lekcija 3: opravljanje storitev - dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/dokumenti/vos/2015_vi_1.pdf3...

Del VI Ponudbeni predračun

Avtorji: Doc. dr. Janez Reflak, Rajko B. Javornik, mag. Andrej Kerin, dr. Igor Pšunder,

Metka Pavčič, Tatjana Vodlan, Carmen Dobnik, Peter Henčič, dr. Jana Šelih, Jaš

Ţnidarič, Aleksandra Velkovrh, Vesna Rebronja, Dida Volk, dr. Marjana Šijanec Zavrl,

mag. Emilija Bratoţ, Aleksandra Heinzer, Štefan Ţemva, Tanja Bohl, Aleš Budja, mag.

Irena Prodan, dr. Aleš Jug

www.odprojektadoobjekta.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

http://onbvos.dashofer.si/onb/mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Od projekta do objekta


2

Kazalo

Uporabnost ponudbenega predračuna ..................................................................................................................... 3

Izdelava popisa del .................................................................................................................................................. 6

Oblikovanje opisa postavke .................................................................................................................................. 11

Primeri prilog za ponudbeni predračun ................................................................................................................. 17

Pogodbeni predračun............................................................................................................................................. 24




3

Uporabnost ponudbenega predračuna

Enostransko obvezujoč dokument

Za določitev obsega in zneska predmetu ponudbe predloţi izvajalec-ponudnik naročniku ponudbeni predračun,

ki je eden od bistvenih delov ponudbe. Ponudbeni predračun je tudi enostransko obvezujoč dokument z določeno

dobo veljavnosti ali opcijo. Obvezujoč pomeni, da se v času opcije oziroma veljavnosti ponudbe, s tem pa tudi

ponudbenega predračuna, ponudnik zavezuje, da bo izvedel ponujena dela in storitve v obsegu prikazane v opisu

del in po cenah za enoto oziroma znesek, naveden v ponudbenem predračunu. V primeru, da naročnik ta

predračun (ponudbo) sprejme oziroma pride do sklenitve pogodbe, pa čeprav so se v času opcije spremenili

nekateri elementi, ki ponudbeni predračun sestavljajo (sprememba cen kalkulativnih elementov – to so cene

materialov, nafte, ţeleza, plače, dobavni roki, predpisi itd.) tako, da bi moral biti preračunski znesek višji.

Pravila

S sprejetjem ponudbenega predračuna se šteje, da je pogodba lahko ţe sklenjena, pa čeprav še nima dokončne

oblike. To pa pomeni, da enostranske spremembe ponudnika pomenijo novo ponudbo. Tudi vsake spremembe v

času opcije s strani naročnika je šteti za novo ponudbo (nov predračun). Tega se udeleţenci v tem postopku

sklepanja pogodbe niti ne zavedajo in tudi te pravil ne spoštujejo. Zelo so v modi t.i. pogajanja (barantanje in

izsiljevanje močnejše strani) v času opcijske dobe ponudbe. V tem času naknadno dogovorjeni popusti in druge

ugodnosti tudi pomenijo spremembo predračunskega zneska, ki je eden od bistvenih elementov ponudbe, kar

pomeni, da gre za novo ponudbo oziroma za nov ponudbeni predračun.

Oblika ponudbenega predračuna

Oblika za ponudbeni predračun ni zakonsko ali z normativnim aktom ali s slovenskim standardom predpisana,

kar v praksi pomeni, da nastopajo ponudbeni predračuni v zelo različnih poljubnih oblikah. Za primere javnega

naročanja naročnik oziroma razpisovalec z razpisno dokumentacijo oziroma povabilom k oddaji ponudbe

predpiše določene obrazce ali oblike, ki jih ponudniki dopolnijo s cenami za enoto in/ali z zneski na zahtevanih

mestih. Tako izpolnjeni obrazec, ki mora biti tudi predpisano opremljen s podatki ponudnika in veljavno

podpisan s strani odgovorne osebe ponudnika, predstavlja ponudbeni predračun.

Obrazec s šestimi stolpci

Po pravilih stroke v gradbeništvu se je sicer izoblikovala določena bolj ali manj enotna oblika ponudbenega

predračuna, ki bi ji lahko rekli tudi obrazec s šestimi stolpci. V zaporedju so stolpci namenjeni za označbo

posameznega dela ali zaporedno številko postavke, sledi opis dela, merska enota, količina dela, pripadajoča cena

za enoto in znesek. V tem zadnjem stolpcu se zneski postavk tudi seštevajo v zneske posameznih del.

Ponudbeni predračun mora imeti tudi vse predpisane elemente za račun.




4

Namen in predmet ponudbe

Obrazci za sestavo predračuna se tudi razlikujejo po namenu in predmetu ponudbe. V kolikor naročnik razpiše

ali ţeli pridobiti ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije ali kakšen njen del, bo pripravil obrazce, ki bodo

določali predmet, vsebino ali obseg projektne dokumentacije in stopnjo njene dodelanosti (PGD, PZI, PID itd.).

Za ta namen običajno naročnik izroči ponudnikom določene podatke in opise ţelja ali pa t.i. projektno nalogo.

Zainteresirani ali posebej vabljeni izvajalci-projektanti bodo izpolnili te obrazce s pripadajočimi cenami za enoto

in z zneski, oziroma izdelali in dostavili bodo ponudbeni predračun za izdelavo projektne dokumentacije.

Tudi za primere razpisa gradnje ali le za nekatera dela, izvajalci ponudniki izpolnijo obrazce s cenami za enoto

in z zneski. Tako izpolnjenemu obrazcu, ki je izročen naročniku, rečemo ponudbeni predračun za izvedbo.

V zadnjem času se v naših razpisih, še posebej, če gre za javno naročilo, pojavlja pojem "specifikacija" ali celo

"tehnična specifikacija", ki povzroča zmedo v naši ustaljeni terminologiji, ker si pod tem pojmom predstavljamo

nek seznam delov ali popis predmetov in materiala, strojev in podobno, nikakor pa ne popisa del, ki je pravilni

gradbeni izraz za obravnavano obliko obrazca.

Popis del

Popis del (ali tudi opis del) je obrazec ali osnova za izdelavo ponudbenega predračuna, ki ga običajno mora

izdelati projektant ali projektant-popisovalec. V izjemnih primerih lahko tudi to napravi ponudnik na osnovi

projektne dokumentacije ali lastnih predpostavk. Popisovalec, ki je tehnični strokovnjak ustreznega področja, na

posebni in sistematični način opiše storitve ali dela, materiale, izdelke, ki jih bo potrebno vgraditi in izvršiti za

izdelavo določenega objekta ali dela objekta. S takim popisom del projektant določi še tiste posebnosti, ki jih v

preostali projektni dokumentaciji oziroma načrtih in elaboratih ni moţno prikazati.

Popis del mora biti izdelan s posebno skrbnostjo ter morajo biti količine posameznih vrst del izračunane, kar je le

mogoče natančno. Nejasen in/ali napačen opis del kakor tudi napačno izračunane količine so običajno glavni

vzrok za nastanek sporov med udeleţenci v procesu izvajanja del in tudi morebitne prekoračitve dejanskih

količin od predvidenih v predračunu, ki posledično vplivajo na povečanje pogodbenega zneska ali kot napačno

uporabljamo pojem "na vrednost pogodbe ".

Moder pristop naročnika-investitorja gradnje bo tak, da bo pred oddajo popisa del (obrazcev) tudi temeljito

preveril pravilnost in realnost predvidenih količin del kot tudi samih opisov del, ki mu jih je izdelal projektant

zato, ker naročniku edino ta pravilnost zagotavlja zanesljive ponudbe ponudnikov in tudi varnost, da pogodbeni

znesek po zaključku del ne bo večji, kot je bil dogovorjen ob sklenitvi pogodbe.

Napačna in zmotna je miselnost, ki v splošnem ţal prevladuje v naši vsakdanji praksi je, da je izvajalec del tisti

krivec, ki povečuje znesek (napačna raba: vrednost del) in si izmišlja nepredvidena dela, ali pa da se to dogodi

samo po sebi. Celotno zlo pa se skriva ravno v napakah, storjenih pri oblikovanju popisa del. Ţal je v praksi pri

nekaterih primerih napaka povzročena z določenim namenom, ker to pomeni niţji znesek in investitor laţje

uveljavi upravičenost investicije, ki bi brez take napake povzročilo lahko preprečitev investicije. Take primere

ţal zasledimo pri javnem naročanju oziroma v primerih, ko so investicije omejene, ţelje pa so velike.

Da izvajalec-ponudnik nima vpliva na zaznane napake v razpisnem popisu del, kaţe tudi pravilo, ki ga

razpisovalci (skoraj) vedno uporabijo in napišejo, da se ponudniku ne dovoli nikakršna sprememba opisov in

količin pri izdelavi ponudbenega predračuna.To je do neke mere razumljivo, ker v primeru, da se dopusti

ponudnikom popravljati razpisne obrazce oziroma spremembe opisov in količin v tej fazi priprave ponudbe,

pripelje naročnika v poloţaj, da ne more izvršiti pravilne primerjave ponudbenih zneskov kot tudi celotne

ponudbe in mu povzroči večje tveganje pri izbiri najugodnejšega ponudnika zaradi različnih osnov. To načelo po

"nedotakljivosti" opisa del daje potuho in tudi priloţnosti ponudnikom, ki zaradi različnih razlogov

konkurenčnost in špekulacij ne prijavijo naročniku ugotovljenih napak, pa čeprav jih ţe zaznajo.

Razne izjave o pregledu projektne dokumentacije, ki jih naročniki zahtevajo, da jih ponudniki predloţijo ob

oddaji ponudbe v pisni obliki, ki so tudi sestavni del ponudbe, kaj kmalu po začetku del izvodenijo in izgubijo

veljavnost, kajti nastopijo nove okoliščine, ki jih v fazi priprave ponudbe ni bilo moţno predvideti zato, ker ni




5

bila na razpolago zadosti kvalitetna ali je bila pomanjkljiva projektna dokumentacija; zaradi neprimerno kratkih

rokov (en dan) za pregled ali proučitev projektne dokumentacije itd.

Zaradi takih dejstev, ki se v praksi dogajajo, nekatera mednarodna določila za gradbene pogodbe (primer FIDIC)

štejejo, da projektantske količine in tudi količine v pogodbenem predračunu niso končne količine posameznih

vrst del, kar pomeni, da obstaja določeno tveganje tako na strani naročnika kot na strani izvajalca. Zato

postavljajo zahtevo (tudi varovalko), da se morajo izvedena dela izmeriti, ugotoviti dejanske količine in šele na

osnovi tega se lahko izvrši plačilo. S ponudbenim predračunom sicer cene za enoto ostajajo ves čas gradnje

enake in se ne spremenijo tudi ob določenem odstopanju dejanskih količin od predvidenih (več v poglavju

gradbena pogodba in obračun del). Temu tveganju se naročnik lahko izogne edino v primeru, da je izvajalec sam

tudi izvajalec projektne dokumentacije.

Od ponudbenega predračuna je potrebno razlikovati aproksimativni4predračun in projektantski predračun,

ki pa običajno ne povzročata materialnih posledic in nista obvezujoča, kar pomeni tudi, da nista izdelana tako

zanesljivo, da bi bilo moţno na osnovi njih skleniti zanesljivo varno pogodbo. Namenjena sta predvsem za

ekonomsko prikazovanje velikostnega reda predvidene investicije, za ocenjevanje prostorskotehničnih rešitev, za

izbiro variantnih izvedb, za ekonomsko tehnične primerjave in druge razvojne namene. Nikakor pa nista

sprejemljiva in primerna za sklenitev obvezujoče pogodbe oziroma za izvedbo.

Aproksimativni predračun

Pri aproksimativnem predračunu gre zgolj za zelo grobo oceno zneska, tudi postopek izdelave je enostaven in po

vsebini slabo pregleden. Količine se izračunajo iz dokaj netočnih tehničnih podatkov in so zato nezanesljive,

cene za enote se običajno ne kalkulirajo, ampak se prevzamejo iz ţe izvedenih projektov ali informativnih

cenikov 5, glede na primer se uporabijo ocene izvedencev ali cenilcev ter druge podobne metode. Tudi sam opis

del ni natančen, je posplošen za posamezni gradbeni element (zunanji zid, notranji zid, plošča, streha, zunanja

zapora itd.).

Projektantski predračun

Po tej zadnji značilnosti se tudi razlikuje projektantski predračun, ki pa mora imeti podroben opis del, ker s tem

opisom projektant določa tiste podatke, ki jih v grafičnih prilogah oziroma načrtih in elaboratih ne more ali jih

tudi ni zmoţen prikazati. Tudi pripadajoče količine posameznih del morajo biti izračunane, kar se le da natančno,

ker se projektantski predračun uporablja kot osnova za razpisni obrazec in običajno ne doţivi potrebne kontrole

ne po vsebini in v količinah. Napake, storjene v tej fazi, se tako prenesejo na ponudbe in naprej v fazo izvajanja

del, kjer pa se odkrijejo oziroma se morajo odkriti. Redki so investitorji oziroma naročniki razpisovalci del, ki

pred oddajo dokumentacije v razpis za pridobitev ponudb, izdelajo ali poskrbijo za kontrolo projektantskega

predračuna. Tudi morebitna revizija projektne dokumentacije temu področju v praksi ne posveti zadostne

pozornosti.

V projektantskem predračunu so opisi del in količine običajno ţe v dokončni obliki 6, le cene za enoto

projektant lahko prevzame od ţe poznanih mu projektov, po lastnem preudarku ali po povprečni oceni na trgu. V

kolikor projektant razpolaga z zanesljivimi podatki o cenah na trgu, potem se predračunska vrednost ne bo

razlikovala od ponudbene za konkreten objekt, sicer pa so odstopanja lahko zelo velika in mora investitor pri

svojih odločitvah nanje računati.

Natančnost projektantskega opisa je izredno pomembna tudi za izvajalce ponudnike, ki na osnovi tega sestavijo

ponudbo in se kasneje tudi pogodbeno obveţejo, da bodo objekt izvršili za to pogodbeno ceno. V primeru

netočnosti je lahko zelo oškodovan. Projektantski popis je osnova pri izdelavi ponudbe. Posameznih opisov

postavk izvajalec ponudnik pri izdelavi ponudbe ne sme spreminjati. Če to naredi, se šteje za spremembo

projekta. Tudi če ponudnik ugotovi napake ali nesmisle v projektantskih opisih, se je dolţan posvetovati s

projektantom ali investitorjem in jih na napake opozoriti.

Dolţnost izvajalca ponudnika je, da tudi preveri pravilnost izračuna projektantskih količin na osnovi

izdelanih projektov, ker je le tako mogoče izdelati korektno ponudbo. V kolikor kontrola projektantskih količin

ni moţna, je priporočljivo, da se izvajalec izgovarja pri ponudbi na projektantske količine s pravico do korekture

vrednosti del, v kolikor dejanske količine odstopajo. Modra je poteza investitorja, da ob razpisu izvajalcu

http://onbvos.dashofer.si/onb/download.phtml?uid=199029&e=mihael.sket%40dashofer.si&fprod=onbvos&fver=21&url=javascript:viewfootnote%28%27footnote_25.html%27%29http://onbvos.dashofer.si/onb/download.phtml?uid=199029&e=mihael.sket%40dashofer.si&fprod=onbvos&fver=21&url=javascript:viewfootnote%28%27footnote_26.html%27%29http://onbvos.dashofer.si/onb/download.phtml?uid=199029&e=mihael.sket%40dashofer.si&fprod=onbvos&fver=21&url=javascript:viewfootnote%28%27footnote_27.html%27%29




6

predloţi take projekte, iz katerih je moţno preveriti vsaj grobe in bistvene količine, in si tako kasneje zagotovi

zanesljivost ponudbene vrednosti oziroma ponudbenega zneska.

Vrste predračunov

Ponudbene predračune po namenu oziroma predmetu lahko razvrstimo na:

ponudbeni predračun za izvedbo objekta v celoti, na kratko: predračun za izvedbo,

ponudbeni predračun za izvedbo skupine del ali vrste del, na kratko: predračun za podizvajalska dela,

kombinirani predračuni za izvedbo projektiranja in za izvedbo del.

Obseţnost predmeta ponudbe določa tudi obseţnost ponudbenega predračuna, ki je kljub temu, da ga sedanja

slovenska zakonodaja razvršča v poglavje tehničnega poročila (kar je hudo narobe), eden od bolj pomembnih

bistvenih sestavnih delov projektne dokumentacije, brez katerega tudi ni moţna realizacija projekta.

Zaradi pomembnosti bi ga morali šteti kot samostojni dokument ali kot samostojni tehnično – ekonomski del ali

elaborat tehnične dokumentacije, iz katerega so razvidni vsi stroškovni elementi za realizacijo investicije. Temu

delu projektne dokumentacije dajejo posebno veljavo in večjo teţo kot pri nas drţave vzhoda in zahoda.

Izdelava popisa del

Vsebinsko gledano preteţni del ponudbenega predračuna zajema popis del ali tudi opis del, ki ga praviloma

mora izdelati projektant (arhitekt, inţenirji različnih strok) ali izkušeni projektant-popisovalec po navodilih

arhitekta ali ustreznega inţenirja ter je sestavni del izdelave projektne dokumentacije. Osnove za sestavo opisov

del so nujno grafični načrti in skice zamišljenega objekta ali posameznega dela (detajli) stavbe ali inţenirskega

objekta. Od stopnje ali faze projektantske dodelanosti načrtov in nenazadnje od izkušenj popisovalca je odvisna

kvaliteta popisa del. Le na osnovi zadostne obdelanosti načrtov je moţno izdelati opis in izračunati količine

posameznih vrst del iz dimenzij navedenih na načrtih. Če te danosti ni, je tudi tveganje med izvajanjem del večje

in posledice so neizogibne.

-> Zaporedje popisa del

Opis del se izdeluje po naslednjem zaporedju: Predvideni projekt (stavba ali inţenirski objekt) razdelimo na

poglavja, ki zajemajo posamezne elemente ali faze, na dele objekta (pri obseţnih projektih 1) ali tudi samostojne

stavbne enote.

Glavne skupine del

Posamezno stavbno enoto pa nadalje razdelimo na glavne skupine del:

1. A. Gradbena dela 2. B. Zaključna obrtniška dela 3. C. Inštalacijska dela 4. D. Dobava in montaţa opreme ter tehnološke inštalacije.

Razdelitev in razvrstitev, kaj spada med gradbena in kaj med obrtniška dela, je prosto prepuščeno v odločitev

projektantu-popisovalcu in njegovi presoji. Tako razpolagamo s primeri razvrstitve na dela, ki so izključno samo

nosilne gradbene konstrukcije (kosti objekta). Sledijo dela, ki so vezana na konstrukcijo objekta in mu dajo

končno obliko. Tu gre za prepletanje raznih gradbenih in zaključnih del.

http://onbvos.dashofer.si/onb/download.phtml?uid=199029&e=mihael.sket%40dashofer.si&fprod=onbvos&fver=21&url=javascript:viewfootnote%28%27footnote_28.html%27%29




7

Gradbena dela

Gradbena dela delimo na naslednje vrste del:

Pripravljalna dela

Zemeljska in geotehnična dela

Betonska in armiranobetonska dela

Opaţi in odri

Zidarska dela

Kanalizacijska dela

Zunanje ureditvena dela.

Zaključna obrtniška dela

Zaključna obrtniška dela tako lahko razvrstimo:

Tesarska dela

Krovska dela

Izolacijska dela (toplotne, hidro in zvočne izolacije)

Stavbnoključavničarska dela

Dela iz aluminija (barvne kovine)

Kleparska dela

Stavbnomizarska dela

Steklarska dela in vitraţna dela

Suhomontaţna dela in mavčna dela

Montaţa visečih stropov

Fasaderska dela

Štukaterska in mavčna dela

Slikopleskarska dela

Tapetarska dela

Ličarska dela

Keramičarska in pečarska dela

Kamnoseška dela

Teracerska dela in umetni kamen

Cementninarska dela in estrihi

Parketarska dela

Podopolagalska dela

Asfalterska dela

Zunanjeureditvena (vrtnarska) dela

Pasarska dela

Sanacijska in restavratorska dela

Čistilna in vzdrţevalna dela

Razna druga zaključna dela in montaţe

itd.

Inštalacijska dela

Inštalacijska dela na stavbah in na gradbenoinţenirskih objektih po namenu ločimo:

Strojne inštalacije

- Inštalacije odpadnih vod – kanalizacija

- Inštalacije vodovoda (pitne vode, sanitarne vode, tehnološke vode, hidrantno omreţje)




8

- Sanitarna oprema

- Inštalacije ogrevanja in solarna instalacija

- Inštalacija prezračevanja in klimatizacije

- Tehnološke inštalacije

- Plinske inštalacije

- Inštalacijske naprave in postroji (kotlovnica, črpalka, toplotna postaja, hidrofor, vodohrami,

čistilne naprave, plinohrami, cisterne itd.)

- Zunanje inštalacije in komunalna oprema

- Druge inštalacije (zračna pošta, centralni sesalni sistem itd.)

- Inštalacije jakega toka

- Inštalacije šibkega toka

- Strelovodne in ozemljitvene inštalacije

- Komunikacijske inštalacije (telefon, video, domofon itd.)

- Signalno varnostne inštalacije (poţarni javljavci)

- Tehnološke elektroinštalacije

- Priključki elektroinštalacijskih naprav in opreme

- Zunanje elektroinštalacije

- Druge elektroinštalacije.

Nizkonapetostne električne inštalacije

Pri inštalacijah na stavbah gre za razmeroma delovno enostavna opravila, ki zahtevajo le primerno delavčevo

spretnost, poznavanje materialov ter opreme. Vsi tehnološko zahtevni elementi in naprave se izdelajo na

industrijski način v delavnicah tako, da se na objektu le namestijo in pritrdijo oziroma montirajo. Podobna

razdelitev velja tudi za namestitev opreme.

Razvrstitev del na inženirskih objektih

Razvrstitev del na inţenirskih objektih je določena s tehnično specifikacijo TSC 09 – 000 in je naslednja:

Preddela

Zemeljska dela

Voziščne konstrukcije

Odvodnjavanje




9

Gradbena in obrtniška dela

Oprema cest

Tuje storitve.

5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA sestavljajo:

5.1 Tesarska dela

5.2 Dela z jeklom za ojačitev

5.3 Dela s cementnim betonom

5.4 Zidarska in kamnoseška dela

5.5 Dela pri popravilu objektov

5.6 Sidranje

5.7 Injektiranje

5.8 Ključavničarska dela in dela v jeklu

5.9 Zaščitna dela

5.9/1 Zaščita kovin proti koroziji

5.9/2 Hidroizolacije.

Nemška standardna razdelitev del

Podobna neneotnost glede oblike oziroma razvrstitve opisov kot pri nas se kaţe tudi v drugih drţavah tako, da

prenos tujih rešitev v slovenski prostor skoraj ni mogoč, pa čeprav bi bilo to potrebno. Zelo dodelana je nemška

standardna razdelitev del in tudi sistem za oblikovanje opisov del, ki ima to značilnost, da se popis sestavlja iz

petih stopenj (po decimalnem sistemu šifer). To omogoča sestavo izredno veliko število moţnih opisov postavk

(več milijonov) iz razmeroma skopega seznama (le nekaj strani) posameznih standardiziranih besed ali stavkov

na posamezni stopnji. Ta sistem pod oznako StLB Standartleistungsbuch für das Bauwesen uporabljajo od leta

1963 in so ga v letu 1997 preimenovali v STLB-Bau-Dynamische Baudaten ter v celoti prenesli v računalniško

obliko tako, da je moţna tudi ročna obdelava opisov za take primere, ko ni moţno sestaviti kombinacije iz

standardnih stavkov. Splošna razdelitev je osnovana le na nivoju vrst del, ki jih je 87 in so označene z osnovno

šifro 000 do 098, kar pomeni, da nekaj mest šifer še ni zasedenih in so rezervirana za na novo nastajajoče vrste

del.

Uvodne označbe

Nekaj uvodnih označb je prikazanih na spodnjem primeru:

000 Varnostna in ureditvena dela organizacije gradbišča

001 Izdelava gradbenih odrov

002 Zemeljska dela




10

003 Zunanje ureditvena gradbena dela

004 Zunanje ureditvena gradbena dela – posaditve

005 Izdelava vodnjakov in raziskovalnih vrtin

006 Specializirana globoko jamska gradbena dela – geotehnična gradbena dela

007 Jamska gradbena dela

008 Vodozavarovalna dela

009 Vodokanalizacijska dela

010 Drenaţe in ponikovalnice

011 Lovilne in čistilne naprave

012 Zidarska dela

013 Betonerska dela

014 Betonski montaţni izdelki – galanterija

016 Tesarska in gozdarska dela

017 Ţelezokrivska dela

018 Izolacijska dela

020 Krovska dela

021 Strešne izolacije

.....

041 Toplovodno ogrevanje – napeljave, armature, ogrevalna telesa

042 Plinske in vodovodne instalacije – napeljave, armature

......

091 Reţija – delo po urah

.....

098 Zimski zaščitni ukrepi




11

Oblikovanje opisa postavke

Posamezna vrsta del je sestavljena iz številnih elementov, opravil ali postopkov dela in različnih materialov. Ti

osnovni elementi oblikujejo stroške oziroma ceno dela. Takemu opisu, ki sestavlja opis osnovnih elementov

tehnološkega procesa ali karakteristike posameznega materiala, rečemo postavka. Ceni, ki jo oblikujemo za

osnovni element, pa rečemo cena za enoto ali enotna cena. Skupini, ki jo sestavlja več postavk, ali vsem

postavkam za celotni objekt, pa rečemo popis del.

Od avtorja, projektanta popisovalca, je odvisna oblika, vsebina in kvaliteta popisa. To je tudi vzrok za

raznolikost popisov del, ki jo srečujemo v praksi, in tudi vir vseh pomanjkljivosti, napak ter sporov, ki se

pokaţejo šele ob realizaciji projekta. Vsebini in kvaliteti popisa del naročniki-investitorju posvečajo v fazi

priprave projektne dokumentacije premalo pozornosti in ne dajo zadostne teţe temu delu. Na račun "slabih"

popisov je v praksi veliko kritike, pa čeprav je v našem prostoru razmeroma veliko literature in pripomočkov, ki

bi z njihovo uporabo poenotilo delo, vendar jo avtorji ne poznajo ali ne znajo uporabljati.

Navedba in uporaba bo v nadaljevanju na primernem mestu v tem priročniku podrobneje prikazana. To področje

je tako prepuščeno pravilom stroke. Tudi druge drţave se tega lotevajo različno in nimajo enotnih predpisov.

Večji investitorji, predvsem za javna naročila (ţeleznice, ceste) in tudi cehovska zdruţenja in zbornice, so

izdelali enotne opise ali vzorce specifikacij del, ki jih morajo projektanti pri izdelavi projektne dokumentacije

upoštevati in jih je zato obvezno uporabljati.

Veljavnost in uporabnost popisov

V splošnem pa to ne velja. V našem prostoru so bili in so še vedno lahko v uporabi 1 "Normativi i standardi rada

v graĎevinarstvu" od leta 1946 vse do zadnje izdaje v letu 2002, Standardizirani opisi del – visoke gradnje,

Standardizirani opisi in normativi v gradbeništvu, ki jih je 1989 izdalo ZGIGM in drugo. Čas je naredil svoje in

je zato potrebno, da se to obnovi in posodobi, za kar pa je ţelja veliko, interesi so različni, podpore pa je malo.

Novost ali poţivitev pa je izdaja tehničnih specifikacij za ceste v letu 2006 TSC 09.000 in pa določila za izvedbo

in kontrolo s pravili merjenja z opisi del in potrebnega materiala za keramičarska dela iz 2009. Izbira je velika,

zakonska zahteva po uporabi ne obstaja in je (po letu 1991) prepuščeno naročniku, da s pogodbo določi

veljavnost in uporabnost.

Pravila za izdelavo popisov in predizmer

Prav tako kakor veljajo določena pravila za izdelavo preostalega dela projektne dokumentacije, veljajo tudi za

izdelavo popisov del in za izdelavo predizmer oziroma za izračun količin in za obračun izvršenih del. S popisi

del določimo še tisti del elementa objekta, ki ga z grafično risbo in s tehničnim opisom ne moremo. Popisi del

nam tako pokaţejo še opis delovnih aktivnosti oziroma opravil elementov tehnološkega procesa, pogoje dela,

vrsto in kvaliteto materiala, kvaliteto izdelka, sestav elementa in kvaliteto izvedbe elementa objekta.

Vsaki postavki je določena merska enota (enota mere) in pri predračunu (ponudbi, obračunu) tudi cena vezana

na to enoto ( cena za enoto, enotna cena).

Skupina del (gradbena, zaključna-obrtniška, inštalacijska, oprema)

http://onbvos.dashofer.si/onb/download.phtml?uid=199029&e=mihael.sket%40dashofer.si&fprod=onbvos&fver=21&url=javascript:viewfootnote%28%27footnote_30.html%27%29




12

Vrsta del (zemeljska, betonska, zidarska; krovska, mizarska ključavničarska; strojne inštalacije, elektro

instalacije; dvigalo, tehnološka oprema)

Postavka (Dobava in vgrajevanje betona (C 25/30, XC1,PVI, D16) v prereze konstrukcij 0,12 – 0,20 m3/m2)

Delovna operacija (razkladanje, mešanje, vgrajevanje, notranji transport, negovanje)

Opis osnovnega elementa ali opis postavke oblikujemo za posamezno smiselno zaključeno delovno operacijo ali

izdelek (storitev). Opise razvrstimo po vrstah del glede na tehnologijo izvedbe ali na zaporedje delovnih

postopkov pri izvajanju del. Opis postavke mora zato biti precizen, razumljiv in kratek, tako da je popolnoma

nedvoumno določena kvaliteta predvidenega opisanega proizvoda oziroma osnovne gradbene storitve.

Osnovna pravila

Za postavko kot osnovno enoto popisa del naj bi veljala naslednja osnovna pravila:

opis tehnološkega postopka mora biti kratek in nedvoumen,

natančno morajo biti določene tehnične karakteristike posameznega materiala,

določati mora vrsto elementa ali proizvoda z navedbo dimenzij in oznak,

omogočiti cenovno razlikovanje postavk.

Sestava opisa

Vsebina opisa mora naslednjem zaporedju zajemati:

vrsto dela oziroma storitve (rušenje, izkop, zidanje, izdelava, montaţa, …)

vrsto proizvoda ali elementa (stebra, jarka, zidu, estriha, vrat, …)

vrsto oziroma kvaliteto materiala (betonski, v zemlji III. ktg., z modularno opeko …)

končni izgled proizvoda (zaribana površina, dimenzije proizvoda, širina dna do 1 m …)

pogoje izdelave (v vodi, ročno, strojno, z napravo delovnih odrov, v prostoru do 5 m2 ...)

navedba transportnih pogojev ali lokacije (z nakladanjem in odvozom, na stran, …)

navedba drugih podatkov, ki precizirajo delo (standardi, tip, proizvajalec, …)

enoto mere, s katero bomo merili količino (m1, m2, m3, kg, kos, pavšal, …)

Za laţje razumevanje modela sestavljanja opisa preberimo debelo označene besede in se razumljiv opis postavke

oblikuje kar sam:

Izkop jarka širine dna do 1,00 m

v zemlji III. ktg. strojno z odlaganjem na stran.

m3 xxx, xx

Če je le mogoče, opise razčlenimo na posamezne faze tehnološkega proces (primer: rušenje stebra; odvoz

ruševin; razstiranje ruševin v deponiji, …) tako, kot si običajno sledijo.

Pri zelo zahtevnih opisih navedemo tudi opis tehnološkega postopka, kar pa ne sme biti pravilo. Z različnimi

tehnološkimi postopki namreč lahko pridemo do istega rezultata.

To velja še posebej, da ne navajamo uporabe tipov strojev. Izvajalcu izvedbe del oziroma določene postavke

moramo dati svobodno izbiro tehnologije (razen če je izrecno ne zahtevamo), ker le tako lahko uporabi tiste

resurse, ki jih ima na razpolago, prosto oblikuje ceno za enoto in popolno odgovarja za izvedeno delo.

Merske enote postavk




13

Oblikovanje opisa postavke pogojujejo tudi pravila merjenja del in izbrana enota mere alimerska enota in

količina (projektantska ali obračunska), ki jo izračunamo iz grafičnih risb projektne dokumentacije (

predizmere) ali iz podatkov merjenja na izvedenem elementu ( obračunska izmera). Za mersko enoto in za

izračun količine moramo upoštevati enaka pravila merjenja dela ali elementa, kot jih uporabljamo pri merjenju

izvedenih del, in zato brez projekta, iz katerega ne bi bile razvidne dimenzije (mere), ne gre.

Merske enote, ki jih uporabljamo za merjenje količine postavke, so:

Osnovne enote: dolţina – meter ( m); masa – kilogram ( kg); čas – ura ( ura, h); prostornina – liter ( l); enota, izdelek ( kos); vrednost, cena ( kWh); so tiste, ki jih lahko iz merske naprave neposredno

odčitamo.

Izpeljane enote: so tiste, ki jih izračunamo na osnovi dimenzij, izmerjenih (primerjanih) z osnovnimi enotami in uporabo geometrijskih obrazcev. Površina – kvadratni meter ( m2, ha), prostornina –

kubični meter ( m3), masa – tona ( t), dan ( d) – 8 ur ali 10 ur, mesec ( m) – 30 dni, ton-kilometer (

tkm) – masa 1 tone x 1 km.

Posebne enote: so tiste, ki z imenom določajo količino. Kartuša – določena prostornina ali masa; doza – odmerek določene količine; par – dva povezana kosa; ducat – 12 kosov; cent – 100 kg, paket, omot,

vreča, vedro, paleta, vagon, pavšal (psch), TEU itd.

Sestavljene enote: so sestavljene iz osnovnih, izpeljanih ali posebnih enot napisane v obliki ulomka kot na primer – m2/m; m2/kos; m3/m; kg/m2; m2/kg, itd.

Opis postavke je vezan tudi na strukturo cene za enoto, saj določa obseg posameznih operacij in potroškov

materiala in dela, ki sestavljajo ceno za enoto postavke.

Oblike opisov postavk v slovenski praksi

1. Strojni izkop jarka v zemljini III. ktg. globine 2. količina cena za enoto znesek (vrednost) postavke 3. Vgrajevanje betona C 25/30 XC2;PVI D 32 v armirane konstrukcije 4. xx xxx xxxx 5. Opaţ plošč debeline do 20 cm za viden beton, z opaţnimi ploščami in s podpiranjem do višine 3 m. 6. …. …. ….. 7. Obloga sten z visoko vodovpojnimi keramičnimi ploščicami velikosti 10 x 10 cm in manjše do višine

2,50 m v lepilo C2E na ometano površino s cementno malto

8. 9. Jekleni ploščati radiatorji tipa VOGEL&NOOT 21KV ali enakovredni, komplet s termostatskimi

ventili, pedhodno tovarniško lakirani, vključno z montaţo na konzole na zidu, s potrebnimi konzolami,

vijaki, vloţki za pritrditev, čepi za zaprtje odprtin ter čepom z odzračevalno pipico.

10. Dobava in polaganje kabla NYM-J s Cu vodniki 0,5 kV v plastične cevi. (PP/R)

do 4 m, širina dna 1–2 m v suhem zemljišču,

z odmetom materiala na stran.

prereza 0,12–0,20 m3/m2/m1/kd, mrazoodporen beton.

a. – velikosti 500 x 400 mm

kos xx xxx,xx xxx.xxx,xx




14

b – velikosti 500 x 800 mm


c – velikosti 500 x 1000 mm


a – dimenzije 3 x 1,5 mm2

m xx xxx,xx xxx.xxx,xx

b – dimenzije 4 x 1,5 mm2


c – dimenzije 3 x 2,5 mm2


Opis postavk po sistemu STLB

Po sistemu STLB-Bau-Dynamische Baudaten pa se opis postavke sestavlja na naslednji način iz ustreznih

standardiziranih besed ali stavkov, ki so v ustrezni tabeli vrste del, kot je prikazano na spodnjem primeru.

Oblika celotnega opisa – dolgi tekst:




15

1. LB 007.20.40. 01. 01. Dobava in vgrajevanje armiranega betona po SIST EN 206-1, C 20/25 v debelini do 50 cm

m3

LB 205.21.33. 12. 31. Opaţ sten, enostransko nagnjen, pravokotnega prereza, z gladko površino opaţa iz

opaţnih plošč,vodoravno razporejene za trajno vidno betonsko površino, višine do 3 m.

1. m2

Skrajšana oblika teksta – kratki tekst:

1. LB 007.20.40. 01. 01. Dobava in vgrajevanje armiranega betona C 20/25

m3

LB 205.21.33. 12. 31. Opaţ sten iz opaţnih plošč za vidno površino višine do 3 m

m2




16

Prednosti stopenjskega sistema




17

Prednosti nakazanega stopenjskega sistema oblikovanja opisov postavk del ima številne prednosti pred klasičnim

načinom, ki ga v preteţni meri uporabljamo in je učinkovit za večje in obseţnejše projekte. Poleg tega, da nudi

izredno veliko kombinacij (več milijonov moţnih postavk), zagotavlja sistem tudi izbiro takih šifer, da so opisi

enotni in natančni, hitro se vzpostavlja stalno zaporedje postavk v popisu, kar zmanjšuje število izpuščenih del in

hitro se odkrivajo napake. Izdelovalcu opisov je ţe na razpolago moţen izbor oblikovanih standardiziranih

stavkov, z izbiro šifre se sam oblikuje celoten ali daljši opis postavke, šifra pa je enaka tudi pri krajši obliki opisa

ter je s tem tudi v popolnosti hitro poznan celoten opis (daljši tekst).

Oblika krajšega teksta s pripadajočo šifro se uporablja pri navedbah v drugih delih projektne dokumentacije, pri

kalkulacijah in pri obračunavanju izvršenih del v situacijah in računih, kar v veliki meri zmanjša fizični obseg

popisa, predračuna in daje temu dokumentu večjo preglednost ter moţnost kontrole. Tako bi nenazadnje uvedba

in uporaba v slovenski operativi omogočala mednarodno enakost in primerljivost.

Primeri prilog za ponudbeni predračun




18




19




20




21




22




23




24

Pogodbeni predračun




25

V primeru, da naročnik sprejme ponudbo s tem pa tudi ponudbeni predračun, ki lahko zaradi

pogajanj ob sklepanju pogodbe doživi določene popravke in uskladitve. Tako usklajenemu

ponudbenemu predračunu rečemo pogodbeni predračun ali kratko predračun. To pomeni,

da gre dejansko za nov predračun – novo ponudbo.

Pogodbeni predračun je oblikovno popolnoma enak kot ponudbeni predračun z razliko, da po

podpisu oziroma po veljavnosti gradbene pogodbe postane obvezujoč za pogodbene stranke

in v času izvajanje del praviloma niso možne spremembe brez soglasja obeh pogodbenih

strani – naročnika in izvajalca. Morebitne spremembe se lahko izvedejo le po pravilih

določenih v pogodbi, kar običajno pomeni, da je za vsako spremembo obvezen tudi pisni

dodatek k pogodbi. Kakršnakoli enostranska sprememba je nedopustna in neveljavna ter

lahko pomeni odstop od pogodbe. Pogodbeni predračun je tako temeljna osnova za izvajanje

del in za obračunavanje izvršenih del.

V pogodbenem predračunu imajo še poseben pomen priloge, ki so bile dane k ponudbenem

predračunu, kajti tudi te postanejo sestavni del pogodbene dokumentacije in so v primeru

uporabe obvezujoče za obe strani. Posebno vlogo imajo v primerih, ko pride do nujnih

manjših sprememb pri posameznih postavkah, ob nastopu nujnih nepredvidenih del, nastopu

sprememb tehnologije, zaradi naročnikovih želja po spremembi, nastopu dodatnih stroškov in

drugo, ki vpliva tudi na pogodbeno ceno za enoto. Kalkulatini ceniki v tem primeru

pripomorejo, da se na novo oblikovane cene sestavijo po enakih nivojih cen, kot so bile za

veljavne v času izdelave ponudbe in bodo zato tudi na novo oblikovane cene za spremembe

primerljive s pogobenimi cenami. Če pa tak dokument ne obstaja, pa zelo hitro pride do

nesporazuma in sporov. Tudi za primere, da med potekom izvajanja del pride do skokovitih

sprememb cen, ki jih v času sklepanja pogodbe ni bilo mogoče predvideti, dejanske, realne in

poštene razlike v spremembi cen naročnik ne more ugotoviti, če ne razpolaga s takimi

prilogami, kot so kalkulativi ceniki. Še tako upravičen zahtevek izvajalca po višji ceni je

težko dokazljiv in dogotrajen postopek barantanja vodi do nerešljivih sporov, pri čemer gre

vedno v škodu na projektu.

Za ilustracijo v nadaljevanju prikazujemo le osnovne prve strani, iz katerih so vidne razlike

med ponudbenim in med pogodbenim predračunom.

Obrazec za naslovno stran

Družba: (izvajalec-ponudnik)............................................

Matična številka:

ID za DDV: SI xxxxxxxx

Družba: (investitor-naročnik)..............................................

Matična številka:

ID za DDV: SI xxxxxxxx

POGODBENI PREDRAČUN št.: …………..

h gradbeni pogodbi št. ……………

za izvedbo: (gradbenih, obrtniških, instalacijskih, ……………………………..) del na objektu




26

(popoln naziv objekta)

……………………..........................................

Pogodbeni predračunski znesek: ………………………… EUR

z besedo: ………………. evrov

Pogodbeni pogoji in ugodnosti:

Plačilo avansa do ……….. v višini 10% oziroma v znesku ……………

Pogodbene cene za enoto so fiksne do 31. 12. 2011. Obračun razlik v ceni za neizvršena dela

od 01. 01. 2012 do dokončanja del. Izhodišče za obračun razlik v ceni je 01. 05. 2011.

Obračun del po dejanskih količinah in cenah za enoto iz pogodbenega predračuna. Poračun

avansa je sorazmeren z zneskom izvršenih del.

Predvideni rok izvedbe: 333 dni

Opombe: Obveznost za plačilo zneska DDV po 76.a členu ZDDV-1 izkaže naročnik.

Datum: ………………………….. Direktor:

m.p.

Obrazec za uvodno stran:

Družba: (izvajalec-ponudnik).............................................

Družba: (iinvestitor-naročnik).............................................

Objekt: .............................................................................................

Predračun št.:

SKUPNA REKAPITULACIJA

A GRADBENA DELA

B OBRTNIŠKA DELA




27

C ELEKTROINSTALACIJE

D STROJNE INSTALACIJE

E ZUNANJA UREDITEV

F KOMUNALNI PRIKLJUČKI

Datum: ………………………….. Direktor:

m.p.

Izjava naročnika (željena, ni pa nujno):

Sprejemamo predračun št. …… kot sestavni del gradbene pogodbe št. ….. z dne ……

Direktor ali pooblaščenec naročnika:

lekcija 3: opravljanje storitev - dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/dokumenti/vos/2015_vi_1.pdf3...

Documents