Abitura d. o. o.

Višja strokovna šola

Lava 7

3000 Celje

Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije

UPORABA OSTANKOV KRUHA

Šolsko leto 2018/2019

AVTORICI: Ana Dolinšek in Maja Ajd

MENTORICA: doc. dr. Elena Marulc

Celje, marec 2019

ZAHVALA

Za pomoč pri tej raziskovalni nalogi bi se zahvalili najini predavateljici doc. dr. Eleni

Marulc. Za vse napotke in smernice, za pripravo naloge.

Zahvalile bi se tudi nadrejeni Donati Leskovar, ki je nadrejena v obratu družbene

prehrane v podjetju Unior za koristne informacije in nove ideje.

Povzetek

V raziskovalni nalogi skušava čim bolje osvetliti problematiko s katero se spopada ves

svet. Da gre za odpadek, ki ni potreben v takšnem številu vsekakor pa ni premišljen

kažejo zastrašujoče ogromne številke, ki nam jih znanstveniki poskušajo predstaviti na

nam razumljen način. Tudi naju je zanimalo, zakaj prihaja do zavržkov hrane, zakaj jo

odvržemo, kako pride do tega, kako se lahko temu izognemo, kakšne prakse že

poznamo, kakšne so rešitve in na kateri stopnji v verigi predelave, pridelave in priprave

hrane je problematika najbolj pereča. Spraševali sva se ali lahko hrano, ki še ni zaužita

porabimo še kako drugače, jo morda posredujemo naprej tistim, ki si toplega obroka ne

morejo privoščiti vsak dan. Ugotavljali sva, kakšne so že obstoječe prakse in kje so

ovire, da se hrana namesto v lačnih ustih, znajde na smetišču. V raziskovalnem delu

naloge sva se obrnili na podjetja oziroma organizacije, ki se ukvarjajo z vsakdanjo

pripravo hrane, in poskušale tudi od njih izvedeti, kakšne so njihove izkušnje, ko pride

do zadnjega procesa pri pripravi hrane. Kot v pomoč pri reševanju, kako lahko tudi mi

sami v kuhinji hrano, ki nam predstavlja nekakšen višek v procesu, še drugače

uporabimo in jo predrugačimo, sva delili nekaj kuharskih receptov. Za to je poskrbela

Maja, ki se takšnih rešitev poslužuje tudi sama v kuhinji, kjer opravlja svoje delo

kuharice.

Cilj te naloge je ozavestiti ljudi, da se živila naj uporabljajo, kar se da racionalno, da bi

prišli do čim manj zavržene hrane. Kajti zelo žalostno je, ko pogledamo podatke koliko

hrane se dnevno zavrže.

Ugotovili sva, da se da hrana odlično porabiti v najinem primeru kruh, v drugih jedeh.

Se pravi, da ga lahko odlično recikliramo.

Ključne besede: star kruh, zavržena hrana, ponovna uporaba, donacija hrane, dobre

prakse

7

Kazalo grafov

Graf 1: Število podjetij po sektorjih živilskopredelovalne industrije v letu 2017 .......... 11

Graf 2: Vzroki za nedoniranje viškov hrane ................................................................... 24

Graf 3: Razlogi za vzpodbudo za sodelovanje pri darovanju viškov hrane ................... 25

Graf 4: Skupine najpogosteje razdeljene podarjene hrane ............................................. 25

Graf 5: Kaj storijo z viški hrane v obratih prehrane ....................................................... 28

Graf 6:Vrste hrane, ki postane največkrat odpadek v obratih prehrane ......................... 29

Kazalo slik

Slika 1: Gazpačo ............................................................................................................. 32

Slika 2: Polpete z bučkami in kruhom ............................................................................ 33

Slika 3:Kruhovi cmoki ................................................................................................... 34

Slika 4: Žemelšak ........................................................................................................... 35

Slika 5: Ocvrti obloženi kruhovi zrezki .......................................................................... 36

Slika 6: Kruhov narastek s špinačo in feto ..................................................................... 37

Slika 7: Britanski krušni puding ..................................................................................... 39

Slika 8: Brodka ............................................................................................................... 40

Slika 9:Kvass .................................................................................................................. 41

Okrajšave in simboli

HACCP……………………..….analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih

točk

Kazalo vsebine

1. UVOD ........................................................................................................................... 9

2. METODE DELA ........................................................................................................ 10

3. KRUH NAŠ VSAKDANJI......................................................................................... 11

8

4. PROBLEMATIKA ZAVRŽENEGA KRUHA .......................................................... 14

4.1 Problematika velike količine zavržene hrane ........................................................... 14

4.2 Razlogi zakaj zavržemo hrano in kako pride do tega ............................................... 15

4.3 Zakonodaja in zavržena hrana .................................................................................. 17

4.4 Izobraževanje za zmanjšanje zavržene hrane .......................................................... 18

4.5 Doniranje kot možnost zmanjšanja zavržene hrane ................................................. 20

4.6 Osebne izkušnje in poraba kruha .............................................................................. 26

5. RAZISKAVA O ZAVRŽENI HRANI ...................................................................... 28

6. PREDLOGI ZA UPORABO STAREGA KRUHA ................................................... 31

6.1 Recepti za hrano ....................................................................................................... 31

6.1.1 Gazpačo - Hladna španska juha za tople poletne dni ............................................ 31

6.1.2 Polpete z bučkami in kruhom ................................................................................ 32

6.1.3 Paradižnikova omaka na žlico ............................................................................... 33

6.1.4 Kruhovi njoki ......................................................................................................... 34

6.1.5 Žemelšak ................................................................................................................ 35

6.1.6 Ocvrti obloženi kruhovi zrezki .............................................................................. 35

6.1.7 Kruhov narastek s špinačo in feto ......................................................................... 36

6.1.8 Britanski krušni puding ......................................................................................... 37

6.2 Recepti za pijačo ....................................................................................................... 39

6.2.1 Brodka ................................................................................................................... 39

6.2.2 Kvass ..................................................................................................................... 40

7. ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 42

8. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 44

PRILOGA ....................................................................................................................... 47

9

1. UVOD

Podatki o zavrženi hrani so z vsakim leto bolj zaskrbljujoči, saj se količina zavržene

hrane iz leta v leto povečuje. V razvitem svetu vsako leto zavržemo tretjino vse

pridelane hrane (Žitnik in Vidic, 2016). Od tega je velika količina hrane, ki je še

nedotaknjena ali še ima veljavni rok uporabe, torej je še vedno primerna za zaužitje.

Podatki pa postanejo zares zaskrbljujoči ob dejstvu, da dandanes na svetu lakota še

vedno prestavlja ogromen problem. Več kot milijarda ljudi (skoraj šestina svetovnega

prebivalstva) danes trpi lakoto. V takšnem položaju so predvsem revni v državah v

razvoju, kot pa tudi socialno ogroženi v razvitem svetu. Tako vidimo, da hrana, naša

osnovna dobrina, ki je človeštvo v zgodovini večkrat tudi kulturno in socialno

povezovala in je tudi danes velik razlog za globalno povezovanje, ne dosega svojega

osnovnega namena. Pojavijo se nam vprašanja, kako je mogoče, da dandanes ob

vsemu, kar je človek že ustvaril, kar je bil sposoben dognati in ustvariti, prihaja do tako

velike globalno neenake razdelitve hrane po svetu. Kaj se je zgodilo, da se je človekov

odnos do hrane, do našega glavnega vira preživetja, ki je v vseh kulturah in verstvih bila

vedno vzet s spoštovanjem in hvaležnostjo, spremenil v okoljski problem zaradi njenega

mesta na smetiščih. »Ljudje v razvitih državah zavržejo toliko hrane na leto, kot je

pridelajo na celotnem območju podsaharske Afrike. Tolikšne zablode svetovnih

živilsko-prehranskih sistemov ne omogočajo zagotavljanja ustrezne prehranske varnosti

in trajnostne oskrbe.« (Raspor, 2014, str.5).

Trajnostna oskrba, samozadostnost, razvitost, ekonomska varnost so pojmi s katerimi

se danes že poglobljeno ukvarjajo vse (razvite) države. Zdi se, kot da smo se zaradi

strahotnih številk, ki jih prinašajo raziskave nekatere države končno malce prebudile.

Opazno je, da so raziskave, ki so lahko legitimne in opravljene v določenem številu,

nastale šele v novem tisočletju in številke so brez dvoma pretresljive. Lahko se

sprašujemo, kako je prišlo do tega, da so v današnjem svetu, še naši stari starši, med

nekaterimi tudi starši, doživeli pomanjkanje in lakoto zaradi primanjkljaja živeža,

medtem ko danes opazimo kako se s hrano ravna, kot da je nekakšen običajen predmet,

ki ga je mogoče reproducirati v neskončnost. Kaj pripomore k temu, kako se lahko s

10

pomočjo politike in vzgoje borimo proti takšnemu načinu razmišljanja, je tudi ena od

tem, ki sva jih poskušali problematizirati v najini nalogi.

2. METODE DELA

Pri najinem delu sva uporabili naslednje metode dela:

- induktivno metodo,

- deduktivno metodo,

- metodo analize,

- metodo deskripcije,

- metodo kompilacije,

- metodo kompilacije in

- empirično metodo.

11

3. KRUH NAŠ VSAKDANJI

Že pregled podjetji, ki v Sloveniji delujejo na področju živilskopredelovalne industrije

pokaže, da je teh podjetij največ prav na področju proizvodnje kruha, svežega peciva in

slaščic (graf 1).

Graf 1: Število podjetij po sektorjih živilskopredelovalne industrije v letu 2017

(vir: Živilskopredelovalna industrija v Sloveniji v letu 2017, 2018)

V človekovi prehrani je imel kruh skozi zgodovino veliko in simbolično vlogo. Velja za

temeljno živilo naše prehrane, tako kot voda, vendar se mu veliko ljudi odreka zaradi

prepričanja, da je nezdrav in da redi.

12

Res je, da bel kruh redi, saj ima visok glikemični indeks. Zaradi visokega glikemičnega

indeksa se nivo sladkorja hitro dvigne, hitro pade in kmalu smo spet brez energije in

lačni. Kruh, ki je pečen iz polnovredne moke pa ima nižji glikemični indeks, zato nas

nasiti. Vsebuje tudi prehransko vlaknino, ki blagodejno vpliva na našo prebavo. Ne

bojte se kruha, namesto belega si pa le privoščite katerega od spodaj naštetih (Kruh naš

vsakdanji, 2019):

Polnozrnati kruh iz pšenične moke je bogat z vitaminom E in minerali.

Prehranska vlaknina, katero vsebuje, izboljšuje prebavo, znižuje holesterol in

vam pomaga pri težavah z mehurjem.

Koruzni kruh vsebuje 18 % več beljakovin kot pšenični kruh in veliko

antioksidantov, zaradi katerih dobro vpliva na vaš vid. Bogat je z vitaminom E

in magnezijem.

Ovseni kruh je bogat s topnimi vlakninami in rudninami. Ker vsebuje topne

vlaknine, gladko preide skozi prebavila. Razstruplja naše telo, saj zaradi

nenasičenih maščobnih kislin iz ovsenih zrn veže odpadne snovi in jih odnaša iz

organizma. Znižuje tudi holesterol in krvni sladkor.

Zelo cenjen je tudi ajdov kruh. Vsebuje esencialne aminokisline, magnezij in je

bogat z vitamini skupine B. Vsebuje flavonoide, zlasti kvercetin in rutin, ki

ščitita ožilje in znižujeta holesterol. Ker je ajda alkalno živilo, je primerna za

alkaliziranje telesa.

Kisli kruh je iz kislega testa. V vinorodnih krajih so v preteklosti kvasovke iz

vinskih droži primešali krušnem testu. Kisli kruh je nizek in čvrst, z manjšimi

luknjicami. Če ga boste uživali, vam bo hvaležen predvsem vaš prebavni trakt,

saj vpliva na razvoj mlečnokislinskih bakterij v debelem črevesu.

Kruh je mogoče oplemenititi, da dobi še večjo biološko vrednost. Vanj lahko vmešate

orehe, lešnike, rozine, začimbe, zelenjavo, semena in še marsikaj in tako je kruh lahko

zdrav obrok, ki vas nasiti in ne redi.

V prejšnjih stoletjih pa kruh ni bil poglavitna hrana, ki bi na jedilniku bil ob vsakem

obroku niti vsak dan. Kruh so največkrat imeli za dopoldansko ali popoldansko malico

skupaj z moštom ali sadjevcem pri nas se je reklo jabolčna pijača ali pa z kislim ali

13

sladkim mlekom. Najpogosteje se je pojavljal ržen kruh, redkeje pa bel kruh. Bel kruh

so na mizi imeli največkrat ob praznikih. Nižji sloj pa je posegal po ovsenem kruhu.

Najpogosteje pa so uporabljali razne mešanice žit, na primer soržico1 ali ovseno in

ajdovo zmes, iz katere so pekli kruh ovsenjak. V težkih časih pa so ljudje delali tudi

druge krušne mešanice, na primer moko so mešali s krompirjem, fižolom, koruzo, So pa

ljudje do kruha gojili izredno spoštovanje in z njim so ravnali zares spoštljivo od tukaj

tudi rek če ti kruhek pade na tla poberi, popihaj in poljubi ga (Čandek, 2014, str.14).

Za nakup kruha se odločimo takrat, ko prepoznamo potrebo po kruhu. Pri nakupu se

odločamo racionalno. Vedeti moramo, da se nekatere vrste nakupov ponavljajo in zato

včasih kupujemo stvari rutinsko kar je za nakup kruha zelo značilno.

Ločimo pa štiri vrste nakupnega vedenja (Šušteršič, 2003 str.16):

-kompleksno nakupno vedenje,

-nakupno vedenje, usmerjeno k zmanjševanju ravnovesja,

-običajno nakupno vedenje in

-nakupno vedenje usmerjeno k raznolikosti.

1 pšenica in rž

14

4. PROBLEMATIKA ZAVRŽENEGA KRUHA

4.1 Problematika velike količine zavržene hrane

V Sloveniji se ne moremo pohvaliti s podatki, ki se nanašajo na hrano med odpadki. Po

podatkih statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2016 predstavlja odpadna hrana

okoli tri odstotke od celotne količine odpadkov in okoli 22 odstotkov vseh bioloških

odpadkov. Na leto je to povprečno 143.000 ton. Od tega je užitni del odpadne hrane2

znašal vsako leto povprečno 36%, neužitni del pa 64 %. Glavne skupine dejavnosti, ki

so viri nastajanja odpadne hrane so proizvodnja hrane3, trgovine z živili

4, gostinstvo in

strežba hrane5 ter gospodinjstva

6. Največ odpadne hrane se proizvede v gospodinjstvih

7,

medtem ko pri proizvodnji hrane skoraj četrtina odpadne hrane. Gostilne, šole, vrtci,

bolnišnice in podobni obrati v katerih se streže hrano v povprečju prispevajo 19

odstotkov vse odpadne hrane, pri trgovini z živili, kjer se zavržejo predvsem živila, ki

jim je pretekel rok uporabe, pa nastane okoli 9 % odpadne hrane. Vsako leto v Sloveniji

z zavrženim kruhom odvržemo 19 milijonov evrov (Žitnik in Vidic, 2016).

Kar vidimo je to, da hrana postane odpadek v vseh delih prehranske verige. Čeprav je

večini samoumevno, da si v trgovini pač izberejo kar si želijo, da jim trgovine vedno

ponujajo sveže izdelke, le malokateri potrošnik razmišlja kje se pot hrane, ki se znajde v

naših nakupovalnih vozičkih začne. Če na grobo razdelimo to pot gre po vrsti

pridelovalec, predelovalec, logistik, trgovec in potrošnik (Keuc, 2014).

V analiziranju naju najbolj zaskrbi prav pri podatkih, ki se nanašajo na potrošnika,

čeprav lahko stroške zmanjšamo na vseh korakih, ki vodijo do izdelka na trgovinskih

policah. Medtem, ko smo krivci ali pa dežurni krivci v industrijsko razvitih državah

potrošniki, pa v državah v razvoju več kot 40 % hrane izgubijo na primer že pri žetvi in

kasneje, zaradi oslabljene infrastrukture in tehnologije pridelave. »V podsaharski Afriki

2 v zadnjih treh letih pred letom 2016

3 kjer večinski del odpadne hrane nastaja v procesu proizvodnje hrane

4 kjer odpadna hrana nastaja pri distribuciji hrane

5 gostinski obrati, šole, bolnišnice, drugo, kjer odpadna hrana nastaja pri pripravi in razdelitvi obrokov in

pri uživanju hrane 6 kjer odpadna hrana nastaja pri pripravi in uživanju hrane

7 nekaj več kot 48%, kar je skoraj polovica (Žitnik in Vidic, 2016)

15

in jugovzhodni Aziji znašajo izgube hrane med 120-170 kg/prebivalca/leto, medtem ko

so zavržki hrane ocenjeni le na 6-11 kg/leto.« (Save Food: Global Initiative on Food

Loss and Waste Reduction, 2019). To vsekakor ne zagotavlja prehranske varnosti in

trajnostne oskrbe, h kateri bi naj strmeli za uspešno in učinkovito porazdelitev naravnih

dobrin.

4.2 Razlogi zakaj zavržemo hrano in kako pride do tega

Obstaja več mnenj zakaj pride do največjih izgub prav pri potrošnikih. Vzroke lahko

iščemo v prevelikih zalogah hrane, ki nastane po nepotrebnem. Na to vplivajo trgovine

s ponudbami akcij med katerimi potrošniki ne presojamo preveč dobro. Slabo

načrtovanje obrokov, pozabljanja na živila, ki se nato pokvarijo, neznanje o tem kako

porabiti prevelike količine skuhanih obrokov. Na drugi strani imamo regulacije,

zakonodaje in tudi kulturne pogojenosti, ki določajo kaj hrana je in kaj ni, kaj je

odpadek in kaj ni. Z globalno trgovino lahko danes zaužijemo tudi ogromno hranil, ki

jih ni mogoče dobiti v naši okolici, ali pa je uvoz veliko cenejši in nam zato veliki

trgovci veliko lažje ponudijo hrano, ki ni iz naše okolice. Prepričanje, da ne moremo

več preživeti brez nekaterih industrijskih množično izdelanih artiklov nam pomagajo

ustvarjati podjetja sama in supermarketi, ki rastejo, kot gobe po dežju po vsej Evropi.

Distribucija hrane v Evropi ima temelje na zelo centraliziranih principih. V vsaki regiji,

kadarkoli v dnevu in ne glede na sezono nam distributerji oz. supermarketi ponujajo

skoraj identično ponudbo v vsakem od njihovih trgovinskih lokacij. Seveda to zahteva

veliko logistike in zahteva vedno svežo ponudbo8, ki izhajajo iz več delov sveta.

Supermarketi so si zadali zalogo, da morajo biti police vedno polne in kar ni prodano do

zaprtja se lahko zavrže.

Ob tem se sprašujemo, zakaj ljudje to podpiramo in nasedamo raznim marketinškim

pastem, ki nas spodbujajo v ta ali oni nakup. Zdi se, da smo se ujeli v oglaševanje in

ponudbo, ki nam vedno znova ponuja še več in več, da bi ljudje lahko zadovoljili svoje

namišljene potrebe. Zanke takšnih nakupov, se velikokrat začnejo pri oglaševanju

8 vsaj pri svežih artiklih

16

trgovskih ponudnikov, kako lahko več privarčujemo, v nagrajevanju naše zvestobe,

prepričevanju kako je nek nakup potreben, ker je dober za nas, ker nam bo koristil itd.

Praks in načinov kako prepričati potrošnika je ogromno. Tako se potrošnik znajde pred

mnogimi ponudbami in vedno manj premišljenimi odločitvami, posledica tega pa je

iracionalni nakup, prevelike količine nakupljene hrane, ki kasneje mnogokrat konča v

smeteh, ker je niti nismo imeli časa zaužiti ali pa smo na njo pozabili.

Zakaj je zahodna ali potrošniška družba tako dober kupec in zakaj ekonomski interesi

velikih družb konstantno rastejo je verjetno zaradi podobe katero imamo o hrani.

Produkti so izdelani kot samostojni predmet oblikovanja. Imajo svojo podobo, svojo

prepoznavnost in se tudi oglašujejo na podoben način. Mnogi menijo, da zaradi kapital

in trgovina sistem, ki sedaj imamo samo še bolj spodbujata in se ne ozirata na perečo

problematiko, ki ga ustvarjamo s potrošništvom in prenasičenostjo vsega, kar je

posledica neodgovornega kupovanja (Stummerer in Hablesreiter, 2014).

Sandra Bašić Hrvatin (2014) meni, da so za razmetavanje s hrano krivi mediji. Meni, da

so kot proizvajalci javnega mnenja o prehranjevalnih navadah oni tisti, ki javnosti

določa kaj je dobro, kaj je slabo, kaj naj kupujejo in na kakšen način naj se

prehranjujejo. Tako spodbujajo k prekomernemu trošenje hrane. Oglaševanje, ki

oglašuje dodano vrednost izdelka in poudarja užitek v hranjenju, bi naj dosegala, da

uživamo vse manj. Ker spodbuja užitek pri hranjenju, užitek pri kupovanju cenejših

izdelkov vse to pa nam servira na določen način kako in na kakšen način moramo

produkte uporabljati, ustvarjajo tudi vedno nove potrebe po teh izdelkih. Ob

morebitnem razočaranju po nakupu izdelka, se ustavi ponovna potreba in tako se

prekomernost nikoli ne neha. Iz tega sledi, da je moderni človek nenehno lačen novih

izdelkov in, da mediji to s pridom izkoriščajo.

Kuhanje in priprava hrane se v medijih pojavljajo vse pogosteje in hrana postaja kot

»model za gledanje in občudovanje«. Hrana je potrošno blago, ki ga je potrebno

kupovati, kupovati in kupovati. Drugače povedano, namen kuharskih oddaj je nenehna

potrošnja novih in novih izdelkov in ne prehranjevanje kot tako. Ne kuhamo zato, da bi

si ustvarili hranljivi obrok, ampak kuhamo, da bi »skuhali« nekaj vredno občudovanja

17

in uživanj. Avtorica se ob tem sprašuje, »ali nekaj gledamo zato, ker si to želimo, ali pa

nekaj želimo zato, ker nam to nenehno ponujajo kot zaželeno«. Iz tega izhaja, da je

hrana potrošno blago, kot katerokoli drugo blago, ki ga je potrebno nenehno kupovati,

kuhanje pa razvedrilo. Izpostavi, da so tudi kuharske oddaje, resničnostni šovi in vse kar

prispeva k razumevanju hrane na takšen način namenjene vedno novi potrošnji

izdelkov. Tako se hrana razume kot izdelek, ki ga le občudujemo in ocenjujemo, ne pa

tudi jemo. Hrana se tako »ustavi pri očeh« saj »jemo z očmi in smo v stanju nenehne

lakote in nenehne želje po pripravi in nakupu nove hrane.« (Basić Hrvatin, 2014).

Mediji potem takem ne prevzemajo odgovornosti. Imajo moč, da nekatere poglede bolj

izpostavljajo in druge manj in določajo okvirje, v katerih potrošnik nato sodeluje.

Drugačen sistem, bi omogočal, da bi lahko ljudi tudi s pomočjo medijev izobraževali

kako naj trošijo, svoje mesto bi našle tudi proti kampanje obstoječim oglaševalskim

kampanjam. Ker pa so mediji neposredno odgovorni oglaševalcem, so pravzaprav

ogromne korporacije, velikani, ki poganjajo močne ekonomske sisteme, tisti, ki

odločajo kako se bomo prehranjevali. Avtorica meni, da je spreminjanje medijev

nemogoče brez radikalnega posega v samo produkcijo medijskih vsebin (Basić Hrvatin,

2014).

4.3 Zakonodaja in zavržena hrana

Zakonodaja v razvitih državah ima visoke standarde, ko gre za kakovost. Tudi

zakonodaja lahko pri označevanju živil zelo vpliva na zavržke hrane. Vsi bi radi bili pri

zaužitju varni, zato se zanašamo na oznake na embalažah o dovoljenem roku uporabe.

Raziskave kažejo, da prav zaradi napačnega razumevanja pri navedbah roka

uporabnosti, potrošniki zavržemo veliko še užitne hrane. Da bi se izognili nepotrebnim

odpadkom je v več evropskih državah- tudi pri nas že pred leti začela veljati uredba, da

se živila lahko prodajajo tudi po označenem datumu minimalne trajnosti (Babnik in

Hlastan Ribič, 2014).

Rok uporabe sicer ni čisto ustrezen indikator za varnost živila. Mnogokrat je živilo

primerno za uživanje tudi po pretečenem datumu primernem za uživanje hrane. Pri

18

datumu minimalne trajnosti se želijo proizvajalci pogosto zavarovati s krajšo navedbo

datuma, kar prikazujejo kot interes potrošnikov, posledično pa hrana konča kot odpadek

(Babnik in Hlastan Ribič, 2014). Vsa stroka si tako mora prizadevati za čim boljše

poznavanje oznak, ki jih najdemo na živilih in to prenesti na potrošnika. Tudi kupci,

morajo biti informirani kaj oznake pomenijo. Zato si morajo prizadevati prav vsi v

verigi, ki vodi do končnega potrošnika. Torej potrošnike je potrebno ustrezno obvestiti

in skrbeti, da ne prihaja do zavajanj. Potrošniki imajo tako večjo možnost, da se pri

nakupu pravilno odločijo in posledično zavržejo manj hrane.

4.4 Izobraževanje za zmanjšanje zavržene hrane

Z izobraževanjem in informiranjem kupcev je najbolj smiselno pričeti že pri mlajših

generacijah. Današnji otroci, so pravzaprav bodoči potrošniki, ki bodo najpomembnejši

za nujno potrebne spremembe na področju zavržene hrane. Gre za ozaveščanje in

spremembo načina življenja za katere je potrebno spremeniti način razmišljanja večje

populacije že od malih nog. Ozaveščanje otrok o varčevalnih načinih in usmerjanju k

boljšim prehranjevalnim navadam je najlažje vzpostaviti v šolskih izobraževalnih

sistemih. Na porabo živil lahko pogledamo tudi iz zdravja ljudi, saj je nepravilno

hranjenje velik dejavnik tveganja za zdravje, s čimer se povečajo stroški in težave tako

za posameznika, kot celotno družbo. Prehranjevalne navade danes so najbolj

zaskrbljujoče prav pri otrocih in mladostnikih (Racek, Povhe Jemec in Gabrijelič

Blenkuš, 2014).

Bolj zdravega načina življenja se lahko vsi proučimo, tako kot pravilnega ravnanja z

odpadki. V ta namen obstaja veliko nevladnih organizacij, fundacij, šolskih programov

in zunanjih dejavnosti, ki spodbujajo in izvajajo raznorazna izobraževanja. V vrtcih in

šolah se izvajajo izobraževalne delavnice o hrani, ekološkem kmetijstvu, biotski

raznovrstnosti, kulturni in prehranski dediščini (Racek, Povhe Jemec in Gabrijelič

Blenkuš, 2014).

V Sloveniji imamo vzpostavljen program Ekošola, v katerega so vključene slovenske

vzgojne in izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne šole, srednje šole, centri šolskih in

19

obšolskih dejavnosti, razni domovi). Spodbujajo, da se ustanove vključene v celoti

skupaj z vzgojitelji, učitelji, učenci, vodstvom šole, s svetom staršev, s svetom šole in s

predstavniki lokalnih oblasti. Svoj program izvajajo po načelu 7 korakov s pomočjo

katerih želijo doseči cilj, da bi s časoma vsi vključeni v program vzeli skrb za okolje in

naravo prioritetno. Ponujano projekte, možnosti raziskovalnih nalog in aktivno

vključenost vseh in za nagrado podeljujejo zelene zastave, ki si jih ustanove pridobijo s

svojo zavzetostjo. Na tem področju se razvija tudi vedno več poklicev, v katere lahko

vključimo skrb za drugačno ravnanje s hrano. V srednješolskih in višješolskih

programih lahko veliko dosežemo s spremembami v učnih programih in uveljavljanju

novih predmetov. Gre predvsem za programe področja živilstva in prehrane,

okoljevarstveni programi, poklici s področja zdravja in drugi (Ekošola, 2019).

V društvu Ekologi brez meja, se veliko posvečajo osveščanju in obveščanju javnosti o

tej pereči problematiki. Z raznimi projekti in akcijami ves čas spodbujajo k rešitvi

našega planeta in delovanju na lokalni in osebni ravni. Njihov odmevnejši projekt je

projekt Volk sit in koza cela. S članki na njihovi spletni strani www.volksitkozacela.si

ozaveščajo prebivalstvu o statistki zavrženih odpadkov, o načinih kako hrano predelati,

jo obdelati na drugačen način in zmanjšati hrano med odpadki. Deklaracija za Slovenijo

brez zavržene hrane v katerem apelirajo predvsem na vlado, da sprejme ukrepe v

predelovalno-živilski veriga. Predlaga jasne cilje, razvrščene v točkah: 1. Preprečevanje

nastajanja; 2. Raba viškov hrane za ljudi; 3. Po-uporaba v industriji za krmo živali; 4.

Kompostiranje; 5. Odstranjevanje. Na spletni strani lahko tudi vsak posameznik s

pomočjo okoljskega števca dobi izračun kolikšen je njegov vpliv na okolje, glede na

odvrženo količino hrane na dan (Ekologi brez meja, 2019).

Konec januarja 2014 je društvo Ekologi brez meja postalo tudi član mreže Zero Waste

Europe. Iz tega izhaja program Zero Waste Slovenija, v katerem si prizadevajo čim bolj

zmanjšati vso količino odpadkov in ustvarjati življenje na zemlji, ki temelji na

trajnostnem razvoju. Ukrepi in organizacije pričajo o tem, da je rešitev mnogo in da so

cilji za zmanjšanje odpadkov uresničljivi, potencial pa velik. Tudi Evropska unija se

zaveda, da so potrebne sistemske rešitve. Zadnja leta se tudi ta bolj usmerja tako k

potrošniku, kot učinkovitejšim načinom reciklaže. V ta namen so pripravili tudi 10

20

»zapovedi«, ki potrošnika usmerjajo, k zmanjševanju odpadkov (Zero Waste Slovenija,

2019):

1. Načrtovati je potrebno nakupe živil.

2. Preverite datume koliko časa je rok trajanja živil.

3. Upoštevajte proračun, ki ga imate

4. Poskrbite za primerno vzdrževanje hladilnika.

5. Pri shranjevanju hrane obvezno upoštevajte navodila, ki so zapisana na

embalaži

6. Vzdržujte red v hladilniku

7. Servirajte raje manjše obroke, saj vedno lahko hrano dodate

8. Uporabite ostanke hrane in jih takoj ne dajte v smeti

9. Odvečne obroke hrane lahko zamrznite za kasnejšo uporabo

10. Računajte na to, da vedno nekaj hrane odvržemo.

Evropska komisija je v letu 2015 sprejela načrt krožne gospodarstva, ki vključuje tudi

predloge o ravnanju z odpadki. Ukrepi spodbujajo trajnostno gospodarsko rast. Krožno

gospodarstvo je koncept, ki umerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje

obstoječih izdelkov. Predvideva cikel, ki se prične že pri načrtovanju izdelka, ki začnejo

z varčevanjem že v procesu proizvodnje in omogoča kasnejše učinkovito upravljanje z

odpadki. Spodbuja k razvoju novih tehnologij in odpiranju novih delovnih mest. Na

spletni strani www.celkrog.si, ki je slovenska platforma povezana s krožnim

gospodarstvom se poglabljajo predvsem v potencial biomase. To je produkt, ki se iz

raznoraznih odpadkov pridobiva za drugačno rabo, npr. kot energent (Zero Waste

Slovenija, 2019).

4.5 Doniranje kot možnost zmanjšanja zavržene hrane

Kje torej konča vsa odpadna hrana in kako lahko odpadke spremenimo v nekaj

koristnega. Hrana ki se odvrže v gospodinjstvu v javnem zbiranju komunalnih

odpadkov zbira ločeno v koših za biološke odpadke. V koš se poleg odpadkov iz naših

kuhinj odvržejo tudi biološki odpadki z vrtov in parkov. Delež odpadne hrane v teh

zabojnikih je v Sloveniji v obdobju 2013–2015 znašal povprečno 39 % na leto. Kljub

21

posebnim košem, se odpadna hrana vseeno najde tudi med mešanimi odpadki – v letih

od 2013-2015 je bilo med mešanimi odpadki povprečno 11% hrane. Posebej

zaskrbljujoča je hrana na smetiščih, saj se ta razgradi v metan – toplogredni plin, ki je

nekajkrat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid (Žitnik in Vidic, 2016).

Iz ene tone nepredelane hrane, ki je odložena na smetiščih se sprosti od 120 m3 do 180

m3

deponijskega plin, ki je pretežno sestavljen iz 60 % metana in 40 % ogljikovega

dioksida. V povprečju vsak kilogram metana ogreje zemljo kar 25-krat bolj kot enaka

masa ogljikovega dioksida (Bedek in Jelen, 2013).

Leta 2014 so emisije zaradi odlaganja bioloških odpadkov znašale okoli 3,4% vseh

emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Zato je pomembno, da biološke odpadke

pravilno recikliramo. Tako se odpadki kompostirajo9, odpadki se razgradijo z anaerobno

razgradnjo v bioplinarnah (Žitnik in Vidic, 2016).

V Sloveniji je leta 2011 delovalo 11 bioplinarn. Tudi odpadna hrana iz gostiln in drugih

ustanov se predela v bioplinarnah in kompostarnah. Ta hrana se zbere ločeno in je dober

vhodni vir odpadkov za tako predelavo. V 2015 se je tako v bioplinarnah predelalo 63

%, v kompostarnah pa 31 % odpadne hrane iz tega vira (Žitnik in Vidic, 2016).

Spoznali smo načine, kako ravnamo s hrano, ko je ta že odpadek in nekaj preventivnih

ukrepov, da imamo z odpadki nato manj opravka. Ugotovili smo, da bi se lahko veliki

večini odpadkov izognili že preventivno. Kaj pa vsa še ne zaužita hrana, ki še užitna

pristane v smeteh. EU letno ustvari 88 milijonov ton zavržene hrane, vsaj 55 milijonov

Evropejcev pa si vsak drug dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Politiki

skušajo doseči, da bi EU dosegla in sledila resoluciji, da do leta 2030 zmanjša živilske

odpadke za 50 % (Žitnik in Vidic, 2016). Resolucija spodbuja tudi k spremembi

direktive o davku na dodano vrednost, ki bi se nanašala na oprostitev plačila davka za

darovanje hrane v dobrodelne namene. Trgovci sodelujejo tako s kmeti, potrošniki in

proizvajalci, zato lahko veliko prispevajo k rešitvi problema.

9 lahko se poslužujemo hišnega kompostiranja, sicer pa to delo opravijo kompostarne

22

Največje izgube v trgovskih centrih nastajajo zaradi neprodane hrane in poteka roka

trajanja. Rešitve, da se ta hrana, ki je po navadi še popolnoma užitna, ne zavrže so v

darovanju te hrane za socialno ogrožene. Mnogo humanitarnih organizacij in trgovskih

centrov že sodeluje na ta način. Tudi nekatere države v EU pa so že sprejele strogo

zakonodajo, s katero bi način donacij in splošno zavezano k donacijam zmanjšali

zavržke hrane. Belgija in Francija so bile med prvimi v Evropi, ki so pričele uvajati

sodelovanje med trgovinami in nevladnimi organizacijami. Francoska vlada je leta 2014

sklenila pakt med 25 predstavniki vodilnih trgovskih verig, proizvajalcev in nevladnih

organizacij. Francija si je namreč zadala, da bo do leta 2025 presežke hrane zmanjšala

za 25 odstotkov. Leta 2016 pa je v Franciji bil sprejet zakon, ki trgovskim centrom

prepoveduje kakršnekoli uničenje ali zavrženje neprodane hrane in hrane s pretečenim

rokom trajanja (Kosec, 2014).

Tega so se razveselile predvsem banke hrane10

. Humanitarne organizacije bodo zmožne

oddati tudi po več milijonov zastonjskih obrokov ljudem, ki se borijo z revščino.

Trgovine morajo s humanitarnimi organizacijami podpisati pogodbe, tisti, ki pa se temu

upirajo, doleti visoka kazen v višin 3750 €. Humanitarne organizacije, tako lahko

ponudijo tudi bolj raznovrstno in kvalitetno hrano, in ponudili bolj hranljive obroke.

Pred tem so imeli večje primanjkljaje sadja, zelenjave in mesa. Banke hrane bodo

zavezane k temu da zaloge shranjujejo na ustrezen način in sledijo higienskim

postopkom, ter s hrano ravnajo pravilno in dostojanstveno. Zakon med drugim omogoča

lažji direktni prenos presežkov hrane iz industrije do bank. Tako se tudi kvaliteta

izdelkov ohrani bolje (French law forbids food waste by supermarkets, 2011).

V Sloveniji smo leta 2014 uveljavili pravilnih o splošnem označevanju predpakiranih

živil, ki navaja,da so lahko v prometu tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne

trajnosti. Pred tem so se vsa živila, ki so imela pretečen datum uporabe ali datum

minimalne trajnosti morala zavreči. Pravilnik zapoveduje, da je rok trajnosti živil, ki

imajo oznako datuma uporabe »porabiti do« in se uporabljajo za živila, ki so z

mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva11

, ne smejo biti več v prometu. Medtem, ko se

10

ang. food banks 11

npr. mlečni izdelki, predpakirano meso

23

datum minimalne trajnosti uporablja za živila, ki niso hitro pokvarljiva12

označena z

oznako »porabiti najmanj do« ali » uporabno najmanj do konca«. Tako so lahko »na

odgovornost tistega, ki daje živilo v promet« živila v obtoku tudi po preteku minimalne

trajnosti. V primeru prodaje takšnih izdelkov, mora biti pretek datuma jasno označen in

nameščen na posebnih policah (Besedilo o koordinaciji nevladnih humanitarnih

organizacij, 2019). Večina, če ne kar vsi trgovci, se danes tega že poslužujejo. Da pa te

izdelke lažje prodajo jih velikokrat ponudijo po znižani ceni. Kar je dodatna korist

takšnega pravilnika je, da lahko hrano oddajo tudi humanitarnim organizacijam13

.

Za slovenske darovalce sta v smislu donatorstva pomembna dva zakona, in sicer Zakon

o dohodnini, ki v 66. členu navaja olajšave za donacije (Uradni list RS, št. 117/2006),

ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08,

5/09, 09/09, 110/09-ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13), ki v 59.

členu navaja olajšave za donacije. Po navedeni zakonodaji se donacija – v tem primeru

živilo –, ki jo podjetje podari v humanitarne namene prejemnikom, ki so po zakonodaji

ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti, prizna kot olajšava, ki se prikaže

kot znižanje davčne osnove do največ 0,3 % (Gril in Križnar, 2014).

Tudi v Sloveniji je kar nekaj dobrih in delujočih praks, ki kažejo na sodelovanje med

trgovskimi verigami, restavracijami, pekarnami, kmeti in humanitarnimi organizacijami.

Darovalci hrane, so lahko vse organizacije, ki so vključene v živilsko prehransko

verigo14

. Gre sicer predvsem za lokalna sodelovanja, ki večkrat niso stalna. Da bi

ugotovili koliko potencialnih darovalcev, zakaj ja in zakaj ne je pripravljenih darovati

hrano so leta 2014 izvedli anketo med potencialnimi donatorji hrane. Sodelovali so

domovi za starejše, osnovne šole, srednje šole, bolnišnice, gostilne, restavracije,

trgovine. Z anketo so ugotavljali zakaj vprašani, ne darujejo viškov hrane, kaj bi jih

spodbudilo, da bi hrano darovali in še nekaj drugih vprašanj. Od 105 organizacij 15 %

podarja viške hrane. Vprašanja in odgovori v odstotkih so pred stavljeni v grafih 2 do 4

(Gril in Križnar, 2014).

12

npr. testenine, moka, trajno pecivo, sterilizirane konzerve itd. 13

tudi njih je potrebno obvestiti o pretečenem datumu 14

pridelovalci, proizvajalci, posredovalci, uporabniki

24

Izvedenci ugotavljajo, da 30 odstotkov anketiranih organizacij najdejo darovalce same.

Večina anketiranih organizacij sicer meni, da povpraševanje po viških hrane s strani

humanitarnih organizacij narašča, nekaj manj pa jih je meni, da narašča tudi

donatorstvo. V Sloveniji je še vedno majhno število organizacij, ki se ukvarjajo z

razdelitvijo hrane. Največ tistih, ki se s tem ukvarjajo, navajajo več ovir, zaradi katerih

se več organizacij ne odloči za takšen način pomoči. Predvsem nezadostno število

osebja, zakonodaja, pomanjkanje prostora. Nekatere nimajo postavljenega HACCP

sistema. Viški hrane tudi niso vedno stalni. Najlažje je sodelovanje izvajati tam, kjer so

viški konstantni in interes humanitarnih organizacij v lokalnem okolju. Sodelujoči strani

običajno podpišeta donatorsko pogodbo. Če je sodelovanje stalno, je tudi manj

birokratskih obveznosti. Razdeljevanje hrane za humanitarne organizacije predstavlja

določen strošek, ki nastane zaradi prevoza, posod za vzdrževanje temperature,

prostorov. Zaposleni morajo biti tudi ustrezno seznanjeni s HACCP sistemom in voditi

ustrezno dokumentacijo. Avtorji ankete menijo, da obstaja veliko izzivov, s katerimi bi

v prihodnje lahko izboljšali stanje. Z medijsko izpostavljenostjo bi lahko dosegli večja

darovanja viškov v lokalnem okolju, ponuditi bi bilo potrebno strokovno pomoč pri

vzpostavitvi HACCP sistema in večjo finančno podporo za učinkovito delovanje

sistema razdeljevanja viškov hrane. S povečanjem motivacije darovalca in s pomočjo

dodatnih finančnih sredstev bi organizacijam to pomahalo pri usposobljenosti in znanju

sodelujočih v humanitarnih organizacijah (Gril in Križnar, 2014).

Graf 2: Vzroki za nedoniranje viškov hrane

(Križnar, 2014)

25

TGraf 3: Razlogi za vzpodbudo za sodelovanje pri darovanju viškov hrane

(Križnar, 2014)

Graf 4: Skupine najpogosteje razdeljene podarjene hrane

(Križnar, 2014)

Organizacije, ki vidneje delujejo na tem področju so zveza LIONS klubov Slovenija,

Zveza prijateljev mladine Slovenija, Slovenska filantropija. Vlada je začela z vidnejšimi

26

pobudami konec leta 2011, ko si bili predstavniki uradnega nadzora15

vabljeni k

predsedniku na temo vzpostavitve organizacije Slovenske banke hrane. Organizacija, ki

je bila takrat še v plenicah, danes deluje. Pri pregledu spletne strani, je sicer zaznati

njihovo aktivnost, vendar se zdi, da se je ta občutno zmanjšala od njene ustanovitve

(Slovenska banka hrane, 2019).

4.6 Osebne izkušnje in poraba kruha

Mnogi se s kruhom ne srečujemo le doma, ampak tudi v službi kot kuharji. Delo v

obratu družbene prehrane zahteva, da se poskrbi za okoli tisoč do tisoč dvesto obrokov

dnevno. Pripravljamo tri vrste toplih obrokov in četrti obrok, ki je kot hladna malica pri

kateri si delavci lahko sami izberejo za določeno vsoto, ki jo je določilo podjetje razne

izdelke. Kot so klobase, siri, namazi, jogurti, mleko, sokovi in razni sladki priboljški.

V obratu si prizadevamo, da surovine porabimo čim bolj racionalno. Zato imamo

poseben fascikel, kjer imamo zabeležene normative prav za vse jedi, ki jih pripravljamo

v našem obratu. Teh normativov se moramo držati prav vsi, saj naša nadrejena vsak dan

beleži količino porabljenih surovin in tako smo vsak dan na tekočem koliko smo

porabili.

Pri nas postane večji del odpadne hrane tista hrana, ki jo delavci prinesejo nazaj na

krožniku, ki je niso pojedli.

Tudi kruh se naroča vsak dan sproti in glede na malico. Na primer, če so za prvo malico

špageti z omako iz mletega mesa, za drugo malico gratinirane palačinke in kompot in

tretjo malico ajdova kaša z pisano zelenjavo in velika solata, se bo za ta dan naročilo

kruha zmanjšalo, ker ga zraven druge malice delavci v bistvo ne potrebujejo in ga ne

jemljejo.

Ker se pekarnam star kruh več ne vrača se sami spopadamo s tem, da kruh naročujemo

zelo racionalno včasih nam ga celo zmanjka tako, da ga nam dostavljajo še naknadno.

15

Zdravstveni inšpektorat RS, Veterinarska uprava RS, inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

27

Če se pa kdaj zgodi, da ostane kruh pa iz njega naredimo kruhove kockice za v juho, ali

pa kruhove rulade.

Pri nas je največji problem odpadni kruh, ki ga delavci prinesejo nazaj, ker so si ga vzeli

preveč, kot bi ga lahko pojedli.

28

5. RAZISKAVA O ZAVRŽENI HRANI

Z namenom pridobitve uvida v to kaj v obratih v najini okolici naredijo z viški hrane

sva v februarju 2019 opravili raziskavo. Anketni vprašalnik (v prilogi) sva poslali 15

lokalnim podjetjem, ki se ukvarjajo s pripravo in prodajo hrane.

Izpolnjene vprašalnike sva dobili vrnjene od 8 podjetji, ki se ukvarjajo z prodajo

pekarskih izdelkov (2 podjetji), imajo šolsko menzo (2 podjetji) in imajo restavracijo (4

podjetja).

Z anketo sva najprej želeli ugotoviti kaj v podjetjih naredijo z viški hrane. Možno je

bilo več odgovorov (graf 5). Dobra četrtina (27%) viške hrane zbirajo v sodčkih, ki jih

nato pristojno podjetje odpelje. Tej odpadki so navadno v podjetjih sortirani in nato

dalje odpeljani v kompostarne in bioplinarne. Druga najpogostejša odgovora sta, da

lahko hrano zaposleni odnesejo domov (26%) in, da poskušajo hrano porabiti kako

drugače (26%). 16% podjetij viške hrane odvrže v koš za biološke odpadke, 5% pa v

koš za mešane odpadke. Nihče od vprašanih hrane ne oddaja naprej v obliki donacije.

Graf 5: Kaj storijo z viški hrane v obratih prehrane

(Lastni vir)

16%

5%

27%

26%

26%

Odvržemo jo v koš za biološkeodpadke

Odvržemo jo v koš za mešaneodpadke

Zbiramo jo v sodčkih, kateradoločena podjetja odpeljejo

Poskušamo jih ponovnouporabiti

Oddamo jo tistim, ki sopotrebni pomoči

Zaposleni jo lahko odnesejodomov

29

Pri vprašanju katera oblika hrane postane največkrat odpadek se je izkazalo, da

najpogosteje (pri 60% podjetij) tista, ki jo ljudje pustijo na krožnikih (graf 6). Pri

podjetjih, ki se ne ukvarjajo s postrežbo, je bil najpogostejši odgovor, da je to še ne

zaužita hrana (20%) in prehrambni izdelki s pretečenim rokom (20%).

Graf 6:Vrste hrane, ki postane največkrat odpadek v obratih prehrane

(Lastni vir)

Pri oceni koliko približno hrane na dan odvržejo, je povprečje vseh odgovor podjetji bil

21 kg. Seveda število zavržkov variira glede na število pripravljenih obrokov, vendar

vsaj 5 podjetij pripravlja več kot 500 obrokov dnevno.

Pri vprašanju na kakšen način si v podjetju prizadevajo, da pri pripravi hrane prihaja do

čim manjših izgub, kakšne so njihove izkušnje in kaj sami storijo, da zavržejo čim manj

hrane so podali podobne odgovore. V obratih kjer pripravljajo hrano otroke in dijake16

,

so nam odgovorili, da se otroci sami prijavljajo in odjavljajo na malice, zato že v naprej

vedo kakšno količino skuhati in se lažje prilagodijo. Otroke pri serviranju hrane

naprošajo, naj iskreno povedo, kakšno količino hrane bodo zagotovo pojedli. V dijaški

menzi pravijo, da se večkrat obrnejo na šolo, da bi več naredila pri osveščanju dijakov,

16

osnovna šola in dijaška menza

60% 20%

20%

Kar gostje oz. stranke pustijo nakrožniku

Še ne zaužira pripravljena hrana

Prehrambni izdelki s pretečenimrokom

30

ko gre za puščanje hrane na krožniku, vendar vedno dobijo odgovor, da šola na to nima

bistvenega vpliva. V osnovni šoli imajo možnost, da odvečno hrano razdelijo med

učitelje in učence, kar tudi počno. Dvoje podjetij je odgovorilo, da kuhajo po

normativih in naročilih, zato imajo ostanka zelo malo ali nič, ostali odgovarjajo, da

vodijo statistiko, imajo sestavljene menije in poskušajo čim bolj racionalno pripravljati

obroke in preudarno nabavljati sestavine. Eno podjetje je odgovorilo, da skuša kar je še

dobro porabiti drug dan, še dva pa da poskušajo tiste sestavine, ki se jih da porabiti v

drugih jedeh. V pekarskem obratu, zadnjo uro in nekatere izdelke tudi drug dan,

prodajajo izdelke po polovični ceni.

Pri vprašanju kaj bi zaposleni/anketirani lahko naredil drugače ali bolje, da bi bilo manj

dobili odgovore, da bi se bolj držali zavržene hrane. Kakšne so njihove izkušnje? Sva

normativov, da bi surovine uporabljali kar se da gospodarno.

Pri vprašanju ali bi viške hrane namenili brezdomcem, če bi imeli to možnost, so vsi

vprašani pritrdili. Nekateri so dodali, da jim zakonodaja tega ne omogoča. Dve podjetji

sta že imeli izkušnjo z odvozom hrane. Eno podjetje ni moralo zagotoviti stalnega

odvoza, zato se je sodelovanje med humanitarno organizacijo in podjetjem s časoma

prenehalo. Drugo podjetje je omenilo, da so imeli nekaj zapletov pri embalaži za

shranjevanje hrane in neresnemu pristopu.

Na podlagi odgovorov, čeprav maloštevilnih, se je izkazalo, da se večina sooča s

podobnimi težavami. Največje izgube še vedno nastajajo pri hrani, ki se je pravzaprav

ne da niti posredovati naprej, torej pri hrani, ki se ne poje in ostane na krožniku. To kaže

na to, da se kljub premišljenemu pripravljanju obrokov, določeni količini odpadka

gostinci ne morejo izogniti. Pri pozitivnem odgovoru, da bi hrano darovali brezdomcem

in splošni zavzetosti za to, da se hrane zavrže čim manj se odraža tudi nekakšen splošni

interes za to, da bi bilo zavržkov manj.

31

6. PREDLOGI ZA UPORABO STAREGA KRUHA

Sama vidim rešitev v tem, da bi se kruh pričel pakirati kosovno na primer po dva kosa.

Ko bi pojedli ta kruh bi si lahko prišli iskat še dodaten kruh. Ker ta kruh, ki ga prinesejo

nazaj na pladnju, pa čeprav je nedotaknjen ga ne moremo reciklirat, že zaradi HACCP

sistema, saj se križata čista in nečista pot.

6.1 Recepti za hrano

Hrane ne mečemo proč, zato se je treba naučiti, kako pravilno reciklirati tudi v kuhinji.

Ne boste verjeli kako slastne jedi lahko pričarate s starim kruhom.

Včasih so s starim kruhom krmili živali ali iz njega zmleli drobtine, toda svet kulinarike

nam omogoča veliko več kreativnosti: kruh je lahko izhodišče za prave gastronomske

mojstrovine. Za nove kuharske podvige ne potrebujete veliko časa ali hudega

predznanja. Predstavljam vam nekaj slastnih receptov, s katerimi boste navdušili.

Rdeča nit vseh receptov sta preprosta priprava in nizka cena.

6.1.1 Gazpačo - Hladna španska juha za tople poletne dni

Sestavine:

110 ml belega kisa, 1 strok česna, 1 kumara (200 gramov), oljčno olje, 100 g sredice

kruha, 1 zelena paprika (250 g), 1 rdeča paprika (200 g), sol, poper, 65 g rdeče čebule.

Postopek:

Kruhu odstranite skorjo in jo shranite. Sredico kruha narežete na koščke, postavite v

posodo in jo zmočite s kisom in nekaj vode. Pustite marinirati, dokler kruh ne bo vpil

večine tekočine. Kruh ožemite in ga postavite na stran. Opran paradižnik prerežite na

pol in mu ostranite semena, kumaro olupite in jo narežite na kolobarje, na koncu

narežite še obe papriki – odstranite jima semena, čebulo in česen. Vso zelenjavo

postavite v mešalnik, dodajte nekaj oljčnega olja, solite in poprajte in zmešajte, dokler

ne dobite gladke in goste juhe. Juhi dodajte še namočen kruh, po potrebi še nekoliko do

32

solite in dodajte še nekaj kapljic kisa (po okusu). Še nekaj sekund premešajte v

mešalniku, nato pa juho postavite za kakšno uro v hladilnik (slika 1).

Slika 1: Gazpačo

(vir: Gaspačo – hladna juha za vroče poletne dni )

Medtem na kocke narežite skorjo kruha, ki vam je ostala. Kocke položite na peki papir

na pekaču, polijte ga z nekaj kapljic oljčnega olja in ga postavite v pečico, ogreto na 200

stopinj, za približno pet minut oziroma dokler ne dosežejo lepe zlate barve.

Juho postrezite s kockami kruha, na mizi pa lahko postrežete tudi svežo narezano

zelenjavo, ki ste jo dodali v juho

6.1.2 Polpete z bučkami in kruhom

Popoln nadomestek mesnega obroka, ob katerem boste lahko uživali vse poletje.

Sestavine:

200 g kruha, 600 g bučk, 3 jajca, krušne drobtine (lahko jih naredite tudi sami), olje za

cvrenje, sol in poper, nariban sir.

Postopek:

Oprane bučke narežite na drobne koščke, lahko jih tudi naribate, postavite jih v cedilko

in solite. Naj počivajo 30 minut. Medtem kruh naribajte na koščke in ga dodajte dobro

33

odcejenim in stisnjenim bučkam. Zmesi primešajte jajca, sir, poper in malo soli. Če je

masa preveč mokra, ji primešajte nekaj krušnih drobtin. Z rokami oblikujte polpete in

jih potopite v segreto olje. Med cvrtjem jih večkrat obrnite. Ko bodo dosegle lepo zlato

barvo, so pečene. Polpete postavite na papirnato brisačo, da se olje odcedi, in jih

postrezite s prilogo (slika 2). Dobre so tako tople kot hladne.

Slika 2: Polpete z bučkami in kruhom

(vir:Bučkini polpeti s starim sirom, 2017)

6.1.3 Paradižnikova omaka na žlico

Naj v vaši kuhinji zadiši po sončni Toskani.

Sestavine:

800 g kruha, zreli paradižniki, 50 g bazilike, 3 stroki česna, olje, sol, poper.

Postopek:

Na olju najprej prepražite stroke česna, nato dodate na kocke narezan paradižnik, dobro

premešajte in posolite. Ko se paradižnik omehča, dodajte baziliko in poper ter kuhajte

še približno 10 minut. Če se omaka preveč zgosti, lahko sproti dodate toplo vodo ali

nekaj žlic zelenjavne juhe. Pustite, naj še nekaj časa vre, nato dodajte na kocke narezan

kruh. Dobro premešajte, tako da bo kruh vpil paradižnikovo omako, in pustite, da vre še

približno 15 minut. Kuhano omako pustite počivati v zaprtem loncu še eno uro, nato jo

postrezite z nekaj kapljicami svežega ekstra deviškega olivnega olja.

34

6.1.4 Kruhovi njoki

Sestavine:

300 gramov kruha, 1 l mleka, 200 g bele moke, 20 g parmezana, muškatni orešček, sol,

poper.

Postopek:

V segreto mleko namočite na koščke narezan kruh in ga pustite nekaj ur počivati, da bo

dobro vpil mleko. Mešanico kruha in mleka nato premešajte in kruh nato rahlo ožemite

z rokami. Stresite ga v novo posodo, dodajte jajca, sir in ščepec popra ter soli, dodajte

mu nekaj muškatnega oreščka, na koncu dodajte še toliko moke, da boste dobili

homogeno maso za njoke. V vrelo in soljeno vodo počasi in z žlico stresite poljubno

narezane njoke. Ko priplavajo na površje, so kuhani. Postrezite jih s poljubno

zelenjavno ali mesno omako (slika 3).

Slika 3:Kruhovi cmoki

(vir: Slastni recepti: Kako uporabiti star kruh, 2014)

35

6.1.5 Žemelšak

Hitra in okusna sladica, ki je bo zmanjkalo v hipu.

Sestavine:

star kruh, 4,5 dcl mleka, 8 jajc, 100 g sladkorja, 1 vaniljev sladkor, sadje iz kompota,

rjavi sladkor, cimet, smetana za kuhanje.

Postopek:

Kruh narežemo na rezine, ki naj ne bodo debelejše od enega centimetra. Rezine

razporedimo po namaščenem pekaču, tako da pokrijemo dno. V posodi zmešamo

mleko, jajca, sladkor in vaniljev sladkor. Zmes prelijemo po kruhu, toliko da je

popolnoma prekrit. Po vrhu razporedimo odcejene breskve iz kompota in potresemo z

rjavim sladkorjem in cimetom (približno pol čajne žličke). Pekač za vsaj štiri ure, še

bolje pa čez noč, postavimo v hladilnik. Tako bo zmes bolj kompaktna. Pekač vsaj pol

ure pred pečenjem vzamemo iz hladilnika. S smetano za kuhanje oblijemo breskve

(slika 4) in pečemo na temperaturi 150 stopinj Celzija od 45 do 55 minut.

Slika 4: Žemelšak

(vir: Slastni recepti: Kako uporabiti star kruh, 2014)

6.1.6 Ocvrti obloženi kruhovi zrezki

Sestavine:

za 4 osebe: 4 - 8 rezin (starega) kruha, 4 žlice poljubnega sirnega namaza (kremni sir,

topljeni sir v obliki namaza), 8 - 12 rezin prešane ali pica šunke, 100 g moke ,2

jajci,Sol,150 g drobtin,olje za cvrtje

36

Postopek :

Pripravimo si tri krožnike: na enega stresemo moko, na drugega drobtine, v tretjega pa

ubijemo jajca, jih posolimo in z vilicami dobro razžvrkljamo. Rezine kruha z obeh

strani na debelo premažemo s sirnim namazom in obložimo s šunko. Nato jih

pomokamo, pomočimo v razžvrkljana jajca in na koncu povaljamo še v drobtinah.

V globlji ponvi dobro segrejemo olje in v njem zlato rjavo ocvremo obložene kruhove

rezine. Med cvrenjem jih enkrat obrnemo, da se enakomerno zapečejo na obeh straneh.

Ocvrte rezine odložimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi brisačkami.

Pustimo, da se odcedi odvečno olje. Ocvrte kruhove rezine ponudimo, dokler so še

tople. Postrežemo z juho ali solato (slika 5).

Slika 5: Ocvrti obloženi kruhovi zrezki

(vir: Obloženi kruhovi zrezki, 2019)

6.1.7 Kruhov narastek s špinačo in feto

Sestavine:

(za 4 osebe)

50 g masla

200 g mlade špinače

6 - 9 debelih rezin belega kruha17

150 g feta sira

5 jajc

500 ml mleka

17

francoska štruca

37

2 žlici dijonske gorčice

sol in sveže mleti poper

Postopek:

Špinačo oplaknemo pod tekočo vodo, dobro odcedimo in osušimo. Dodamo jo v ponev,

v kateri smo razpustili maslo in jo na hitro popražimo. Ko špinača upade in se zmehča,

ponev odstavimo. Globok pekač za narastke namastimo z maslom. Dno prekrijemo s

kruhovimi rezinami in po njih razporedimo popraženo špinačo. Po vrhu nadrobimo feta

sir. V skledi z ročno metlico gladko razmešamo jajca, mleko in gorčico. Zmes po okusu

posolimo in popopramo ter polijemo po sestavinah v pekaču. S pekačem rahlo

potolčemo po pultu, da se zmes lepo razporedi. Pokrijemo ga s prozorno folijo za živila

in vsaj za 30 minut shranimo v hladilnik (najbolje za 8 ur oziroma čez noč). Narastek

pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, približno 35 minut. Ko se sir in jajčna

zmes lepo zlato rjavo zapečeta, pekač vzamemo iz pečice (slika 6). Jed postrežemo, ko

je še vroča, zraven pa se prileže skleda solate

Slika 6: Kruhov narastek s špinačo in feto

(vir: Kruhov narastek s špinačo in feto, 2019)

6.1.8 Britanski krušni puding

Sestavine:

1 hleb starega kruha

300ml mleka

300g posušenega mešanega sadja18

18

mešanica koruze, rozin, višenj

38

50 g mešane lupine

1 kutine ali jabolka, nariban19

3 žlica rjavega sladkorja

2 žlički marmelada iz slive

40g moke

2 jajca

stisnite svež limonin sok

1 žlička cimeta

1 žlička mešane začimbe

100 g masla, stopljenega

sladkor za potresanje

Postopek:

Pečico predhodno segrejte na 170 ° C. Najprej morate narezati kruh, vključno s

skorjami. Razdelite kruh na majhne koščke in namočite v mleko, dokler se ne zmehča.

Ko se mleko absorbira (kar traja približno 10 minut), dobro premečkajte z

vilicami. Kruh in skorje se razgradijo in kombinirajo z mlekom. Vmešajte naribano

kutino, nato preostanek sestavin in samo polovico stopljenega masla. Dobro zdrobite,

dokler se ne združijo. Zmes zlijte v pripravljen pekač dimenzij približno 28x20cm.

Preostanek stopljenega masla prelijte enakomerno po površini. Uporabite lopatico za

pecivo, da zagotovite, da je vse prevlečeno (slika 7). Pečemo na srednji polici pečice 1

do 1½ ure. Po pečenju jih potresemo z sladkorjem in postrežemo toplo z dvojno

smetano ali kremo.

19

samo kožo, ne jedra ali pečk

39

Druga možnost je, da se ohladi in se je kot torto.

Slika 7: Britanski krušni puding

(vir: Britanski krušni puding, 2014)

6.2 Recepti za pijačo

6.2.1 Brodka

Kot sem pisala že na prejšnjih straneh, se da iz kruha narediti marsikaj. Predstavila sem

vam nekaj slastnih receptov, kjer lahko porabimo kruh. Na tržišču pa se je pojavila

alkoholna pijača, ki se imenuje Brodka (slika 8).

Brodka je visoko kakovostna, inovativna žgana pijača, ki je kot prva na svetu narejena

iz presežkov kruha. Je nevtralnega okusa, primerna za samostojno uživanje, idealno pa

se jo lahko vključi tudi v pripravo cocktailov. Del proizvodnega procesa je enak kot pri

kuhanju ostalih žganih pijač, edinstvena pa je večkratna destilacija, ledena filtracija in

filtracija skozi aktivno oglje. Natančen postopek proizvodnje pa ostaja varovana

skrivnost. Smo pa lahko ponosni, saj je to žganje zvaril Slovenec Martin Kržič,

katerega oče ima doma na Vrhniki v lasti žganje kuho (Brodka: Slovenec zvaril prvo

žganje iz zavrženega kruha, 2017).

40

Slika 8: Brodka

(vir: Brodka, 2019)

6.2.2 Kvass

Kvass je tradicionalna pijača narejena iz rženega kruha.

Sestavine:

4 l vrele vode

45 ml mlačne vode

za en palec svežega ingverja narezan na kolobarje

1,5 dag svežih limoninih lupin v koščkih

50 g rozin

125 mg sladkorja

750 g starega rženega kruha v majhnih koščkih.

1 paket svežega kvasa

Postopek:

Zavrite vodo v loncu z močno zatesnjenim pokrovom. Kruh 30 minut pecite na 180 °C.

Ko bo voda zavrela, dodajte kruh in pustite mirovati 5 ur. Nato prelijte skozi čisto krpo

v drug lonec. Kvas prelijte z mlačno vodo, naj stoji na miru 2 minuti, da naraste. Nato to

skupno s sladkorjem, limonino lupino in ingverjem dodate v precejeno tekočino.

Pustite, da počiva en dan. Ponovno precedite in dobljeno tekočino nalijte v steklenico

41

(slika 9). Na vrhu naj bo prostor za fermentacijo. V steklenico dodajte pest rozin, nato

naj vse počiva dobre 2 ure. Pijača se pred serviranjem pusti v hladilniku vsaj 2 dni

(Eremejeva, 2017).

Slika 9:Kvass

(vir: Eremejeva, 2017)

42

7. ZAKLJUČEK

Ob pisanju naloge sva izvedeli marsikaj novega in se tudi nekaj naučili. Vprašanje, ki

sva ga želeli izpostaviti je bilo, kaj se dogaja z odvečno še užitno hrano, ki v sramotnih

količinah večkrat najde mesto v smeteh. Zakaj se hrane ne razdeljuje pogosteje tistim, ki

so je potrebni. Razumljivo je, da se nekaterih odpadkov ne da preprečiti. Za hrano, ki

ostaja na krožnikih sicer odgovarja vsak posameznik, vendar smo vsi odgovorni za

prihodnost, da naredimo več na vzgoji in ozaveščanju vseh v naši okolici. Zakaj je to

nedopustno in zakaj bi morali vsi biti bolj premišljeni, ko pride do hrane.

Radi kuhava in tudi nama se večkrat zgodi, da je skuhan obrok, ki ga je količinsko

preveč. Vedno se potrudiva, da z malo inovativnosti, poskušava obroke shraniti ali pa

jih kako predelati ob naslednjem obroku in tako hrane ne odvreči. Tako si večkrat

dokaževa, da je odpadek nepotreben, hkrati pa se naučiva, kako zmanjšati količino

pripravljenega za naslednjič.

Misliva, da bi se hrano lahko pogosteje darovalo in tako razdelilo več obrokov. Ob

prebiranju rešitev, sva naleteli na kar nekaj zanimiv predlogov s katerimi se strinjava.

Humanitarne organizacije se zelo trudijo, vendar se večkrat soočajo s prostorsko stisko

ali s pomanjkanjem znanja, ki ga imajo usposobljeni kuharji. Upoštevanje sistema

HACCP, ki omogoča analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk, je

pomembno, da ostane vsa hrana, ki je v obtoku varna za vse. Da bi to lahko zagotovili

in prav tako pomagali in nudili neprekinjeno pomoč z deljenji obrokov za tiste, ki so

tega potrebni, bi lahko ustanovili javne kuhinje. Tako bi imeli stalne kuhinje in

zagotovljen prostor, ki bi izpolnjeval varnostne pogoje. Vsekakor, bi bilo najbolje, da bi

se problematike viškov hrane na vseh področjih sistemsko lotili. Z ustreznim

prilagajanjem zakonov, je stvari najlažje začeti spreminjati dolgoročno in opazno.

Pomembno je, da se problem enakomerno rešuje na vseh korakih verige hrane.

Najbolje, da začnemo pri sebi. Pričnemo lahko kupovati toliko hrane kolikor jo v resnici

potrebujemo in se večkrat še predno damo kaj v nakupovalni voziček vprašati ali to res

potrebujemo.

43

Kadarkoli odpremo hladilnik se naj nam zato v glavi porodi misel, da jemo zato, da

živimo in ne živimo zato, da jemo.

44

8. LITERATURA IN VIRI

Babnik, K. in Hlastan Ribič, C. (2014). Hrana in regulativa. V Zborniku konference

Koliko hrane zavržemo? Hrana in prehrana za zdravje. Koper: Založba

Univerze na Primorskem.

Basić Hrvatin, S. (2014). Kako mediji spodbujajo razmetavanje hrane? V Zborniku

konference Koliko hrane zavržemo? Hrana in prehrana za zdravje. Koper:

Založba Univerze na Primorskem.

Bedek, N. in Jelen, J. (2013). Zavrženo: sprevrženo (Raziskovalna naloga). Celje: Mladi

za Celje.

Besedilo o koordinaciji nevladnih humanitarnih organizacij. (2019). Pridobljeno s

www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/odpadki/koordina

cija_nevladnih_humanitarnih_organizacij.pdf.

Britanski krušni puding. (2014). Pridobljeno s

https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2014/apr/09/20-recipe-ideas-leftover-

bread.

Brodka. (2019). Pridobljeno s http://www.brodka.si/.

Brodka: Slovenec zvaril prvo žganje iz zavrženega kruha. (2017). Pridobljeno s

https://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/brodka-slovenec-zvaril-prvo-

zganje-iz-zavrzenega-kruha/425166.

Bučkini polpeti s starim sirom. (2017). Pridobljeno s

https://kruhinpotica.com/recepti/buckini-polpeti-s-starim-kruhom/.

Donata Leskovar vodja službe za prehrano Unior.

Ekologi brez meja. (2019). Pridobljeno s http://ebm.si/o/sl.

Ekošola. (2019). Pridobljeno s https://arhiv.ekosola.si/.

Eremejeva, J. (2017). Kvas: Ruska nacionalna pijača. Pridobljeno s

https://si.rbth.com/kuhinja/80163-kvas-ruska-nacionalna-pijaca.

French law forbids food waste by supermarkets. (2016). Pridobljeno s

https://www.theguardian.com/world/2016/feb/04/french-law-forbids-food-

waste-by-supermarkets.

Gaspačo – hladna juha za vroče poletne dni. (2014). Pridobljeno s

https://www.dobertek.com/recepti/gaspaco-hladna-juha-za-vroce-poletne-dni/.

45

Gril, I. in Križnar, U. (2014). Darovanje kot model reševanja živil pred zavrženjem. V

Zborniku konference Koliko hrane zavržemo? Hrana in prehrana za zdravje.

Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Hrana ni odpadek. (2014). Pridobljeno s

http://osvinica.splet.arnes.si/files/2014/10/HRANA_NI_ODPADEK.doc.

Keuc, A. (2014). Več hrane manj smeti. Pridobljeno s

http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/527-vec-hrane-manj-

smeti-sodeluj-v-anketi-o-zavrzeni-hrani.

Kosec, J. (2014). Hrana, ki ne bo končala med odpadki. Pridobljeno s

https://www.delo.si/55let/hrana-ki-ne-bo-vec-koncala-med-odpadki.html.

Kruh naš vsakdanji. (2019). Pridobljeno s http://moj-jedilnik.si/kruh-nas-vsakdanji/.

Kruhov narastek s špinačo in feto. (2019). Pridobljeno s http://okusno.je/recept/kruhov-

narastek-s-spinaco-in-feto.

Obloženi kruhovi zrezki. (2019). Pridobljeno s http://okusno.je/recept/ocvrti-oblozeni-

kruhovi-zrezki.

Racek, M., Povhe Jemec, K. in Gabrijelič Blenkuš, M. (2014.). Kako slovenska

prehranska politika spodbuja racionalno porabo živil? V Zborniku konference

Koliko hrane zavržemo? Hrana in prehrana za zdravje. Koper: Založba

Univerze na Primorskem.

Raspor, P. (2014). Hrana in Kultura: Živež, živila, jestvine, hrana, jed in prehrana ter

zavržki. V Zborniku konference Koliko hrane zavržemo? Hrana in prehrana za

zdravje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Save Food: Global Initiative on Food Loss and Waste Reduction. (2019). Pridobljeno s

http://www.fao.org/save-food/resources/keyfindings/en/.

Slastni recepti: Kako uporabiti star kruh. (2014). Pridobljeno s

https://siol.net/trendi/ustvarimo-boljsi-svet/slastni-recepti-kako-uporabiti-star-

kruh-24976.

Slovenska banka hrane (2019). Pridobljeno s http://www.sibahe.si/.

Stummerer, S. in Hablesreiter, M. (2014). Food.waste.culture. How much food design

effect consumer to waste still edible products V Zborniku konference Koliko

hrane zavržemo? Hrana in prehrana za zdravje. Koper: Založba Univerze na

Primorskem.

46

Vombergar, B., Arzenšek Pienter, R., Leskovar Mesarič, P., Malek, N., Matjašič, C. in

Mlakar, O. (2014). Kako izobraževalni programi pripomorejo k obvladanju

problema zavržene hrane? V Zborniku konference Koliko hrane zavržemo?

Hrana in prehrana za zdravje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Zero Waste Slovenija. (2019). Pridobljeno s https://ebm.si/zw/intro/.

Žitnik M. in Vidic T. (2016). Hrana med odpadki. Ljubljana STAT. Pridobljeno s

https://www.stat.si/dokument/9173/hrana_med_odpadki.pdf.

Živilskopredelovalna industrija v Sloveniji v letu 2017. (2018). Pridobljeno s

https://www.gzs.si/Portals/Panoga-Kmetijska-

Zivilska/brosura%20zpi_v2.1_web.pdf.

47

PRILOGA

Anketni vprašalnik

VPRAŠALNIK O ZAVRŽENI HRANI

1. Kaj storite z viški hrane v vašem obratu?

a) Odvržete jo v koš za biološke odpadke?

b) Odvržete jo v koš za mešane odpadke?

c) Zbirate jo v posebnih sodčkih, katere odpelje določeno podjetje

d) Poskušate jih ponovno in drugače uporabiti

e) Oddate jo tistim, ki so potrebni pomoči

f) Zaposleni jo lahko odnesejo domov

g) Ostalo

2. Katera vrsta hrane postane največkrat odpadek?

a) Kar gostje oz. stranke pustijo na krožniku

b) Še ne zaužita pripravljena hrana, ki se ni porabila

c) Prehrambni izdelki s pretečenim rokom

d) ostalo

3. Ali lahko ocenite količino zavržene hrane na dan? (V kilogramih ali številu

obrokov)

4. Na kakšen način poskušate odvreči čim manj hrane? Ali imate kakšen način /

recept kako npr. porabite hrano, ki bi jo sicer zavrgli?

5. Kaj bi lahko vi naredili drugače ali bolje, da bi bilo manj zavržene hrane?

Kakšne so vaše izkušnje ?

6. Ali bi viške hrane namenili razdelitvi brezdomcem, če bi imeli to možnost?