uporabnost pohorskega tonalita v arhitekturi · 2017-11-27 · iv uporabnost pohorskega tonalita v...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Zofija Vrečko

UPORABNOST POHORSKEGA TONALITA

V ARHITEKTURI

Diplomsko delo

Maribor, september 2012

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura

UPORABNOST POHORSKEGA TONALITA V ARHITEKTURI

Študentka: Zofija Vrečko

Študijski program: univerzitetni, Arhitektura

Smer: Arhitektura

Mentorica: izr. prof. dr. Bojana DOLINAR, univ. dipl. inž. geol.

Somentor: pred. Tomaž EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh.

Lektorica: Vesna GUBENŠEK BEZGOVŠEK, prof. slo. in zgo.

Maribor, september 2012

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr . prof. dr. Bojani

Dolinar za strokovno pomoč, nasvete pri

nastajanju diplomskega dela in čas, ki mi ga je

nudila. Zahvaljujem se tudi somentorju Tomažu

Ebenšpangerju za njegovo pomoč in vložen trud

v to diplomsko nalogo. Prav tako se zahvaljujem

vsem zaposlenim v kamnolomu Cezlak I za

velikodušen razkaz kamnoloma in vse odgovore

na moja vprašanja.

Posebna zahvala gre mojim dragim staršem, ki

so mi skozi čas študija stali ob strani, me

podpirali in mi finančno študij tudi omogočili.

Brez njih ne bi mogla uresničiti zadanih ciljev.

Iskrena hvala tudi mojemu fantu, ki mi je tekom

študija prav tako vseskozi stal ob strani.

IV

UPORABNOST POHORSKEGA TONALITA V ARHITEKTURI

Ključne besede: kamnina, naravni kamen, granodiorit, Cezlak I

UDK: 691.212(043.2)

Povzetek

Pohorski tonalit je avtohton slovenski naravni kamen in hkrati edina magmatska vrsta,

ki jo pridobivamo v Sloveniji. Zaradi svojih izjemno dobrih fizikalno-mehanskih

lastnosti je tonalit uporaben na vseh področjih rabe kamna v arhitekturi.

V diplomski nalogi so predstavljene geološke razmere na območju Pohorja, kjer se

pojavljajo največje količine tonalita v Sloveniji. Prikazana je mineralna sestava te

kamnine, strukturne in teksturne značilnosti ter fizikalno-mehanske lastnosti.

Predstavljeni so načini pridobivanja tonalita skozi zgodovino in danes ter načini

obdelave. Glede na zbrane podatke so povzete možnosti uporabe tonalita v arhitekturi.

Ob zaključku naloge so podani trije primeri najzanimivejše uporabe pohorskega

tonalita v arhitekturi.

V

USEFULNESS OF THE POHORJE TONALITE IN

ARCHITECTURE

Key words: Rock, natural rock, granodiorite, Cezlak I

UDK: 691.212(043.2)

Abstract

Pohorje tonalite is an autochthonous Slovenian natural rock. It is also the only

magmatic rock that is extracted in Slovenia. Because of its excellent physical and

mechanical properties tonalite can be used in all areas of architecture where rock is

used.

My diploma paper presents geological conditions in the Pohorje area, where the

majority of this rock in Slovenia can be found. I show the mineral constitution of the

rock structural and texture characteristics as well as physical-mechanic characteristics.

I presented various excavation methods as well as its treatments of tonalite throughout

history till the present day. Based on the data I’ve gathered, I summed up the various

possibilities of tonalite usage in architecture. Concluding, I’ve given three examples of

the most interesting usage of Pohorje tonalite in architecture.

VI

VSEBINA

Kazalo

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 SPLOŠNO ............................................................................................................ 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ................................................................. 2

2 NASTANEK KAMNIN .......................................................................................... 3

2.1 MAGMATSKE KAMNINE ..................................................................................... 3

2.2 METAMORFNE KAMNINE.................................................................................... 5

2.3 SEDIMENTNE KAMNINE ...................................................................................... 6

3 GEOLOGIJA POHORJA ..................................................................................... 8

4 POHORSKI TONALIT ....................................................................................... 10

4.1 NASTANEK POHORSKEGA TONALITA ................................................................ 10

4.2 KLASIFIKACIJA POHORSKE GLOBOČNINE ......................................................... 11

5 ZNAČILNOSTI TONALITA .............................................................................. 12

5.1 MINERALNO-PETROGRAFSKA SESTAVA ........................................................... 12

5.2 STRUKTURA ..................................................................................................... 12

5.3 TEKSTURA ....................................................................................................... 13

5.4 ODPORNOST PROTI ATMOSFERALIJAM ............................................................. 13

5.5 ODPORNOST PROTI ZMRZOVANJU .................................................................... 14

5.6 POROZNOST IN SPOSOBNOST VPIJANJA VODE ................................................... 14

5.7 TRDNOST ......................................................................................................... 14

5.8 TRDOTA IN ODPORNOST PROTI OBRABI ............................................................ 15

5.9 ODPORONOST PROTI ZDRSU ............................................................................. 16

5.10 TEMPERATURNI KOEFICIENT LINEARNEGA RAZTEZKA ..................................... 16

5.11 BARVA............................................................................................................. 17

5.12 SKRILAVOST .................................................................................................... 18

5.13 RAZPOKANOST ................................................................................................ 18

VII

6 PRIDOBIVANJE TONALITA ........................................................................... 19

7 KAMNOLOM CEZLAK I .................................................................................. 20

7.1 ZGODOVINA KAMNOLOMA CEZLAK I ............................................................... 20

7.2 PRIDOBIVANJE TONLITA DANES ....................................................................... 26

7.3 RAZISKAVE NAHAJALIŠČA ............................................................................... 31

7.4 ZALOGE ........................................................................................................... 32

7.5 ZNAČILNOSTI TONALITA V KAMNOLOMU CEZLAK I ......................................... 33

8 JOSIPDOL – KAMNOSEŠTVO PRUHAR ...................................................... 34

8.1 ZGODOVINA KAMNOLOMA JOSIPDOL ............................................................... 34

9 OBDELAVA TONALITA ................................................................................... 36

9.1 FINO BRUŠENA POVRŠINA ................................................................................ 40

9.2 POLIRANA POVRŠINA ....................................................................................... 41

9.3 PESKANA POVRŠINA ........................................................................................ 42

9.4 ŽGANA POVRŠINA ............................................................................................ 43

9.5 KRTAČENA POVRŠINA ...................................................................................... 44

9.6 ŽAGANA POVRŠINA .......................................................................................... 44

10 UPORABNOST TONALITA V ARHITKTURI ............................................... 45

11 UPORABA TONALITA GLEDE NA NAMEMBNOST .................................. 46

11.1 PLOŠČE ............................................................................................................ 46

11.2 »SENDVIČ PLOŠČE« ......................................................................................... 47

11.3 TLAKI .............................................................................................................. 47

11.4 FASADNE OBLOGE ........................................................................................... 50

11.5 STOPNICE ......................................................................................................... 51

11.6 POLICE ............................................................................................................. 52

11.7 PULTI ............................................................................................................... 53

11.8 ROBNIKI IZ POHORSKEGA TONALITA ................................................................ 53

11.9 SPOMENIKI ...................................................................................................... 54

12 POŠKODBE TONALITA .................................................................................... 56

12.1 PREPEREVANJE ................................................................................................ 56

VIII

12.2 UKRIVLJENOST FASADNIH PLOŠČ ..................................................................... 56

12.3 MADEŽI ........................................................................................................... 57

12.4 NEGATIVEN VPLIV KLORIDOV .......................................................................... 59

13 VZDRŽEVANJE, ZAŠČITA IN ČIŠČENJE TONALITA .............................. 60

13.1 ČIŠČENJE ......................................................................................................... 60

13.2 ZAŠČITA .......................................................................................................... 61

14 PRIMERI UPORABE TONALITA V ARHITEKTURI .................................. 63

14.1 TRG REPUBLIKE ............................................................................................... 63

14.2 MOBITELOV VODNJAK − LJUBLJANA ............................................................... 71

14.3 MESARSKI MOST .............................................................................................. 74

14.4 SKLEP .............................................................................................................. 79

15 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 82

16 VIRI, LITERATURA ........................................................................................... 84

17 PRILOGE .............................................................................................................. 89

17.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 89

17.2 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 93

17.3 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 93

17.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 93

IX

UPORABLJENI SIMBOLI

< − manjše

> − večje

X

UPORABLJENE KRATICE

FG − Fakulteta za gradbeništvo

kg − kilogram

m3

− kubični meter

cm3 − kubični centimeter

cm2 − kvadratni centimeter

mm − milimeter

km − kilometer

oC − stopinj Celzija

kPa − kilo Pascal

MPa − mega Pascal

NaCa − natrijev kalcid

SRT − je enota vrednosti za drsnost talnih označb (skid resistance tester)

Uporabnost pohorskega tonalita v arhitekturi 1

1 UVOD

1.1 Splošno

Pot kamna od nastanka do vgradnje izdelka je dolga in raznolika. Kamnine glede na njihov

način nastanka, strukturno-teksturne značilnosti, petrografsko sestavo ter druge značilnosti

delimo v tri večje skupine: magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine.

Od naših magmatskih kamnin je najbolj poznan in razširjen pohorski tonalit, ki gradi

osrednji del Pohorja. V preteklosti je bilo za to kamnino uveljavljeno ime pohorski granit

in nato kremenov diorit, danes pa je splošno poznana pod imenom pohorski tonalit. V

zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da je glede na petrografsko sestavo omenjena kamnina

pravzaprav granodiorit, vendar je njeno ime tonalit tako trdno zasidrano v slovenskem

prostoru, da ga pogosto uporabljamo tudi v stroki, vedno pa pri njenem trženju. Iz tega

razloga obravnavano kamnino tudi v diplomski nalogi imenujemo tonalit. Danes jo

pridobivamo v dveh večjih nahajališčih, v kamnolomu Cezlak I nad Oplotnico in v

kamnolomu Josipdol pri Ribnici na Pohorju.

Elegantna siva kamnina, prepredena z belimi aplitnimi in pegmatitnimi žilami, je zaradi

zelo dobrih fizikalno-mehanskih lastnosti vsestransko uporabna. Medtem ko so jo v

preteklosti uporabljali predvsem za tlakovanje cest in trgov, je njena uporaba danes precej

bolj raznolika. Pohorski tonalit lahko kot arhitektonski kamen srečamo praktično v vseh

slovenskih mestih, nemalokrat pa tudi v tujini.


V diplomski nalogi opisana kamnina ima pri uporabi v slovenski arhitekturi vsaj dve veliki

prednosti. Prvo predstavljajo njene odlične fizikalno-mehanske lastnosti, ki omogočajo

uporabo tonalita praktično brez omejitev. Druga prednost je njena avtohtonost, iz katere

izvira skladnost uporabljene kamnine z naravnim okoljem. Vsekakor pa je potrebno

omeniti tudi njen edinstven izgled, po katerem se opazno loči od kamnin z enako sestavo

kjerkoli na zemlji. Drugačen izgled je posledica specifičnih pogojev nastanka te kamnine

na slovenskem ozemlju.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je oris pohorskega tonalita v najširšem smislu, ki vključuje tako

opis geološkega nastanka kamnine kot njene petrografske in fizikalno mehanske lastnosti,

načine pridobivanja v kamnolomih in postopke nadaljnje obdelave. Namen take

predstavitve je približati to kamnino uporabnikom s poudarkom na njeni vsestranski

uporabnosti v arhitekturi.

Cilj diplomske naloge je pridobiti čim več podatkov o omenjeni kamnini iz razpoložljive

literature in ob obisku kamnoloma Cezlak I pri Oplotnici. Slednje je še posebej

pomembno zaradi neposrednega opazovanja pridobivanja in obdelave tonalita kot tudi

zaradi podatkov iz zgodovine kamnoloma, ki žal niso nikjer zapisani, so pa ostali v

spominu nekaterih zaposlenih. Z opazovanjem se lahko tudi ugotovi, za katere namene se

pohorska globočnina največ uporablja in kje najdemo primere njene uporabe v arhitekturi.

Iz množice tako zbranih podatkov se izlušči tiste, ki reprezentativno predstavijo to

kamnino morebitnemu uporabniku.


2 NASTANEK KAMNIN

Kamnina je trdna anorganska snov, ki sestavlja 50 do 125 km debelo trdninsko plast

Zemlje. Sestavljena je iz drobnih zrn enega ali več vrst mineralov. Po načinu nastanka se

kamnine razvrščajo v tri skupine, in sicer magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine.

Veja geologije, ki preučuje nastanek, razvoj in strukturno teksturne značilnosti kamnine, se

imenuje petrologija.

2.1 Magmatske kamnine

Magmatske kamnine nastajajo z ohlajanjem in kristalizacijo mineralov iz tekoče magme.

Sestavljajo 95 % vseh kamnin na Zemlji. Struktura magmatskih kamnin je odvisna od

načina in kraja nastanka. Glede na ta kriterij kamnine razvrščamo na globočnine,

predornine in žilnine.

Globočine nastajajo iz magme, ki se ohlaja globoko v Zemljini skorji. Ker je obdana z že

strjenimi kamninami, se ohlaja počasi in pridobi značilno enakomerno zrnato strukturo.

Mineralna zrna, ki se nahajajo v kamnini, je mogoče opaziti s prostim očesom. Med

globočinami so najbolj razširjene kamnine granit, granodiorit, sienit, tonalit, gabro,

čizlakit, peridotit, dunit in druge.

Predornine so magmatske kamnine, ki nastajajo z razlitjem magme na površju Zemljine

skorje, zaradi česar se magma zelo hitro ohladi in strdi. Zaradi tega nastajajo kamnine, ki

so bodisi drobno zrnate ali amorfne. Mednje prištevamo dacit, porfir, andezit, bazalt,

diabaz in številne druge.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Magmatska_kamnina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sedimentna_kamnina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Metamorfna_kamnina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Petrologija


Kadar se magma vrine med razpoke že ohlajenih kamnin, nastanejo žilnine (pegmatit,

apilit). Kamnine imajo drobno do debelo zrnato strukturo.

Tabela 1: Sistematika magmatskih kamnin (vir: Žlender, Dolinar, 2010)

SKUPINA

Delitev po mineralni

in kemični sestavi

GLOBOČNINE

PREDORNINE

ŽILNINE

GRANITNA

SKUPINA > 63 %

SiO2

GRANIT

GRANODIORIT

RIOLIT

PLOVEC

DACIT

APLIT

PEGMATIT

SIENITSKA

SKUPINA > 63 %

SiO2

SIENIT

PORFIR

TRAHIT

SIENITPORFIR

DIORITSKA

SKUPINA

52 %−63 % SiO2

DIORIT

ANDEZIT

DIORITPORFIR

GABERSKA

SKUPINA

45 %−52 % SiO2

GABRO

ČIZLAKIT

BAZALT

DIABAZ

GABROPORFIR

DIABAZ

PERIDOTITSKA

SKUPINA < 45 %

SiO2

PERIDOTIT

DUNIT

KIMBERLIT

PIKRIT KIMBERLIT

V skupino magmatskih globočnin prištevamo tudi obravnavan pohorski tonalit z značilno

zrnato strukturo in številnimi vključki žilnin (vir: Žlender, Dolinar, 2010).


Slika 1: Primeri magmatskih kamnin: sienit, granit, pohorski tonalit, čizlakit, gabro in

labrador.

2.2 Metamorfne kamnine

Metamorfne kamnine nastajajo s preobrazbo (metamorfozo) magmatskih, sedimentnih ali

metamorfnih kamnin zaradi povišane temperature (od 200 °C do temperature tališča

kamnine), visokih pritiskov (104 - > 10

5 kPa) ali delovanja plinov in pare, ki omogočata

dotok novih snovi. Pri teh procesih kamnina pretrpi pomembne fizikalno-kemične

spremembe. Tako v novih razmerah nastajajo novi minerali in kamnine, prilagojene

spremenjenim razmeram. Nekatere od njih so filit, blestnik, gnajs, amfibolit, serpentinit,

eklogit (vir: Žlender, Dolinar, 2010).

Slika 2: Primeri metamorfnih kamnin − od leve proti desni si sledijo: amfibolit, eklogit,

serpentinit, marmor, kvarcit, filit, blestnik, zeleni skrilavec, grafitni skrilavec, amfibolitni

skrilavec in gnajs.


2.3 Sedimentne kamnine

Sedimentne kamnine nastajajo z vezanjem klastičnih sedimentov, fosilnih ostankov ali z

obarjanjem mineralnih snovi iz nasičenih raztopin. Te kamnine nastajajo na Zemljini

površini ali tik pod njo na kontinentih in v morjih.

Vse kamnine na zemeljskem površju zaradi eksogenih dejavnikov razpadajo. Pravimo, da

kamnine preperevajo. Pri tem kamnine razpadejo v kose različnih velikosti, ki se lahko

odlagajo (sedimentirajo) na mestu svojega nastanka ali daleč proč zaradi transporta z vodo,

vetrom in ledeniki. Glede na velikost delcev in stopnje zaobljenosti se klastični sedimenti

delijo na grušč, prod, pesek, melj in glino. Kadar se ti delci zaradi zgoščevanja ali

cementacije sprimejo, nastanejo sedimentne kamnine. Mednje uvrščamo glinavec, lapor,

meljevec, peščenjak, konglomerat in brečo.

Kemični sedimenti nastajajo z obarjanjem mineralnih snovi iz nasičenih vodnih raztopin.

Med take sedimente prištevamo kameno sol, halit, sadro, anhidrit, lehnjak ter nekatere

apnence in dolomite.

Biokemični sedimenti nastajajo s sprijemanjem fosilnih ostankov nekdaj živečih

organizmov. Če je v kamninah veliko fosilov, dobijo po njih ime, npr. rudistni apnenec,

litotamnijski apnenec, oolitni apnenec. V to skupino spada obsežna skupina karbonatnih

kamnin in roženci (vir: Žlender, Dolinar, 2010).

Slika 3: Primeri sedimentnih kamnin: lapor, peščenjak, konglomerat, breča.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sedimentna_kamnina


Slika 4: Primeri sedimentnih kamnin: apnenec (kemični in biokemični), travertin in

roženec.

Geološko zgradbo posameznih področij podamo z geološkimi kartami. Na sliki spodaj

vidimo razporeditev kamnin v Sloveniji. Največ imamo sedimentnih kamnin, nato

metamorfnih in najmanj magmatskih kamnin.

Slika 5: Geološka karta Slovenije (vir: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-

kemija/file.php/1/output/kamninski_krog/index.html).

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kamninski_krog/index.html



3 GEOLOGIJA POHORJA

Slovenija ima zelo pestro geološko zgradbo. Na sorazmerno majhni površini je veliko

različnih kamnin, ki pa so marsikje zaradi močnih tektonskih procesov razpokane,

premaknjene in nagubane. Med kamninami močno prevladujejo sedimentne, med temi pa

karbonatne. Magmatskih in metamorfnih kamnin je precej manj, izdanjajo predvsem na

Pohorju, Kozjaku, Strojni in v okolici Črne na Koroškem (vir: Jože Vesel, 2004, str. 11).

Pohorje pripada vzhodnim Alpam, ki jih od južnih loči močna tektonska črta, t. i.

periadriatski lineament. Ta se začne nekje pri Turinu in v velikem loku zavije prek Ticina

mimo Adamella proti Ziljski dolini ter potem čez Karavanke do Vitanja, kjer ga preseka

labotski prelom. Ob periadriatskem lineamentu ali v njegovi neposredni bližini je prišlo do

nastanka več globočnin, ki jih označujemo kot periadriatske globočnine. Pohorje

predstavlja velikanski blok, ki se je dvignil v terciarju za časa alpidske gorotvornosti. Na

severu loči Pohorje od Kozjaka z miocenskimi sedimenti zapolnjen tektonski jarek, ki se

vleče od Vuzenice mimo Ribnice na Pohorju in se pri Fali spet priključi Dravski dolini.

Jugozahodni podaljšek labotskega preloma loči Pohorje od Karavank, medtem ko proti

vzhodu tone pohorski masiv pod mlade sedimente Dravskega polja (vir: Ernest Faninger,

članek: Pohorski Tonalit, Življenje in tehnika, 1996, XLVII).

Na Pohorju se pojavljajo najstarejše slovenske kamnine; to so metamorfne kamnine.

Znotraj obroča le-teh pa osrednje Pohorje gradijo mnogo mlajše in po nastanku popolnoma

drugačne magmatske kamnine, ki tvorijo nežne obline pohorskih vrhov in pobočij

(Geološki zakladi Pohorja). Med njimi najdemo tudi našo globočnino tonalit in njegovo

predornino dacit (vir: Ernest Faninger, članek: Pohorski Tonalit, Življenje in tehnika, 1996,

XLVII).


Geološka karta je barvit shematski prikaz geološke sestave ozemlja. Na sliki spodaj je

poenostavljena geološka karta Pohorja. Z rumeno so označene sedimentne kamnine, z roza,

oranžno in zeleno magmatske kamnine, ostale barve pa označujejo metamorfne kamnine.

Na karti je lepo vidna lega pohorskega tonalita, ki je v osrednjem delu Pohorja in je roza

barve.

Slika 6: Geološka karta Pohorja (vir: poenostavljeno po Mioč & Žnidarčič, 1976 in

Žnidarčič & Mioč, 1988).


4 POHORSKI TONALIT

Pohorski tonalit je edina magmatska kamnina, ki jo pridobivamo v Sloveniji kot naravni

kamen. Hkrati je ena od naših najbolj znanih in tudi najbolj pomembnih vrst naravnega

kamna. Kamnino so pridobivali že v daljni preteklosti na različnih lokacijah. Je sive barve,

ponekod z rahlim modrikastim odtenkom in zrnatim videzom. Nevtralna barva daje

občutek nevsiljivosti, trajnosti in zanesljivosti. Kamnino prepredajo različno široke in

različno razporejene sivkasto bele aplitne in pegmatitne žile. S pravilno izbiro, obdelavo in

pazljivo kombinacijo so žile v tonalitu zelo lepa naravna dekoracija, iz katere se lahko pri

vgradnji tvori razne vzorce (vir: Jože Vesel, 2004, str. 11).

4.1 Nastanek pohorskega tonalita

Pohorje je velik masiv, ki se je dvignil med alpidsko orogenezo v terciarju. V jedru masiva

je globočnina tonalit, v severozahodnem delu pa predornina dacit. Tonalit obdajajo

metamorfne kamnine staropaleozojske ali morda celo predkambrijske starosti: gnajsi in

blestniki, vložki amfibolita, eklogita, marmorja, kvarcita itd. Nastale so z metamorfozo,

verjetno v več fazah, nekdanjih sedimentnih in magmatskih kamnin (vir: Jože Vesel, 2004,

str. 12).

Pri tektonskih dogajanjih v daljni preteklosti se je Zemljina skorja v globini natalila, del

taline pa je morda prispevala tudi magma iz plašča. Zaradi intenzivne tektonike so v skorji

nastale večje razpoke, po katerih se je magma dvigovala v višje ležeče dele, dokler se ni

vtisnila v tamkajšnje starejše metamorfne kamnine. Na svoji poti je delno raztopila in

asimilirala okolne kamnine, hkrati se je tudi ohlajala. Ko je bila kamnina že dovolj

ohlajena in strjena, je razpokala. V razpoke so prodrle taline, ki so po ohladitvi


kristalizirale. S tem so nastale s tonalitom trdno vezane aplitne in pegmatitne žile. Kasnejša

tektonska dogajanja so kamnino ponovno razlomila. Erozija in odnašanje vrhnjih delov sta

povzročila, da danes pohorsko tonalitno telo izdanja na površini okoli 140 km2 (28 x 5 km)

(vir: Jože Vese, 2004, str. 12l). Geokronološke raziskave so pokazale, da je kamnina

nastala v obdobju miocena pred približno 16 milijoni let (vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit).

4.2 Klasifikacija pohorske globočnine

V preteklosti so pohorsko globočnino imenovali granit kot vse druge magmatske kamnine

zrnatega zloga, ki jih v glavnem gradijo glinenci, kremen in matični minerali, predvsem

sljude in rogovača. Šele ko so pri petrografskih raziskavah začeli uporabljati polarizacijski

mikroskop, s katerim v zbrusku kamnine z lahkoto ločimo posamezne glinence med sabo,

so pri klasifikaciji postali natančnejši (vir: Ernest Faninger, članek: Pohorski Tonalit,

Življenje in tehnika, 1996, XLVII).

Podrobnejše petrografske in druge preiskave so pokazale, da se sestava pohorskega tonalita

nekoliko razlikuje od sestave klasičnega tonalita. Za pohorsko globočnino je tako

najustreznejše ime granodiorit (vir: N. Zupančič, 1994).

Petrografsko sicer tonalit izhaja iz klasičnega nahajališča na območju Passo Tonale v

adamellskem masivu v severni Italiji (vir: N. Zupančič, 1994).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Miocen

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit


5 ZNAČILNOSTI TONALITA

5.1 Mineralno-petrografska sestava

Lastnosti kamnine in s tem povezana uporabnost so odvisne v prvi vrsti od mineralno-

petrografske sestave, ki je določena z nastankom in kasnejšimi procesi.

Pohorski tonalit sestavljajo minerali v naslednjem zaporedju: prevladujejo bela zrna NaCa

− glinencev (50 do 60 %), rahlo sivkasta zrna kremena (20 do 30 %), črna zrna biotita (10

do 15 %); malo je tudi belih zrn K − glinenca (5 do 10 %) in temnih zrn rogovače (1 %); v

sledovih nastopajo še apatit, cirkon, ortit, nepresevni materiali (zlasti pirit, zelo redko

magnetit in hematit), klorit, titanit, epidot (vir: Jože Vesel, 2004, str. 20). Skozi tonalitno

telo na Pohorju sicer mineralna sestava te kamnine precej variira. Včasih je precej

ortoklaza (K-glinenec), včasih ga skoraj ni. Glede na to se lahko spreminjajo tudi

petrokemični podatki (vir: Faninger, 1970, str. 49).

5.2 Struktura

Strukturo magmatske kamnine določajo oblika, velikost, porazdelitev velikosti in način

zraščanja posameznih delcev, ki so posledica poteka kristaljenja magme (vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Struktura_magmatskih_kamnin).

Struktura pohorskega tonalita je večinoma drobnozrnata do srednjezrnata. To pomeni, da je

velikost zrn od 1 do 5 mm (vir: Jože Vesel, 2004, str. 20). Makroskopsko je videti

enakomerno zrnat, pod mikroskopom pa se izkaže, da je njegova struktura neenakomerno

zrnata (vir: http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=845).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Magma

http://sl.wikipedia.org/wiki/Struktura_magmatskih_kamnin

http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=845


5.3 Tekstura

Tekstura je posledica prostorske razporeditve, usmerjenosti in nehomogenosti zrn. Lahko

je progasta, lisasta, vlaknasta, plastnasta, lahko pa je tudi homogena, to je brez vzorcev na

osnovi. Tekstura ni odvisna od vrste zrn (vir: http://www.academia.si/uporaba-naravnega-

kamna-pri-visokih-gradnjah/2). Pri pohorskem tonalitu je tekstura usmerjena in jo v

glavnem povzročajo vzporedno usmerjeni kristali biotita in delno kremena. Usmerjena

tekstura kamnine vpliva na njeno obdelavo, predvsem na izdelavo sekanih izdelkov (vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit).

Slika 7: Prikaz teksture tonalita (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit).

5.4 Odpornost proti atmosferalijam

Kamnine oziroma minerali iz skupine trdih kamnin, med katere spade tudi naš tonalit, so

odporni proti kislinam, torej atmosferskemu raztapljanju pod vplivom kislega dežja. Te

kamnine so počasi topne le v močno alkalnih razmerah, do katerih v običajnih procesih v

naravi ne pride (http://www.korak.ws/clanki/tlaki-iz-naravnega-kamna-2-del.html).

http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-visokih-gradnjah/2





Pohorski tonalit po 30-dnevnem namakanju v destilirani vodi ne kaže sprememb v barvi,

prav tako pri namakanju v bromovi vodi, razen da so se v delih, ki so vsebovali pirit,

pojavili rjavkasti madeži (Jože Vesel, 2004, str. 23).

5.5 Odpornost proti zmrzovanju

Odpornost kamnine proti zmrzovanju je odvisna predvsem od vrste poroznosti in kohezije

med zrni. Preizkus poteka tako, da se nasičeno kamnino izpostavi ciklom zrmzovanja in

odtaljevanja. Odpornost tonalita proti zmrzovanju je dobra, saj po 25 ciklih zmrzovanja ni

pokazal izgube mase (vir: Jože Vesel, 2004, str. 23).

5.6 Poroznost in sposobnost vpijanja vode

Vsaka kamnina v naravi vsebuje določeno količino vlage, ki ni škodljiva. Pod

vodovpojnost pa štejemo vlažnost, ki jo kamnina pridobi zaradi svoje poroznosti.

Vodovpojnost je značilna predvsem za kamnine s srednjo in veliko poroznostjo

(vir: http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-delhtml.html). Pohorski tonalit ima zelo

nizko poroznost, le 1,4 %, pri čemer je njegova vodovpojnost 0,3 % m/m (vir: Jože Vesel,

2004, str. 23).

5.7 Trdnost

Pomembna mehanska lastnost kamnine je trdnost, to je sposobnost prenašati obremenitve.

Najpogosteje se vrednosti izražajo kot tlačna ali upogibna trdnost, lahko pa tudi kot

natezna, točkovna ali strižna trdnost. Trdnost kaže na kohezijo med osnovnimi sestavnimi

deli kamnine. Med kamninami na slovenskem območju ima največjo tlačno trdnost ravno

pohorski tonalit, in sicer povprečno 195 MPa. Njegova upogibna trdnost je 20,7 MPa.

Slednja kaže odpornost proti upogibu oziroma zlomu. Nevarnosti zloma so izpostavljene

predvsem kamnite preklade, nosilne konzole in masivne vpete stopnice. Pomembno je, da

je kamnina, ki je obremenjena na upogib, brez napak (vir:

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-delhtml.html).

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-delhtml.html



5.8 Trdota in odpornost proti obrabi

Trdota je sposobnost materiala, da se upira prodiranju tujka v svojo površino oziroma

razenju le-te. Je pokazatelj odpornosti materiala na abrazijo oziroma obrabo. Ločimo

relativno in absolutno trdoto. Ena izmed metod določanja relativne trdote je razenje

mineralov med seboj. V tem primeru se za primerjavo uporablja Mohsovo trdotno lestvico,

ki jo je leta 1812 postavil avstrijski mineralog Friedrich Mohs. Ta lestvica je relativna,

določa le, ali je en mineral trši od drugega. Med posameznimi enotami razlika v absolutni

trdoti ni enaka. Na primer med 9. in 10. stopnjo je razlika v trdoti dosti večja kot med 1. in

9. stopnjo.

Tabela 2: Mohsova trdnostna lestvica

Relativna trdota Mineral Absolutna trdota Učinek

1 lojevec 1 noht ga zareže

2 sadra 3 noht ga razi

3 kalcit 9 bakren kovanec ga razi

4 flourid 21 žepni nož ga lahko razi

5 apatit 48 žepni nož ga še razi

6 ortoklaz 72 jeklena konica ga razi

7 kremen 100 razi steklo

8 topaz 200 reže steklo

9 korund 400 reže steklo

10 diamant 1600 reže steklo

Absolutna trdota nam pove, kolikokrat je mineral trši od drugega (diamant je 4 krat trši od

korunda in 1600 krat trši od lojevca). Učinki v tabeli so predstavljeni za pomoč pri

določanju trdote s preprostejšimi predmeti v primeru, da nimamo pri roki vseh mineralov

lestvice (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohsova_trdotna_lestvica).

Glede na Mohsovo trdoto so kamnine razdeljene v štiri skupine, ki so prikazane v tabeli 3.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohsova_trdotna_lestvica


Tabela 3: Trdota posameznih skupin kamnin

Mehke kamnine 1–2 mavec, sadra, kreda

Poltrde kamnine 3–4 apnenci, dolomiti, marmor

Trde kamnine 5–7 granit, diorit, sienit

Zelo trde kamnine nad 7 porfir, bazalt, diabaz

Obrabnost je zelo pomemben pojem pri izbiri kamnin za pohodne površine. Koeficient

obrusa se določa z brušenjem površine. Nizek koeficient pomeni visoko stopnjo

obrabnosti, visok koeficient pa nizko stopnjo obrabnosti. Pohorski tonalit ima nizko

stopnjo obrabe, le 0,7 mm, medtem ko je na primer obrabnost peščenjaka 5,3 mm in

kompaktnega apnenca 4,8 mm (vir: http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-

delhtml.html).

5.9 Odporonost proti zdrsu

Pri izdelavi kamnitih tlakov se zahteva takšna površina, na kateri ni nevarnosti zdrsa v

mokri obutvi. Pri tem ima odločilen vpliv obdelava zaključne površine kamna. Dejstvo je,

da nobena polirana kamnita površina ni zadosti odporna proti zdrsu. Ena najmanj tveganih

je v tem primeru plamensko odbelana površina. Odpornost proti zdrsu žgane površine

pohorskega tonalita je 78,8 enot SRT, medtem ko je za polirano površino ta vrednost le

13,6 enot SRT (vir: http://www.korak.ws/clanki/tlaki-iz-naravnega-kamna-2-del.html).

5.10 Temperaturni koeficient linearnega raztezka

Raztezanje trdnih snovi zaradi dovedene toplote ima izvor v kvantnih pojavih na nivoju

atomske strukture. S povišanjem temperature se molekule začnejo gibati hitreje, poveča se

srednja medatomska razdalja, kar se manifestira v raztezanju snovi. Temperaturni raztezek

kamnine je odvisen od temperaturnega raztezka vsebujočih mineralov in njihove

razporeditve (teksture). Temperaturni raztezek mineralov je odvisen od njihove kristalne

strukture.



http://www.korak.ws/clanki/tlaki-iz-naravnega-kamna-2-del.html


Temperaturni koeficient linearnega raztezka pohorskega tonalita je v temperaturnem

območju od -20 C do 50 C enak 8,4 x 10-6

/K . Poznavanje obnašanja naravnega kamna

pri temperaturnih nihanjih je eden od najpomembnejših parametrov pri načrtovanju

njegove uporabe in tehnologije vgrajevanja. Iz podatkov o vrednosti koeficienta linearnega

toplotnega raztezka in elastičnih modulov kamnine lahko namreč predvidimo obseg

deformacij vgrajene kamnine, ki jih povzročajo napetosti, povzročene s temperaturnimi

nihanji. To je izjemno pomembno v primeru, ko je kamen vgrajen v konstrukcijo na takšen

način, da so možnosti njegovega raztezanja omejene (vir:

http://mit.imt.si/Revija/izvodi/kzt9912/mladen1.pdf; 24.7.2012).

5.11 Barva

Barva kamnine je odvisna od barve mineralov in nekaterih primesi. Ker tonalit vsebuje

majhna bela zrna glinencev, rahlo sivkasta zrna kremena in črna zrna biotita, je kamnina

sive barve z rahlim modrikastim odtenkom. Kamnino dopolnjujejo bele aplitne in

pegmatitne žile. S svojo pogostostjo, izstopajočo barvo, širino do več decimetrov in

raznimi oblikami dajejo pohorskemu tonalitu značilni videz.

Slika 8: Barva pohorskega tonalita (vir: http://www.trendis.si/wp-themes/vrata-

tuning/okno/okenska-polica-pohorski-tonalit/).

http://mit.imt.si/Revija/izvodi/kzt9912/mladen1.pdf

http://www.trendis.si/wp-themes/vrata-tuning/okno/okenska-polica-pohorski-tonalit/



5.12 Skrilavost

Če na kamnine deluje usmerjeni pritisk, se bodo igličasti (amfiboli, pirokseni) in ploščati

(sljude) minerali usmerili pravokotno na smer največjega pritiska, zato postanejo vezi v

ravninah, pravokotnih na smer usmerjenega pritiska, šibkejše in kamnina se po teh

ravninah zlahka razkolje. Tej lastnosti pravimo skrilavost.

Za pohorsko globočnino je značilna bolj ali manj razvita skrilavost. Skrilavost povzročajo

lističi biotita, ki so se proti koncu kristalizacije magme postavili pravokotno na usmerjeni

tlak (vir: Ernest Faninger, članek: Pohorski Tonalit, Življenje in tehnika, 1996, XLVII).

Vzporedna usmerjenost mineralnih zrn vpada pod kotom 30 o

proti jugu do jugozahodu.

Kamnoseki vzporedni usmerjenosti zrn pravijo »rast« kamna. Pomembna je zaradi lažje

cepljivosti pri pridobivanju in obdelavi. To značilnost tonalita so kamnoseki s pridom

izkoriščali že v preteklosti. Tonalit so razdelili na »zimski« in »letni« kamen. Tako se je

zimski kamen pri ročni obdelavi lepo klal pozimi, medtem ko se je letni kamen lepo klal

preko celega leta, razen pozimi.

5.13 Razpokanost

Pohorska kmnina je zaradi tektonskega delovanja v preteklosti precej razlomljena.

Posledice se kažejo v številnih, pretežno strmih prekinitvah (prelomi, razpoke), ki so lahko

odprte, bolj ali manj gladke, ali pa so bolj ali manj zapolnjene z različnimi substancami.

Prekinitvene ploskve in porušene cone zmanjšujejo izplen blokov v kamnolomu. Kljub

temu je kamnina v osrednjem spodnjem delu kamnoloma Cezlak I dokaj kompaktna, tako

da ob primerni izvedbi omogoča pridobitev zelo velikih blokov. Največji dosedanji

evidentirani odlomljeni osnovni blok, »stena«, je imel dimenzije 12,0 x 5,5 x 1,6 m = 105

m3 = 282 ton (vir: Jože Vesel, 2004, str. 14 in 16).


6 PRIDOBIVANJE TONALITA

Kljub velikanski količini tonalita na območju Pohorja je malo perspektivnih lokacij za

gospodarno pridobivanje kvalitetnih, velikih blokov. Na več mestih je tonalit preperel

globoko pod površino in je na debelo prekrit s preperino imenovano »tonalitni grus«.

Pogosta so območja, kjer je tektonsko močno poškodovan, razlomljen ali drugače

spremenjen (vir: Jože Vesel, 2004, str. 12).

Za pridobivanje manjših količin tonalita v kosih manjših dimenzij – za zidni kamen, kocke

za tlakovanje, cestne robnike, pohodne in obložne plošče, manjše spomenike – so primerna

številna nahajališča na celotnem območju magmatskega telesa. Če pa iz kamnoloma

želimo pridobiti čim več blokov standardnih komercialnih dimenzij s čim boljšim

izplenom blokov in visoko kvaliteto kamnine, je takšnih nahajališč neprimerno manj (vir:

Jože Vesel, 2004, str 12).

Takšni kamnolomi so v preteklosti delovali predvsem v osrednjem in vzhodnem delu

pohorskega tonalitnega masiva (vir: Jože Vesel, 2004, str.12). Danes tonalit lomijo v dveh

velikih kamnolomih: prvi je v Cezlaku nad Oplotnico, drugi pa v Josipdolu pri Ribnici na

Pohorju.


7 KAMNOLOM CEZLAK I

Kamnolom tonalita Cezlak I leži na južnem delu Pohorja približno 3,5 kilometre severno

od Oplotnice na nadmorski višini okoli 600 m.

Cezlak I je največji in najpomembnejši kamnolom pohorskega tonalita in eden največjih

kamnolomov naravnega kamna v Sloveniji nasploh. Številka I ga razlikuje ob bližnjega

kamnoloma čizlakita Cezlak II (vir: Jože Vesel, 2004, str 14).

7.1 Zgodovina kamnoloma Cezlak I

Območje Oplotniške doline se razteza med južnimi pohorskimi pobočji do robov Brinjeve

gore in se široko odpira proti ravninskemu svetu v smeri Slovenskih Konjic, Tepanja in

Slovenske Bistrice. Tu so bila v 19. stoletju zemljišča rodbine Windischgrätz. Pobočje, kjer

je današnji kamnolom, je imel ob koncu 19. stoletja v najemu podjetni kmet Cezlak, ki je

odkril lahko dostopen predel z bogatim nahajališčem kamnine, primerne za gradnjo. Leta

1891 je z dovoljenjem lastnikov počistil pobočje in tam pričel lomiti manjše kose kamna.

Cezlak, ki je bil brez potomcev, sam ni več zmogel težaškega dela, zato je leta 1905

prepustil kamnolom v vodenje lastnikom Windischgrätzom. Obdobje, ki je sledilo, je

potekalo v znamenju napredka in širitve kamnoloma. Windischgrätzi so dali leta 1910

kamnolom raziskati in izdelati načrt, ki je bil v veljavi še naslednja desetletja (Jožica Curk,

2004, str. 28). Med zaposlenimi je bilo veliko Avstrijcev, ki so bili večinoma kamnoseki in

vodilni delavci. Windischgrätzi so kamnolom upravljali do leta 1919.


Slika 9: Franciscejski katastrski načrt kamnoloma, izdan 1911, ima vrisane raznovrstne

posege v prostor (J. Curk, 2004).

Lea 1923 je kamnolom zakupil nemški Žid Erlich, ki je živel v Zagrebu. Vodenje

kamnoloma je prepustil zanesljivemu delavcu, domačinu Kašperju. Do leta 1941 je bilo v

kamnolomu zaposlenih okoli štirideset delavcev, ki so jim postavili naselje lesenih barak.

Delavci so vsa dela opravljali ročno. Kamnoseki so izdelovali predvsem tako imenovane

»sedmake« za potrebe tlakovanja tramvajskih tirnic ter kocke za tlakovanje cest. Navadni

delavci pa so skrbeli za čiščenje pobočja in odvoz blokov ter odpadnega kamenja. Sami so

izdelovali ročaje in lesene vozičke za prevoz materiala. V bregu nad potjo v kamnolom pa

so postavili tudi kovačnico za kovanje in popravilo orodja ter kuhinjo, v kateri so delavcem

kuhali topel obrok (vir: Jožica Curk, 2004, str. 28).

Med letoma 1930 in 1935 kamnolom zaradi gospodarske krize ni deloval. Delavci so bili

lačni in nepreskrbljeni. Z intenzivnim pridobivanjem so pričeli šele po letu 1938.


Leta 1941 so Nemci obrat podržavili in predali avstrijskemu podjetju SS GRATZ. Pričelo

se je obdobje velikih naročil in zaposlovanja novih delavcev. Širjenje proizvodnje in

povečevanje števila zaposlenih se je odražalo tudi v zunanji podobi naselja. Postavili so

nove lesene delavske barake, v katere so se iz neustreznih bivališč preselili delavci,

obnovili opuščeno železnico ter razširili proizvodnjo z novimi objekti. Zgradili so tudi

novo kovačnico, nad katero so uredili kulturni dom za delavce. Pred kovačnico so postavili

kamnoseško lopo – ročno delavnico, kjer so oblikovali najzahtevnejše kamnoseške izdelke.

Pod cepilnico so postavili drobilnico, kjer so drobili odpadno kamenje. Tega so uporabljali

za nasipanje cest. V tem času so izdelovali predvsem kocke različnih dimenzij ter kvadre

za gradnjo mostov. Med največja tonalitna dela iz tistega časa sodita obnova Starega mostu

v Mariboru ter hidroelektrarna Mariborski otok.

Po drugi svetovni vojni so kamnolom nacionalizirali. GRANITNA INDUSTRIJA

OPLOTNICA je postala novi upravitelj kamnoloma. Zaradi vse večjih potreb po delovni

sili so slab kilometer iz vasi pričeli leta 1946 z gradnjo nove vasi, ki so jo poimenovali

Kolonija.

Leta 1949 je bilo v kamnolomu zaposlenih kar 550 delavcev. Izdelovali so predvsem kocke

za tlakovanje cest in izgradnjo mostov ter robnike. Letno so prodali preko 1.200.000 kock.

Kamen so pridobivali z masovnim miniranjem, zato so bili odlomljeni kosi manjših

dimenzij. Na pobočju med kamnolomom in naseljem so postavili novo cepilnico, v kateri

je bilo prostora za trideset cepilcev naenkrat. Kocke so cepili ročno, s pomočjo posebne

cepilne priprave, delavke – pomočnice cepilcem – pa so kocke poravnale z manjšim

kladivom. Kocke so sproti sortirali po velikosti. Shranjevali so jih v posebnih skladiščih −

»bunkerjih«, ki so v uporabi še danes (vir: Jožica Curk, 2004, str. 30).

Kamnite tombolone so v cepilnico dovažali z vagoni. Odpadni kamen pa so odvažali na

nasip. Pomožni delavci, med katerimi je bilo veliko žensk, so skrbeli, da je bilo delovišče

vedno počiščeno (vir: Jožica Curk, 2004, str. 30).


Slika 10: Kamnolom Cezlak I okoli leta 1950 (vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-

znamenitosti/nahajalisce-cizlakita).

Večje tombolone, po velikosti primerne za spomenike, stebre, ali druge elemente, so

obdelali v ročnih kamnoseških delavnicah, ko so bile nanizane na robu kamnoloma. Vsak

kamnosek je imel svojo delavnico – leseno barko, v kateri je bil zavarovan pred

vremenskimi nevšečnostmi in drobci kamnitih odkruškov iz kamnoloma. Odlična ročna

obdelava pohorskega granita, kot so ga takrat imenovali, je bila cenjena tudi izven naših

meja. Veliko izdelkov so prodali v Avstrijo, Nemčijo in Švico.

Leta 1975 so v Oplotnici z izgradnjo nove hale za obdelavo kamna ter s pripadajočimi

stroji za razrez granita posodobili proizvodnjo. Menjave vodstvenih delavcev kamnoloma

po letu 1962 pa so slabo vplivale na poslovne rezultate in sledila so leta združevanj

okoliških kamnolomov, ki so leta 1976 delovali pod skupnim imenom INGMAG.

http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita



Naslednje desetletje je zaznamovalo slabo gospodarjenje in upadanje proizvodnje. Delavci,

ki so bili nezadovoljni tudi zaradi slabih delovnih razmer, so leta 1984 izglasovali

odločitev o priključitvi k podjetju Mineral iz Ljubljane. Že prvo leto po priključitvi je

takratno vodstvo pričelo s posodabljanjem kamnoloma. V sodelovanju z geološkim

zavodom so opravili raziskave v kamnolomu in izdelali načrt pridobivanja večjih količin

tonalita. Do priključitve se je pridobivanje tonalita v kamnolomu Cezlak vršilo z

masovnim miniranjem, ki je kamnino močno poškodovalo. Največji tomboloni, pridobljeni

na ta način, so bili veliki do dva kubična metra, večina pa je bila manjša.

Prva pomembna novost v pridobivanju je bila vpeljana leta 1985 z metodo perforacijskega

vrtanja. Tako pridobljeni bloki so bili večji, zato je posodobitev zajela tudi nakup nove,

zmogljivejše transportne opreme.

Leta 1993 je bila v kamnolomu uvedena nova metoda pridobivanja tonalita, rezanje z

diamantno žico v steni, in postavljeno novo dvigalo, »derrick«, z nosilnostjo 25 ton, ki je s

40-metrskim dosegom omogočalo prenos blokov v skladišče ali na kamione.

Ureditev transportnih in zunanjih skladiščnih prostorov iz leta 2002 s skupno površino

2000 kvadratnih metrov predstavlja zaključek prvega dela večjih vlaganj v celoten

Mineralov obrat na Cezlaku (vir: Jožica Curk, 2004, str. 30 in 32).


Slika 11: Delavke, pomočnice cepilcem, pri odvozu kock (vir: http://www.destinacija-

rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita).

Slika 12: Po 2.svetovni vojni je bilo v kamnolomu zaposlenih preko 550 delavcev

(vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita).





13 14

Slika 13: Ročna obdelava tonalita.

Slika 14: Delavec, ki drži v roki »štemar«, s katerim so kamen razdrobili na manjše dele

(vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita).

7.2 Pridobivanje tonlita danes

Danes je v kamnolomu zaposlenih 23 delavcev, ki večino dela opravijo strojno (ustni vir:

Cezlak I). Tonalit pridobivajo na sodoben, okolju prijazen način z rezanjem z diamantno

žico v steni. Prednosti, ki jih tak način nudi v primerjavi s klasičnim načinom pridobivanja,

z miniranjem, so številne: teoretično neomejen obseg reza, saj je na ta način mogoče rezati

bloke želenih dimenzij, odlična kvaliteta blokov za nadaljnjo obdelavo (ni termičnih in

mehanskih poškodb), zdravo delovno okolje za zaposlene (odsotnost prahu, vibracij), manj

delovne sile ter za tonalit še poseben pomembna visoka kvaliteta reza, ki omogoča dober

izkoristek materiala.



Pridobivanje tonalita poteka v etažah na površini (klasično pridobivanje). Etaže so visoke

pet do šest metrov. Z diamantno žično žago najprej odrežejo steno v dolžini okrog 12 m in

širini 1,6 m, kar je obenem že debelina blokov. Odrezani del stene nato prevrnejo na

pripravljen tampon in grafično razdelijo na raster v velikosti blokov. Prevrnjeno steno

razkoljejo v bloke standardnih dimenzij (1,6 x 1,8 x 2,9 m). Postopek delitve opravljajo na

dva načina: s perforacijskim vrtanjem in zabijanjem jeklenih klinov s pnevmatskim

kladivom, v zimskem času pa s perforacijskim vrtanjem in rahlim miniranjem. Tako

pripravljene bloke transportirajo v Mineralov obrat za predelavo granita v Podpeči, kjer

poteka nadaljnja obdelava (vir: Jožica Curk, 2004, str. 33).

Slika 15: Kamnolom Cezlak I – klasičen način pridobivanja kamna.

Večji nepravilni kosi (tomboloni), zidni kamen in lomljenec so stranski proizvod

kamnoloma. Uporabljajo se kot gradbeni kamen za oblaganje zidov in rečnih strug ali pa iz


njih izdelujejo kocke. Tombolone in masivne plošče obdelujejo na Cezlaku. Večinoma jih

predelajo v robnike za cestni program (vir: Jožica Curk, 2004, str. 33).

Slika 16: Pridobivanje blokov z vrtanjem in rezanjem z diamantno žico.

Slika 17: Odrezani del − »stena«, ki so jo prevrnili na tampon.


Slika 18: Delavec, ki nadzira rezanje tonalitne mase.

Slika 19: Diamantna žica.


Slika 20: Bloki standardnih komercialnih dimenzij – osnovni proizvod kamnoloma.

Slika 21: Danes je pri vsakem stroju potreben le še po eden delavec. Razrez in vsa

obdelava potekata strojno.


Slika 22: Večji nepravilni kosi so stranski proizvod kamnoloma.

7.3 Raziskave nahajališča

Na podlagi geoloških raziskav je potrebno v nahajališču in kamnolomu določiti območja,

ki so primerna, in območja, ki so neprimerna za pridobivanje kamnine. Poleg določitve

geološke zgradbe nahajališča je potrebno produktivno kameno maso ovrednotiti glede

kakovosti, količine in dostopnosti.

Geološke raziskave obsegajo terenska, laboratorijska in kabinetna dela. Površino

nahajališča in kamnoloma podrobno geološko kartirajo, ločijo kakovostne dele od slabših,

ugotavljajo tektonsko porušenost (prelome, razpoke). Značilnosti kamnine in njeno

kompaktnost v globini preverijo z geološkim vrtanjem na jedro. Na podlagi rezultatov

terenskih preiskav se izrišejo geološke karte in prerezi, izračunajo se zaloge, določi se lega

kamnine, njena kakovost in dostopnost. V laboratoriju se določijo mineralna in kemična

sestava ter fizikalno-mehanske lastnosti.


V preteklosti, ko so pohorski tonalit večinoma pridobivali in uporabljali v manjših kosih,

geološke raziskave niso bile nujno potrebne. Kmalu po letu 1956, ko so na Cezlaku na

enem prvih polnojarmenikov (gatrov) v Sloveniji pričeli z osnovnim razrezom velikih

monolitov, se je pokazala potreba po boljši raziskanosti kamene mase v celotnem

nahajališču. Do prvih sistematičnih geoloških in drugih raziskav je prišlo v letu 1980. V

naslednjih letih so bile te izvedene v takšnem obsegu, da je bilo možno v letu 1982 izdelati

prvi elaborat o zalogah. Z menjavo lastništva leta 1984, ko je kamnolom prevzel Mineral iz

Ljubljane, je bila perspektiva pridobivanja in obdelave pohorskega tonalita na Cezlaku

jasno začrtana v smislu razširitve in posodobitve proizvodnje.

Sistemske raziskave so se s krajšimi prekinitvami nadaljevale tudi v naslednjih letih.

Rezultati teh so v naslednjih letih omogočili izdelavo novega elaborata o zalogah.

Raziskave, ki so bile izvedene po letu 1996, so bile namenjene predvsem usmerjanju

pridobivalnih del na etažah kamnoloma in uvajanju novih tehnologij (sodobno

razvrtavanje, diamantna žična žaga, lociranje dvigala).

V zadnjih letih so raziskave po eni strani usmerjene v ugotavljanje strukture nahajališča za

povečanje izplena blokov iz skupno dvignjene kamene mase, po drugi strani pa v

ugotavljanje fizikalno-mehanskih lastnosti tonalita, ki pogojujejo način pridobivanja in

obdelave ter njegovo uporabnost oziroma trajnost izdelkov (vir: Jože Vesel, 2004, str. 16,

17).

7.4 Zaloge

Če pogledamo pohorski tonalitni masiv kot potencialno območje za pridobivanje tonalita,

lahko rečemo, da je njegova količina praktično neomejena. Za območje nahajališča Cezlak

I je bilo z dosedanjimi raziskavami opredeljenih skoraj 4,5 milijonov m3 skupnih, tako

imenovanih geoloških zalog kamninske mase, od tega le majhen del primernih za bloke.

Kljub temu jih je dovolj, da zagotavljajo pridobivanje tonalita za več desetletij, tudi če bi

se povpraševanje po blokih znatno povečalo (vir: Jože Vesel, 2004, str. 17).


7.5 Značilnosti tonalita v kamnolomu Cezlak I

Tonalit v kamnolomu Cezlak I je sive barve z rahlo modrikastim odtenkom, drobno do

srednjezrnat in po videzu sorazmerno enoten, razen v delih z žilami. V nekaterih delih

nahajališča se nekoliko razlikuje od povprečja. V severozahodnem delu kamnoloma je

nekoliko temnejši in na pogled tudi gostejši. Kamnoseki so mu že v preteklosti dali ime

»zimski kamen«, ker se je pri ročni obdelavi lepo cepil tudi v mrzlem zimskem času. V

nekaterih delih kamnoloma leži zelo svetlo siv, drobnozrnat tonalit, ki je zelo trd za

obdelavo. V obrobnih delih nahajališča so ponekod nepravilni vložki temno zeleno sivega

amfibolovca z usmerjeno teksturo. Na pridobivanje in kakovost blokov ne vplivajo, ker jih

lahko odkopavajo ločeno od ostalega tonalita.

V tonalitu se razločno kaže vzporedna usmerjenost mineralnih zrn. Rečemo ji foliacija, ki

jo sicer pogosteje srečamo pri metamorfnih kamninah. Vpada pod kotom približno 30o

proti jugu do jugozahodu. Kamnoseki vzporedni usmerjenosti zrn v steni kamnoloma

pravijo »rast« kamna. Pomembna je zaradi lažje cepljivosti pri pridobivanju in obdelavi.

Vzporedno usmerjenost tvorijo predvsem ploščata oziroma lističasta zrna biotita in delno

kremen. Vzrokov za nastanek usmerjenosti je lahko več, najverjetneje je to tok magme in

pritisk okolnih kamnin pri vtiskavanju magme (vir: Jože Vesel, 2004, str. 14).

Za celotno nahajališče so v kamnini značilne od nekaj milimetrov do več decimetrov

debele, različno razporejene bele do sivkasto bele aplitne in pegmatitne žile. Mestoma se

med seboj sekajo, ponekod so ob presečiščih tudi zamaknjene. So zelo pomembne za

zunanjo podobo kamnine, saj dajejo tonalitu značilni videz. Sestojijo v glavnem iz

glinencev in kremena. Če so ti minerali drobnozrnati, so to aplitne, če pa so debelozrnati,

so to pegmatitne žile.


8 JOSIPDOL – KAMNOSEŠTVO PRUHAR

Kamnolom Josipdol se nahaja na severni strani Pohorja in velja poleg Cezlaka na južni

strani za osrčje pohorskega kamnoseštva (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Josipdol). Ime je

dobil po vasici Josipdol v današnji občini Ribnici na Pohorju. Večina pa ga danes pozna

kar pod imenom Kamnoseštvo Pruhar, d. o. o. Pred vojno je v Josipdolu delovalo kar 5

kamnolomov, kjer si je služilo kruh več kot 250 delavcev. Danes obratuje le še kamnolom

5, ki zaposluje 8 delavcev. Obrat so modernizirali in oživeli obrt, ki je pri nas že skoraj

zamrla

(vir: http://www.ribnicanapohorju.si/index.php/turizem/znamenitosti?showall=&start=3).

8.1 Zgodovina kamnoloma Josipdol

Včasih so v kamnolomu 5 uporabljali za bloke kar 45 % kamnine. To pomeni, da so

uporabili skoraj polovico tonalita, ostala dobra polovica je bila jalovina. Normalno znaša to

razmerje pri slovenskih naravnih kamnih kakih 15 do 20 %, včasih še manj (vir: Vzhodno

Pohorje, Zapiski s potovanja, ki sta ga priredila društvo Exlibris Sloveniae in Svet Knjige

13.–14., 1992).

V drugi polovici 19. stoletja so v Josipdolu odprli kamnolom, v katerem so izdelovali

kocke za tlakovanje cest. Kamnoseštvo, ki je bilo sprva mišljeno le kot dopolnilna

dejavnost, je z leti postajalo čedalje pomembnejše.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja pa so v Josipdolu zgradili še osemnajst kilometrov

dolgo ozkotirno železnico, ki je kamnite kocke, robnike in druge izdelke prevažala do

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cezlak

http://sl.wikipedia.org/wiki/Josipdol

http://www.ribnicanapohorju.si/index.php/turizem/znamenitosti?showall=&start=3


naselja Podvelka v Dravski dolini. Postavili so tudi manjšo hidroelektrarno, ki je podnevi

gnala stroje, ponoči pa osvetljevala bivalne prostore. Po drugi svetovni vojni je v kraju

začela delovati Granitna industrija Josipdol, ki se je pozneje preimenovala v Industrijo

granita, marmorja in glinice. Njen propad leta 1984 je bil za kraj hud udarec, saj je

kamnoseška dejavnost v najboljših časih med obema vojnama zaposlovala blizu tristo

ljudi. K sreči je na temeljih propadle industrije kmalu nastalo zasebno podjetje Pruhar, v

katerem uspešno ohranjajo kamnoseško tradicijo kraja do danes

(vir:http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/22DAFEE8E4E33681C12575CC00391

DD1?OpenDocument).

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/22DAFEE8E4E33681C12575CC00391DD1?OpenDocument



9 OBDELAVA TONALITA

Pod obdelavo štejemo razrez masivnih blokov v manjše obdelovance in vso nadaljnjo

obdelavo do končanih izdelkov. Bloke razrežejo z gatri, v zadnjem času pa tudi z

diamantnimi žičnimi žagami v tako imenovane delavniške kose ali plošče. Standardne

debeline plošč so 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 15 cm. Plošče debelin 2–4 cm so navadne, od 5 cm

naprej pa masivne (vir: Jožica Curk, 2004, str. 34). Te se nadalje oblikujejo, profilirajo in

površinsko obdelujejo.

Slika 23: Stroj za razrez tonalita v plošče. Stroj reže kamnino horizontalno in vertikalno,

vse poteka avtomatsko po predhodnih nastavitvah.


24

24 25

Slika 24: Z gatrom rezana površina.

Slika 25: Z diamantno žago rezana površina.

Razlika je v tem, da je druga površina rezana z diamantno žago bolj gladka od tiste rezane

z gatrom.

Slika 26: Različne debeline plošč.

Sodobna tehnologija omogoča strojno obdelavo kamna. Ravne linije se režejo z mostnimi

krožnimi žagami, zahtevnejše krožne linije pa s CNC stroji. Robovi se brusijo in polirajo

na robilnikih. Robovi na kamnitem izdelku se obdelujejo z linijo sintetičnih brusov

različnih granulacij s pomočjo tekočega traku. Lahko so različno obdelani: ravni – klasično

posneti, okrogli ali polokrogli (vir: Jožica Curk , 2004, str. 34).


Slika 27: Robilnik – stroj, ki posname robove.

Površinske obdelave v glavnem delimo na dve vrsti: gladke in rustikalne. Gladke obdelave

so: brušenje, poliranje, peskanje, žganje, krtačenje. Med rustikalne obdelave pa

prištevamo, na primer sekanje, špičenje, štokanje in brazdanje

(vir: http://www.korak.ws/clanki/slovenski-naravni-kamni.html).

Preden začnemo z obdelavo, je potrebno tonalitne plošče razrezati. Po tekočem traku nato

potujejo do stroja za obdelavo tonalita, ki ima 14 brusilnih glav. Glave lahko poljubno

nastavljamo tako, da dobimo želeno površino (polirano, brušeno, peskano itd.).

http://www.korak.ws/clanki/slovenski-naravni-kamni.html


Slika 28: Stroj za razrez plošč v dolge pravokotne pravilne oblike.

Slika 29: Stroj s štirinajstimi brusilnimi glavami za poljubno nastavitev.


Slika 30: Razrezane ploščice same potujejo po tekočem traku od stroja do stroja.

9.1 Fino brušena površina

Brušenje površin poteka na tako imenovani brusni ali polirni liniji. To je stroj s tekočim

trakom, po katerem potujejo plošče različnih debelin, in z linijo polirnih oziroma brusnih

glav. Na glavah, ki se gibljejo krožno in prečno po ploščah, so razporejeni brusi različnih

granulacij, od diamantnega za poravnavo površine pa do zadnjega polirnega. Fino brušenje

je zadnja stopnja pred poliranjem.

Brušena površina omogoča ravno, matirano ali gladko površino kamna, bolj neformalen in

mehkejši izgled. Pri takšni površini se redkeje pojavijo praske in zahteva manj pozornosti

pri vzdrževanju kot poliran. Brušeni materiali se ne svetijo, sicer pa se na pogled in otip le

malo razlikujejo od poliranih. Stopnje brušenja so lahko različno visoke, vendar

najpogosteje uporabljajo način finega brušenja, ki kamnu zgolj odvzema lesk. Fino brušeni

tonalit se uporablja za notranjo uporabo, kot so tlaki, stopnice obloge, police ipd., pogojno

tudi za tlakovanje manjših zunanjih površin, če ne obstaja možnost zdrsa (vir:

http://www.skosal.com/nasveti.html).

http://www.skosal.com/nasveti.html


9.2 Polirana površina

Poliranje kamna se izvaja po enakem postopku kot brušenje, le da na koncu v stroju dodajo

še zadnje polirne glave. Polirana površina ustvari čudovit gladek sijaj naravnega odseva

kamnovih kristalov. Izgled sijaja je dosežen z uporabo progresivnih ostrih polirnih glav v

času polirnega procesa, podobno kot se zgladi trd les z uporabo smirkovega papirja. Zato

se prav pri tej površinski obdelavi na tonalitu najlepše in najjasnejše izrišejo bele aplitne in

pegmatitne žile.

Polirani tonaliti se v zunanjem prostoru pojavljajo na fasadah, oblogah, okenskih policah in

portalih objektov, zaradi fine površinske obdelave pa so priljubljeni za izvedbo

spomenikov, vodometov in drugih masivnih elementov. Polirane površine niso tako zelo

primerne za zunanje talne površine, saj je možnost zdrsa v mokrem vremenu izredno

visoka (vir: http://www.skosal.com/nasveti.html).

Slika 31: Polirana površina.



Slika 32: Stroj za poliranje ploščic.

9.3 Peskana površina

S peskanjem površino očistimo, istočasno pa postane površina hrapava. Hrapavost je

odvisna od materialov, ki jih uporabljamo za peskanje (vir: http://peskanje-

didas.si/peskanje/). Peskanje lahko izvajamo z različnimi granulacijami in pod različnimi

pritiski, vendar za peskanje tonalita uporabljamo grobi način, ki odgovarja njegovi trdoti

(vir: Jože Vesel, 2004, str. 36). Peskani tonalit se uporablja za zunanje tlake, fasade,

obloge, masivne elemente ... Manj pa se uporablja v notranjosti, saj njegova površina ni

gladka.

http://peskanje-didas.si/peskanje/

http://peskanje-didas.si/peskanje/


Slika 33: Peskana površina.

9.4 Žgana površina

Efekt žgane površine je dosežen s segrevanjem površine kamna do ekstremnih temperatur,

ki ji nato sledi hitro ohlajanje. Površina kamna poči in se odkruši, puščajoč hrapavo,

neravno, surovo teksturo. Ta proces omogoča zmanjšanje zdrsnosti (vir:

http://www.skosal.com/nasveti.html).

Slika 34: Žgana površina.



9.5 Krtačena površina

S krtačenjem predhodno grobo obdelani površini odvzamemo grobe delce, površino pa

prefinjeno zgladimo. Krtačimo surove ali žgane plošče. Tovrstna površinska obdelava je

vsestransko uporabna (vir: Jožica Curk, 2004, str. 37).

9.6 Žagana površina

Žagana površina daje kamnu mat izgled. Po prvotnem rezanju se kamen izpostavi

odstranitvi najvidnejših znamenj žage, vendar ne dovolj, da bi se dosegel izgled brušene

površine. Na tak način se kamen obdela ponavadi po naročilu kupca in ni v prosti prodaji

(vir: http://www.skosal.com/nasveti.html).

Rustikalne površine: štokanje in špičenje dosegajo s posebnimi kladivi (ročnimi in

pnevmatskimi). Glede na gostoto zrn so grobo in fino zrnate.

Naravne rustične površine pa so bosirane (grbane ali bunjaste), lomljene in grobo špičene,

ki pa so na videz in dotik še bolj hrapave kot navadne rustikalne površine (vir: Jožica Curk,

2004, str. 37).

Slika 35: Naravna rustična bunjasta površina.



10 UPORABNOST TONALITA V ARHITKTURI

Zaradi svojih izjemno dobrih fizikalno-mehanskih lastnosti je pohorski tonalit uporaben na

vseh področjih rabe kamna v arhitekturi. K njegovi zanimivosti dodatno pripomorejo še

vključki svetlih aplitnih in pegmatitnih žil, ki krasijo kamnino in nudijo nešteto možnosti

oblikovanja vzorcev pri vgrajevanju. Tonalit se lahko uporablja kot konstrukcijski

material, kjer nadomešča člene iz odpornejših gradiv in istočasno služi kot ornament.

Priljubljen je pri opremljanju eksteriera in interiera, kjer ima predvsem funkcijo okrasa;

pogosto je uporabljen pri objektih z versko funkcijo ali spominskih znamenjih s sporočilno

funkcijo.


11 UPORABA TONALITA GLEDE NA NAMEMBNOST

11.1 Plošče

Plošče pridobivamo iz blokov katere narežemo na različne debeline. Površinske obdelave

plošč pri tonalitu so: surove, žgane, peskane, krtačene, brušene, polirane.

Plošče lahko glede na obdelavo nato uporabljamo praktično povsod, v notranjih ali

zunanjih prostorih, kot tlake, obloge, fasade, police, pulte itd.

(vir: http://www.mineral.si/vsebina?id=139&single=1).

Slika 36: Tonalitne plošče.

http://www.mineral.si/vsebina?id=139&single=1


11.2 »Sendvič plošče«

To so plošče, ki so sestavljene iz ene ali več plasti: osnova je kamnita rezana tanka plošča

(debeline manj kot 1 cm), na katero (odvisno od namembnosti take sendvič plošče) lepimo

aluminijasto ali PVC-armaturo, toplotno izolacijo, steklo. Ker so take plošče precej lažje

od masivnih plošč, je njihova uporaba primerna povsod tam, kjer je problematična teža

navadnih plošč, na primer na ladijah in drugih objektih z manjšo nosilnostjo. Vendar je

trenutno uporaba »sendvič plošč« še nekoliko omejena zaradi zahtevne proizvodnje in

posledično visoke cene (vir: Jožica Curk, 2004, str. 39). Kamen pri »sendvič ploščah«

ohranja svoje lastnosti, kot so trajnost, estetika in trdnost, hkrati pa pridobiva nove

vrednote, kot so prosojnost, lahkotnost in možnost ukrivljanja.

Slika 37: Osem milimetrov debela plast kamna na sendvič plošči iz aluminijastega

satovja (vir: http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2011/ar_2011_1_b_email.pdf).

11.3 Tlaki

Tlaki se lahko uporabljajo tako zunaj kot v notranjosti. Tlak je lahko enoten, obrobljen z

borduro, poudarjen z vzorcem, oblikovan kot raster ali kako drugače. Ker kamen odlično

zadržuje toploto, je zelo primeren za tlakovanje prostorov, ki jih ogrevamo s talnim

gretjem: predsob, kopalnic, kuhinj in bivalnih prostorov, pa tudi zunanjih dovozov, klančin

in stopnišč. Mogoča je tudi vgradnja talnih žarometov, ki v tlaku omejujejo ali nakazujejo

pot, smer ali raster in tako poudarijo prostor. Ob vsem naštetem ima kamen zaradi svojih


značilnosti in bogatih vzorcev še eno odliko – je izredno odporen, zato tudi njegovo

vzdrževanje ni zahtevno (vir: http://www.korak.ws/clanki/podjetje-svetuje.html).

Poznamo dva primera tonalitnih tlakov: tlak iz tonalitnih kock in tlak iz tonalitnih plošč.

Oba sta izjemno dekorativna in pri nas zelo pogosta talna ureditev ulic, poti v parkih,

mestnih trgov, mostov itd.

Pri tlakih iz tonalitnih kock so zanimive fuge med kockami, ki tonalitne kocke od blizu

ločijo. Šele ko pogledamo od daleč, dobimo vtis čudovite, razgibane in trdne celote. Pri

tlakih s tonalitnimi ploščami pa so še posebej zanimive dobro vidne bele žile v tonalitu, ki

jih lahko uporabimo kot naravni okras za zlaganje vzorcev in simetričnih podob. Žile pri

takšnem parterju dodatno oživijo podlago, po kateri se sprehajamo, in vzpostavijo stik z

opazovalcem.

Poleg tlakov bi lahko tonalitne kocke načeloma uporabili tudi za druge ureditve, naprimer

za cokel pri stavbah. Lahko bi z njimi gradili fasado na podoben način, kot je iz fasadne

opeke ipd. Menim, da bi se tonalitno kocko z malo domišljije dalo uporabiti v mnoge

namene, saj je vzdržljiva, trdna in zelo odporna.

http://www.korak.ws/clanki/podjetje-svetuje.html


Slika 38: Tlak iz tonalitnih plošč.

Slika 39: Tlak iz tonalitnih kock.


11.4 Fasadne obloge

Fasadne obloge so tonalitne plošče različnih dimenzij, ki jih vgrajujemo na objekt. Pri

vgrajevanju tankih tonalitnih plošč ločimo dva temeljna postopka. Pri prvem se kamen

neposredno pritrdi na nosilno konstrukcijo z različnimi vezivi, najpogosteje cementnimi.

To je možno do manjše višine, čeprav je takšno pritrjevanje s stališča zakonitosti glede

gradbene fizike in konstrukcijskega projektiranja strokovno zastarelo. Drugi način pa je

izvedba danes najpogostejše kamnite fasade, tako imenovane zračne ali ventilirane fasade

oziroma »prezračevane fasade«.

Takšna izvedba je dobila ime po zračni reži, ki loči tanek kamniti ovoj od nosilne

konstrukcije. Prednosti zračne fasade v primerjavi s klasično pritrjenimi kamnitimi

oblogami so številne: zaradi stalnega toka zraka v zračni reži je omogočeno »dihanje«

objekta, poleg tega je fasadna obloga strukturno izolirana, kar pomeni, da je prenos

deformacij iz nosilne konstrukcije na fasado manjši. Kamnite fasadne plošče, navadno

debele 3 cm (v ZDA vsaj 6 cm), se na nosilno konstrukcijo pritrjujejo neposredno

(prezračevalna sidrana fasada) ali prek kovinske podkonstrukcije (prezračevalna fasada s

podkonstrukcijo)

(vir: http://www.finance.si/357958/Prezra%C4%8Devana-fasada---kakovostna-in-trajna-

re%C5%A1itev).

http://www.finance.si/357958/Prezra%C4%8Devana-fasada---kakovostna-in-trajna-re%C5%A1itev



Slika 40: Prezračevana fasada poslovne stavbe KPMG v Ljubljani

(vir: http://www.mineral.si/vsebina?id=92&single=1).

11.5 Stopnice

Stopnice so arhitektonsko konstrukcijski in dekorativni element, s katerim premoščamo

višinske razlike. Stopnice, kjer je uporabljen tonalit, so redko v celoti masivne. Največkrat

je s tonalitnimi ploščami obložena betonska osnova. Takšna stopišča so primerna tako za

zunaj kot za znotraj. Zunaj se stopnice iz tonalita zelo dobro obnesejo, saj je tonalit trpežen

material, ki poleg vremenskih razmer prenese še marsikatero drugo obremenitev.

http://www.mineral.si/vsebina?id=92&single=1


41 42

Slika 41: Primer notranjega tonalitnega stopnišča.

Slika 42: Primer zunanjega tonalitnega stopniša (vir: http://www.korak.ws/clanki/naravni-

kamen--5-del.html).

11.6 Police

Tonalitne police so zaradi izjemne trpežnosti in lepega videza primerne za vse vrste

zgradb.

Slika 43: Okenska polica iz pohorskega tonalita

(vir: http://www.mravlja.si/htm/G_Police.htm).

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen--5-del.html

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen--5-del.html


11.7 Pulti

Pulti iz tonalita zelo dobro prenašajo toploto, zato nanje brez strahu odlagamo vročo

posodo. Glede na nevtralno sivo barvo, ki jo bogatijo bele žile, menim, da so tonalitni pulti

primerni za vsako kuhinjo, ne glede na njen stil. Z novo tehnologijo CNC (računalniško

vodena obdelava), ki smo jo že omenili, so odprte nove možnosti obdelave in izrezave

namenjene odcejevalnikom, pečicam ipd.

Slika 44: Tonalitni pult (vir: http://www.mravlja.si/htm/G_Pulti_Kuhinjski.htm).

11.8 Robniki iz pohorskega tonalita

Robniki se uporabljajo za zunanje ureditve in v cestnem programu ter so različnih

dimenzij.


O visoki stopnji uporabnosti priča podatek, da od naših vrst naravnega kamna edino cestni

robniki in kocke iz tonalita zdržijo večkratno uporabo v primeru demontaže in ponovne

vgradnje (Jože Vesel, 2004, str. 24).

45 46

Slika 45: Tonalitni robniki v kamnolomu Cezlak, pripravljeni za naročnika.

Slika 46: Tonalitni robnik ob cesti.

11.9 Spomeniki

Tonalit je kot material zelo primeren tudi za različne spomeniške skulpture, saj zaradi

njegovih izjemnih lastnosti obstoji na odprtem mestu dlje kot kateri koli drug material s

skoraj ničelnimi spremembami. S svojo gmoto nam daje občutek moči in večnosti. Prav to

pa tudi želimo doseči, kadar delamo nek spomenik – želimo da bi ostal v spomin kar

najdaljše časovno obdobje.

Spomnik Borisu Kirdiču v Mariboru daje zaradi dvignjenosti tonalitne gmote na tankih

kovinskih palicah občutek opozorila okolici. Kljub temu da je tonalit kot kamen vedno na

trdnih tleh, je pri tem spomeniku kipar uspel doseči več in s tem kamnu še bolj dvignil

njegovo vrednost. Kombiniral ga je z jeklom. Jeklo je močno povezano z izplenom

tonalitne mase. Prav tako je jeklo material, ki je enako mogočen kot tonalit, zato je takšna


kombinacija tonalita z jeklom dobra. Spomenik ima vse lastnosti, ki jih mora imeti za

obstoj: opozarja mimoidoče, da si ga ogledajo, deluje kot nekakšen klicaj sredi parka in je

zgrajen iz dveh zelo trpežnih materialov.

Slika 47: Primer spomenika Borisu Kidriču v Mariboru (vir: http://maribor-pohorje.si/trg-

borisa-kidrica.aspx).


12 POŠKODBE TONALITA

12.1 Preperevanje

Zunanje kamnite obloge so izpostavljene atmosferskim dejavnikom (veter, temperaturne

spremembe, prisotnost vode, onesnaženje …), zaradi česar kamnina prepereva. Tonalit ima

zelo dobre fizikalne lastnosti, zato je precej odporen proti preperevanju.

(http://www.korak.ws/clanki/fasadne-obloge-iz-naravnega-kamna-2-del.html) Ponekod so

opazne rahle spremembe mineralov: kloritizacija (običajno biotita in rogovače),

sericitizacija, kaolinitizacija in kalcitizacija (običajno glinencev) ter limonitizacija

(običajno pirita in biotita) (vir: Jože Vesel, 2004, str. 20).

12.2 Ukrivljenost fasadnih plošč

Problemi, povezani z ukrivljanjem fasadnih plošč iz naravnega kamna, so v preteklih

desetletnjih v nekaterih primerih imeli velik negativen vpliv na kamnarsko industrijo in na

sloves naravnega kamna kot trajnega gradbenega materiala. Poročila o problemih zaradi

ukrivljanja so vezana predvsem na nekatere marmorje in apnence, v redkih primerih je bilo

ukrivljanje opaženo na granitnih nagrobnikih. Konkavno ukrivljanje granodioritnih plošč

na fasadi objekta Maximarket v Ljubljani je tako prvi tovrsten pojav, opažen na

nekarbonatnih fasadah.

Ukrivljanje se ponavadi začne ob povišani temperaturi na površini in ob prisotnosti vlage,

verjetno pa na ta pojav vpliva še napetostno stanje v kamninski masi v kamnolomu,

debelina plošče, mikrostruktura kamnine, obdelava površine in drugo

(vir: http://www.rmz-mg.com/letniki/rmz53/RMZ53_0023-0037.pdf).

http://www.korak.ws/clanki/fasadne-obloge-iz-naravnega-kamna-2-del.html

http://www.rmz-mg.com/letniki/rmz53/RMZ53_0023-0037.pdf


48 49

Slika 48: Ukrivljenost fasadnih plošč na NLB v Ljubljani.

Slika 49: Ukrivljena plošča, katere spodnji del zaradi ukrivljenosti štrli navzven.

12.3 Madeži

Zaradi delovanja atmosferialij in preperevanja se na površini kamnite obloge lahko

pojavijo tudi madeži, ki pa jih je mogoče omiliti ali preprečiti z ustrezno zaščito.

Korozijski madeži nastanejo zaradi oksidacije kovinskih elementov fasade ali stavbnega

pohištva. Odstranjevanje takšnih madežev je težje, lahko pa kamnino predhodno zaščitimo

(vir: http://www.korak.ws/clanki/fasadne-obloge-iz-naravnega-kamna-2-del.html).

http://www.korak.ws/clanki/fasadne-obloge-iz-naravnega-kamna-2-del.html


50 51

Slika 50: Korozijski madeži zaradi oksidacije kovinskih elementov fasade.

Slika 51: Kovinski madeži zaradi oksidacije kovinskih elementov pri pritrjevanju uličnega

pohištva.

Na kamnini lahko nastanejo tudi drugi površinski madeži, npr. madeži asfalta, olj ali

drugih snovi.

52 53

Slika 52: Madeži asfalta na tonalitu (vir: http://www.skosal.com/).

Slika 53: Madeži olja na tonalitu (vir: http://www.skosal.com/).

http://www.skosal.com/

http://www.skosal.com/


12.4 Negativen vpliv kloridov

Na tonalitu se lahko pokažejo negativni vplivi kloridov. Posledice niso vidne že prvo leto,

sčasoma pa se pojavijo madeži, kamen se lušči, bolj privlači vlago in podobno. Ne gre

toliko za kamen sam, ampak za obdelave, ki so bile na njem izvedene (poliranje, žganje in

drugo). Takšen primer je naprimer Mesarski most, ki ga v zimskem času posipajo s soljo,

ki ni na bazi kloridov. V bistvu gre za granulat, bele kroglice oziroma posip za granitne in

parkovne površine (vir: http://www.zurnal24.si/zasoljeni-mesarski-most-clanek-104360).

http://www.zurnal24.si/zasoljeni-mesarski-most-clanek-104360


13 VZDRŽEVANJE, ZAŠČITA IN ČIŠČENJE TONALITA

Naravni kamen je zaradi geološke strukture porozen, zato lahko umazanija in prah

prodirata v pore ter po določenem času povzročita spremembo barve in celotnega videza

kamna. Še bolj nevarna je voda, ki lahko prodre v te pore, saj ob večjih temperaturnih

spremembah povzroči krušenje in pokanje

(vir: http://www.panhygia.si/storitve_impregnacija.php). Zelo je pomembno, da kamen

pravilno vzdržujemo, ga čistimo in zaščitimo pred neugodnimi vplivi ter spremembami.

13.1 Čiščenje

Takoj, ko je kamen položen, ga je potrebno temeljito očistiti, odstraniti vse nečistoče in

madeže, da se le-ti ne vpijejo v pore kamna, kajti pozneje jih je težko ali pa nemogoče

odstraniti. Tovrstno čiščenje je namenjeno odstranitvi grobih in finih delcev, ki so se

nabrali na površini med vgradnjo (http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-

visokih-gradnjah/2). Čiščenje se izvede z vodo in ustreznimi čistilnimi sredstvi, s katerimi

se ne poškodujejo površine kamna. Zelo neprimerne so razne kisline, alkalni detergenti,

kovinske soli in podobni preparati, ki uničujejo lesk površine. Odsvetuje se tudi uporaba

žičnih in drugih gobic z grobo površino ter raznih drugih grobih sredstev, ki prav tako

poškodujejo lesk kamna (kamen matira). Z omenjenim posegom se očistijo tudi fuge in

stiki. Za domačo rabo se najbolj priporoča čistilo za pomivanje posode, ki ga dodamo vodi

v razmerju tri kapljice detergenta na pet litrov vode. Je dovolj blago, da kamna ne

poškoduje, obenem pa razmasti površino

(vir: http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-visokih-gradnjah/2).

Poznamo tudi mehansko čiščenje, s katerim pa posežemo v samo strukturo in mikronsko

odstranjujemo umazano kamnito površino. Med tovrstne postopke prištevamo suho in

mokro peskanje.

http://www.panhygia.si/storitve_impregnacija.php




Z zaščito se lahko prične šele potem, ko so obloge temeljito očiščene in posušene.

Slika 54: Nepravilno čiščena površina kamna

(https://picasaweb.google.com/107126540418260322817/NAPACNAUPORABADETER

GENTOVNAKAMNUObjektTAXGROUPLjubljana#5476048255104378754).

13.2 Zaščita

Z nanosom zaščitnih sredstev zaščitimo kamen pred neželjenimi in škodljivimi vplivi

maščobe in umazanije. Priporočamo vodo in olje, nepropustno zaščito, ki nam kasneje

olajša čiščenje kamna. Nanos zaščitnega sredstva izvedemo po navodilih proizvajalca z

razpršilom ali nanosom s čopičem. Višek nanosa po 3−5 minutah odstranimo s krpo,

posušeno površino pa spoliramo z mehko krpo. Z nanosom sredstva za večji sijaj hkrati

tudi zmanjšamo drsnost. Zaščito izvajamo enkrat na leto ali enkrat na dve leti, odvisno od

pogostosti izvajanja mokrega čiščenja in od frekventnosti površine. Tovrstno zaščito

priporočamo na vseh pohodnih površinah, policah (zlasti tistih, na katerih so nameščeni

cvetlični lončki), kuhinjskih pultih, mizah ... Zelo pomembno pa je, da je površina pred


nanosom zaščitnega sredstva dobro osušena. Izbira zaščite je odvisna predvsem od vrste in

namembnosti obloge. Za vsako vrsto zaščite je potrebno pravilno in redno vzdrževanje.

Priporočeni so še impregancijski in zaščitni premazi. Na ta način se poudari struktura in

barva kamna, čiščenje pa je enostavnejše. V zimskem času je odporen na sol in je zelo

obstojen (vir: http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-visokih-gradnjah/2).

Če kljub zaščiti pride do poškodbe kamna, se obnova lahko opravi le z večjimi posegi, na

primer z brušenjem, ki pa je zahtevno opravilo in zato povezano z višjimi stroški.



14 PRIMERI UPORABE TONALITA V ARHITEKTURI

14.1 Trg republike

Kraj: Ljubljana

Naslov: Trg republike

Leto izgradnje: 1974, Cankarjev dom 1982−1983

Arhitekt: Edvard Ravnikar

Projektanti: Anton Bitenc, Miloš Bonča; Jože Koželj, Anton Pibernik, France Rihtar,

Vladislav Sedej in številni sodelavci.

Trg republike je ogledalo življenja in arhitekturnega ustvarjanja slovenske prestolnice od

šestdesetih let 20. stoletja naprej. Prostor nekdanjega Turjaškega (Nunskega) vrta je po

propadu rimske Emone do leta 1959 ostal zelena površina. Politične oblasti so tedaj

sklenile, da morajo sredi Ljubljane, pred Ljudsko skupščino, postaviti osrednji spomenik

revoluciji. Izpeljali so javni natečaj za nov trg. Zmagal je Edvard Ravnikar s projektom

političnega in upravnega središča (vir: Bernik Stane, 20. stoletje: arhitektura od moderne

do sodobne, Vodnik po arhitekturi, 2001).

Obsežen kompleks, ki so ga postopno gradili več kot dvajset let, vključuje osrednjo

ploščad, dve visoki, dvanajstnadstropni trikotni stolpnici z značilnim zaključkom (to sta

stolpnica Nove ljubljanske banke s prizidkom in poslovna stolpnica TR3), ki sta bili

dokončani leta 1976, in razpotegnjeno stavbo veleblagovnice Maximarket.


Slika 55: Ravnikarjev načrt Trga republike

(vir: http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=22&id=55).

Slika 56: Maketa Ravnikarjevega Trga republike

(vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-

arhitektov-pri-nas/155638).


Arhitekt, ki je sicer stremel k oblikovanju reprezentančnega velemestnega trga in je za

svoje delo prejel Prešernovo (1978) in Plečnikovo nagrado (1975), je prvotni zasnovi

sčasoma dodajal nove elemente, med njimi stavbo kulturnega in kongresnega centra na

južnem robu trga – Cankarjev dom. Stavba, ki so jo dogradili leta 1983, je bila sprva

namenjena predvsem za najrazličnejše prireditve in družbenopolitična zborovanja, sčasoma

pa se je Cankarjev dom preobrazil v največjo kulturno-kongresno ustanovo v Republiki

Sloveniji. Trg na severni strani omejuje slovenski parlament, ki dopolnjuje prostor s svojim

impozantnim pročeljem (vir: http://www.dedi.si/dediscina/210-trg-republike).

Trg republike je največja avtorska zasnova v središču Ljubljane, ki je bistveno

preoblikovala podobo mesta (vir: http://www.dedi.si/dediscina/210-trg-republike).

Slika 57: Pogled proti Trgu republike – vzpenjajoči se stolpnici.

Prvotna zahteva, narediti monumentalni spomenik revoluciji, se je ob gospodarski reformi

spremenila v bolj dinamično rešitev. Stolpnici so znižali in v pritličju aditivno razširili.

http://www.dedi.si/dediscina/210-trg-republike


Arhitekt je stolpa zasukal tako, da je poudaril linijo emonskega obzidja ter ustvaril napetost

Ljubljanskih vrat. Stolpnicama je dodal zaključka z bakreno pločevino in poudarjeni,

različni večnadstropni kapi (vir: 20. stoletje: arhitekrura od moderne do sodobne, Vodnik

po arhitekturi – Gojko Zupan).

Slika 58: Tloris tipične etaže stolpnice (vir: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=41&mode=1&pic=0&pl=293&o=0&a=15).

Slika 59: Prerez čez stolpnici

(vir: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=41&mode=1&pic=0&pl=294&o=0&a=15).

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=41&mode=1&pic=0&pl=294&o=0&a=15



60 61

Slika 60: Stolpnica TR3.

Slika 61: Stolpnica NLB.

Slika 62: Tonalitna fasada stolpnice (Nova Ljubljanska banka).


Kot osnovni kamen je arhitekt za Trg republike vzel pohorski tonalit. Tonalit nastopa

najprej v tlakih vseh vrst, v mozaičnih rastrih klanih kock, prerase v veje kockaste obrobe,

se prelije v talne obloge, robove letve in podstavke ter se stopnjuje v čokatih kladah

stopnic. Z njim je dopolnil strogo zidavo iz modnega betona (Pohorski tonalit, Mineralov

kamnolom na Cezlaku, Gojko Zupan). Enoten fasadni oklep stolpnic je tako z rahlo

vzvalovanimi tonalitnimi ploščami dodatno poudaril čokata kubusa, nova višinska

poudarka mesta (vir: 20. stoletje: arhitekrura od moderne do sodobne, Vodnik po

arhitekturi – Gojko Zupan, 2001).

Slika 63: Tlak iz tonalita, izmenično kocke in tonalitne plošče – pogled proti Parlamentu.

Vzporedno s poslovnima stolpnicama je do 1971 zrasla trgovina Maximarket. Njena

skeletna konstrukcija je prav tako ovita v strog kamnit plašč tonalita in na izpostavljenih

straneh odprta s steklenimi stenami ter svetobnimi pasovi (vir: 20. stoletje: arhitekrura od

moderne do sodobne, Vodnik po arhitekturi – Gojko Zupan, 2001).


Slika 64: Notranjost Nove Ljubljanske banke – parter iz poliranega tonalita.

65 66

Slika 65: Razgibanost tonalitne fasade na Maximarketu.

Slika 66: Fasada Maxsimarketa.


Slika 67: Trgovski center Maxsimarket oblečen v tonalitni plašč.

Bistven element trga je tudi kletna pasaža, zgrajena vzdolž trgovske hiše in oživljena z

manjšimi prodajalnami. Arhitekt je pasažo oplemenitil s steklenimi svetlobniki v obliki

prosojnih atrijev. Ob kletno galerijo in pod ploščad so že pred odprtjem hodnika potisnili

več etaž garaž (vir: 20. stoletje: arhitekrura od moderne do sodobne, Vodnik po arhitekturi

– Gojko Zupan, 2001). Pozornost, ki je pri oblikovanju notranjosti objektov posvečena

oblikovanju svetil, kljuk in drugim detajlom, ter skrbna kombinacija raznovrstnih oblog,

spominjata na Plečnikov odnos do detajla (vir: http://www.evidenca.org/?object=22).

Ravnikarju je uspelo z najrazličnejšimi prehodi, podhodi (nakupovalna ulica), vstopi in

stopnišči, odprtimi pogledi na grad in zvonik nunske cerkve razgibati kompozicijo in jo

nevsiljivo povezati z že obstoječim okoljem (Plečnikova stavba na Šubičevi ulici in

uršulinski samostan) (vir: http://www.evidenca.org/?object=22).

Kljub številnim sodelavcem gre pri Trgu republike za izrazito avtorsko poetiko prostora,

kar je razvidno iz koncepta oblikovanja prostora, ki temelji na večkotniku. Arhitekt

http://www.evidenca.org/?object=22



posveča pozornost oblikovanju strehe, "štrlečih vogalov" in konzol, ki predstavljajo tako

na Trgu kot tudi drugod leitmotiv Ravnikarjeve arhitekture (vir:

http://www.evidenca.org/?object=22).

Pri vsem tem je potrebno poudariti, da je tonalit vključen skoraj v vse elemente trga. Do

danes mu tako nihče v Sloveniji ni uspel postaviti takšnega spomenika, kot ga ima na

sedanjem Trgu republike (vir: Gojko Zupan, 2004).

14.2 Mobitelov vodnjak − Ljubljana

Kraj: Ljubljana

Naslov: Vilharjeva 23

Leto izgradnje: 2002

Arhitekt: Janez Lajovic

Kipar: Jiřija Bezlaj

Ideja, da se javni prostor na ploščadi Ajdovščina obogati, je v Mobitelu nastala z željo, da

prebivalcem Ljubljane in njenim obiskovalcem podarijo vodnjak na omenjeni ploščadi kot

prostor, kjer lahko občudujejo umetnost ter v mestnem vrvežu za trenutek tudi postanejo

(vir:

http://www.mobitel.si/splosno/~/~/link.aspx?_id=EF262F35CA9047E4949BD1066A8F6D

E4&_z=z).

Predlog za postavitev vodnjaka kot darila mestu Ljubljana je podal direktor družbe Mobitel

Anton Majzelj. Tako je bil izbor tonalita kot avtohtone slovenske kamnine simbolno

dejanje. V dogovoru z arhitektom Janezom Lajovicem, ki je oblikoval trg skupaj z večjimi

bližnjimi stavbami, se je izluščila ideja o vodnjaku, ki bi mu »ne manjkalo vode«.


http://www.mobitel.si/splosno/~/~/link.aspx?_id=EF262F35CA9047E4949BD1066A8F6DE4&_z=z



Vodna ploskev vodnjaka spominja na tloris banke SKB. Ideja za osnovno arhitekturno

kompozicijo pa se je arhitektu Lajovicu porodila v kamnolomu Cezlak, »kjer je voda

oblikovala površino sveže izrezanega granitnega kvadra.« Tako je sam tehnološki proces

močno vplival na zasnovo vodnjaka: v procesu izplenjanja kamnine iz kamnoloma z

jekleno-diamantno žico izrežejo velike kvadre, pri čemer jo nenehno hladi voda (vir:

Pohorski tonalit, Mineralov kamnolom na Cezlaku, Jiři Kočica).

Največji blok, ki so ga doslej pripeljali s Cezlaka, je bil kiparsko obdelan in namenjen prav

za Mobitelovo fontano na trgu Ajdovščina v Ljubljani. Dimenzije obdelanega elementa:

6,6 m x 1,9 m x 1,2 m, teža 36 ton (vir: http://www.mineral.si/vsebina?c=3&id=29). Dva

monolita, največja, sta torej postavljenja drug ob drugega v obliki črtke L in rahlo

nagnjena, da bi voda počasi tekla do njunih robov ter se stekala v bazen. Kamna sta s

svojim nagibom »vgreznjena« v tanke stene horizontalnih plasti arhitekture, kar dodatno

pripomore k občutenju te neznanske teže kamnitih blokov; kot bi se pogrezala nazaj v

zemljo k izhodišču …

Ker je bila zgolj tehnološka oblika precej groba, so k procesu pritegnili kiparja Jiřija

Bezlaja, ki je s svojimi subtilnimi intervencijami humaniziral grobo, industrijsko obdelano

gmoto. Polzeči film vode dodatno izpostavi vsak udarec dleta, vsako izboklino, nekako

naravno povezuje tako spomin na tehnologijo izplena kamna kot tudi na zglajene oblike

kamnin, ki jih je tisočletja božala voda (vir: Pohorski tonalit, Mineralov kamnolom na

Cezlaku, Jiři Kočica).

http://www.mineral.si/vsebina?c=3&id=29


Slika 68: Kamnita gmota tonalita v obliki črke L na ploščadi Ajdovščina.

69 70

Slika 69: Obdelan tonalitni blok kiparja Jiřija Bezlaja.

Slika 70: Kanal na vrhu tonalitnega masiva, skozi katerega brizga voda.


Slika 71: Kamnita fontana krasi ploščad pred podjetjem Mobitel, d. o. o.

14.3 Mesarski most

Kraj: Ljubljana

Naslov: Petkovškovo nabrežje

Leto izgradnje: 2010

Arhitekt: ATELIERarhitekti: Nataša Blažko, abs. arh., Jurij Kobe, u. d. i. a., Maja Kovačič,

abs. arh., Samo Mlakar, abs. arh., Urša Podlipnik, u. d. i. a., Rok Žnidaršič, u. d. i. a.,

Tomaž Habič, u. d. i. g., Jakov Brdar, akad. kipar.

Mesarski most stoji v vrzeli med znamenitima Plečnikovima tržnima lopama, na mestu,

kjer je že arhitekt Jože Plečnik pred skoraj 100 leti predvidel monumentalno povezavo med


tržnico in Petkovškovim nabrežjem (vir: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-

srediscu/68628/detail.html).

Most je grajen v jekleni lupinasti konstrukciji, kar mu − poleg enostavne in zato hitre

postavitve − kljub lahkotnosti poda tudi dostojanstvo, vredno nastopanja med tako elitnima

sosedoma, kot sta Tromostovje in Zmajski most

(vir:http://www.atelierarhitekti.si/#lang=si&modul=arhitektura&mod=kronolosko&leto=2

008&item=112).

Slika 72: Shema Mesarskega mosta po širini (vir: http://www.atelierarhitekti.si).

Slika 73: Shema Mesarskega mosta po dolžini (vir: http://www.atelierarhitekti.si).

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html


http://www.atelierarhitekti.si/#lang=si&modul=arhitektura&mod=kronolosko&leto=2008&item=112


http://www.atelierarhitekti.si/



Razpon jeklene konstrukcije mostu je 33,0 m. Širina mostu je 17,3 m. Robna pasova

mostne površine sta izdelana v troslojnem varnostnem steklu skupne debeline 39 mm z

izvedeno protizdrsno zaščito. Most je namenjen prehodu pešcev in kolesarjev. Velika

višinska razlika med nabrežjema Ljubljanice na tem mestu je premagana z obojestranskimi

stopnišči, ki ju spremljata klančini za gibalno ovirane.

Slika 74: Načrt ATELIERarhitekrov za Mesarski most (vir: http://www.atelierarhitekti.si).

Slika 75: Tonalitno stopnišče, ki povezuje most s Petkovškovim nabrežjem.


Slika 76: Steklena robna pasova mostu.

Na strani ljubljanske tržnice je v kletnih prostorih mostu urejena povezava z obstoječim

dvigalom v Plečnikovi tržni lopi. Umeščene so nove javne sanitarije, prostor za previjanje

ter dostop do bodočega parkirišča pod tržnico. Pod mostom je urejena tudi vstopno-

izstopna postaja za plovila mestnega rečnega prometa, ki je prav tako dostopna gibalno

oviranim.

Slika 77: Kletni prostori pod Mesarskim mostom (vir: http://www.atelierarhitekti.si).



Ker je most umeščen v središče nekdanjih mesarskih lop, ga zaznamujejo skulpture, ki na

svoj način pripovedujejo to zgodbo. Na Petkovškovem nabrežju most označuje velik kip

Prometeja, na ograji pa miniature hudomušno namigujejo na dogajanje v tržnih lopah.

Avtorji so namreč že v natečajni fazi projekta k sodelovanju povabili akademskega kiparja

Jakova Brdarja, katerega odlitki bronastih skulptur so tako postali sestavni del mostu.

Avtorji so posebno pozornost pri oblikovanju mostu namenili tudi drevesom. Lipov

drevored na Petkovškovem nabrežju je ohranjen (posekana lipa je bila nadomeščena), na

strani tržnic pa so štiri topole nadomestili z novimi, ki že na daleč opozarjajo na

navzočnost novega mostu (vir: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-

srediscu/68628/detail.html).

78 79

Slika 78: Bronasta skulptura kiparja Jakova Brdarja na mostu.

Slika 79: Bronasta skulptura pred mostom.




80 81

Slika 80: Detajl bronaste ograje s skulpturami kiparja Jakova Brdarja.

Slika 81: Bronasta skulptura na ograji z znamenitimi ključavnicami zaljubljenih.

14.4 Sklep

Ugotavljam, da je pohorski tonalit v vseh treh referenčnih primerih ustrezno in dobro

zastopan kot naš avtohton kamen, na katerega smo lahko Slovenci ponosni.

Trg republike je največji spomenik pohorskemu tonalitu. Na njem je kamen uporabljen v

vseh elementih trga. Arhitekt ga je kombiniral s kovino. Kovino lahko opazimo povsod: na

fasadi med deli s svetlobnimi odprtinami, na robovih fasade, na coklih, kot ulično opremo,

žaluzije itd. Kovina je s tonalitno maso tesno povezana, saj je njegov izplen odvisen ravno

od nje, z njo ga režemo, žagamo, brusimo ipd. Zato tonalit in kovina skupaj tvorita zelo

dobro kombinacijo. Izražata občutek moči, trdnosti in neminljivosti, kar je za takšen

spomenik, kot je Trg republike, bistveno. Na vrhu stolpnic je arhitekt s tonalitom

kombiniral še baker, ki je prav tako kovina in zato zelo močan element trga. Kljub temu da

je baker zaradi vremenskih razmer oksidiral in je na njem vidna zelenkasta rja, mu to ne

izpodbija vrednosti. Tonalit s svojo sivo barvo daje občutek trajnosti, bele žile v njem pa

ga dodatno poživijo, mu vlijejo dinamičnost in življenje. Pomembno se mi zdi, da je za trg

uporabljen prav pohorski kamen in ne kateri koli drug kamen, saj je poleg njegove

trpežnosti v ponos še zaradi avtohtonosti na tem ozemlju. S tem, ko je uporabljen na tako


pomembnem območju, je na ogled tudi tujim obiskovalcem in jim izkazuje lepoto

slovenskega kamnarskega bogastva.

Prav tako menim, da je tudi prostor pred znamenitim slovenskim telekomunikacijskim

sistemom Mobitel pohorski tonalit dobil z namenom, da bi podkrepil domačo tehnologijo z

avtohtono vrsto kamnine. Ugotovila sem, da je arhitekt na trgu Ajdovščine želel ustvariti

nekaj, ob čemer se bodo mimoidoči ustavili in za hip spočili oči od samega betona na enem

od najlepših slovenskih kamnov. To mu je tudi uspelo. Monolit tonalita je podkrepljen s

tekočo vodo, ki ves čas polzi po kamnu, ga s tem oblikuje in poživlja. Voda je prav tako

kot kamnina zelo pomembna pri pridobivanju tonalita, saj jeklene žage ob rezanju vseskozi

hladi. Je tudi sinonim za življenje, zato tonalitna monolita delujeta še bolj polna življenja.

V tem primeru je tonalit kot velika gmota postavljen na trg in zaradi velikosti ter teže

imamo občutek, da ga sila teže vleče nazaj v zemljo. Voda, ki brizga iz njega, pa ga

postavlja bližje k nam, na ogled, na površje zemlje.

Pri zadnjem primeru sem ugotovila, da je prav tako zelo pomembno, da je njegov osrednji

del sestavljen iz pohorskega tonalita, saj se s tem nadaljuje in povezuje tonalitna parterna

ureditev nad Petkovškovem nabrežjem in tržnico. Jekleno konstrukcijo mostu tako

dopolnjuje pohorski granit. Poleg zelo atraktivnega kamnitega tlaka, ki posebej poživlja s

svojimi belimi žilami, sta na mostu uporabljena še jeklo in bron. Iz jekla in brona so

sestavljeni ograja mostu ter znamenite skulpture. Obe kovini sta zelo močni, podobno kot

kamnina in zaradi tega ti materiali skupaj tvorijo odlično kombinacijo. Skulpture so zelo

zanimive, dajejo razgibanost mostu, že takoj, ko obiskovalec pride, ga na Petkovškovem

nabrežju pozdravlja velik kip Prometeja. Sledi še nekaj večjih kipov in veliko manjših

hudomušnih skulptur, ki so okrašene z znamenitimi ključavnicami zaljubljenih. Poleg

kovine je na robovih mostu uporabljeno steklo. V nasprotju s kovino je steklo bolj krhko,

zato se mi zdi, da kadar zakorakamo po robnih steklenih delih, lahko dobimo občutek

nelagodja oziroma manjše varnosti. Steklo je problematično tudi pozimi in v dežju, saj

lahko postane zelo spolzko in zato potencialno nevarno za pešce.


Vsi trije primeri kvalitetno in dostojno predstavljajo pohorsko globočnino, naš največji

kamnarski ponos. Kombinacije s kovino uspešno dograjujejo kamnite elemente, prav tako

tudi kombinacija z vodo. Menim, da je nekaj nasprotij zgolj pri kombinaciji stekla s

tonalitom, vendar to vseeno ne kvari njegove izraznosti.


15 ZAKLJUČEK

Naravni kamen, pohorski tonalit pomembno vpliva na prepoznavnost in identiteto

slovenskih mest, predvsem njegova estetska bela žila na urbano sivi podlagi.

Je edina magmatska kamnina, ki jo pridobivamo v Sloveniji in je hkrati dosegljiva na trgu.

Njegova uporabnost je vsestranska. Kljub visoki kakovosti pa velja tudi zanj, da mora biti

glede na mesto in namembnost pravilno izbran ter vgrajen.

V diplomskem delu sem predstavila lastnosti pohorskega tonalita, pridobivanje in

najpogostejšo uporabo te kamnine v arhitekturi. Opazila sem, da je pohorski tonalit

uporabljen skoraj povsod po Sloveniji, in to v različne arhitekturne namene. Najpogosteje

je uporabljen na Pohorju, od koder tudi izvira. Tamkajšnji ljudje ga najbolje poznajo,

obvladajo in so se mu na nek način tudi prilagodili.

Njegova avtohtonost in vsestranska uporabnost je spodbudila arhitekte, da so to kamnino

uporabili tudi v drugih mestih po Sloveniji. Tako je na primer v Ljubljani ogromno ulic in

trgov tlakovanih prav s to pohorsko globočnino. Posebno lepe so tudi fasadne obloge, ki jih

najdemo povsod po Ljubljani, npr. na Maxsimarketu, NLB-u, Fakulteti za družbene vede,

Pravni fakulteti, nebotičniku BTC-City, Poslovni stavbi VO-KA in še marsikje drugje.

V nalogi sem podrobneje opisala pridobivanje tonalita včasih, ko so vsa dela potekla ročno

in je bilo v kamnolomu Cezlak I zaposlenih preko 500 delavcev, ter pridobivanje danes, ko


je potrebnih le še nekaj ljudi, saj vse poteka avtomatizirano in strojno vodeno. Obiskala

sem kamnolom Cezlak I in se podrobneje seznanila z izkopavanjem in obdelavo

pohorskega tonalita. Spoznala sem vrsto izdelkov iz tonalita in ugotovila, kje in kako se

največ uporabljajo. Na koncu sem opisala še tri meni najzanimivejše primere uporabe

tonalita v arhitekturi, iz literature povzela njihov nastanek in koncept ter jih tudi obiskala.

Za veliko in vsestransko uporabnost pohorskega tonalita so zaslužne predvsem njegove

odlične mehansko-fizikalne lastnosti ter izjemno atraktiven videz, ki ga dodatno bogatijo

bele žile, ki so posebnost in jih ne najdemo v nobenem drugem tonalitu.

V Sloveniji se veliko arhitektov zaveda nujnosti uporabe avtohtonih vrst kamnin, s

katerimi ne spreminjamo slovenske kulturne krajine. Žal pa so v našem prostoru pogosto

uporabljene tudi kamnine, ki izhajajo iz različnih delov sveta. To deluje moteče zlasti tam,

kjer ima kamen že dolgoletno tradicijo. K neustrezni izbiri v številnih primerih pripomore

tudi nepoznavanje različnih vrst slovenskega naravnega kamna. Osnovni namen mojega

diplomskega dela je bil zato podrobneje predstaviti eno izmed najboljših slovenskih

kamnin in morda s tem še bolj spodbuditi njeno uporabo v slovenskem prostoru.


16 VIRI, LITERATURA

Knjige, publikacije

[1]

Bedjanič, M., Jeršek, M. 2009, Geološki zakladi Pohorja, Zavod Republike Slovenije za

varstvo narave: Prirodoslovni muzej Slovenije, Mineral, Ljubljana.

[2]

Curk, J. 2004, Pohorski tonalit: mineralov kamnolom na Cezlaku, Mineral, Ljubljana.

[3]

Faninger, E., 1992, Pohorske metamorfne in magmatske kamnine. (Vzhodno Pohorje −

zapiski s potovanja, ki sta ga pripravila društvo Exlibris Sloveniae in Svet Knjige),

Ljubljana.

[4]

Faninger, E. 1996, Pohorski tonalit. Življenje in tehnika 47, 61−64, Ljubljana.

[5]

Mirtič, B., 1999, Slovenski naravni kamen, Geološki zavod Slovenije in Zavod za

gradbeništvo Slovenije, Ljubljana.

[6]

Mladebivuč, A., Vižintin, N., Mirtič, B., 1999, Pomen poznanja toplotnih in elastičnih

lastnosti naravnega kamna pri uporabi v gradbeništvu, Zavod za gradbeništvo Slovenije,

Ljubljana.


[7]

Prešeren, D., Bernik, S. 2001, 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne: vodnik po

arhitekturi, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zbirka Dnevi evropske kulturne

dediščine, Ljubljana.

[8]

Zupančič, N., 1994, Petrološke in geokemične značilnosti pohorskih magmatskih kamnin:

doktorat, Ljubljana.

[9]

Zupančič, N., 1994/95, Minerali pohorskega magmatskega masiva, Oddelek za geologijo,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

[10]

Žlender, B., Dolinar, B., 2009, Geologija, Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, (Maribor:

Tiskarna tehniških fakultet).

Internetne strani

[11]

<http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kamninski_krog/index.html>

[10. 8. 1012]

[12]

<http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit [20. 7. 2012]>

[13]

<http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-visokih-gradnjah/2 [29. 7. 2012]>

[14]

<http://www.korak.ws/clanki/tlaki-iz-naravnega-kamna-2-del.html [14. 8. 2012]>




http://www.korak.ws/clanki/tlaki-iz-naravnega-kamna-2-del.html


[15]

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-delhtml.html [10. 8. 2012]

[16]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohsova_trdotna_lestvica [21. 7. 2012]

[17]


[29. 7. 2012]

[18]

http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita [29. 7. 2012]

[19]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Josipdol [1. 8. 2012]

[20]


[1. 8. 2012]

[21]

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/22DAFEE8E4E33681C12575CC00391DD1

?OpenDocument [1. 8. 2012]

[22]

http://www.korak.ws/clanki/slovenski-naravni-kamni.html [3. 8. 2012]

[23]

http://www.skosal.com/nasveti.html [3. 8. 20102]

[24]

http://www.mineral.si/ [4. 8. 2012]

http://www.korak.ws/clanki/naravni-kamen-2-delhtml.html%20%5b10

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohsova_trdotna_lestvica



http://sl.wikipedia.org/wiki/Josipdol




http://www.korak.ws/clanki/slovenski-naravni-kamni.html

http://www.mineral.si/


[25]

http://www.korak.ws/clanki/podjetje-svetuje.html [4. 8. 2012]

[26]

http://www.finance.si/357958/Prezra%C4%8Devana-fasada---kakovostna-in-trajna-

re%C5%A1itev [2. 8. 2012]

[27]

http://www.rmz-mg.com/letniki/rmz53/RMZ53_0023-0037.pdf [20. 7. 2012]

[28]

http://www.korak.ws/clanki/fasadne-obloge-iz-naravnega-kamna-2-del.html [4. 8. 2012]

[29]

http://www.zurnal24.si/zasoljeni-mesarski-most-clanek-104360 [4. 8. 2012]

[30]

http://www.panhygia.si/storitve_impregnacija.php [4.8.2012]

[31]

http://www.academia.si/uporaba-naravnega-kamna-pri-visokih-gradnjah/2 [5. 8. 2012]

[32]

http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-arhitektov-

pri-nas/155638 [5. 8. 2012]

[33]

http://www.dedi.si/dediscina/210-trg-republike[8. 8. 2012]

[34]

http://www.evidenca.org/?object=22 [8. 8. 2012]

http://www.korak.ws/clanki/podjetje-svetuje.html



http://www.rmz-mg.com/letniki/rmz53/RMZ53_0023-0037.pdf

http://www.zurnal24.si/zasoljeni-mesarski-most-clanek-104360

http://www.panhygia.si/storitve_impregnacija.php


http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-arhitektov-pri-nas/155638

http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-arhitektov-pri-nas/155638

http://www.dedi.si/dediscina/210-trg-republike%5b8



[35]

http://www.mobitel.si/splosno/~/~/link.aspx?_id=EF262F35CA9047E4949BD1066A8F6D

E4&_z=z) [8. 8. 2012]

[36]

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html [8. 8. 2012]

[37]

http://www.atelierarhitekti.si/#lang=si&modul=arhitektura&mod=kronolosko&leto=2008

&item=112 [9. 8. 2012]

[38]


[22. 8. 2012]

Ustni vir

[39]

G. Kalšek Damjan, Kamnolom Cezlak I [31. 5. 2012]








17 PRILOGE

17.1 Seznam slik

Slika 1: Primeri magmatskih kamnin: sienit, granit, pohorski tonalit, čizlakit, gabro in ...... 5

Slika 2: Primeri metamorfnih kamnin − od leve proti desni si sledijo: amfibolit, eklogit,

serpentinit, marmor, kvarcit, filit, blestnik, zeleni skrilavec, grafitni skrilavec,

amfibolitni skrilavec in gnajs. ....................................................................................... 5

Slika 3: Primeri sedimentnih kamnin: lapor, peščenjak, konglometat, breča........................ 6

Slika 4: Primeri sedimentnih kamnin: apnenec (kemični in biokemični), travertin in

roženec. .......................................................................................................................... 7

Slika 5: Geološka karta Slovenije (vir: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-

kemija/file.php/1/output/kamninski_krog/index.html). ................................................. 7

Slika 6: Geološka karta Pohorja (vir: poenostavljeno po Mioč & Žnidarčič, 1976, in

Žnidarčič & Mioč, 1988). .............................................................................................. 9

Slika 7: Prikaz strukture tonalita (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tonalit). ...................... 13

Slika 8: Barva pohorskega tonalita (vir: http://www.trendis.si/wp-themes/vrata-

tuning/okno/okenska-polica-pohorski-tonalit/). .......................................................... 17

Slika 9: Franciscejski katastrski načrt kamnoloma, izdan 1911, ima vrisane raznovrstne

posege v prostor (J. Curk, 2004).................................................................................. 21

Slika 10: Kamnolom Cezlak I okoli leta 1950 (vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-

znamenitosti/nahajalisce-cizlakita). ............................................................................. 23

Slika 11: Delavke, pomočnice s cepilcem, pri odvozu kock (vir: http://www.destinacija-

rogla.si/naravne-znamenitosti/nahajalisce-cizlakita). .................................................. 25

Slika 12: Po 2. svetovni vojni je bilo v kamnolomu zaposlenih preko 550 delavcev ......... 25


Slika 13: Ročna obdelava tonalita ....................................................................................... 26

Slika 14: Delavec, ki drži v roki »štemar«, s katerim so kamen razdrobili na manjše dele 26

Slika 15: Kamnolom Cezlak I – klasičen način pridobivanja kamna. ................................ 27

Slika 16: Pridobivanje blokov z vrtanjem in rezanjem z diamantno žico. .......................... 28

Slika 17: Odrezani del »stena«, ki so jo prevrnili na tampon. ............................................ 28

Slika 18: Delavec, ki nadzira rezanje tonalitne mase. ......................................................... 29

Slika 19: Diamantna žica. .................................................................................................... 29

Slika 20: Bloki standardnih komercialnih dimenzij – osnovni proizvod kamnoloma. ....... 30

Slika 21: Danes je pri vsakem stroju potreben le še po eden delavec. Razrez in vsa

obdelava potekata strojno. ........................................................................................... 30

Slika 22: Večji nepravilni kosi so stranski proizvod kamnoloma. ...................................... 31

Slika 23: Stroj za razrez tonalita v plošče. Stroj reže kamnino horizontalno in vertikalno,

vse poteka avtomatsko po predhodnih nastavitvah. .................................................... 36

Slika 24: Z gatrom rezana površina. .................................................................................... 37

Slika 25: Z diamantno žago rezana površina. ..................................................................... 37

Slika 26: Različne debeline plošč. ....................................................................................... 37

Slika 27: Robilnik – stroj, ki posname robove. ................................................................... 38

Slika 28: Stroj za razrez plošč v dolge pravokotne pravilne oblike. ................................... 39

Slika 29: Stroj s štirinajstimi brusilnimi glavami za poljubno nastavitev. .......................... 39

Slika 30: Razrezane ploščice same potujejo po tekočem traku od stroja do stroja. ............ 40

Slika 31: Polirana površina. ................................................................................................ 41

Slika 32: Stroj za poliranje ploščic. ..................................................................................... 42

Slika 33: Peskana površina. ................................................................................................. 43

Slika 34: Žgana površina. .................................................................................................... 43

Slika 35: Naravna rustična bunjasta površina. .................................................................... 44

Slika 36: Tonalitne plošče. .................................................................................................. 46


Slika 37: Osem milimetrov debela plast kamna na sendvič plošči iz aluminijastega ......... 47

Slika 38: Tlak iz tonalitnih plošč. ........................................................................................ 49

Slika 39: Tlak iz tonalitnih kock.......................................................................................... 49

Slika 40: Prezračevana fasada poslovne stavbe KPMG v Ljubljani (vir:

http://www.mineral.si/vsebina?id=92&single=1). ...................................................... 51

Slika 41: Primer notranjega tonalitnega stopnišča. ............................................................. 52

Slika 42: Primer zunanjega tonalitnega stopniša (vir: http://www.korak.ws/clanki/naravni-

kamen--5-del.html). ..................................................................................................... 52

Slika 43: Okenska polica iz pohorskega tonalita (vir:

http://www.mravlja.si/htm/G_Police.htm). ................................................................. 52

Slika 44: Tonalitni pult (vir: http://www.mravlja.si/htm/G_Pulti_Kuhinjski.htm). ............ 53

Slika 45: Tonalitni robniki v kamnolomu Cezlak, pripravljeni za naročnika. .................... 54

Slika 46: Tonalitni robnik ob cesti. ..................................................................................... 54

Slika 47: Primer spomenika Borisu Kirdiču v Mariboru (vir: http://maribor-pohorje.si/trg-

borisa-kidrica.aspx). .................................................................................................... 55

Slika 48: Ukrivljenost fasadnih plošč na NLB v Ljubljani. ................................................ 57

Slika 49: Ukrivljena plošča, katere spodnji del zaradi ukrivljenosti štrli navzven. ............ 57

Slika 50: Korozijski madeži zaradi oksidacije kovinskih elementov fasade. ...................... 58

Slika 51: Kovinski madeži zaradi oksidacije kovinskih elementov pri pritrjevanju uličnega

pohištva. ....................................................................................................................... 58

Slika 52: Madeži asfalta na tonalitu (vir: http://www.skosal.com/). ................................... 58

Slika 53: Madeži olja na tonalitu (vir: http://www.skosal.com/). ....................................... 58

Slika 54: Nepravilno čiščena površina kamna ..................................................................... 61

Slika 55: Ravnikarjev načrt Trga republike ......................................................................... 64

Slika 56: Maketa Ravnikarjevega Trga republike ............................................................... 64

Slika 57: Pogled proti Trgu republike – vzpenjajoči se stolpnici. ....................................... 65


Slika 58: Tloris tipične etaže stolpnice (vir: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=41&mode=1&pic=0&pl=293&o=0&a=15). ............................... 66

Slika 59: Prerez čez stolpnici .............................................................................................. 66

Slika 60: Stolpnica TR3. ..................................................................................................... 67

Slika 61: Stolpnica NLB. .................................................................................................... 67

Slika 62: Tonalitna fasada stolpnice (Nova Ljubljanska banka). ........................................ 67

Slika 63: Tlak iz tonalita, izmenično kocke in tonalitne plošče – pogled proti Parlementu.

..................................................................................................................................... 68

Slika 64: Notranjost Nove Ljubljanske banke – parter iz poliranega tonalita. ................... 69

Slika 65: Razgibanost tonalitne fasade na Maximarketu. ................................................... 69

Slika 66: Fasada Maxsimarketa. .......................................................................................... 69

Slika 67: Trgovski center Maxsimarket oblečen v tonalitni plašč. ..................................... 70

Slika 68: Kamnita gmota tonalita v obliki črke L na ploščadi Ajdovščina. ........................ 73

Slika 69: Obdelan blok tonalita s strani kiparja Jiřija Bezlaja. ........................................... 73

Slika 70: Kanal na vrhu tonalitnega masiva, skozi katerega brizga voda. .......................... 73

Slika 71: Kamnita fontana krasi ploščad pred podjetjem Mobitel, d. o. o. ......................... 74

Slika 72: Shema Mesarskega mosta po širini (vir: http://www.atelierarhitekti.si). ............ 75

Slika 73: Shema Mesarskega mosta po dolžini (vir: http://www.atelierarhitekti.si). ......... 75

Slika 74: Načrt ATELIERarhitekrov za Mesarski most (vir: http://www.atelierarhitekti.si).

..................................................................................................................................... 76

Slika 75: Tonalitno stopnišče, ki povezuje most s Petkovim nabrežjem. ........................... 76

Slika 76: Steklena robna pasova mostu.. ............................................................................. 77

Slika 77: Kletni prostori pod Mesarskim mostom (vir: http://www.atelierarhitekti.si). ..... 77

Slika 78: Bronasta skulptura kiparja Jakova Brdarja na mosu. ........................................... 78

Slika 79: Bronasta skulptura pred mostom.. ....................................................................... 78

Slika 80: Detajl bronaste ograje s skulpturami kiparja Jakova Brdarja. ............................. 79


Slika 81: Bronasta skulptura na ograji mosta z znamenitimi ključavnicami zaljubljenih. .. 79

17.2 Seznam tabel

Tabela 1: Sistematika magmatskih kamnin (Žlender, Dolinar, 2010) ................................... 4

Tabela 2: Mohsova trdnostna lestvica ................................................................................. 15

Tabela 3: Trdota posameznih skupin kamnin ...................................................................... 16

17.3 Naslov študenta

Zofija Vrečko

Trška Gorca 19

3230 Šentjur

Tel.: 031 524 191

Elektronska pošta: [email protected]

17.4 Kratek življenjepis

Rojena sem 25. 5. 1988 v Celju. Osnovno šolo sem obiskovala v Dobju pri Planini od leta

1995 do 2003. Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Gimnazijo Celje – Center,

likovno smer, ki je trajala 4 leta in sem jo zaključila s splošno maturo leta 2007. Potem

sem šolanje nadaljevala v Mariboru na Fakulteti za gradbeništvo, smer arhitektura, kjer se

izobražujem še danes. Po končanem izobraževanju želim uspešno nadaljevati dejavnosti na

arhitekturnem področju.

mailto:[email protected]

uporabnost pohorskega tonalita v arhitekturi · 2017-11-27 · iv uporabnost pohorskega tonalita v...

Documents