkanje denarja pa pri tem preprosto ne smeta biti ovira.

Vsekakor se je treba strinjati tudi z ugotovitvijo podpredse-dnice Evropske komisije Neelie Kroes, ki pravi, da mora projekt digitalizacije, spletne dosto-pnosti in ohranjanja kulturne dediščine izkoristiti nove teh-nologije, poiskati nove poslovne modele za kreativno industrijo in razširiti tradicionalno vlogo kulturnih institucij.

Digitalizacija Slovenije že kot pilotski projekt

Z namenom prikaza zmožno-sti novih tehnologij pri ohra-

njanju in promociji kulturne dediščine je podjetje MFC.2 v sodelovanju s kulturnimi institu-cijami in poslovnimi partnerji ter ob finančni pomoči ministrstva za visoko šolstvo, znanost in teh-nologijo izdelalo pilotski projekt 3D-digitalizacije in računalni-škega upodabljanja kulturne de-diščine ter spletne predstavitve digitalizirane kulturne dediščine. Rezultat je spletni portal www.kulturna-dediscina.si, kjer lahko uporabnik poleg klasičnega pre-

gledovanja vsebin izkusi tudi 3D-pregledovanje objektov kulturne dediščine. V MFC.2 menijo, da je interes institucij, ki hrani-jo kulturno dediščino, države in uporabnikov, da se projekt 3D-digitalizacije in brezplačni spletni dostop do 3D-objektov nadaljuje. Zato bodo portal re-dno posodabljali ter nadaljevali razvoj novih pristopov in tehno-logij za 3D-zajem in vizualizacijo premične in nepremične kultur-ne dediščine.

3D-digitalizacija kulturne dediščineKonec aprila 2010 je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v okviru strategije za tranzicijo sektorja kul-turne dediščine v digitalno dobo imenoval izvedensko komisijo za izdelavo sklopa priporočil za digitalizacijo, spletno dostopnost in ohranjanje evropske kultur-ne dediščine.

Na spletnem portalu www.kulturna-dediscina.si lahko uporabnik poleg klasičnega pregledovanja vsebin izkusi tudi 3D-pregledovanje objektov kulturne dediščine.

▶

obliki s tretjo dimenzijo. Tudi pred preurejanjem mestnih središč ali pomembnih večjih objektov se najprej izdelajo na-tančni arhitekturni 3D-posnetki objektov ter pripravijo vizuali-zacije načrtovanih in obstoječih ureditev prostora in objektov.

Povratni inženiring Tehnologije povratnega in-

ženiringa, s katerimi se pod-

jetja dokopljejo do informa-cij o že obstoječem (navadno konkurenčnem) izdelku, ne obstajajo zgolj na filmskem traku, temveč tudi v realnem svetu. Tehnologije povratne-ga inženiringa so z razvojem tretje dimenzije ogromno pridobile, saj sodobni 3D-skenerji že omogočajo na-tančno kopiranje, pravzaprav kar kloniranje posameznega

izdelka in posledično njegovo natančno reprodukcijo.

Napredovala je tudi pro-gramska oprema, ki zna na različne načine izrabiti podat-ke 3D-skeniranja. Poleg tega da omogočajo digitalizacijo predmetov, pa naprednejše rešitve, kot so 3D-modelir-niki, omogočajo nadaljnjo obdelavo in prilagoditve izdelkov.

Z računalniškimi 3D-modeli je s pomočjo različnih tehnologij mo-goče izdelati prototipne izdelke ali njihove vzorce.

▶

dveh, z naraščanjem velikosti ali kompleksnosti pa se seve-da podaljšuje tudi čas izdela-ve. Pri tem je vsekakor treba omeniti, da kompleksnost iz-delka skorajda nima vpliva na dolžino časa njegove izdelave. Ta je vedno krepko krajši od klasične izdelave prototipov, ki lahko traja teden ali dva. Za primerjavo naj navedemo, da podjetja, ki ponujajo izdelavo 3D-prototipov s pomočjo 3D-tiskalnikov, polno funkcional-ne izdelke navadno pripravijo že naslednji delovni dan.

Bistveno manjša poraba časa močno pripomore k ce-ni storitve, svoje pa doda tudi tehnologija 3D-tiskanja, ki pri oblikovanju prototipov ustvarja nič ali zelo malo odpadnih mate-rialov, kar je za klasično izdelavo nedosegljivo.

A še bolj kot hitrost izdelave prototipov navdušuje njihova geometrijska natančnost, saj so-

dobni 3D-tiskalniki brez težav sledijo zahtevam 3D-računalni-ških risb in tako pogosto natanč-nost dodajajo tudi materialom, ki sicer v navadnem svetu veljajo kot težji za obdelavo.

Široka izbira materialov in barv

3D-tiskalniki pri svojem delu večinoma uporabljajo prah, ki ga »zapečejo« v končno obliko. Med različnimi vrstami prahu se zaradi svojih praktičnih la-stnosti najpogosteje uporabljata mavčni in akrilni prah. V zadnjih letih se med materiali močno uveljavljajo tudi fotopolimeri, ki omogočajo veliko natančnost tiskanja in obstojnost (trdnost) modela – ta je ne nazadnje lahko tudi končni izdelek.

3D-tiskalniki tako kot njihovi dvodimenzijski bratje omogoča-jo večbarvni tisk, še več, glede na uporabljeno vrsto materiala se končni model loči tudi po vide-

zu in občutku materiala. Tako lahko izdelki močno spominjajo na kreacije iz lesa, kovine ali ka-mna. Seveda je večina še vedno plastičnih.

Primerno za maloserijsko proizvodnjo

Tiskanje izdelkov lahko za nekatera nišna področja po-meni tudi samostojno, malo-serijsko proizvodnjo izdelkov. Uporabljajo se takrat, ko so vse druge vrste proizvodnje (pred-vsem ročna) dražje in/ali manj natančne.

3D-tiskovine so pogosto tudi modeli za izdelavo kalu-pov in orodij za velikoserijsko proizvodnjo. Njihova debelina in trdnost namreč omogočata več različnih načinov izdelave kalupov. Podjetja 3D-modele uporabljajo tudi za testiranje izdelkov pred izdelavo orodja in odpravljanje morebitnih napak ter vpeljavo izboljšav.

ujejo razvoj izdelkovuri ali dveh, kar bistveno poceni izdelavo maket

Drea

mst

ime

FINANCE, četrtek, 27. maja 2010, št. 101oglasna priloga

4. itSMF regionalna kon-ferenca, dogodek o zelenem IT in najboljših ITIL-praksah, itSMF, Sarajevo, 27. in 28. maj (www.itsmf.ba)

E-procure & Supply 2010, sejemsko-kongresna prire-ditev s področja oskrbe in upravljanja dobave, Nürnberg-Messe, Nürnberg, 28. in 29. maj (www.e-procure.de)

Computex 2010, 30. med-narodna prireditev s področja informacijskih tehnologij, TA-ITRA, Taipei World Trade Cen-ter, Tajpej, 1.–5. junij (www.computextaipei.com.tw)

IDC Outsourcing & Cloud Computing, konferenca o zunanjem izvajanju in računal-ništvu v oblaku, IDC Slovenija, Gospodarsko razstavišče, Lju-bljana, 2. junij (www.idc-cema.com)

Innovate 2010 – The Ratio-nal Software Conference, kon-ferenca strokovnjakov in upo-rabnikov programske opreme Rational, IBM, Orlando, 6.–10. junij (www-304.ibm.com)

Industrijski forum IRT 2010, forum znanja in izkušenj o inovacijah, razvoju in tehnolo-giji, ProfiDTP in Ecetera, Hotel Slovenija, Portorož, 7. in 8. junij (www.forum-irt.si)

SMT/Hybrid/Packaging 2010, mednarodni sejem in kongres o sistemski integraciji v mikroelektroniki, Mesago Messe Frankfurt, Nürnberg-Messe, Nürnberg, 8.–10. junij (www.mesago.de)

Analiza in vrednotenje podatkov – konkurenčna prednost za managerja, konferenca, na kateri bodo predstavili produkta BI3 – Po-slovna inteligenca ter sistem za zaščito in shranjevanje podatkov iStor, Pronet Kranj v sodelovanju s partnerji, Teh-nološki park 19, Ljubljana, 9. junij (www.pronet-kr.si)

LinuxTag 2010, 16. evrop-ska konferenca o Linuxu in drugi odprtokodni programski opremi, LinuxTag e.V., Messe Berlin, Berlin, 9.–12. junij (www.linuxtag.org)

Znanje za učinkovitejše poslovanje!, Pantheon izo-braževalni dogodek, DataLab, Inštitut za računovodstvo, Brezovica, 9. junij (www.da-talab.si)

Cloud Leadership Forum, konferenca vodilnih predstav-nikov IT in industrije o javnih in zasebnih rešitvah računal-ništva v oblaku, IDC in IDG, Hayat Regency Santa Clara, Santa Clara, 13.–15. junij (www.cloudleadershipforum.com)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 27. MAJA DO 30. JUNIJA

KOLEDAR DOGODKOV

Superračunalnik na čipu

Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, mesto, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije

Vloga visokega šolstva pri oblikovanju družbe sodelova-nja in ustvarjanja, konferenca o aktualnih vprašanjih tako za visokošolski prostor kot tudi za gospodarstvo in študente, DOBA Fakulteta Maribor in InCo gibanje za inovativni pre-boj Slovenije, DOBA, Maribor, 10. junij (www.fakulteta.doba.si/konferenca2010)

15. kongres JISA DICG – ICT experience, letna regionalna IKT konferenca, JISA, Hotel Plaža, Herceg Novi, 13.–19. junij (www.jisa.rs)

IT Manager Insitute, pet-dnevni tečaj, ki ga vodi znani IT-menedžer in CIO Mike Sis-co, Housing Co., učilnica pod-jetja, Ljubljana, 14.–18. junij (www.housing.si)

OTS 2010, 15. konferenca o sodobnih tehnologijah in storitvah, Fakulteta za elek-trotehniko, računalništvo in informatiko, prostori FERI, Maribor, 15. in 16. junij (cot.uni-mb.si/ots2010)

Electronic Entertainment Expo (E3), sejem elektron-ske zabavne industrije, IDG World Expo in Entertainment Software Association, Los An-geles Convention Center, Los Angeles, 15.–17. junij (www.e3expo.com)

CommunicAsia 2010, se-jem telekomunikacij skupaj z dogodkoma EnterpriseIT2009 in InteractiveDME, Singapore Expo, Singapur, 15.–18. junij (www.communicAsia.com)

HP Software Universe 2010, mednarodna kon-ferenca strokovnjakov HP, partnerjev in uporabnikov HP programske opreme, HP, Gaylord National Re-sort & Conference Center, Washington, 15.–18. junij (https://www.hpsoftwareuni-verse2010.com)

9. SEFICT (Southeast Europe Forum for ICT), jugo-vzhodnoevropski IKT forum, SEFICT, Hotel Excelsior, Du-brovnik, 16. in 17. junij (www.sefict.org)

The 23rd Bled eConference, mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju o »eTrustu: Implications for the Individual, Enterprises and Society«, eCenter Fakultete za organizacijske vede, Hotel Golf, Bled, 20.–23. junij (www.bledconference.org)

HP Techforum 2010, sve-tovna konferenca o HP-opremi in storitvah, HP, Mandalay Bay Resort & Casino, Las Vegas, 21.–24. junij (h30406.www3.hp.com/)

Cisco Live! 2010, letna IT-konferenca uporabnikov opreme in rešitev Cisco; Ci-sco Systems, Mandalay Bay Resort & Casino, Las Vegas, 27. junij–2. julij (www.cisco-live.com)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

[ZANIMIVOST]

Intel je strokovni javnosti predstavil superračunalnik na čipu (SCC). Njegova osre-dnja posebnost je procesor, ki premore 48 jeder. Kljub pričakovano impresivnim zmogljivostim pa je sistem mogoče vgraditi v standardno računalniško ohišje, saj procesor, katerega jedra delujejo s takti med 1,60 in 1,83 gigaherca, ne porabi več kot 125 vatov energije. Največ sorodnosti je pri ultravarčnih procesorjih Intel Atom, katerih dvojedrne različice porabljajo vsega pet vatov energije, v tem primeru pa jim jih je na en kos silicija uspelo stlačiti kar 48. Jedra med seboj komunicirajo prek izjemno hitrega vodila s prepustnostjo 256 gigabajtov na sekundo, vsako izmed njih pa lahko poganja svoj operacijski sistem in aplikacije. Futuristični procesor pre-more štiri pomnilniške krmilnike, ki podatke črpajo iz DDR3-pomnilnika. Pri Intelu že preizkušajo tudi 80-jedrne procesorje.

▶

Podjetje SRC Infonet je ob podpori lokalne družbe SRC Skopje v bolnišnici Sistina uve-dlo centralni bolnišnični infor-macijski sistem ter povezavo z lekarniškim in laboratorijskim informacijskim sistemom. S tem je omenjena bolnišnica postala ena od tehnološko najsodobnej-ših v regiji, informacijske reši-tve pa podlaga za opravljanje zdravstvenih storitev na višji ravni.

»Želeli smo rešitev, ki nam bo omogočala natančno spremlja-nje prihodkov in odhodkov po posameznih profitnih centrih. Sistina je ena od najmodernej-ših bolnišnic v regiji, zato smo potrebovali partnerja, ki bi znal podpreti naše poslovanje z najbolj sodobnimi IT-siste-mi. V partnerstvu s podjetjem SRC Infonet nam je uspelo,« je poudaril dr. Nikola Pančevski, direktor bolnišnice Sistina.

Vrhunske storitve, maksimalno udobje bolnikov

Sodobna bolnišnica na vsa-kem koraku izraža zdravstveni nadstandard. Bolnišnica Sistina namreč poleg vrhunskih zdrav-stvenih storitev omogoča tudi maksimalno bolnikovo ugodje. Sobe so največ dvoposteljne, ve-čina med njimi je enoposteljnih, bolnik pa si lahko omisli tudi apartma. Zgrajena je po visokih standardih in omogoča dostop hendikepiranim ljudem do vseh lokacij, kot prvi objekt v regiji pa je Sistina pridobila tudi certifi-kat »ekobolnišnica«.

Brez novega informacijskega sistema ne gre

V bolnišnici so si pred uvedbo zadali cilj, da z odprtjem nove bolnišnice preidejo tudi na nov informacijski sistem, ki bo omo-gočal spremljanje in zapisovanje storitev na vseh ravneh dela z bolnikom. V ambulantah in na posameznih oddelkih zabele-žijo vsako terapijo, ki jo bolnik prejme. S samodejno povezavo z lekarno so uporabniki sistema dobili možnost preprostega pre-gleda v stanje zalog in njihovega dopolnjevanja ter tako pridobili

močno orodje, s katerim lahko urejajo in vodijo stanje zalog v svojih skladiščih. Vodstvu bol-nišnice pa informacijski sistem omogoča realno časoven vpo-gled v porabo zdravil in mate-riala po bolnikih, zdravnikih ali oddelkih.

Organizacija terjala spremembo poslovnega modela

Z uvedbo informacijske re-šitve so se poleg vsebinskih in funkcionalnih zahtev uporabni-kov v SRC Infonetu velikokrat srečevali tudi z različnimi izzi-vi, ki so izhajali iz organizacije

dela. Bolnišnica Sistina je bila namreč do prehoda na novo lokacijo bolnišnica za gineko-logijo, porodništvo in umetno oplojevanje. Tako so poleg novih prostorov sodelavci v Sistini do-bili tudi veliko novih sodelavcev, zaradi česar je bilo potrebnega več usklajevanja in dodatno pri-lagajanje končne rešitve.

Postavljena rešitev zdaj omogoča vodstvu bolnišnice natančno spremljanje prihod-kov in odhodkov po posame-znih profitnih centrih – orga-nizacijska zasnova bolnišnice je namreč postavljena tako, da

vsaka od dejavnosti predsta-vlja svoj profitni center, ki je odgovoren za svoje prihodke in odhodke.

Razvoj informacijskih rešitev se nadaljuje

V naslednji fazi, ki se je že začela in bo končana pred po-letjem, podjetje SRC Infonet na-mešča sistem za podporo delu v funkcionalni diagnostiki in izva-ja integracijo digitalnih naprav z bolnišničnim informacijskim sistemom. S tem bo krog digi-talne podpore bolnišničnemu delu sklenjen.

Slovenska IT-rešitev v makedonski bolnišnici

[ IT V ZDRAVSTVU ] Kranjski SRC Infonet in skopska Sistina

Konec marca je kranjsko podjetje SRC Infonet uspešno opravilo prehod na integriran bolnišnični infor-macijski sistem v bolnišnici Sistina v Skopju. Gre za eno najmodernejših bolnišnic v srednji in vzhodni Evropi, ki se razteza na 15 tisoč kvadratnih metrih povr-šine in ima 188 bolniških postelj.

V ambulantah in na posameznih oddelkih skopske bolnišnice Sistina zabeležijo vsako terapijo, ki jo bol-nik prejme. S samodejno povezavo z lekarno so uporabniki sistema dobili možnost preprostega pregleda v stanje zalog in njihovega dopolnjevanja.

▶