Klemen Auguštin

UPORABA AVDIO-VIZUALNIH

SREDSTEV PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH

V VRTCU

Diplomsko delo

Maribor, oktober 2019

Klemen Auguštin

UPORABA AVDIO-VIZUALNIH

SREDSTEV PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH

V VRTCU

Diplomsko delo

Maribor, oktober 2019

i

UPORABA AVDIO-VIZUALNIH

SREDSTEV PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH

V VRTCU

Diplomsko delo

Študent: Klemen Auguštin

Študijski program: Predšolska vzgoja

Smer: /

Mentor: doc. dr. Tomaž Zupančič

Lektorica: Kaja Hercog, mag. prof. slov. jez. in knj.

BY-NC-ND

ii

Zahvala

Posebno zahvalo bi rad posvetil mentorju, doc. dr. Tomažu Zupančiču, za potrebno

spodbudo, razumevanje in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela. Najlepše se

zahvaljujem Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki mi je omogočil izvedbo

praktičnega dela, mentorici dipl. vzg. Evi Kohne in pomočnici vzgojiteljice Luciji Gorenak

za potrpežljivost, nasvete ter pomoč pri izvedbi nastopov. Zahvala gre tudi lektorici Kaji

Hercog, mag. prof. slov. jez. in knj.

Ker mi brez njih ne bi uspelo, se zahvaljujem tudi družini, prijateljem in partnerki Leonidi.

iii

UPORABA AVDIO-VIZUALNIH SREDSTEV PRI LIKOVNIH

DEJAVNOSTIH V VRTCU

Ključne besede: Predšolska vzgoja, področje umetnosti, didaktika likovne umetnosti,

avdio-vizualna sredstva.

UDK:

Povzetek

Diplomsko delo predstavlja varne in poučne načine uporabe avdio-vizualnih sredstev pri

likovnih dejavnostih v vrtcu. V teoretičnem delu smo z deskriptivno in komparativno

metodo predstavili nacionalni dokument Kurikulum za vrtce ter Didaktiko likovne

umetnosti v vrtcu, opredelili smo besedno zvezo avdio-vizualna sredstva, vlogo

strokovnih delavcev pri uporabi le-teh in nevarnosti pri delu z njimi. Razčlenili smo

različna avdio-vizualna sredstva ter podrobneje predstavili njihov pomen in uporabo pri

likovnih dejavnostih v vrtcu. Praktični del temelji na kvalitativnih metodah ter obravnava

pripravo, izvedbo in evalvacijo petih dejavnosti s področja likovne umetnosti, pri katerih

smo uporabili avdio-vizualna sredstva. Uporabljena sredstva so bila varna, enostavna in

lahko dosegljiva za uporabo, pri delu pa smo bili pozorni na pravilno ravnanje.

iv

THE USE OF AUDIO-VISUAL MEDIA IN KINDERGARTEN

ART ACTIVITIES

Keywords: pre-school education, art, fine arts didactics, audio-visual aids.

UDC:

Abstract

The diploma thesis illustrates safe and educational ways on how to use audio-visual aids

in art activities in kindergarten. The theoretical part describes the national document,

i.e. the curriculum and fine arts didactics for kindergartens using a descriptive and

comparative method, defines the phrase audio-visual aids, the role of professionals using

them and the dangers of working with audio-visual aids. Different audio-visual aids, their

importance and how to use them for art activities in kindergarten have been presented

in more detail. The practical part is based on qualitative methods and examines the

preparation, implementation and evaluation of five activities in fine arts, where audio-

visual aids have been used. The aids used were safe to use, simple and available. The

importance of handling properly audio-visual aids was stressed.

v

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke: Klemen Auguštin

Študijski program: Predšolska vzgoja (VS), 1. stopnja

Naslov zaključnega dela: Uporaba avdio-vizualnih sredstev pri likovnih dejavnostih v vrtcu

Mentor: doc. dr. Tomaž Zupančič

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Klemen Auguštin

• izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐

a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice;

• izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a;

• na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno

prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko

DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi

avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli

reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in

priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

• dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej

izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

• izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega

dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: _________________

(navedite obliko)

vi

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

Temporary unavailability:

To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people

and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis ___________________________________________________ must not be

accessible to the public till _________________________(delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to

printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: Podpis študent‐a/‐ke:

____________________________

Podpis mentor‐ja/‐ice: _________________________

(samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

_______________________________________

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

vii

Kazalo vsebine

1 UVOD .......................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 2

2.1 KURIKULUM ZA VRTCE..................................................................................................... 2

2.2 DIDAKTIKA LIKOVNE UMETNOSTI .................................................................................... 3

2.3 AVDIO-VIZUALNA SREDSTVA ........................................................................................... 4

2.3.1 KAJ SO AVDIO-VIZUALNA SREDSTVA? ....................................................................... 4

2.3.2 UPORABA AVDIO-VIZUALNIH SREDSTEV PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V VRTCU......... 5

2.3.3 UPORABA RAČUNALNIŠKIH ORODIJ PRI LIKOVNI DEJAVNOSTI ................................... 6

2.3.4 MOBILNE APLIKACIJE IN E-GRADIVA.......................................................................... 8

2.3.5 UPORABA PROJEKTORJA ........................................................................................... 9

2.3.6 UPORABA FOTOAPARATA ....................................................................................... 11

2.3.7 UPORABA INTERAKTIVNIH TABEL ............................................................................ 12

2.4 VLOGA STROKOVNIH DELAVCEV PRI DELU Z AVDIO-VIZUALNIMI SREDSTVI V VZGOJI IN

IZOBRAŽEVANJU ................................................................................................................. 14

2.5 SLABOSTI UPORABE NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU .................... 15

3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ 17

3.1 NAMEN ......................................................................................................................... 17

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................................................... 17

3.3 METODOLOGIJA ............................................................................................................ 17

4 IZIDI IN INTERPERTACIJE .......................................................................................... 19

4.1 DEJAVNOST FOTOGRAFIRANJA IN IZDELOVANJA STRIPA ................................................ 19

4.2 DEJAVNOST SLIKANJA NA PROJEKCIJO NA BELEM BLAGU .............................................. 28

4.3 DEJAVNOST USTVARJANJA S SVETLOBNO SLEDJO V TEMNEM PROSTORU ..................... 34

4.4 DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA IN MEŠANJA BARV S POMOČJO GRAFOSKOPA

........................................................................................................................................... 39

4.5 DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA NA DIGITALNI NAPRAVI ............................... 47

5 SKLEP ........................................................................................................ 56

VIRI IN LITERATURA .................................................................................................... 58

PRILOGE ........................................................................................................ 62

PRILOGA A: DEJAVNOST FOTOGRAFIRANJA IN IZDELOVANJA STRIPA ................................... 63

PRILOGA B: DEJAVNOST RAZVIJANJA OBČUTKA ZA BARVNE ODNOSE S POMOČJO

DIGITALNEGA PROJEKTORJA................................................................................................ 69

PRILOGA C: DEJAVNOST USTVARJANJA S SVETLOBNO SLEDJO V TEMNEM PROSTORU ........ 72

viii

PRILOGA D: DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA IN MEŠANJA BARV S POMOČJO

GRAFOSKOPA ...................................................................................................................... 75

PRILOGA E: DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA Z UPORABO TABLIČNEGA

RAČUNALNIKA..................................................................................................................... 78

ix

Kazalo fotografij

Fotografija 4.1.1: Fotografiranje dnevne rutine. .......................................................... 21

Fotografija 4.1.2: Deklica je fotografirala obisk knjižnice. ............................................ 21

Fotografija 4.1.3: Deček je povezal prvo in drugo fotografijo, da se dopolnjujeta, zadnji

dve fotografiji sta neodvisni. ............................................................ 24

Fotografija 4.1.4: Primer stripa, kjer se fotografije ne dopolnjujejo. ............................ 24

Fotografija 4.1.5: Primer stripa, ki ga je otrok oblikoval v vodoravnem položaju. ......... 25

Fotografija 4.1.6: Primer stripa, kjer je otrok več fotografij povezal v skupno zgodbo. . 26

Fotografija 4.2.1: Otroci so slikali na belo blago. .......................................................... 30

Fotografija 4.2.2: Deklica je s črno tempera barvo slikala na projekcijo bele barve. ..... 31

Fotografija 4.2.3: Poslikano belo blago. ....................................................................... 32

Fotografija 4.2.4: Poslikano blago. ............................................................................... 32

Fotografija 4.3.1: Deklica je s svetlobno sledjo risala krožnico. .................................... 36

Fotografija 4.3.2: Ustvarjanje z dvema svetilkama hkrati. ............................................ 37

Fotografija 4.3.3: Deklica je poskušala narisati drevo. .................................................. 37

Fotografija 4.4.1: Otroci so spoznavali avdio-vizualno sredstvo grafoskop. .................. 40

Fotografija 4.4.2: Otroci so izrezovali poljubne oblike iz barvnih prosojnic. ................. 42

Fotografija 4.4.3: Izrezovanje barvnih prosojnic........................................................... 42

Fotografija 4.4.4: Polaganje barvnih prosojnic na objektno steklo grafoskopa. ............ 43

Fotografija 4.4.5: Avtomobil. ....................................................................................... 44

Fotografija 4.4.6.: Morje in podmornica. ..................................................................... 44

Fotografija 4.4.7: Deklica je iz barvnih prosojnic naredila zajca in travnik. ................... 45

Fotografija 4.4.8: Morska deklica. ................................................................................ 45

Fotografija 4.5.1: Deklica se je fotografirala pred zelenim platnom, na aplikaciji smo

izbrali ozadje vremenske napovedi. .................................................. 49

Fotografija 4.5.2: Deček je stal pred zelenim platnom. ................................................ 50

Fotografija 4.5.3: Deček je z uporabo aplikacije svojo fotografijo oblikoval tako, da se je

zdelo, kot da drži ogenj. ................................................................... 51

Fotografija 4.5.4:Otrok je ustvarjal na tabličnem računalniku. ..................................... 51

Fotografija 4.5.5: Deklica si je z zelenim blagom prekrila glavo. ................................... 52

x

Fotografija 4.5.6: Posledica je bila fotografija, na kateri je deklica »brez glave«. ......... 52

Fotografija 4.5.7: Fotografija podvodnega sveta in deček, fotografiran pred zelenim

platnom. .......................................................................................... 53

Fotografija 4.5.8: Preizkušanje različnih možnosti na tabličnem računalniku. .............. 54

1

1 UVOD

Dandanes nas informacijsko-komunikacijska tehnologija obdaja na vsakem koraku,

odrasli pa jo radi vključujemo v vsa področja našega življenja. Z njo se zelo zgodaj srečajo

tudi otroci, poplava dobrih in slabih vsebin pa od odraslih zahteva prevzemanje

odgovornosti za usmerjanje otrok na koristne in varne vsebine.

Diplomsko delo predstavlja načine za nenevarno in poučno vključitev avdio-vizualnih

sredstev v likovne dejavnosti v vrtcu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo

predstavili nacionalni dokument Kurikulum za vrtce in Didaktiko likovne umetnosti v

vrtcu. Opredelili smo termin avdio-vizualna sredstva in določili primerno obdobje za

uporabo v vrtcu. Razčlenili smo različna avdio-vizualna sredstva ter podrobneje

predstavili njihov pomen in uporabo pri likovnih dejavnostih v vrtcu. Osredotočili smo

se na sredstva, ki so lahko dostopna in enostavna za uporabo. Predstavili smo vlogo

strokovnih delavcev pri uporabi avdio-vizualnih sredstev v vzgoji in izobraževanju ter

nevarnosti in slabosti neustrezne uporabe le-teh.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 KURIKULUM ZA VRTCE

Po konceptualni in sistemski prenovi vrtca je bil leta 1999 sprejet nacionalni dokument

Kurikulum za vrtce, v katerem so opredeljene vse dejavnosti, interakcije, izkušnje in

učenje otrok v vrtcu. V njem so jasno poudarjene vsakodnevne dejavnosti v vrtcu,

spodbujanje socialnih interakcij in rabe govora, prav tako pa tudi sodelovanje s starši in

skrbniki. Kurikulum opisuje šest različnih področij dejavnosti: gibanje, jezik, umetnost,

družbo, naravo in matematiko. Vsako področje vsebuje cilje, primere dejavnosti in vlogo

odraslih. Ob upoštevanju razvojnopsiholoških posebnosti različno starih otrok so

nekateri primeri dejavnosti ločeni na prvo in drugo starostno obdobje, cilji pa skupaj

zajemajo obe obdobji (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011).

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih

vrtcev, hkrati pa z novejšimi teoretskimi pogledi na predšolsko obdobje z novimi pristopi

in rešitvami dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. Namenjen je

predvsem dnevnim programom, ob tem pa ponuja podlago za izpeljavo ostalih

programov, kot so poldnevni in krajši program, vzgojnovarstvene družine ter predšolska

vzgoja na domu. Poudariti moramo, da je pri slednjih treba upoštevati njihove

posebnosti. V Kurikulumu za vrtce so iz predstavljenih ciljev izpeljani načela, globalni cilji

in cilji, vezani na posamezno področje, primeri vsebin in dejavnosti ter osnovna védenja

o razvoju in učenju otroka v predšolskem obdobju (Kurikulum za vrtce, 1999).

3

Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, strokovnim

delavcem in ravnateljem ter ob rabi ostale strokovne literature omogoča kakovostno

predšolsko vzgojo v vrtcu. Delovanje v skladu z napisanimi načeli vzgojiteljem omogoča

optimalni razvoj vsakega otroka in strokovno zagotavljanje pogojev za stalno ter

občasno vključevanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami v oddelke vrtca.

Kurikulum za vrtce narekuje preplet različnih področij dejavnosti, ki se dopolnjujejo z

dnevno rutino. Ob zapisanem se je treba zavedati, da je otroška igra tista dejavnost, ki

na najbolj naraven način združuje vsa temeljna načela predšolske vzgoje (prav tam,

1999).

2.2 DIDAKTIKA LIKOVNE UMETNOSTI

Didaktika likovne umetnosti je ena izmed umetniških zvrsti področja umetnosti v

Kurikulumu za vrtce. Ustvarjalni potenciali otrok se udejanjajo preko umetnosti. Čeprav

je otrok ustvarjalen na veliko različnih področjih, pa ima pri umetnosti ustvarjalnost

svoje posebnosti. Otrok v umetnosti ustvarja in izumlja, preko ustvarjalnih del pa se

izraža človekov značilen občutek za umetniški red in lepo. Z umetnostjo se otrok izraža

in sporazumeva. Ko med ustvarjanjem ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega,

razvija svojo sposobnost uporabe simbolov. Otrok preko umetnosti sebe spoznava kot

samostojnega ustvarjalca in oblikovalca simbolov, svoja dela pa kot pomembne in trajne

izdelke. Izkušnje na področju umetnosti so pomemben dejavnik otrokovega celostnega

razvoja in duševnega zdravja (Kurikulum za vrtce, 1999).

Začetno likovno izražanje ima dve osnovni nalogi, in sicer uporabo likovnega ustvarjanja

kot pripomoček pri otrokovem spoznavnem razvoju ter postavljanje temeljev za razvoj

likovno ustvarjalnega človeka. Otrok, ki nima pogojev za vsestransko likovno izražanje,

se ne more celostno razviti, saj si z ustvarjanjem razlaga svet okoli sebe, ga raziskuje in

spoznava ter tako vpliva na svoj kognitivni razvoj. Pri likovnih dejavnostih in otrokovem

likovnem ustvarjanju je treba upoštevati načelo ustvarjalnosti, ki je temeljno načelo

4

likovne vzgoje. Otrok mora imeti v skladu z omenjenim načelom ves čas možnost

lastnega ustvarjalnega dela, noben postopek ali navodilo odraslega ne sme ovirati

razvoja ustvarjalnih sposobnosti (Vrlič, 2001).

Glede na to, da otrok tudi brez posebnega posredovanja odraslega najde pot, da se

likovno izraža, je pomembno predvsem to, da se mu zagotovijo ustrezni pogoji za likovno

izražanje in preizkušanje različnih materialov. Hkrati mu je treba nevsiljivo predstaviti

možnosti, ki nam jih likovna umetnost ponuja, s čimer se poveča otrokova občutljivost

za svet umetnosti in specifičnost, povezano z njim (Balić Šimrak, 2010).

Obstaja več vidikov dela pri umetniških delih v zgodnji in predšolski dobi, ki jih mora

vzgojitelj upoštevati:

ceni in sprejema otrokovo verodostojno vizualno izražanje v harmoniji z razvojnimi

značilnostmi otrokove starosti;

omogoča dostop do različnih likovnih materialov in tehnik likovne ustvarjalnosti;

zagotavlja čas in prostor za umetniške dejavnosti;

omogoča otroku, da usvoji specifične likovne spretnosti;

spoznava otroka z likovno umetnostjo preko slikanic, reprodukcij, obiskov galerij in

muzejev (prav tam, 2010).

2.3 AVDIO-VIZUALNA SREDSTVA

2.3.1 KAJ SO AVDIO-VIZUALNA SREDSTVA?

Poole in Sky-Mellwain (2009) razložita, da se je v začetku 1960-ih pojavil izraz AVA oz.

avdio-vizualna pomagala (audiovisual aids). Moderna interpretacija tega termina

vključuje bogato zbirko sredstev, povezanih z računalnikom, kot so skenerji, zgoščenke,

digitalne kamere in tudi internet. Našteta sredstva potrebujejo računalnik, s katerim jih

ustrezno koordiniramo, da jih lahko uporabimo za učne aktivnosti. Zaradi tega se je izraz

5

AVA spremenil v AV- (avdio-vizualni) ali IT-sistemi. AV-sredstva so torej samo zelo

napredna AVA-sredstva.

Izraz »avdio-vizualna« daje vtis, da nam pri pedagoškem delu omenjena sredstva

ponujajo samo avdio in video zaznavo, kar pa ne drži. Mnoga avdio-vizualna pomagala

vključujejo tudi druga čutila, kot so tip, okus in voh. Mnogi kemijski, fizikalni in biološki

eksperimenti so primer nizkotehnoloških avdio-vizualnih pomagal, ki jih spremlja

zanimiva veččutna izkušnja, nujna za dosego pedagoškega cilja (prav tam, 2009).

Marija Borin (1986) razlaga, da so AV-sredstva vsa sredstva, ki so prilagojena potrebam

vzgojno-izobraževalnega dela in izboljšajo dojemanje obravnavane snovi ter zmanjšujejo

pozabljanje. Če jih uporabimo na pravilen način (ob primernem času, primerna izbira AV-

sredstva in pravilna uporaba), povečajo koncentracijo na bistvene elemente

obravnavanega gradiva.

AV-sredstva je Borinova razdelila v dve skupini:

Hard ware – termin označuje vsa tehniška sredstva (aparate in naprave), npr.

projektorje, računalnike, grafoskope;

Soft ware – termin označuje metodična diagnostična sredstva oziroma pripomočke,

ki jih uporabimo za delo skupaj s hard ware (prosojnice, diapozitivi itd.).

2.3.2 UPORABA AVDIO-VIZUALNIH SREDSTEV PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V VRTCU

O uporabi informacijsko-komunikacijskih sredstev pri delu z otroki je potreben tehten

premislek. Kadar ocenimo, da ne prinašajo dodane vrednosti, jih ne uporabljamo.

Smiselno so uporabljena, ko prispevajo k:

uresničevanju ciljev,

spodbujanju višje ravni otrokovega mišljenja,

motiviranju otrok,

interakciji med odraslimi in otroki,

6

spodbujanju ustvarjalnosti,

spremljanju in vrednotenju izvedbenega kurikula,

otrokovemu spremljanju in vrednotenju lastnega razvoja ter napredka in kadar je

zagotovljena varna raba (Usar in Jurše, 2016).

2.3.3 UPORABA RAČUNALNIŠKIH ORODIJ PRI LIKOVNI DEJAVNOSTI

V igralnici moramo urediti primeren kotiček, kamor lahko umestimo računalnik.

Najpomembneje je, da je kotiček varen in udoben. Zaslon računalnika naj bo velik in

obrnjen od okna, da v njem ne odseva dnevna svetloba, otrokom pa mora biti dostop za

računalnik onemogočen, saj so tam vtičnice, ventilator ipd. Tipkovnica in miška naj bosta

na primerni višini, glavno stikalo za vklop računalnika in druge opreme pa naj bo

nedosegljivo otrokom. Izkušnje o uporabi računalnikov v igralnici kažejo, da se otroci

zaradi njih ne zapirajo vase ali oddaljujejo od vrstnikov, saj se okrog računalnika zmeraj

zbere skupina otrok. Res je, da računalnik uporablja le en otrok, ampak je tudi ostala

skupina aktivna. Otroci se med uporabo pogovarjajo, izražajo svoja čustva in delijo

zamisli. Računalnik prihaja v vrtec kot nov, ustvarjalen učni pripomoček, ki otroku

omogoča izražanje in raziskovanje drugih idej, ki bi sicer odšle v pozabo (Wechtersbach,

2003).

Likovna dela, ki jih naredimo z računalniškimi orodji, imenujemo računalniška grafika,

saj nastajajo odtisi (printi), ki jih je mogoče reproducirati, kar je značilnost grafike. Pri

delu z računalniškimi orodji otroci največkrat uporabljajo slikarske programe, kot so

Paintbrush, Slikar in PC Paintbrush. Pri likovnem izražanju z računalniškimi orodji ne

uporabljamo že izdelanih slik, ampak čim bolj izkoriščamo specifične izrazne možnosti

računalniških orodij (multipliciranje, spreminjanje barv, zrcaljenje …).Izkušnje razrednih

učiteljev so pokazale, da delo z računalnikom kot orodjem za likovno ustvarjanje zaradi

svoje drugačnosti pri učencih povečuje interes za likovno ustvarjanje (Duh in Vrlič, 2003).

7

Hertzman (2018) obravnava vpliv računalnika na umetniško delo, pri čemer navaja, da

računalnik umetniško ne ustvarja, ampak ustvarjajo ljudje, ki računalnik uporabljajo.

Kljub mnogim desetletjem ustvarjanja z računalnikom naprava še nikdar do zdaj ni bila

splošno priznana kot ustvarjalka likovnega dela. Vse do danes so vsa umetniška dela,

ustvarjena z računalnikom, rezultat človeških iznajdb, razvoja programske opreme in

drugih načinov neposredne kontrole ter avtorstva. Kot avtorja je treba obravnavati

človeškega umetnika ter se zavedati, da je človek vedno glavni ustvarjalec likovnega

dela in je računalnik samo sredstvo, ki ga pri delu uporablja.

Mobilne tehnologije so še bolj motivacijske in privlačnejše kot klasična orodja v

učilnicah. Tablični računalniki se lahko uporabljajo kadarkoli in kjerkoli, hkrati pa

negujejo individualno učenje ter omogočajo povezavo med šolo in domom. Zaslon na

dotik omogoča neposredno manipulacijo, ker ni računalniške miške, pa so naprave lažje

obvladljive kot računalniki (Buxton, Hill in Rowley, 1985, v Blackwell, 2014). Upoštevati

je treba tudi, da so tablični računalniki precej cenejši od prenosnih računalnikov, hkrati

pa imajo dostop do številnih aplikacij. Podjetje Apple ima v svoji spletni trgovini za

aplikacije na voljo več kot pol milijona aplikacij, namenjenih predšolskim in

osnovnošolskim otrokom (Shuler, 2012, v Blackwell, 2014).

Couse in Chen (2010) sta v svoji raziskavi o uporabi tabličnih računalnikov v zgodnjem

otroštvu ugotovila, da je večina otrok za ustvarjanje raje uporabila tablični računalnik

kot tradicionalne likovne pripomočke. Otroci so povedali, da so na tabličnih

računalnikih »barve svetlejše«, da »nikoli ne zmanjka črnila« in da »ni treba umivati

čopiča«. Velikokrat se je zgodilo, da so namerno in nenamerno mešali barve, glede na

lahkotno adaptacijo otrok na novo tehnologijo in njihov velik interes pa se zdi, da so

tablični računalniki potencialno učno orodje za mlajše otroke. Ti namreč omogočajo

učiteljem mlajših otrok novo orodje za vpeljavo tehnoloških standardov in navajanje

otrok na tehnološko pismenost.

8

Dobri izobraževalni programi na zgoščenkah imajo pred učiteljem veliko prednosti, saj

imajo veliko bazo podatkov, so natančnejši, simulirajo različne dogodke, vsebujejo

slikovni in glasbeni material, povezujejo različna znanja ipd. Uporaba računalniške

animacije, videa in tridimenzionalne grafike omogoča lažje razumevanje učencev, saj je

posredovanje nazornejše kot zgolj opis ali besedna predstavitev pojma (Božnar, 2004).

2.3.4 MOBILNE APLIKACIJE IN E-GRADIVA

Informacijsko-komunikacijska sredstva in e-gradiva uporabimo takrat, ko ocenimo, da

učenje ni na zadovoljivem nivoju, bodisi zaradi zastarelosti učbenikov bodisi zaradi

učenčeve motivacije. Z uporabo e-gradiv in IKT-sredstev postanejo učenci bolj

motivirani, hkrati pa ima učitelj boljši nadzor nad delom. Učenci ob uporabi računalnika

in interneta razpolagajo s številnimi informacijami ter učnimi gradivi, ki jih učitelj

predhodno pripravi, obenem pa se poveča dostopnost znanja za učence. Pri izbiri e-

gradiva je treba upoštevati različne dejavnike, kot so strojna in programska oprema,

komunikacijske zmožnosti, dostop do strežnika ipd. S pomočjo e-gradiv učencem

podamo znanje na drugačen način, dojemati pa jih moramo kot dodaten izobraževalen

vir v vzgoji in izobraževanju (Rebernak, 2008).

Otroci se obvladovanja orodij in materialov naučijo po sledečem vrstnem redu: od

raziskovanja do obvladanja in na koncu do sposobnosti uporabe le-teh za izvršitev

ostalih nalog. Ta napredek je očiten tudi pri otrokovi uporabi tehnoloških sredstev, saj

potrebujejo čas, da se naučijo funkcionalnosti tehnologije, preden od njih zahtevamo,

da jih uporabijo za komunikacijo. Tako kot otroke učimo, da uporabljajo voščenke in

papir, veliko preden so sposobni napisati svoje ime, bi bilo primerno, da jim tudi

tehnološka sredstva ponudimo za raziskovanje in eksperimentiranje (Radich, 2013).

Ob izbiri tehnologij, ki jih bomo uporabili za delo z otroki, je pomembno, da se ne

zanašamo na nepotrjene informacije, ki nam jih ponujajo v namene trženja izdelka.

Upoštevati moramo začetno ceno izdelka, ceno vzdrževanja in nadgrajevanja strojne

9

opreme, hkrati pa všteti še ceno dodatne opreme, kot sta miška in tipkovnica. Prav tako

je pomembno, da je naprava sposobna delovati dovolj dolgo za izvedbo želene

aktivnosti (prav tam, 2013).

Duh (1999) v svojem članku z naslovom Likovna vzgoja in multimedija opisuje vse

pogostejšo uporabo interneta pri likovni vzgoji v osnovnih in srednjih šolah. Mnoge

slovenske osnovne in srednje šole že imajo zagotovljene pogoje za povezavo z

medmrežjem, ki pri pouku likovne vzgoje omogoča dostop do podatkov o umetnikih,

razstavah in likovnih delih. Učenci imajo tako možnost spoznati sodobnejše likovne

pristope in likovna dela, katerih osnovno izrazno sredstvo je računalnik, ali pa dela, ki

so dostopna le v virtualnih galerijah. Internet je kot medij pri likovni vzgoji smiselno

uporabiti takrat, ko želimo najnovejše informacije o likovnih dogodkih ali pa želimo

otrokom predstaviti medijsko vzgojo. Elektronske reprodukcije na svetovnem spletu

lahko prenesemo na drug medij, jih odtisnemo in tako povečamo število umetniških

reprodukcij za likovno vzgojno delo.

Tehnologija in mediji ponujajo razširitev otrokovega znanja na enak način kot drugi

pripomočki, kot so kocke, likovni pripomočki, igralni materiali, pisni materiali, knjige

ipd. Zaslon lahko otroke približa živalim, objektom, ljudem, naravi, dejavnostim in

krajem, ki jih sicer ne morejo doživeti. Do popolne integracije tehnoloških sredstev v

program pride takrat, ko uporaba le-teh postane rutina in so otroci osredotočeni na

dejavnost, ne pa na tehnološki pripomoček (Radich, 2013).

2.3.5 UPORABA PROJEKTORJA

Projektorji so odlični za predstavljanje vsebine, ki je otroci še ne poznajo oziroma jo

poznajo slabo. Videoposnetki in animacije ponudijo otrokom dostop do besed in idej,

do katerih bi sicer lahko prišli samo še preko besedila. Tudi vizualizacije pomagajo

otrokom razumeti to, kar je sicer zapisano. Projekcija je dovolj velika, da jo lahko vidijo

vsi v prostoru istočasno, strokovni delavec pa lahko sam nadzoruje hitrost podajanja

10

znanja. Učinkovitost tehnologij pri izobraževanju je odvisna od programske opreme in

pedagoškega delavca, prisotnost projektorja pa nima učinka (»Harness the Power of

Projectors and Interactive Whiteboards«, b. d.).

Predhodniki projektorjev so bili grafoskopi oz. delovni projektorji, ki pa jih še zmeraj

lahko zasledimo v marsikateri učilnici. Grafoskop je diaprojektor, ki projicira napisana,

narisana ali drugače pripravljena informacijska gradiva s pomočjo velikega

objektivnega polja. Prosojnice polagamo na delovno površino. Grafoskop omogoča

postopno obravnavo zaključne informacije, gradivo pa lahko sproti dopolnjujemo ali

spreminjamo. Prosojnice so iz prozornega materiala, dokončno izdelane prosojnice pa

lahko odkrivamo postopoma, če želimo pozornost gledalcev usmeriti na specifičen del

prosojnice (Borin, 1986).

Če digitalni projektor povežemo z računalnikom, ima učitelj oz. vzgojitelj možnost

projiciranja slike na zaslonu na veliko platno. Besedila, fotografije, videoposnetki,

animacije, spletne strani in ostale informacije so vizualno predstavljeni na

interaktivnem in prilagodljivem formatu, ki ga lahko uporabimo za manjše in večje

skupine otrok. Če digitalni projektor povežemo še z digitalno tablo, pa lahko otroci

izkusijo fizično interakcijo z učno vsebino na projekciji (Parette in Blum, 2013).

Odkar imajo izobraževalne ustanove dostop do projektorja, imajo učitelji veliko

različnih možnosti, da vizualno podprejo svoje razlage, rešitve ali igro. Da predstavitev

s projektorjem uspe, morajo biti učitelji previdni pri izbiri vizualnega materiala in

vključenih strategij. Upoštevati morajo več dejavnikov, npr. na kakšen način fotografije,

grafike in vizualizacije vplivajo na učenca, na kakšen način jih je najbolje uporabiti in

kakšno korist prinašajo (Ramirez, 2012).

Slušno razumevanje otrok je zelo olajšano, če ga obogatimo z vizualno podporo v obliki

fotografij in vizualnih vzorcev. Grafične fotografije pomagajo učencem razviti boljši

besednjak, saj ga podrobneje, z več znanja in zavednosti približajo predstavljenemu

11

objektu, situaciji ali besedilu, o katerem se pogovarjamo. Fotografija prav tako pomaga

učencu razumeti abstraktne misli in ga uri v organizacijskih spretnostih preko uporabe

logičnih struktur. Otrokov delovni spomin je ob uporabi grafične predstavitve

učinkovitejši, saj obravnava znanja potrebuje manj kognitivnih transformacij (prav tam,

2012).

2.3.6 UPORABA FOTOAPARATA

Richards (2009) v svoji raziskavi ugotavlja, da je otroško fotografiranje pri likovni

umetnosti uporabno za povezovanje časa in dogodkov, saj so otroci ob ogledu fotografij

v trenutku dobili vizualno povratno informacijo o dogodku, ki so ga fotografirali.

Predšolski otroci se niso nikoli trudili posneti realistične slike, trudili pa so se predstaviti

osebno zgodbo ali razširiti vizualno idejo. Odrasli lahko otroku pri ustvarjanju s

fotografijo pomagamo v vlogi občinstva, delimo interese, sprašujemo o njihovi

umetnosti ali pa se vključimo v njihovo likovno dejavnost.

Fotoaparat in digitalna kamera se dandanes vse pogosteje pojavljata v igralnicah ter

učilnicah. Uporabljata se lahko za fotografiranje znotraj in zunaj učilnice, fotografije pa

se nato lahko prenesejo na računalnik, kjer se lahko obdelajo v različnih aplikacijah

(Microsoft Word, Power Point itd.). Otroci lahko s fotografijami ustvarijo knjigo po

svojih željah, fotografije kažejo drug drugemu, družini ali družbenemu okolju.

Dandanes pa lahko za fotografiranje ali snemanje uporabimo tudi druge naprave, kot

so tablični računalniki ali različne digitalne naprave, ki jih uporabljamo z rokami (Parette

in Blum, 2013).

Štrucl (2013) v svojem članku opisuje uporabnost fotoaparata in fotografij v svoji

igralnici. Razlaga, da razstavljene fotografije otroke vabijo, da se ob njih ustavljajo in jih

opazujejo, pri tem pa se med njimi razvije komunikacija. Fotografije lahko gledajo

posamezno ali skupinsko in po njih drsijo s prsti. Tudi takšne samoiniciativne otroške

aktivnosti so lahko usmerjene dejavnosti, kar nam omogoča načelo aktivnega učenja in

12

možnosti verbalizacije ter drugih načinov izražanja. Metode in oblike dela pri uporabi

fotografij se oblikujejo sproti in so posledica zanimanja otrok ter njihovih spodbud.

Otroci fotografije zlagajo po kronološkem vrstnem redu in si pripovedujejo o dogodkih

na njih. S fotografijami lahko otroci izdelajo knjigo. Z drugimi otroki si jih pogledajo na

računalniku, kar je lahko motivacija za pogovor.

2.3.7 UPORABA INTERAKTIVNIH TABEL

Interaktivna tabla je velik zaslon, ki je povezan z računalnikom in s projektorjem.

Računalniški zaslon je projiciran na interaktivno tablo, kjer vsebine nadzorujemo s

pisalom, prsti ali kakšno drugo napravo. Interaktivna tabla je najpogosteje nameščena

na steno, lahko pa jo uporabljamo tudi na stojalu. Strokovnim delavcem ponuja različne

aplikacije in naprave, ki jih lahko uporabijo za popestritev učne ure, npr. dlančniki za

glasovanje, preko katerih učenci posredujejo pravilne odgovore, različne grafične in

ostale vizualne ponazoritve ter interaktivne aplikacije, ki učiteljem omogočajo, da se

odzovejo na pravilne in napačne odgovore, predstavijo učno snov v nevsakdanjem

kontekstu, nagradijo pravilne odgovore z virtualnim ploskanjem ipd. (Marzano, 2009).

Učenje je kompleksna dejavnost, ki od učiteljev zahteva združevanje znanj o učencih,

pedagoških strategijah in primerni vsebini. V zadnjih letih je v izobraževalne ustanove

vstopilo ogromno izobraževalnih tehnologij; najbolj izpostavljene med njimi so

interaktivne bele table (Holmes, 2009).

Učitelji, ki so uporabili interaktivne table, so ugotovili, da jih lahko uporabimo pri večini

področij v kurikulumu, prav tako pa jih lahko kombiniramo z ostalo programsko

opremo, kot so zgoščenke in internet. Pri uporabi interaktivne table so našteli številne

pozitivne dejavnike:

prihranijo čas pisanja;

zagotavljajo velik zaslon, ki ga otroci dobro vidijo in z njega z lahkoto berejo;

privabijo in ohranjajo otrokovo pozornost;

13

ponujajo fotografije ali besedila, do katerih sicer otroci stežka dostopajo;

ponujajo kvize in preizkuse znanj, v katerih sodeluje skupina otrok;

otrokom ponujajo možnost sporočanja rezultatov in s tem povečajo sodelovanje

celotne skupine;

otrokom demonstrirajo nove spretnosti;

zagotovijo začetno strukturo za poučevanje (Cogill, 2003).

Painter, Whiting in Wolters (2005) navajajo različna priporočila za uspešno uporabo

interaktivnih tabel:

pisalo je treba držati pravokotno na površino,

pri pripravljanju interaktivne table na uporabo moramo upoštevati njeno višino, saj

se pogosto zgodi, da imajo nižji otroci težavo pri premikanju interaktivnih

predmetov ali klikanju na zgornji del table,

prostor, v katerem uporabljamo interaktivno tablo, mora biti dovolj velik, saj se

otroci v manjšem prostoru počutijo utesnjene, v prostoru lahko postane pretoplo.

Prostora naj bo dovolj za mize in stole, saj tako otrokom ne bo treba sedeti na tleh,

hkrati pa njihova pot do interaktivne table ne bo ovirana.

Lisa Terreni (2011) je raziskala uporabo interaktivnih tabel pri likovnih dejavnostih v

predšolskem obdobju. Med opazovanjem je ugotovila, da sta interaktivnost in velikost

table za otroke zelo privlačni ter da so otroci izredno uživali ob zamahovanju za

oblikovanje svojih slik. Velika površina je otrokom ponudila raznolikost pri likovnem

ustvarjanju, prav tako pa so bili fizično aktivni. Interaktivna tabla je ponudila izkušnje,

ki jih otroci pri tradicionalnih likovnih dejavnostih ne bi spoznali, saj so lahko pri risanju

izbirali med tremi debelinami nalivnega peresa ali svinčnika, hkrati pa so s klikom lahko

izbrali barvo. Posebno zanimivo jim je bilo orodje za brisanje, saj je bilo zlahka

dostopno, z njim pa so lahko po želji izbrisali ali prilagodili risbo, kar je pri tradicionalnih

likovnih materialih težko narediti.

14

2.4 VLOGA STROKOVNIH DELAVCEV PRI DELU Z AVDIO-VIZUALNIMI

SREDSTVI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Današnji »digitalni generaciji« uporaba tehnoloških sredstev pomeni način življenja,

vendar strokovni delavci še vedno niso enotni o uporabi le-teh, saj jih številni še vedno

ne uporabljajo, nekateri pa jih celo zavračajo. Pri tistih strokovnih delavcih, ki o

uporabi AV-sredstev niso dovolj poučeni, prihaja do: nezmožnosti uvajanja otrok v

digitalni svet, neuporabe elektronske pošte, nepopolnega informiranja, nezmožnosti

sodelovanja in izobraževanja na daljavo. Ker bo v prihodnosti znanje o rabi AV-

sredstev nujno, morajo strokovni delavci v vrtcu ohranjati željo otrok po znanju in jih

postopoma uvajati v digitalni svet. Pomembno se je zavedati, da lahko prepuščanje

samovoljnemu ravnanju z digitalnimi napravami otrokom škoduje, obenem pa jim

škoduje vzgojitelj, ki z napravami ravna nesmiselno in nekritično (Usar in Jerše 2016).

Če želimo uspešno živeti, se učiti in delati v vse težji digitalni in znanja željni družbi,

morajo biti učitelji sposobni karseda učinkovit uporabljati tehnologijo. Številne

izobraževalne ustanove se strinjajo, da je treba ustvariti interaktivne in socialne učne

aktivnosti, ki temeljijo na otrokovem interesu in eksperimentiranju, to pa bomo lahko

dosegli le v primeru znanja vzgojiteljev predšolskih otrok o uporabi AV-sredstev v

učnem procesu. Z uporabo teh sredstev v izobraževalnem procesu v vrtcu bomo

otroke bolje pripravili na nadaljnje šolanje. Ponujenih bi morali več materiala in

izobraževanj za izboljšanje kompetentnosti vzgojiteljev pri uporabi AV-sredstev, saj se

moderna tehnologija razvija in spreminja vsakodnevno, kar pomeni, da morajo ti

strokovni delavci svoja znanja vsakodnevno prilagajati (Markovac in Rogulja, 2009).

Ker se predšolski otroci dnevno srečujejo z informacijsko-telekomunikacijskimi

sredstvi, je naloga strokovnih delavcev, da jim nudijo ustrezne možnosti in izzive ter

ozaveščajo svoj odnos do tehnoloških sredstev. V skladu z vlogo odraslih je

informacijsko-komunikacijsko tehnologijo smiselno uporabiti na štirih področjih

digitalne pismenosti:

15

v digitalni pedagogiki, v kateri otrok spoznava in vrednoti informacijsko-

komunikacijska sredstva ter ima možnost iskanja, zbiranja, vrednotenja,

obdelovanja podatkov in informacij;

v uporabi digitalne tehnologije in digitalne produkcije, kjer ima otrok možnost

izdelave in ustvarjanja izdelkov;

v digitalni komunikaciji in sodelovanju, kjer ima otrok možnost komunikacije in

sodelovanja na daljavo;

v digitalnem državljanstvu, kjer ima otrok možnost za varno uporabo

informacijsko-komunikacijskih sredstev, upoštevanje pravnih in etičnih načel

objave podatkov ter informacij (Usar in Jerše, 2016).

V učnem procesu izobraževalna tehnologija ni samo pripomoček, ampak postaja glavni

vir ter prenašalec informacij in snovi. Glavna skrb strokovnih delavcev je izbira dovolj

kakovostnih programov, kritično razmišljanje in na koncu evalviranje. Učni proces

morajo usmeriti tako, da bo otrok prevzel aktivno vlogo, njihova odgovornost pa so tudi

strokovno poznavanje sodobnih programov in nevarnosti, sposobnost nadzorovanja,

razvijanje lastnega pogleda in povezovanja pogleda otrok ter odkrivanje vrednostne

razsežnosti snovi. Uporaba izobraževalne tehnologije tako od nas zahteva psihološko,

sociološko in pedagoško znanje (Božnar, 2004).

2.5 SLABOSTI UPORABE NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ V VZGOJI IN

IZOBRAŽEVANJU

Uporaba digitalnih tehnologij je lahko zelo obremenjujoča za vzgojitelja, ki mora

organizirati aktivnost, ki bo vključevala celotno skupino ter bo hkrati prilagodljiva in

učinkovita. Ker mora pri otrocih ves čas ohranjati pozornost, je pri dejavnosti poudarek

na vzgojitelju in ne na otroku, prav tako pa mora paziti, da dejavnost ves čas sledi

svojemu cilju. Večino pozornosti porabijo otroci, ki sledijo svojim interesom in želijo biti

v središču pozornosti, zato je njihovo samoizražanje precej omejeno. Vzgojiteljeva

16

naloga je, da digitalne tehnologije uporablja tako, da so jih vsi otroci deležni enako časa

in na enak način (Moravcik, Pekarova in Kalas, 2009).

Velikokrat je pred uporabo AV-sredstev treba veliko načrtovati in koordinirati. Če je za

aktivnost potrebna posebna oprema, je treba to načrtovati veliko prej in jo rezervirati

pravočasno, da je na voljo, ko jo potrebujemo. Če rezervirana oprema deluje, jo

moramo pred aktivnostjo pripraviti in jo po aktivnosti pospraviti ter vrniti, če jo je

nekdo rezerviral za naslednjo dejavnost. Strokovni delavec pred aktivnostjo čas porabi

tudi za izbiro primernih multimedijskih vsebin, prilagajanje časovnemu okvirju ali

ustvarjanje svojih multimedijskih vsebin (Poole in Sky-Mellwain, 2009).

Uporaba računalnika lahko povzroči različne zdravstvene težave, kot so:

zvin zaradi nepravilne uporabe tipkovnice ali miške,

motnje vida zaradi utripanja zaslona in neprimerne razdalje oči do zaslona,

težave s hrbtenico zaradi neustreznega sedenja ali uporabe neprimernih stolov,

številne negativne posledice, kot so utrujenost, solzenje in bolečina v očeh ter

posledična neučinkovitost zaradi slabe osvetljenosti prostora – to lahko povzroči

trajne okvare vida. Prostor je treba primerno osvetliti ter nadzorovati bleščanje z

izkoriščanjem pregrad in zastorov ter izogibanjem velikih kontrastov (Čelebič in

Rendulič, 2012).

Učitelj se lahko v učnem procesu odziva na konkretne učne, vedenjske in osebne

težave, s katerimi se soočajo učenci v razredu ter prilagodi učni proces, česar računalnik

ni sposoben. Računalnik se ne prilagaja vsakokratnemu ozračju v razredu in ni sposoben

empatije ter topline medčloveških odnosov. Računalniško poučevanje je objektivno,

njegov primanjkljaj pa se kaže v nezmožnosti subjektivnega vrednotenja in prilagajanja

na razpoloženje v razredu. Ker računalnik deluje mehansko, brez spontanih povratnih

informacij, ne bo nikoli sposoben nadomestiti odnosa med učiteljem in učencem

(Božnar, 2004).

17

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

Namen našega diplomskega dela je seznanitev stroke o možnostih uvedbe avdio-

vizualnih sredstev v praktično delo z otroki. Izbrane teme smo se lotili zaradi vse

pogostejše uporabe avdio-vizualnih sredstev v vsakdanjem življenju ljudi, kar

neposredno vpliva tudi na vzgojo in izobraževanje. V množici novih tehnoloških naprav

in aplikacij želimo predstaviti tiste, ki ponujajo dodano vrednost pri likovnih dejavnostih

v vrtcu.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Ali bodo otroci sproščeno izvajali dejavnosti?

Ali bo delo z AV-sredstvi vplivalo na višjo raven motivacije otrok?

Ali lahko AV-sredstva omogočajo različne načine uporabe?

Ali lahko AV-sredstva uporabimo kot likovne pripomočke?

3.3 METODOLOGIJA

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili več različnih metod. Z deskriptivno in

komparativno metodo smo predstavili teoretični del, praktični del pa temelji na

kvalitativnih tehnikah.

18

Raziskovalni vzorec v praktičnem delu diplomskega dela je raziskovalni vzorec iz

konkretne populacije otrok vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Pragersko,

starih 4–6 let.

Pri obdelavi podatkov in zbiranju le-teh smo uporabili kvalitativne tehnike, po

opazovanju otrok smo analizirali njihovo delo ter rezultate predstavili s kvalitativno

vsebinsko analizo.

19

4 IZIDI IN INTERPERTACIJE

4.1 DEJAVNOST FOTOGRAFIRANJA IN IZDELOVANJA STRIPA

Cilj dejavnosti

Otrok s fotoaparatom Sony fotografira dnevno rutino v vrtcu in nato s fotografijami

ustvari strip.

Globalni cilji

Doživljanje prostora z nevsakdanje perspektive.

Kompozicijsko urejanje.

Pridobivanje novih izkušenj pri vizualnem dojemanju prostora.

Nastop in evalvacijo smo razdelili v dva sklopa. V prvem sklopu »Seznanjanje s

fotoaparatom in fotografiranje« so otroci spoznali avdio-vizualno sredstvo fotoaparat

in z njim fotografirali, v drugem sklopu »Izdelovanje stripa« pa so otroci spoznali

značilnosti stripa in z nastalimi fotografijami ustvarjali strip.

Seznanjanje s fotoaparatom in fotografiranje

Otroci so se posedli na večnamensko blazino. V roke smo vzeli torbo za fotoaparat, jo

dali otrokom in jih vprašali, kaj mislijo, da je v njej. Dobili smo naslednje odgovore:

»To sem že videl, ampak ne vem, kaj to je.«

»Je notri projektor?«

»To je torbica za nekaj not dat.«

20

Nato je deček T. povedal, da imajo takšno torbo doma in da je v njej fotoaparat. Temu

so sledila naslednja razmišljanja:

»Zakaj je torba tako velika?«

»Torba je težka.«

»Kaj je tule noter?« (deklica je pokazala na stranske žepe)

Torbico smo zato pred njimi odprli in jim pokazali, kako je fotoaparat položen vanjo,

odprli pa smo tudi stranske žepe, kjer sta bila kabel za polnjenje fotoaparata in kabel za

povezavo fotoaparata z računalnikom. Dobili smo občutek, da otroci niso vedeli, da je

treba fotoaparat polniti. Napravo smo nato vzeli iz torbe in jo pokazali otrokom.

Predstavili smo, kako se fotoaparat vključi ter kako se uporabljata objektiv in zaslon.

Ocenili smo, da ti podatki zadostujejo za optimalno uporabo fotoaparata pri otrocih, saj

jih večina s podobnim fotoaparatom še ni fotografirala.

Nato smo med otroki izbrali deklico, ki je vstala in se postavila pred vse, ki so se posedli

v polkrog. Še enkrat smo ponovili postopek fotografiranja, nato pa je poskusila

fotografirati ona. Opazili smo, da je stopila zelo blizu otrokom in zaradi tega na prvih

fotografijah ni zajela celotne skupine. Ko smo jo vprašali, kaj lahko naredi, da bodo na

fotografiji vsi otroci, je sama ugotovila, da se mora premakniti korak nazaj. Opazili smo

tudi, da je imela težavo s postavitvijo prstov desne roke, saj je treba enega izmed prstov

držati na sprožilcu. Ker na sprožilec ni položila kazalca, fotoaparata ni mogla ustrezno

držati, zato ji je uhajal iz zapestja. Ko smo ji pokazali, kako to popraviti, napake ni več

ponovila.

21

Fotografija 4.1.1: Fotografiranje dnevne rutine.

Fotografija 4.1.2: Deklica je fotografirala obisk knjižnice.

22

Otroci so se nato izmenjevali tako, da je vsak izmed otrok prišel na vrsto za

fotografiranje. Fotografirali so obisk knjižnice, dejavnosti po kotičkih, jutranji krog,

malico in kosilo ter bivanje v naravi. Pri pregledu fotografij smo ugotovili, da je precej

fotografij meglenih, saj so želeli fotografirati svoje vrstnike v gibanju, ampak se pri tem

fotografija velikokrat ni izostrila. Mnogo fotografij, posnetih v naravi, je bilo pretemnih,

saj so otroci fotografirali v smeri proti soncu. Čeprav smo jim povedali, kako to popraviti,

tega niso izboljšali. Ocenili smo, da je to za njihovo starost prezahtevno. Opazili smo, da

otroci pri fotografiranju že uporabljajo vzorce, ki so se jih naučili v njihovem socialnem

okolju, saj so med fotografiranjem velikokrat rekli: »Nasmej se.«

Izdelovanje stripa

Z otroki smo se usedli na večnamensko blazino, na kateri smo imeli v kartonasti škatli

pripravljene stripe. Otrokom smo prebrali stripovsko zgodbo z naslovom Maček Igor …

in pametna zamisel, ki je izšla v otroški tiskani reviji Ciciban. Pozorni smo bili na to, da

smo ob branju kazali tudi ilustracije. Nato smo ob stripu odprli pravljico z naslovom Volk

in sedem kozličkov in jih vprašali, ali najdejo med zapisoma kakšno razliko. Dobili smo

naslednje odgovore:

»Strip ima manjše slikice.«

»Knjiga je bolj debela.«

»Pravljica je bolj dolga.«

»Strip ima večje črke.«

Ker otroci sami niso omenili zapisa v tekstovnih oblačkih, smo jih vprašali, kaj mislijo, da

ti »oblački« pomenijo. Otroci so razmišljali:

»Povedo, kaj se nekdo dere.«

»Kažejo, kdo govori.«

»Vprašaje kažejo.«

Razložili smo jim, da so to tekstovni oblački, ki sporočajo, kaj kdo govori, počne ali kaj se

z njim dogaja. Z otroki smo prebrali še strip Maček Igor in trapasta šala. Nato smo jim

23

povedali, da bomo za tokratno dejavnost uporabili fotografije, ki so jih posneli s

fotoaparatom. Razložili smo, da bomo z njimi ustvarili strip, in opazili, da so se otroci

dejavnosti razveselili, k čemur je pripomoglo tudi to, da so se s takšno dejavnostjo srečali

prvič.

Nato smo otroke razdelili v štiri skupine po pet otrok in se posedli po kotičkih. V kotičkih

smo pripravili barvne fotografije na papirju A4-formata, med katerimi so izbrali tiste, ki

jih želijo uporabiti, in jih izrezali. Prav tako smo pripravili škarje in risalne liste formata

A4, na katere so fotografije prilepili. Otroci so lahko med lepljenjem prišli do nas in nam

povedali, kam naj položimo oblaček ter kaj naj vanj napišemo.

Otroci so nekaj časa samo opazovali fotografije, saj jim je bilo všeč, da so jih posneli oni.

Vsak posameznik je iskal fotografijo, ki jo je posnel, prav tako so se pogovarjali, kaj je na

njih. Nato so začeli izrezovati, kar jim ni povzročalo težav. Čeprav ni bilo treba izrezovati

celotne fotografije, smo opazili, da so se zelo redko posluževali izrezovanja posameznih

elementov na njej. Otroci so večino stripov ustvarili v vertikalnem položaju, čeprav so

bili prebrani stripi v psihološkem uvodu v vodoravnem položaju. Večina otrok je

fotografije prilepila eno za drugo, od leve proti desni, primeri, kjer so otroci med

fotografijami pustili prazne prostorčke, so bili redki. Ugotovili smo, da je vsak raje

uporabil fotografije, na katerih je bil upodobljen. Po pregledu stripov smo ugotovili, da

se je pojavil vzorec fotografij, ki so se ponavljale. Sklepamo, da so bile te fotografije

uporabljene pogosteje zaradi bogatejše sporočilnosti vsebine.

24

Fotografija 4.1.4: Primer stripa, kjer se fotografije ne dopolnjujejo.

Fotografija 4.1.3: Deček je povezal prvo in drugo fotografijo, da se dopolnjujeta, zadnji

dve fotografiji sta neodvisni.

25

Fotografija 4.1.5: Primer stripa, ki ga je otrok oblikoval v vodoravnem položaju.

Pri dodajanju tekstovnih oblačkov smo opazili, da so imeli otroci precejšnje težave pri

ustvarjanju zgodbe, ki bi prehajala s fotografije na fotografijo in se na koncu povezala v

celoto. Otroci so pogosteje opisovali dogodke na posameznih fotografijah in jih med

seboj redko povezovali. Menimo, da bi otroci ob ponovitvi dejavnosti usvojili tudi

kronološko zaporedje in povezovanje zgodbe. Otroci so usvojili pomen tekstovnih

oblačkov, saj v njih niso zapisovali le govorjenega besedila, temveč tudi misli

nastopajočih v stripu ali dogajanje, povezano z njimi. V oblačke so pogosto vpisovali

besedne zveze, ki se v vrtcu velikokrat ponavljajo, kot so: »Boš pojedel veliko ali malo?«,

»Govorimo hvala in prosim.«, »Zdaj se bomo izšteli«.

Nekateri nad posamezne fotografije niso želeli dajati tekstovnih oblačkov, saj so pri

prebranih stripih opazili, da so bile nekatere ilustracije brez besedila.

26

Fotografija 4.1.6: Primer stripa, kjer je otrok več fotografij povezal v skupno zgodbo.

Psihološka analiza

Dejavnost je bila ustrezna otrokovi starosti. Fotoaparat za njih ni bil pretežak, nekaj težav

so imeli samo zaradi krajših prstov na roki. Fotoaparat kot avdio-vizualno so že poznali,

zato so uporabo hitro usvojili. Napake so popravili in jih niso ponavljali. Otroci so položaj

fotoaparata in svojega telesa ustrezno prilagodili, da so lahko fotografirali želeni motiv.

Med fotografiranjem jim pozornost ni uhajala drugam. Sklepamo, da je visoka motivacija

posledica redke uporabe pripomočka v vrtcu. Otroci so s fotoaparatom rokovali

previdno in varno, okoli vratu so zmeraj imeli pas, ki je preprečeval, da bi se naprava

27

poškodovala.

Primerno starosti je bilo tudi izdelovanje stripa, saj so otroci brez pomoči izrezovali in

lepili fotografije. Prav tako so usvojili pomen tekstovnih oblačkov, kar nakazuje ustrezna

uporaba le-teh pri ustvarjanju lastnega stripa. Otroci so doumeli, da ima strip zgodbo s

kronološkim zaporedjem in koncem, vendar so imeli težavo to vpeljati v lastne stripe.

Ustrezno so nizali fotografije od leve proti desni in od zgoraj navzdol.

Pedagoško-didaktična analiza

Časovna organizacija dejavnosti se je izkazala za uspešno, otroci so uspeli uresničiti

fotografiranje in izdelovanje stripa v danem časovnem obsegu. Prav tako se je za

uspešno izkazala delitev dejavnosti v dva sklopa, saj so se lahko otroci najprej posvetili

izključno obravnavanemu avdio-vizualnemu sredstvu in šele nato spoznali strip, s čimer

smo se izognili nihanju pozornosti.

Materialna analiza

Uporabljeni fotoaparat je kakovostno ustrezal cilju dejavnosti, posnete fotografije so

bile visoke ločljivosti, vsebino le-teh je bilo enostavno razbrati. Kljub številnim

naprednim možnostim fotoaparata so otroci z uporabo osnovnih funkcij posneli

fotografije, primerne za nadaljnjo uporabo. Natisnjene fotografije in ostali pripomočki,

s katerimi so otroci ustvarjali (lepilo, škarje in risalni papir), so bili kakovostni. Količina

materiala je bila zadostna, vsak otrok je lahko ustvaril več izdelkov, če je to želel.

Snovna analiza

Cilj likovne dejavnosti smo popolnoma uresničili, saj so otroci usvojili osnovno znanje

dela s fotoaparatom, po seznanitvi s stripovskimi deli pa so samostojno upoštevali

lastnosti le-tega in ustvarili lasten strip. Dejavnost je potekala v skladu s pripravo, otroci

so za fotografiranje kazali visoko stopnjo motivacije in so tudi po koncu dejavnosti želeli,

da bi fotoaparat še lahko uporabljali. Usvojili so varno upravljanje s fotoaparatom in

upoštevali navodila, ki smo jih podajali. Otroci so fotografirali dogovorjeni motiv, zato

28

so bile vse posnete fotografije primerne za izdelovanje stripa. Pri obravnavi stripa je bila

pozornost na visoki ravni, saj so lahko pri branju sodelovali zaradi nazornih ilustracij,

katerih vsebino so razumeli tudi oni. Zaradi želje otrok smo prebrali več stripovskih

zgodb, kot smo načrtovali. Usvojeno znanje so uspešno prenesli v ustvarjanje lastnega

stripa, kjer so upoštevali večino lastnosti, ki so jih pri uvodu v dejavnost spoznali. Otroke

je bilo treba opozarjati le na kronološko zaporedje in povezovanje dogodkov v zgodbi,

kar jim je povzročalo težave. Otroci so tekstovne oblačke prilepili na mesta, kjer je bilo

jasno videti, kaj želijo z njimi sporočiti.

4.2 DEJAVNOST SLIKANJA NA PROJEKCIJO NA BELEM BLAGU

Cilj likovne zaposlitve

Otrok s pomočjo projektorja ustvarja na večji površini.

Globalni cilji

Navajanje na poslikavo večjih površin.

Navajanje na poslikavo večjih površin v različnih položajih.

Razvijanje občutka za barvne odnose.

S skupino otrok smo se usedli na večnamensko blazino, kjer smo jim razložili, da bodo

danes dejavnosti potekale malo drugače, tj. s sredstvi, ki se sicer za dejavnosti v vrtcu

ne uporabljajo velikokrat. V roke smo vzeli manjši projektor, ki jim zaradi nenavadne

velikosti ni bil poznan. Ko je projektor krožil med otroki, so ga opisali z naslednjimi

povedmi:

»To bi lahko bila lučka.«

»Je to svetilka?«

»Mislim, da je to kamera.«

»To prižgemo, ko zmanjka elektrike.«

Ker otroci niso ugotovili, kaj imajo v roki, smo jim povedali, da so enako napravo

29

uporabljali na zadnjem nastopu vrtca pred starši. Deček F. je ugotovil, da je to projektor

in ga opisal z naslednjimi besedami:

»To je taka lučka, pa računalnik potrebuje, pa povežemo, pa potem boljše vidiš, večje

je.«

Odgovor smo potrdili in nato otrokom naročili, naj še enkrat ponovijo, kaj potrebujemo

za delo s projektorjem. Skupaj smo ponovili, da projektor za projiciranje slike povežemo

z različnimi digitalnimi napravami, kot sta računalnik ali telefon. Otroke smo nato

vprašali, kaj vse lahko s pomočjo projektorja vidimo. Našteli so slike, vulkane,

videoposnetke in fotografije.

Projektor smo postavili na sredino blazine, otroci pa so se posedli za njim. Vprašali smo

jih, kaj moramo storiti, da bo projektor začel projicirati sliko. Povedali so, da ga je treba

povezati z računalnikom, zato smo na blazino dali tudi računalnik. Ko smo začeli

projicirati sliko in se je slabo videla, smo jih vprašali, kako bi lahko to popravili. Znova so

pravilno ugotovili, da je treba ugasniti luči. Upoštevali smo njihov nasvet in z žaluzijami

zatemnili prostor. Ker je projekciji manjkalo ostrine, smo jim pokazali, s katerim stikalom

ostrimo sliko, in to storili pred njimi. Na projekciji smo jim pokazali fotografije, ki so jih

pri zadnjem nastopu posneli s fotoaparatom, ter paleto barv, ki si sledijo od temne do

svetle. Razložili smo jim, da bodo s tempera barvami slikali na veliko rjuho, na katero

bomo projicirali izbrano paleto barv.

Otroke smo razdelili v skupine po pet in jih odpeljali v majhen zatemnjen prostor, kjer

smo pripravili večji projektor, ki je na belo rjuho projiciral paleto barv. Otroci so si nadeli

zaščitne majice in začeli svobodno ustvarjati. Zanimivo je bilo, da so pred platnom

najprej obstali in so potrebovali kar nekaj časa, da so začeli slikati. Predvidevamo, da je

razlog to, da so se s takšno dejavnostjo srečali prvič. Otroci se med slikanjem niso veliko

pogovarjali, zato mislimo, da so bili za dejavnost notranje motivirani.

30

Fotografija 4.2.1: Otroci so slikali na belo blago.

Ko so otroci želeli odnehati s slikanjem, smo jih poklicali k sebi, za projektor, kjer smo

jih vprašali, kaj so opazili. Povedali so:

»Na beli se boljše vidi.«

»Bela barva se ne vidi dobro.«

Deček M. je slikal samo z rdečo in rumeno barvo, zato smo ga po dejavnosti vprašali,

zakaj ni uporabil katere druge barve. Razložil je, da sta se ti dve najbolje videli. Deček je

slikal predvsem na temnejših odtenkih projekcije. Vprašali smo otroke, zakaj so na

temnejši strani projicirane slike uporabili predvsem rdečo in rumeno barvo, in odgovorili

so, da se druge barve tam ne vidijo dobro.

31

Fotografija 4.2.2: Deklica je s črno tempera barvo slikala na projekcijo bele barve.

Rjuhe smo po dejavnosti razprli in si jih skupaj pogledali. Otroci so povedali, da jim je

bila dejavnost s projektorjem všeč. Vprašali so, če ga bomo še kdaj lahko uporabili.

32

Fotografija 4.2.3: Poslikano belo blago.

Fotografija 4.2.4: Poslikano blago.

33

Psihološka analiza

Otroci so dejavnost opravljali na ustreznem nivoju za njihovo starost. Poznali so način

risanja s čopičem in tempera barvami, saj so jih uporabljali na pravilen način, čopič so

po potrebi sami očistili ter zamenjali barvo. Med dejavnostjo so se ukvarjali samo z

ustvarjanjem, kar kaže na njihovo notranjo motiviranost. Projektorju niso namenjali

posebne pozornosti, ampak so bili osredotočeni na slikanje. Otroci so se samostojno

premikali ter slikali po temnih in svetlih delih projekcije. Vedeli so, katere barve

nastanejo ob mešanju in jih tudi zmešali.

Pedagoško-didaktična analiza

Časovni okvir je bil primeren; večina otrok je namreč ob zamenjavi skupin že sama

odnehala s slikanjem. Na vrsto so prišle vse štiri skupine.

Materialna analiza

Tehnološka sredstva, ki smo jih potrebovali za dejavnost, smo pripravili pred aktivnostjo,

zato otroci z njimi niso bili obremenjeni in so se lahko takoj posvetili slikanju. Na voljo so

imeli ustrezno količino različnih barv in čopičev, ki so omogočili dodatno raziskovanje

slikanja na velike površine. Belo blago je bilo ustrezno veliko, saj se med seboj niso

prerivali, brez prepira so menjavali tudi položaje pred rjuho.

Snovna analiza

Cilj likovne dejavnosti smo popolnoma uresničili, saj so otroci v uvodu spoznali izbrano

tehnološko napravo, s pomočjo katere so nato ob evalvaciji izdelkov ugotovili značilnosti

barvnih odnosov. Dejavnost je potekala v skladu z napisano pripravo. Otroci so

tehnološko sredstvo spoznali, vendar mu med dejavnostjo niso posvečali posebne

pozornost, kar kaže, da je uvod v dejavnost dosegel cilj. Pri pogovoru o napravi so

sodelovali in odgovarjali, ko je bilo treba. Ob demonstraciji dejavnosti je bilo otrokom

jasno, kakšna je njihova naloga in niso potrebovali dodatnih pojasnil. Nekatere mlajše

otroke smo morali opozoriti le na količino barve na čopiču. Vsi so individualno ustvarjali

in z drugimi otroki niso ustvarili skupnega motiva. Vsake toliko časa smo jim rekli, naj

34

stopijo korak stran od rjuhe, in jih vprašali, ali so med ustvarjanjem kaj opazili, Pri tem

smo pazili, da nismo vsiljevali svojega pogleda. Menimo, da so otroci dolgo ohranjali

pozornost za dejavnost zaradi drugačnosti aktivnosti, saj projektorja za likovne

aktivnosti še niso uporabili, prav tako pa ne ustvarjajo velikokrat na velike površine.

4.3 DEJAVNOST USTVARJANJA S SVETLOBNO SLEDJO V TEMNEM

PROSTORU

Cilj dejavnosti

Otrok s svetlobno sledjo žepne svetilke ustvarja v prostoru.

Globalni cilji

Seznanjanje z vizualnimi značilnostmi predmetov.

Izražanje s prostorsko risbo.

Svobodno likovno izražanje.

Otroci so se posedli pred večnamensko blazino, na kateri smo že imeli pripravljen delujoč

projektor, ki so ga spoznali pri prejšnjem nastopu. Povedali smo jim, da bomo danes

izvajali dejavnost, s katero se še niso srečali in da bodo spoznali novo avdio-vizualno

sredstvo. Na belo tablo zraven večnamenske blazine smo projicirali sliko in otrokom

naročili, naj s pomočjo fotografij ugotovijo, kaj bomo potrebovali za izvedbo dejavnosti.

Najprej se je na projekciji pokazala ročna svetilka, kar so otroci takoj prepoznali. Nato so

zagledali torbico za fotoaparat, ki so jo prav tako hitro prepoznali, saj smo fotoaparat

uporabili pri enem izmed predhodnih nastopov. Na koncu smo pokazali še fotografijo,

na kateri sta bila mesec in nočna pokrajina. Eden izmed otrok je rekel, da je na sliki noč,

kar smo potrdili, ampak smo poudarili, da lahko dejavnost izvedemo tudi podnevi,

vendar potrebujemo temen prostor, kot je ponoči temna narava.

35

Ker je bil prostor zatemnjen že zaradi rabe projektorja, smo jim dali tri ročne svetilke, ki

so krožile med njimi. Lahko so jih prižigali in ugašali ter spreminjali svetlost. Vprašali smo

jih, kaj mislijo, da bomo počeli s fotoaparatom in ročno svetilko v temnem prostoru.

Dobili smo naslednje odgovore:

» Svetimo v tla ali steno in slikamo.«

»Z lučko svetimo v nekoga in ga slikamo.«

»Svetimo v fotoaparat in slikamo.«

Otrokom smo nato na projekciji pokazali fotografiji, ki smo jih prejšnji dan posneli z

uporabo obravnavanih avdio-vizualnih sredstev. Pokazali smo jim fotografije, na katerih

smo s svetilko risali različne oblike v temnem prostoru in to fotografirali. Vidne so bile

različne oblike, ki so posledica svetlobne sledi. Uporabili smo eno ali dve svetilki

naenkrat. Z otroki smo se nato pogovarjali, kaj bi lahko fotografije svetlobne sledi

predstavljale. Na eni izmed fotografij sta deklici videli y (ipsilon) ali ptička. Izbrali smo

enega izmed otrok, s katerim smo demonstrirali potek dejavnosti. Otrok se je pomaknil

na sredino igralnice, mi pa smo pripravili fotoaparat. Naročili smo mu, naj čim hitreje

premika svetilko. Potem smo mu rekli, naj poskusi z roko narediti tudi krožne gibe.

Posnete fotografije smo nato pokazali vsem otrokom.

Otroke smo razdelili v štiri skupine po pet in prvo skupino odpeljali v sejno sobo oz.

prostor, ki se ga lahko zatemni bolje kot igralnico. Vsakega otroka smo fotografirali med

risanjem s svetilko v prostoru. Otroci so bili veseli, ko so imeli po eno svetilko v obeh

rokah, saj so takrat najverjetneje čutili več svobode pri ustvarjanju. Opazili smo, da so

imeli težavo z ohranitvijo usmerjenosti svetlobe proti objektivu fotoaparata. Na to smo

jih opozarjali. Ker se otroci ne morejo gibati tako hitro kot odrasli, so bile svetlobne sledi

krajše kot pri našem poskusu. Otroci so najprej svobodno ustvarjali po zraku, nato pa so

samostojno začeli ustvarjati enostavne oblike, kot so črke, številke in geometrijski liki.

Velikokrat so izrisali črke L, I in Z ter krog. Ker so otroci spoznali fotoaparat že pri enem

izmed prejšnjih nastopov, so lahko sami fotografirali. Ko smo vse otroke v skupini

fotografirali, smo se skupaj usedli na tla in si pogledali fotografije ter razmišljali, kaj bi

36

lahko nastala svetlobna sled predstavljala. Otroci so največkrat v sledeh opazili črke,

luno, ptico in krog.

Fotografija 4.3.1: Deklica je s svetlobno sledjo risala krožnico.

37

Fotografija 4.3.2: Ustvarjanje z dvema svetilkama hkrati.

Fotografija 4.3.3: Deklica je poskušala narisati drevo.

38

Psihološka analiza

Likovna zaposlitev je bila primerna starosti otrok, saj so med seboj ustrezno povezovali

različne elemente aktivnosti. Prav tako so spoznanja prejšnjih nastopov ustrezno

vpeljali v novo aktivnost. Otrok zatemnjen prostor ni prestrašil, zato smo lahko

dejavnost izvedli nemoteno.

Pedagoško-didaktična analiza

Uvodna motivacija in celotna aktivnost sta bili ustrezno dolgi, saj so otroci med glavno

aktivnostjo vedeli, kaj je njihova naloga, prav tako pa je na vrsto prišlo vseh pet skupin.

Materialna analiza

Otroci so imeli na voljo vse potrebne materiale za brezskrbno ustvarjanje. Tehnološka

sredstva smo predhodno pripravili in z njimi nismo motili dejavnosti.

Snovna analiza

Cilj likovne dejavnosti je bil popolnoma uresničen, saj so otroci preko dejavnosti

ustrezno spoznali obravnavano avdio-vizualno sredstvo – ročno svetilko. Pri uvodni

dejavnosti so otroci spoznali uporabo naprave in novo znanje izkoristili pri aktivnosti.

Spoznali so, da je najbolj učinkovita v temnem prostoru. Med dejavnostjo so vedeli, kaj

je njihova naloga, kar je znak uspešnega prikaza v uvodu dejavnosti. Aktivnost je

potekala hitro, kar je omogočilo, da so bili otroci ves čas pozorni. Prav tako smo pri

dejavnosti obnovili znanje prejšnjih nastopov. Med risanjem po prostoru so otroci

izražali svojo ustvarjalnost. To se je kazalo v želji po ponovitvah, saj so želeli ustvariti čim

več različnih oblik ali dodelati svoj poskus. S podobno dejavnostjo se otroci pred tem še

niso srečali, zato jim je bila nenavadna in posledično zanimiva, kar je pozitivno vplivalo

na njihovo motivacijo.

39

4.4 DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA IN MEŠANJA BARV S

POMOČJO GRAFOSKOPA

Cilj dejavnosti

Otrok s poljubnimi oblikami barvnih prosojnic ustvarja na objektnem steklu grafoskopa.

Globalni cilji

Seznanjanje z vizualnimi značilnostmi predmetov.

Kompozicijsko urejanje.

Obrisno izrezovanje.

Otroci so se pred začetkom nastopa posedli na blazino, na sredini katere je bil grafoskop,

ki so si ga lahko dobro ogledali. Nato smo se jim pridružili in začeli z uvodom v dejavnost.

Otroci so nam najprej povedali, da se z omenjeno napravo še niso srečali. Zanimivo je

bilo, da smo ob vprašanju o uporabi naprave dobili naslednje odgovore:

»To je luč.«

»S tem vidimo majhne stvari.«

»Teleskop.«

Izredno zanimivo je bilo, da so otroci grafoskop povezovali s poznanimi avdio-vizualnimi

pomagali, kot sta mikroskop ali teleskop. Prav tako nas je presenetilo, da je deklica

napravo povezala z lučjo, torej s sredstvom, ki oddaja svetlobo, še preden smo vklopili

žarnico v grafoskopu. Menimo, da grafoskopa in njegove uporabe otroci niso poznali

zaradi napredka tehnologije, ki je grafoskop skorajda povsem izrinil iz šol in vrtcev. Med

opazovanjem so prestavili tudi stikalo za vklop, vendar se grafoskop zaradi

nepovezanosti z električnim omrežjem ni vključil. Zanimivo jim je bilo tudi ogledalo, ki

odbija svetlobo. Iz ogrodja so vzeli še električni kabel in ugotovili, da je za delovanje

potrebna elektrika.

Grafoskop smo nato položili na manjšo mizo in ga priklopili na električni tok. Ugasnili

smo luči in zatemnili prostor. Enemu izmed otrok smo naročili, naj premakne stikalo za

40

Fotografija 4.4.1: Otroci so spoznavali avdio-vizualno sredstvo grafoskop.

vklop in grafoskop je zasvetil na belo tablo pred njimi. Opazili smo, da je svetloba otroke

presenetila in obenem navdušila. Nato so individualno eden za drugim hodili do

grafoskopa in si ga ogledovali, medtem pa smo postavili vprašanje: »Na kakšne načine

bi lahko uporabili grafoskop, ki je pred vami?« Otroci so precej časa razmišljali, saj

uporabe grafoskopa pri dejavnostih še niso videli. Dobili smo naslednje odgovore:

»Lahko bi naredili disko.«

»Lahko bi kaj narisali tu gor (pokaže na objektno steklo).«

»Lahko bi svetili.«

»Lahko bi se igrali sence.«

41

Presenečeni smo bili, da je minilo precej časa, da je eden izmed otrok povedal, da bi

grafoskop lahko uporabili tudi za igro ali ustvarjanje s sencami. Sledila je demonstracija

dela z grafoskopom, zato smo pripravili prozorne, zelene, rumene, modre in rdeče

prosojnice. Otrokom smo razložili, da se grafoskop največkrat uporablja za podajanje

učne snovi učencem v osnovnih in srednjih šolah, in sicer učitelji na prosojnice napišejo,

narišejo ali naslikajo obravnavano učno snov, ki jo lahko nato otroci vidijo na beli podlagi.

Grafoskop smo znova vključili in na objektno steklo položili prosojnice, pobarvane z

rdečo, modro in rumeno barvo. Nato smo vzeli rdečo barvno folijo in jo položili na

objektno steklo. Nanjo smo dali rumeno prosojnico in na belo tablo se je projicirala

oranžna barva. Opazili smo, da so bili otroci navdušeni že nad barvnimi folijami, mešanje

barv pa je dodatno spodbudilo njihovo pozornost. Veliko otrok je želelo dodati še več

barvnih folij in eksperimentirati z mešanjem barv, ampak smo jim razložili, da bodo to

lahko počeli sami. Pred dejavnostjo smo na mizah pripravili škarje. Otroke smo razdelili

v skupine po pet in z njimi odšli do miz. Tam smo jim razložili, da bodo s škarjami

izrezovali poljubne oblike, iz katerih bodo potem na objektnem steklu grafoskopa

ustvarili poljubno kompozicijo. Še enkrat smo jih opomnili, da je mogoče s polaganjem

prosojnic drugo na drugo ustvariti več barv.

42

Fotografija 4.4.2: Otroci so izrezovali poljubne oblike iz barvnih prosojnic.

Fotografija 4.4.3: Izrezovanje barvnih prosojnic.

43

Fotografija 4.4.4: Polaganje barvnih prosojnic na objektno steklo grafoskopa.

Otroci so se lotili dela in začeli izrezovati različne oblike iz barvnih folij. Ker je bil motiv

svoboden, smo opazili, da so potrebovali precej časa, preden so se odločili za izbrani

motiv. Mlajšim otrokom je nekaj težav povzročalo rezanje želenih oblik, saj so navajeni

rezati predvsem papir in ne prosojnic. Ugotovili smo, da so otroci ustvarjali predvsem

motive iz vsakdanjega življenja, kot so hiša, avto, cesta, letalo ipd. Pojavljalo se je veliko

motivov, povezanih z morjem, npr. ladje, ribe itd., kar pripisujemo bližini poletnih

počitnic. Otroci so se namreč z omenjenimi motivi takrat pogosto srečevali v vrtcu, na

televizorju, pri starših itd. Dobili smo občutek, da so bili zaradi uporabljenega avdio-

vizualnega sredstva dodatno motivirani, kar se je izražalo predvsem v veliki želji po

ustvarjanju različnih kompozicij, ki so jih ves čas želeli preverjati na projekciji grafoskopa.

Zanimivo je bilo, da so bili zelo dosledni pri postavljanju kompozicije in so tako spodnji

del izrezane folije zmeraj postavljali na spodnji rob objektnega stekla. Kljub velikemu

številu izdelkov pa so otroci redko prekrivali barvne prosojnice in s tem mešali barve.

Menimo, da zaradi preširoke izbire barvnih prosojnic otroci niso čutili potrebe po

ustvarjanju novih barv.

44

Fotografija 4.4.6.: Morje in podmornica.

Fotografija 4.4.5: Avtomobil.

45

Fotografija 4.4.7: Deklica je iz barvnih prosojnic naredila zajca in travnik.

Fotografija 4.4.8: Morska deklica.

46

Po končani dejavnosti so otroci individualno drug za drugim svojo kompozicijo še enkrat

postavili na objektno steklo, da smo si izdelek skupaj pogledali in ga ovrednotili.

Psihološka analiza

Likovna zaposlitev je bila primerna starosti otrok, saj so brez težav sledili danim

navodilom. Zaradi nepoznanega materiala je rezanje folije določenim otrokom

predstavljalo težavo. Nekateri so veliko pozornosti med dejavnostjo posvečali

grafoskopu, zato smo jih dodatno motivirali za ustvarjanje s folijami. Na ustvarjanje

otrok so vplivale tudi druge vsebine, ki so jih obravnavali izven naše dejavnosti, kar se

je videlo v izbranih motivih.

Pedagoško-didaktična analiza

Trajanje celotne aktivnosti je bilo ustrezno, saj so bili otroci motivirani za ustvarjanje do

konca dejavnosti, prav tako pa so vsi imeli možnost dokončati izdelek.

Materialna analiza

Otroci so imeli na voljo dovolj materiala, ki je bil predhodno pripravljen. Avdio-vizualno

sredstvo je bilo pripravljeno pred dejavnostjo, uporabljeni električni razdelilec pa smo

postavili na omaro in tako poskrbeli za varnost otrok.

Snovna analiza

Cilji dejavnosti so bili v celoti uresničeni, saj so otroci uspešno ustvarili likovna dela ob

uporabi avdio-vizualnega sredstva, tj. grafoskopa. Otroci so že pri uvodni dejavnosti

izkazali veliko motivacijo za spoznavanje naprave in so želeli o njej izvedeti čim več.

Predvsem jih je zanimalo, kako se uporablja. Med psihološkim uvodom in pred izvedbo

osrednjega dela smo jim omogočili, da so si grafoskop podrobno ogledali in ga vklopili,

zato med izrezovanjem barvnih prosojnic ni vplival na njihovo pozornost. Ustvarili so

veliko oblik iz barvnih prosojnic in jih ves čas polagali na objektno steklo grafoskopa,

kompozicijo pa so ves čas tudi dopolnjevali. Za polaganje različnih barvnih prosojnic

47

drugo na drugo oz. mešanje barv na projekciji smo jih morali dodatno spodbuditi, saj

so sicer prosojnice različnih oblik postavljali le drugo zraven druge.

4.5 DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA NA DIGITALNI NAPRAVI

Cilj likovne zaposlitve

Otroci se pred zelenim platnom fotografirajo in nato kompozicijsko urejajo elemente na

fotografiji.

Globalni cilji

Razvijanje občutka za prostorske odnose.

Seznanjanje z vizualnimi značilnostmi predmetov.

Kompozicijsko urejanje.

Z otroki smo se zbrali na večnamenski blazini, kjer smo jih pozdravili in začeli z

dejavnostjo. Ker je bil to zadnji nastop v našem sklopu, so otroci že poznali izraz avdio-

vizualno sredstvo. Utrdili smo, kaj so avdio-vizualna sredstva in katera avdio-vizualna

sredstva smo v sklopu naših nastopov že spoznali. Otroci so na vprašanji odgovorili brez

težav. Nato smo jim postavili vprašanje: »Katero avdio-vizualno sredstvo bomo spoznali

danes?« Dobili smo naslednje dogovore:

»Televizijo.«

»Telefon.«

»Teleskop.«

»Grafoskop.«

Čeprav smo grafoskop že obravnavali, smo z odgovori dobili potrdilo, da otroci vedo,

katera sredstva spadajo v skupino avdio-vizualnih sredstev.

V roke smo vzeli torbo za tablični računalnik in jo dali otrokom, da je krožila med njimi.

Eden izmed otrok je takoj ob pogledu nanjo rekel, da gre za »tablico«. Ko so si vsi otroci

48

ogledali torbico, smo jih vprašali: »Ali kdo ve, kaj je v torbi?« Otroci so soglasno

odgovorili, da gre za »tablico«, zato smo tablični računalnik vzeli iz torbe in ga pokazali

otrokom. Povedali smo, da je pravilno ime naprave tablični računalnik in je mobilna

naprava z zaslonom na dotik, podobna novejšim mobilnikom. Pred njimi smo jo vklopili

in jim pokazali zaslon ter virtualno tipkovnico, s katero vnašamo želene besede.

Predvidevamo, da ima veliko otrok tablične računalnike tudi v domačem okolju, saj so

način uporabe že poznali. Ko smo jih vprašali, za kaj uporabljajo tablico v domačem

okolju, sta se ponavljala odgovora: »Igram igrice.« in »Gledam risanke.« Otrokom smo

pokazali še funkcijo za fotografiranje in videosnemanje, kar smo pri nastopu tudi

uporabili.

Na tabličnem računalniku smo odprli aplikacijo YouTube in si pogledali videoposnetek

meteorologa, ki kaže vremensko napoved na zemljevidu za njim. Opazili smo, da so bili

otroci zelo motivirani, saj med ogledom niso klepetali ali ovirali izvedbe nastopa.

Vprašali smo jih, kaj smo si pogledali in dobili naslednje odgovore:

»Vreme.«

»Poročila.«

»Kako vreme bo.«

»Kakšno vreme bo jutri.«

»Kje bo sonce.«

»Kje bodo oblaki.«

Otrokom smo povedali, da so pravilno ugotovili, da smo si pogledali vremensko

napoved, kjer meteorolog na geografskem prikazu pokaže ter razloži, kakšne

temperature in vremenske pojave bomo imeli v naslednjih dneh. Obvestili smo jih, da si

bomo pogledali še eno vremensko napoved. Na tabličnem računalniku smo predvajali

videoposnetek meteorologa, ki napoveduje vreme pred zelenim ozadjem. Odziv otrok je

bil zelo zanimiv, saj so se spogledali, vendar med videoposnetkom niso komentirali ali

iskali razlag za ogled vremenske napovedi brez dodatnega grafičnega prikaza vremena.

Otrokom smo povedali, da je za meteorologom zmeraj zeleno ozadje, šele kasneje pa

49

strokovni delavci s pomočjo računalniških aplikacij na zeleno ozadje projicirajo želeno

vizualizacijo.

Pred nastopom smo pred večnamensko blazino pripravili zeleno platno. Izbrali smo

enega izmed otrok, da se je postavil predenj in ga fotografirali. Za njim se je prikazala

vremenska napoved in otroci so bili zelo navdušeni. Dobili smo občutek, da so šele takrat

zares razumelil, kako se zeleno platno uporablja. Na tabličnem računalniku smo znova

odprli aplikacijo Do Ink, izbrali novo fotografijo, ki se bo prikazala na zelenem platnu, in

otroka fotografirali. Nato smo se usedli v krog in fotografijo pokazali otrokom. Opazno

je bilo, da so bili zelo navdušeni in so želeli, da fotografiramo še koga. Razložili smo, da

bomo danes ustvarjali s tabličnim računalnikom pred zelenim platnom. Otroke smo

razdelili v pet skupin po štiri in jim naročili, naj gredo do miz, kjer imajo na listih formata

A4 natisnjene fotografije, ki jih želijo imeti za ozadje. Fotografijo, ki so jo izbrali, so

izrezali in jo prinesli k nam, da smo jo pripravili v aplikaciji.

Fotografija 4.5.1: Deklica se je fotografirala pred zelenim platnom, na aplikaciji smo

izbrali ozadje vremenske napovedi.

50

Otroke smo najprej posamezno fotografirali, nato pa so si kot skupina skupaj izbrali

fotografijo, ki bo na zelenem platnu, pred njim pa se bodo fotografirali vsi skupaj. Opazili

smo, da so otroci raje izbirali fotografije z več elementi kot fotografije, kjer je bil le gozd

ali travnik brez dodanih aktivnih elementov (živali, ljudi ali dinozavrov). Sami so izbrali v

kakšnem položaju se želijo fotografirati, pri tem pa smo jih usmerjali, da so dosegli

položaj, ki so si ga želeli. Otroci so velikokrat odšli do tabličnega računalnika, pogledali

nastalo fotografijo in se želeli ponovno fotografirati, da bi dobili želeno kompozicijo.

Delo jim je bilo všeč, motivacija za dejavnost je bila na visokem nivoju. Posebej zanimivo

jim je bilo, ko so dobili dodatno zeleno blago, s katerim so si pokrili želen i del telesa, ki

nato na fotografiji ni bil viden. Deklica je npr. želela svojo glavo prekriti, da bo na sliki

izgledalo, da ima človeško telo in kravjo glavo.

Fotografija 4.5.2: Deček je stal pred zelenim platnom.

51

Fotografija 4.5.3: Deček je z uporabo aplikacije svojo fotografijo oblikoval tako, da se je zdelo, kot da drži ogenj.

Fotografija 4.5.4:Otrok je ustvarjal na tabličnem računalniku.

52

Fotografija 4.5.5: Deklica si je z zelenim blagom prekrila glavo.

Fotografija 4.5.6: Posledica je bila fotografija, na kateri je deklica »brez glave«.

53

Fotografija 4.5.7: Fotografija podvodnega sveta in deček, fotografiran pred zelenim

platnom.

Ko so bili vsi otroci iz skupine fotografirani, so se posedli za mizo, kjer smo jim pokazali,

kako uporabljati aplikacijo Do Ink. Ta omogoča manipulacijo s predmetom ali osebo, ki

je fotografirana pred zelenim platnom. Otrok je lahko s prsti premikal ter spreminjal

velikost in širino predmeta ali osebe, prav tako pa je lahko s prsti slikal po nastali

fotografiji.

54

Fotografija 4.5.8: Preizkušanje različnih možnosti na tabličnem računalniku.

Otroci so hitro usvojili ustvarjanje s prsti na zaslonu tabličnega računalnika. Opazno je

bilo, da so se s podobnimi tehnološkimi sredstvi že srečali. Otroci so najprej predvsem

eksperimentirali, manipulirali s predmeti, jih obračali in spreminjali. Posebej zanimivo

jim je bilo, da so sebe lahko postavili v sicer nedostopno okolje, kot je luna ali vesolje.

Opazili smo, da sta jim bila pomembnejša ustvarjanje in uporaba tehnološkega sredstva

kot pa končni izdelek. Menimo, da bi se to spremenilo, če bi z uporabljeno aplikacijo v

vrtcu ustarjali večkrat.

Končne izdelke smo ovrednotili v krogu na večnamenski blazini.

Psihološka analiza

Dejavnost je bila primerna starosti otrok, saj so razumeli dane napotke in brez težav

opravljali naloge. Otrokom je bilo izbrano avdio-vizualno sredstvo poznano, kljub temu

pa jim je bilo nenavadno, da smo ga uporabili v vrtcu, kar je dvignilo njihovo motivacijo.

Težavnost upravljanja z uporabljeno aplikacijo je bila primerna starosti otrok, saj so

njene možnosti ustvarjanja usvojili hitro in brez težav samostojno ustvarjali.

55

Pedagoško-didaktična analiza

Čas trajanja dejavnosti je bil ustrezen, saj je bila stopnja koncentracije otrok ves čas na

visoki ravni. Vse skupine otrok so svoj likovni izdelek končale v danem časovnem

okvirju.

Materialna analiza

Otroci so imeli za ustvarjanje na voljo dva tablična računalnika, tablični računalnik iPad

mini 2 in tablični računalnik Lenovo. Predhodno smo pripravili zeleno platno iz blaga, ki

je služilo za ustvarjanje želenega ozadja. Uporabljeni materiali za uporabo niso bili

nevarni, prav tako tudi ne prezahtevni.

Snovna analiza

Cilj likovne dejavnosti je bil dosežen v popolnosti, saj so otroci spoznali tablični

računalnik ter se naučili ustvarjati z aplikacijama Do Ink in Chroma key. Otroci so sicer

avdio-vizualno sredstvo ves čas imenovali »tablica«, saj se s tem imenovanjem srečujejo

v domačem okolju. Spoznali so pomen zelenega platna, saj so samostojno

eksperimentirali z dodajanjem predmetov pred zeleno platno in se zavedali, da se bo

predmet pojavil na izbrani fotografiji. Prav tako so ugotovili, da se predmeti ali oblačila

zelene barve na fotografiji ne bodo videli, kar nakazuje uspešnost psihološkega uvoda.

Otroci so brez težav upravljali z zaslonom na dotik, najverjetneje zaradi uporabe

podobne tehnologije (mobilni telefoni in računalniki) v domačem okolju. Pri

manipuliranju z osebami in predmeti na fotografijah so samostojno ustvarjali želeno

kompozicijo. Nekajkrat se je zgodilo, da so pri ustvarjanju po pomoti izbrali napačno

funkcijo in takrat smo se jim pomagali vrniti nazaj v način ustvarjanja. Menimo, da je

otrokom aplikacija predstavljala nekaj težav, ker je prvenstveno namenjena odraslim,

kar se kaže predvsem v potrebnem obvladovanju fine motorike.

56

5 SKLEP

Umetnost je ena izmed pomembnih področij, zapisanih v Kurikulumu za vrtce, zato je

odgovornost strokovnih delavcev, da jo ustrezno vključujejo v vzgojni proces ter je ne

zapostavljajo. Didaktika likovne umetnosti ponuja širok spekter možnosti za raznoliko

ustvarjanje, kar vzgojiteljem omogoča izkoriščanje različnih sredstev in materialov za

dodatno motivacijo otrok.

V diplomskem delu smo predstavili avdio-vizualna sredstva, jih opredelili ter razložili

njihov pomen v vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da jih je v vzgojni proces mogoče

vključiti že v vrtcu, ampak je za to potrebna ustrezna usposobljenost strokovnega

delavca, ki omogoča, da z njimi ravna na varen in neškodljiv način.

V praktičnem delu smo potrdili vsa zastavljena raziskovalna vprašanja. Otroci so

dejavnosti izvajali sproščeno, kar se je kazalo v tem, da med ustvarjanjem niso hiteli in

so bili dobro razpoloženi. Potrjujemo tudi, da so bili otroci med ustvarjanjem s pomočjo

avdio-vizualnih sredstev visoko motivirani, saj so velikokrat želeli ustvariti več likovnih

izdelkov ali ponoviti ustvarjalni postopek. Z izvedbo več likovnih dejavnosti z različnimi

avdio-vizualnimi sredstvi potrjujemo raziskovalno vprašanje, da lahko le-te uporabimo

na različne načine. Vsi likovni izdelki izvedenih nastopov so bili posledica uporabe

avdio-vizualnega pripomočka pri dejavnosti, s čimer potrjujemo zadnje raziskovalno

vprašanje.

Diplomsko delo ponuja izhodišča, ki bodo strokovnim delavcem predstavljala ustrezno

uporabo avdio-vizualnih sredstev v vzgojnem procesu. Na obravnavanem področju pa

bodo potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo primerna avdio-vizualna sredstva in vsebine

ločile od neprimernih in škodljivih. Že nekaj časa poznamo uradno oznako

57

Dobra igrača, ki označuje igrače, ki otroku omogočajo celosten razvoj v varnih

okoliščinah, pri aplikacijah in tehnoloških sredstvih pa se podobne oznake še ne

uporabljajo. Menimo, da bi se strokovni delavci pogosteje posluževali uporabe avdio-

vizualnih naprav in aplikacij, če bi bile takšne oznake v uporabi. Tako bi namreč

vzgojitelji in učitelji lažje poiskali vsebine in naprave, ki so varne ter primerne za

uporabo v vzgojnem procesu.

V sklopu programa EYE project smo imeli med opravljanjem študija možnost obiskati

vrtce in osnovne šole na Severnem Irskem, kjer so avdio-vizualna sredstva v igralnicah

in učilnicah prisotna ves čas, tudi kadar jih ne uporabljajo. V osnovni šoli Ebrington, kjer

se otroci šolajo od četrtega leta starosti, so vse učilnice opremljene z interaktivno tablo,

prilagojeno za učenje predšolskih otrok. Prav tako imajo na voljo računalniško učilnico,

kjer so visoko zmogljivi računalniki, na katerih je naložena programska oprema, ki je

primerna za učenje predšolskih in šolskih otrok. Ker so bila avdio-vizualna sredstva ves

čas prisotna v prostoru z otroki, jim niso predstavljala nič nenavadnega in so se lahko

posvetili dejavnosti, ne da bi uporabljena sredstva preusmerjala pozornost. Menimo,

da bi bila učinkovitost dela z avdio-vizualnimi sredstvi v Sloveniji višja, če bi se otroci z

njimi v igralnicah srečevali redno in jih pred uporabo dobro spoznali, saj jim potem ne

bi bila tako nenavadna.

Uporaba avdio-vizualnih sredstev v vzgojnem procesu v vrtcu je še vedno velik izziv za

številne vzgojitelje. Glede na dostopnost in številčnost tehnoloških sredstev, ki nas

obkrožajo v vsakdanjem življenju, je uporaba le-teh v vrtcih še vedno redka, čeprav nam

omogočajo številne nove možnosti za dosego zastavljenih ciljev. Menimo, da se

strokovni delavci redko odločajo za uporabo avdio-vizualnih sredstev zaradi občutka

neusposobljenosti na področju rokovanja z informacijsko-komunikacijskimi

tehnologijami, kar je posledica redkih izobraževanj na tem področju. Otrokom so avdio-

vizualna sredstva v današnjem času na voljo na vsakem koraku, zato je pomembno, da

jih pri vzgoji in izobraževanju usmerjamo k ustrezni uporabi, ki vključuje izbiro ustreznih

vsebin, ki pozitivno vplivajo na otrokov celostni razvoj.

58

VIRI IN LITERATURA

Balić-Šimrak, A. (2010). Predšolsko dijete i likovna umjetnost. Dijete, vrtić, obitelj:

Časopis za odgoj i naobrazbu predškolske djece namijenjen stručnjacima i

roditeljima. 16-17. 2–8. Pridobljeno 14. 5. 2019 s https://hrcak.srce.hr/124737.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Blackwell, C. (2014). Teacher practices with mobile technology integrating tablet

computers into the early childhood classroom. Journal of Education Research,

7, 4, 231–255. Pridobljeno 13. 9. 2019 s http://cmhd.northwestern.edu/wp-

content/uploads/2014/07/Blackwell-JEDR-Final.pdf.

Borin, M. (1986). Avdio-vizualna učna sredstva v medicini dela. Zdrav Obzor, 20, 167–

175. Pridobljeno 18. 5. 2019 s

http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1986.20.2.167.

Božnar, J. (2004). Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na

spremembe v vzgojno-izobraževalnem procesu. Kranj: Ekonomska šola.

Cogill, J. (2003). ICT Research Bursaries: The use of interactive whiteboards in the

primaryschool: effects on pedagogy. ICT in Schools Research and Evaluation

Series, 16, 52–55. Pridobljeno 25. 5. 2019 s

https://dera.ioe.ac.uk/4901/2/A9R58A0_Redacted.pdf#page=54.

Couse, J., in Chen, W. (2010). A tablet computer for young children? Exploring its

viability for early childhood education. Journal of Research on Technology in

Education, 43, 75–98.

Čelebič, G., in Rendulič, D. I. (2012). ITdesk.info – načrtovanje računalniškega e-

izobraževanja s prostim dostopom – Priročnik za digitalne pismenosti:

59

Osnovni pojmi informacijske in komunikacijske tehnologije. Zagreb: Otvoreno

društvo za razmjenu ideja. Pridobljeno 13. 9. 2019 s

http://www.itdesk.info/slo/prirocnik/prirocnik_osnovni_pojmi_informacijs

ke_tehnologije.pdf.

Duh, M. (1999). Likovna vzgoja in multimedija. Organizacija, 32, 8–9.

Duh, M., in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Založba Rokus, d. o. o.

Harness the Power of Projectors and Interactive Whiteboards (b. d.). Pridobljeno 13

.9. 2019 s

http://www.schoolnet.org.za/conference/sessions/nh/WB_Research.pdf.

Herzmann, A. (2018). Can computers create art? Arts, 7 (2), 18. Pridobljeno 13. 9.

2019 s https://www.mdpi.com/2076-0752/7/2/18/htm.

Holmes, K. (2009). Planning to teach with digital tools. Introducing the interective

whiteboard to pre-service secondary mathematics teachers. Australasian

Journal of Educational Technology, 25/3, 351–365. Pridobljeno 13. 9. 2019 s

https://ajet.org.au/index.php/AJET/article/view/1139/388.

Kurikulum za vrtce (1999). Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.

Markovac, V., in Rogulja, N. (2009). Key ICT competences of kindergarten teachers.

Pridobljeno 25. 4. 2019 s

https://bib.irb.hr/datoteka/465036.Markovac_Rogulja_2009.pdf.

Marzano, J. R. (2009). The Art and Science of Teaching/Teaching with Interactive

Whiteboards. Educational leadership, 67, 3, 80–82. Pridobljeno 13. 9. 2019 s

http://educ116eff11.pbworks.com/w/file/fetch/46804265/smartboards%20m

arzano.pdf.

Moravcik, M., Pekarova, J., in Kalas, I. (2009). Digital Technologies at Preschool Class

Scenarios. Department of Informatics Education, Comenius University.

Pridobljeno 28. 5. 2019 s

http://www.ifip.org/wcce2009/proceedings/papers/WCCE2009_pap117.p

df.

60

Painter, D., Whiting, E., in Wolters, B. (2005). The Use of an Interactive Whiteboard

in promoting interactive teaching and learning. Pridobljeno 19. 6. 2019 s

https://gse.gmu.edu/assets/docs/tr/interactive-board_tr.pdf.

Parette, H., in Blum, C. (2013). Instructional Technology in Early Childhood: Teaching in

the Digital Age. Pridobljeno 13. 9. 2019 s

http://archive.brookespublishing.com/documents/instructional-

technology.pdf.

Poole, B. J., in Sky-McIlvain B. (2009). E-Learning and Information Literacy. Education

for an information age: Teaching In The Computerized Classroom, 7th edition.

Pridobljeno 14. 5. 2019 s

http://www.pitt.edu/~edindex/InfoAge7thEdition/Chapter8.pdf.

Radich, J. (2013). Technology and interactive media as tools in early childhood

programs serving children from birth through age 8. Every Child, 19, 4, 18–19.

Pridobljeno 20. 5. 2019 s https://www.naeyc.org/sites/default/files/globally-

shared/downloads/PDFs/resources/topics/PS_technology_WEB.pdf.

Ramirez, G. M. (2012). Usage of Multimedia Visual Aids in the English Language

Classroom: A Case Study at Margarita Salas Secondary School. Pridobljeno 20.

5. 2019 s https://www.ucm.es/data/cont/docs/119-2015-03-17-

11.MariaRamirezGarcia2013.pdf.

Rebernak, B. (2008). Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli. Vzgoja in

izobraževanje, XXXIX, 5. Pridobljeno 13. 9. 2019 s

http://www2.arnes.si/~breber1/zg/clanki/viz_clanek.pdf.

Richards, R. D. (2009). Young visual ethnographers: children's use of digital

photography to record, share and extend their art experiences. International

Art in Early Childhood Research Journal, 1–16. Pridobljeno 20. 5. 2019 s

http://artinearlychildhood.org/artec/images/article/ARTEC_2009_Research_J

ournal_1_Article_3.pdf

Štrucl, V. (2011). IKT – moj pristop k aktualni temi. Vzgojiteljica, XIII, 5.

61

Terreni, L. (2011). Interactive whiteboards, art and young children. Computers in

New Zealand Schools: Learning, teaching, Technology. 23 (1), 78–100.

Pridobljeno 25. 5. 2019 s https://www.otago.ac.nz/cdelt/otago064439.pdf

Usar, K., in Jerše, L. (2016). Smernice za uporabo IKT v vrtcu. Zavod Republike Slovenije

za šolstvo. Pridobljeno 10. 5. 2019 s

https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-

vrtec/files/assets/common/downloads/publication.pdf.

Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

Debora.

Wechtersbach, R. (2003). Otrok, vrtec in računalnik. Vzgoja in izobraževanje v

informacijski družbi, 497–584. Kranj: Moderna organizacija.

62

PRILOGE

Priprave nastopov.

63

PRILOGA A: DEJAVNOST FOTOGRAFIRANJA IN IZDELOVANJA STRIPA

Datum: 30. 5. 2019

Vrtec: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Enota: Pragersko

Skupina: 4–6

Število otrok, vključenih v likovno dejavnost: 21

Vzgojiteljica: dipl. vzg. Eva Kohne

Študent: Klemen Auguštin

Cilj likovne zaposlitve: Otroci fotografirajo dnevno rutino in s fotografijami izdelajo strip.

Likovno področje: Grafika.

Likovna tema: Strip.

Likovni motiv: /

Likovna tehnika: Kolaž.

Globalni cilji: Razvijanje občutka za prostorske odnose, kompozicijsko urejanje.

Metode dela: Demonstracija, pogovor, raziskovanje.

Oblike dela: Individualna in skupna.

Material in orodja: Fotoaparat Sony Cyber-shot DSC-HX300, škarje, lepilo, A4-list, strip

Maček Igor in trapasta šala.

Ponazorila: Fotoaparat, škarje, strip.

Korelacija/integracija: Družba, jezik.

Viri in literatura: Zapiski s predavanj in literatura diplomskega dela.

64

Potek likovne zaposlitve

1) Uvodni del: Pogovor o fotoaparatu in stripu

Psihološki uvod

Z otroki sedemo na blazino in jim pokažemo družinsko fotografijo. Vprašamo jih, kaj je

fotografija, zakaj fotografiramo in s čim fotografiramo. Nato jim pokažemo fotoaparat

in opišemo njegove glavne komponente. Otrokom povemo, da bodo oni tisti, ki bodo

čez dan fotografirali dnevno rutino v vrtcu. Otrokom pokažemo še strip in jih vprašamo,

če vedo, kaj je to. Preberemo jim kratko stripovsko zgodbo Maček Igor in trapasta šala

ter ob tem nazorno kažemo ilustracije. Povemo, da bomo tudi mi izdelali strip, ki bo

sestavljen iz fotografij dnevne rutine v vrtcu.

Obravnava vsebine

Z otroki odidemo do likovnega kotička, kjer so pripravljeni listi formata A4, škarje, lepilo

in fotografije dnevne rutine v vrtcu. Eno izmed fotografij poljubno obrežemo in jo

prilepimo na A4-list. Potem obrežemo še eno fotografijo in jo nalepimo zraven. Iz A4-

lista izrežemo krogec, ki ga nalepimo na fotografijo, in vanj napišemo, kar želimo, da

fotografija sporoča. Ko končamo z demonstracijo, tudi otroci začnejo ustvarjati strip.

2) Osrednji del: Izdelovanje stripa s fotografijami

Napoved smotra

Otroci bodo s fotografijami, ki so jih posneli v vrtcu, izdelali strip.

Navodila za delo

Otrokom naročimo naj s škarjami obrežejo fotografije, da bodo vsebinsko primerne

njihovemu stripu. Ko želeno število fotografij prilepijo na A4-list, s škarjami izrežejo še

krogce, ki jih prilepijo na slike. Nato jih vprašamo, kaj želijo, da v krogu piše, in to

napišemo.

65

Praktično delo

Otroci s fotoaparatom fotografirajo dnevno rutino v vrtcu. Nato s fotografijami ustvarijo

strip, in sicer fotografije obrežejo ter jih nalepijo drugo zraven druge. Potem na

fotografije zalepijo še bele kroge, v katere napišemo, kar otroci želijo.

3) Zaključni del

Prostorska organizacija

Psihološki uvod izvedemo na večnamenski blazini, na kateri otroci sedijo v krogu. Strip

izdelujejo v likovnem kotičku, kjer je miza v bližini vseh potrebnih likovnih pripomočkov.

Vrednotenje

Stripe ovrednotimo na večnamenski blazini po končani aktivnosti.

66

Fotografije otrok, uporabljene za ustvarjanje stripa

67

68

69

PRILOGA B: DEJAVNOST RAZVIJANJA OBČUTKA ZA BARVNE ODNOSE S

POMOČJO DIGITALNEGA PROJEKTORJA

Datum: 8. 5. 2019

Vrtec: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Enota: Pragersko

Skupina: 4–6

Število otrok, vključenih v likovno dejavnost: 21

Vzgojiteljica: dipl. vzg. Eva Kohne

Študent: Klemen Auguštin

Cilj likovne zaposlitve: Otrok slika na projicirano paleto barv.

Likovno področje: Slikanje.

Likovna tema: Ustvarjanje na projekcijo.

Likovni motiv: /

Likovna tehnika: Slikanje s tempera barvo.

Globalni cilji: Razvijanje občutka za barvne odnose.

Metode dela: Demonstracija, pogovor, eksperimentiranje oz. raziskovanje.

Oblike dela: Individualna in skupna.

Material in orodja: Belo blago, modra, rumena in rdeča tempera, čopiči, digitalni

projektor, prenosni računalnik.

Ponazorila: Papirja formata A3, škarje, lepilo, revialni papir, digitalni projektor, prenosni

računalnik.

Korelacija/integracija: Družba.

Viri in literatura: Zapiski s predavanj in literatura diplomskega dela.

70

Potek likovne zaposlitve

1) Uvodni del: pogovor o projektorju

Psihološki uvod

S skupino otrok si ogledamo projektor, pokažemo njegove glavne komponente in

razložimo, kako deluje. Nato jim pokažemo še prenosni računalnik in na zaslonu

pokažemo paleto barv, ki si sledijo od temne do svetle. Nato pred njimi projektor

povežemo z računalnikom, zatemnimo prostor, da lahko otroci vidijo, da je paleta barv,

ki je bila prej na zaslonu, zdaj tudi na belem blagu, kamor projiciramo.

Obravnava vsebine

Otroke peljemo v zatemnjen prostor, kjer na belo blago projiciramo paleto barv. Otroci

povedo, katere barve vidijo na projekciji in katere tempera barve imajo pripravljene.

Nato jim demonstriramo slikanje s čopiči na večjo površino.

2) Osrednji del: Poslikava blaga s tempera barvami

Napoved smotra

Danes bomo s slikanjem na veliko površino razvijali občutek za barvne odnose.

Navodila za delo

Otrok dobi na izbiro različno velike čopiče ter modro, rumeno, črno in rdečo tempera

barvo. Nato zatemnimo prostor in s projektorjem projiciramo paleto barv na rjuho, po

kateri svobodno slikajo.

Praktično delo

Otrok vzame dani material in začne s slikanjem.

71

3) Zaključni del

Prostorska organizacija

Psihološki uvod z otroki opravimo na večnamenski blazini, na kateri sedijo v krogu, in jim

tam predstavimo projektor ter prenosni računalnik. Potem skupaj odidemo do manjšega

večnamenskega prostora za vzgojitelje, saj je zaradi možnosti popolne zatemnitve

primernejši za delo s projektorjem. Zaključek opravimo na večnamenski blazini, pred

katero je postavljeno blago, na katerega so ustvarjali.

Vrednotenje

Med ogledom likovnega dela se o njem pogovorimo in ga ovrednotimo.

Paleta barv, ki je bila uporabljena pri projekciji

72

PRILOGA C: DEJAVNOST USTVARJANJA S SVETLOBNO SLEDJO V TEMNEM

PROSTORU

Datum: 23. 5. 2019

Vrtec: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Enota: Pragersko

Skupina: 4–6

Število otrok, vključenih v likovno dejavnost: 20

Vzgojiteljica: dipl. vzg. Eva Kohne

Študent: Klemen Auguštin

Cilj likovne zaposlitve: Otroci z žepno svetilko po zraku rišejo oblike v zatemnjenem

prostoru.

Likovno področje: Risanje.

Likovna tema: Ustvarjanje s svetlobno sledjo.

Likovni motiv: /

Likovna tehnika: Risanje s svetlobo.

Globalni cilji: Prostorska risba.

Metode dela: Demonstracija, pogovor, raziskovanje.

Oblike dela: Individualna in skupna.

Material in orodja: Žepne svetilke, fotoaparat.

Ponazorila: Žepne svetilke, fotoaparat.

Korelacija/integracija: Družba.

Viri in literatura: Zapiski s predavanj in literatura diplomskega dela.

73

Potek likovne zaposlitve

1) Uvodni del: Pogovor o žepnih svetilkah in uporabi le-teh

Psihološki uvod

Z otroki v krogu sedemo na večnamensko blazino in zatemnimo prostor. Preko

projektorja na belo tablo ob večnamenski blazini projiciramo fotografije sredstev, ki jih

bomo potrebovali za izvedbo nastopa. Otroci ugotavljajo, kaj na fotografijah vidijo. Nato

razdelimo žepne svetilke in zatemnimo prostor. Otroci jih vklopijo in z njimi nekaj

trenutkov eksperimentirajo.

Obravnava vsebine

Z otroki odidemo v skupni prostor, kjer jim pokažemo fotoaparat in razložimo, da ga

bomo uporabili za fotografiranje njihovega ustvarjanja z žepnimi svetilkami. Otrokom

demonstriramo risanje po zraku z njimi in jih opomnimo, da ob zamahu za kratek čas

pustijo sled, s katero lahko upodabljamo različne oblike.

2) Osrednji del: Risanje z žepnimi svetilkami po prostoru

Napoved smotra

Z žepnimi svetilkami bomo po prostoru risali različne oblike, ki jih bomo fotografirali.

Navodila za delo

Otrokom povemo, naj žepno svetilko vklopijo, da zasveti. Nato jim naročimo, naj po

prostoru z njo rišejo poljubne oblike. Razložimo jim, da je treba biti hiter, saj bo tako

fotoaparat »ujel« daljšo svetlobno sled za svetilko.

Praktično delo

Otroci vzamejo žepno svetilko in jo »prelomijo«, zaradi česar zasveti. Nato v prostoru

z njo rišejo poljubne oblike.

74

3) Zaključni del

Prostorska organizacija

Na začetku žepne svetilke pokažemo na večnamenski blazini, na kateri sedimo v krogu.

Nato se dobimo v večnamenskem prostoru, saj je tam več prostora za prostorsko

ustvarjanje. Za boljšo vidljivost svetlobnih sledi žepnih svetilk prostor zatemnimo.

Vrednotenje

Nastale fotografije natisnemo in jih skupaj z otroki ovrednotimo na večnamenski blazini.

75

PRILOGA D: DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA IN MEŠANJA BARV S

POMOČJO GRAFOSKOPA

Datum: 15. 5. 2019

Vrtec: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Enota: Pragersko

Skupina: 4–6

Število otrok, vključenih v likovno dejavnost: 20

Vzgojiteljica: dipl. vzg. Eva Kohne

Študent: Klemen Auguštin

Cilj likovne zaposlitve: Otrok kompozicijsko ureja barvne folije

Likovno področje: Grafika.

Likovna tema: Ustvarjanje s svetlobo grafoskopa.

Likovni motiv: /

Likovna tehnika: Kolaž.

Globalni cilji: Kompozicijsko urejanje.

Metode dela: Demonstracija, pogovor, raziskovanje.

Oblike dela: Individualna in skupna.

Material in orodja: Modre, rumene in rdeče prosojnice za grafoskop, škarje, grafoskop.

Ponazorila: Grafoskop, rumene, modre in rdeče prosojnice za grafoskop.

Korelacija/integracija: Družba

Viri in literatura: Zapiski s predavanj in literatura diplomskega dela.

76

Potek likovne zaposlitve

1) Uvodni del: Pogovor o grafoskopu

Psihološki uvod

Z otroki se v krogu usedemo na večnamensko blazino. Nato jim pokažemo grafoskop in

ga vključimo, da zasveti. Razložimo jim, kako deluje, in pokažemo, kaj se zgodi, če

različne predmete položimo na površino objektnega stekla. Nato jim pokažemo barvne

prosojnice za grafoskop in jih damo otrokom, da krožijo med njimi ter jih občutijo.

Obravnava vsebine

Z otroki se zberemo v likovnem kotičku, kjer imajo pripravljene barvne prosojnice, škarje

in grafoskop. Otroke spodbudimo, da povedo, kaj mislijo, da se bo zgodilo, če modro

barvno prosojnico prekrijemo z rdečo barvno prosojnico. Mešanje barv s prosojnicami

nato tudi demonstriramo in ugotavljamo, ali so otroci predvidevali pravilno.

2) Osrednji del: Kompozicijsko urejanje z barvnimi prosojnicami na grafoskopu

Napoved smotra

Z barvnimi prosojnicami za grafoskop bomo kompozicijsko urejali na objektnem steklu.

Navodila za delo

Otrokom damo nalogo, da iz barvnih prosojnic izrežejo poljubne oblike in na objektnem

steklu grafoskopa ustvarijo svobodno kompozicijo. Otroke opozorimo, naj bodo pozorni

na barve, ki nastajajo ob polaganju prosojnic drugo na drugo.

Praktično delo

Otroci s škarjami izrezujejo poljubne oblike iz prosojnic različnih barv in jih polagajo na

objektno steklo grafoskopa. Pozorni so na rezultat polaganja barvnih folij druge na

drugo.

77

3) Zaključni del

Prostorska organizacija

Uvodni del izvedemo na večnamenski blazini, kjer otroci sedijo v krogu. Osrednji del je

izveden v likovnem kotičku, kjer mizo zaščitimo s prevleko. Na njo položimo grafoskop,

predhodno pa so tam pripravljene barvne prosojnice za grafoskop.

Vrednotenje

Ko otroci postavijo svojo kompozicijo, jo fotografiramo. Fotografije si nato ogledamo na

večnamenski blazini in jih ovrednotimo.

78

PRILOGA E: DEJAVNOST KOMPOZICIJSKEGA UREJANJA Z UPORABO

TABLIČNEGA RAČUNALNIKA

Datum: 19. 6. 2019

Vrtec: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Enota: Pragersko

Skupina: 4–6

Število otrok, vključenih v likovno dejavnost: 20

Vzgojiteljica: dipl. vzg. Eva Kohne

Študent: Klemen Auguštin

Cilj likovne zaposlitve: Otroci se pred zelenim platnom fotografirajo, nato kompozicijsko

urejajo elemente na fotografiji.

Likovno področje: Grafika.

Likovna tema: Kompozicijsko urejanje z zaslonom na dotik.

Likovni motiv: /

Likovna tehnika: Kolaž.

Globalni cilji: Kompozicijsko urejanje, razvijanje občutka za prostorske odnose.

Metode dela: Demonstracija, pogovor, raziskovanje.

Oblike dela: Individualna in skupna.

Material in orodja: Fotoaparat, tablični računalnik Lenovo Pad TB-X103F, tablični

računalnik Apple Ipad mini 2, aplikacija Do Ink, aplikacija Chroma key, zeleno platno,

zeleno blago.

Ponazorila: Fotoaparat, tablični računalnik, aplikacija Do Ink, aplikacija Chroma key,

zeleno platno.

Korelacija/integracija: Družba.

Viri in literatura: Zapiski s predavanj in literatura diplomskega dela, Ask The

Meteorologist: How Does The Green Screen Work?. (b. d.). Pridobljeno 6. 6. 2019 s

https://www.youtube.com/watch?v=E7543VyHYf4.

79

Potek likovne zaposlitve

1) Uvodni del: Pogovor o učinku zelenega platna

Psihološki uvod

Z otroki sedemo na večnamensko blazino, kjer jim pokažemo tablični računalnik.

Vprašamo jih, če vedo, kaj je to in če ga kdo že zna uporabljati. Povemo, kaj je tablični

računalnik, in pokažemo, kako uporabljamo njegove osnovne funkcije. Nato si na

tabličnem računalniku pogledamo vremensko napoved. Otroke vprašamo, kako nastane

prikaz vremena za vremenoslovcem. Nato jim pokažemo še videoposnetek, ki brez

montaže prikazuje zeleno platno za vremenoslovcem. Povemo jim, da s pomočjo

računalniških programov zeleno barvo na fotografiji ali videoposnetku nadomestijo z

drugimi želenimi učinki.

Obravnava vsebine

Z otroki odidemo v večnamenski prostor, kjer na stojalih stoji zeleno platno. S tabličnima

računalnikoma Apple iPad mini 2 in Lenovo jih fotografiramo, v kakršnikoli telesni drži si

želijo. Na voljo imajo dodatno zeleno platno, ki ga otrokom ponudimo, da si z njim

pokrijejo želeni del telesa. Ko končamo s fotografiranjem, gremo v likovni kotiček, kjer

jim pokažemo, kako se uporabljata aplikaciji Do Ink in Chroma key, ki sta si glede na način

uporabe zelo podobni. V aplikaciji izberemo otrokovo fotografijo, ki jo potem sam

svobodno spreminja. Spreminja lahko ozadje, svojo velikost in velikost dodanih

predmetov.

80

2) Osrednji del: Kompozicijsko urejanje na tabličnem računalniku

Napoved smotra

Otroci bodo svoje fotografije pred zelenim platnom poljubno spreminjali.

Navodila za delo

Pri fotografiranju mora biti otrok pozoren, da s katerim koli delom telesa ne presega

zelenega platna. Otrok posluša vzgojitelja, ki mu pove, kako se uporabljata aplikaciji Do

Ink in Chroma key. Nato s prsti izbira ustrezne funkcije, ki spreminjajo fotografijo glede

na njegove želje.

Praktično delo

Otroci se v želeni drži postavijo pred zeleno platno, kjer jih vzgojitelj fotografira. Nato na

tabličnem računalniku z aplikacijama Do Ink in Chroma key spreminjajo ozadje, svojo

dolžino in širino ter velikost predmetov, ki smo jih postavili pred zeleno platno.

3) Zaključni del

Prostorska organizacija

Uvod izvedemo na večnamenski blazini, kjer otroci sedijo v krogu. Zeleno platno je

postavljeno v večnamenskem prostoru, saj zavzame veliko prostora. Urejanje fotografiji

na tabličnem računalniku izvedemo v likovnem kotičku za mizo, z dvema otrokoma

naenkrat.

Vrednotenje

Obdelane fotografije si ogledamo na večnamenski blazini, kjer jih tudi ovrednotimo.

81

Fotografije, ki so jih otroci lahko izbrali za ozadje

82