Zveza društev slovenskih likovnih umetnikovvas vabi na razstavo svojih članov

Majski salon 2014, Voda v četrtek, 15. maja 2014 ob 19. uri

v dvorano Galerija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.Razstava bo prodajna in bo odprta do 13. junija 2014,

vsak dan med 11.00 in 19.00, tudi ob sobotah in nedeljah.

Katalog izdalaZveza društev slovenskih likovnih umetnikovZanjo Aleš Sedmak

Priprava razstave Olga Butinar ČehPomoč pri urejanju vsebine Jasmina Behrić in Karina SirkPredgovor Marko KošanOblikovna zasnova Nejc Prah aluoFotografije avtorji

Tisk Partnergraf, d.o.o.

Ljubljana2014

Razstavo Majski salon 2014 so podprli:

Ministrstvo za kulturo Republike SlovenijeGospodarsko razstavišče LjubljanaProevent

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

73/76(497.4)”20”(083.824)

MAJSKI salon (2014 ; Ljubljana) Voda / Majski salon 2014, Gospodarsko razstavišče Ljub-ljana, 15. maj - 16. junij 2014 ; [predgovor Marko Košan ; foto-grafije avtorji]. - Ljubljana : Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, 2014

ISBN 978-961-93155-9-0 1. Gl. stv. nasl. 273668864

Udeleženci

Majskega salona 2014

Marina Bahovec

Bojan Bensa

Berko

Saša Bezjak

Neva Bilač

Dragomil Bole

Narvika Bovcon in

Aleš Vaupotič

Lucijan Bratuš

Štefan Brezovnik

Beti Bricelj

Danijel Cedilnik

Elena Churnosova

Jože Ciuha

Peter Ciuha

Jure Cvitan

Vesna Čadež

Hamo Čavrk

Andreja Čeligoj

Mojca Černič Pretnar

Boleslav Čeru

Bogdan Čobal

Rado Dagarin

Barbara Demšar

Irena Dimovska Jeras

Boge Dimovski

Jurij Dobrila

Vesna Drnovšek

Matjaž Duh

Andreja Džakušič

Andreja Eržen

Jože Eržen

Erna Ferjanič

Marija Flegar

Jože Foltin

Črtomir Frelih

Irena Gajser

Irena Gayatri Horvat

Maša Gala

Franc Golob

Josip Gorinšek

Tomaž Gorjup

Nataliya Gorza

Stojan Grauf

Milena Gregorčič

Andreja Gregorič

Sergej Hahonin

Martina Hegediš

Anton Herman

Cvetka Hojnik

Milena Houška Pavlin

Mihail Hudin

Taja Ivančič

Evgenija Jarc

Karmen Jazbec

Danilo Jejčič

Marjan Jelenc

Anja Jerčič Jakob

Duša Jesih

Simon Jugovic Fink

Anže Jurkovšek

Dušanka Kajfež

Lojze Kalinšek

Anka Krašna

Bine Krese

Dominik Olmiah Križan

Bojana Križanec

Jože Lasič

Darja Lovak

Aprilija Luzar

Ksenija Makarovič

Vladimir Makuc

Galina Malahova

Dimitar Malidanov

Slađana Marić Trstenjak

Peter Marolt

Jožica Medle

Drago Medved

Marjeta Medved

Vanja Mervič

Jana Mihelj

Tomaž Milač

Marjan Mirt

Nataša Mirtič

Andrej Mivšek

Adolf Mljač

Drago Mom

Ivo Mršnik

Dušan Muc

Majk Mulaček

Brigita Mulej Požegar

Radko Oketič

Jana Omersa Križaj

Željko Opačak

Janko Orač

Andrej Pavlič

Eva Paterson Lenassi

Nedeljko Pečanac

Metka Pepelnak

Miha Perčič

Samo Perpar

Nora De Saint Picman

Damjana Plešnar

Silvester Plotajs Sicoe

Vojko Pogačar

Silvije Popovič Arc

Aleksander Jankovič Potočnik

Narcis Kantardžić

Azad Karim

Barbara Kastelic

Janko Kastelic

Meta Kastelic

Simon Kastelic

Boštjan Kavčič

Klemen Kavčič

Alenka Kham Pičman

Janez Knez Mišo

Joso Knez

Biserka Komac

Alojz Konec

Paola Korošec

Štefka Košir Petrič

Zmago Kovač

Janez Kovačič

Pšenica Kovačič

Nina Koželj

Slavko Krajnc

Ervin Kralj

Arven Šakti Kralj Szomi

Annmarie Saša Prah

Janez Praprotnik

Gregor Pratneker

Marija Prelog

Marjan Prevodnik

Petra Preželj

Projektna skupina

Milena Pušlar

Mirko Rajnar

Janez Ravnik

Branimir Ritonja

Aleš Sedmak

Tone Seifert

Mojca Sekulič Fo

Mirjam Semolič Sore

Apolonija Simon

Rudi Skočir

Nejč Slapar

Darko Slavec

Stanislava Sluga

Mojca Smerdu

Katja Smrdu

Teo Spiller

Zoran Srdić Janežič

Blanka Stepančič Dobrila

Damjana Stopar Štrovs

Tomaž Šebrek

Iztok Šmajs Muni

Lučka Šparovec

Stojan Špegel

Tanja Špenko

Simona Šuc

Nataša Tajnik Stupar

Urša Toman

Brina Torkar

Klavdij Tutta

Mira Uršič

Emi Vega

Alenka Viceljo

Alenka Vidrgar

Oto Vogrin

Franc Vozelj

Žarko Vrezec

Jožef Vrščaj

Huiqin Wang

Joanna Zając Slapničar

Catherina Zavodnik

Rok Zelenko

Ljubica Zgonec Zorko

Mojca Zlokarnik

Nika Zupančič

Urška Žajdela Hrovat

Danica Žbontar

Vinko Železnikar

Gosti

Majskega salona 2014

Nina Berlič

Leja Hočevar

Jana Kralj

Špela Petohleb

Marko Košan

Enanciodromija kot principali nujnost radikalnih sprememb v položaju umetnosti in umetnika danes

Leta 2010, ko je razstavo Majskega salona gostila Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, sem se v uvodnem besedilu spremnega kataloga z naslovom Za likovni pluralizem v sodobni vizualni umetnosti v obliki nekakšnega kvazi-manifesta zavzel za enakopravno sožitje sodobnih umetniških praks, tako tistih, ki se navezujejo na klasične likovne discipline v tradiciji modernizma, kot tudi onih, ki so v sozvočju s trendi uporabe novih (elektronskih in digitalnih) medijev prekoračili ozke okvire tradicionalnega metierja in se usmerili v razširjeno, interdisciplinarno polje vizualnih umetnosti. Čeprav likovna obrt danes ni v ospredju in se ji »naprednejši« pol likovne scene celo neprikrito posmehuje ter ji odreka vsakršen pomen za aktualno izražanje, sem prepričan, da je izključujoči zagovor ene ali druge dominantne smeri oziroma strastno opredeljevanje bodisi za tradicionalistične likovne načine in pristope, ko se v labirintu sodobne vrhunske ustvarjalnosti na eni strani kvazi pravičniško, z lučjo pri belem dnevu išče dobra stara »slika«, na drugi strani pa arogantno zavrača vse kar diši po akademijski klasičnosti ter se brezprizivno prisega na izrazne vzorce novih, nenavadnih in na prvi pogled neumetniških ali celo anti-umetniških sredstev, brez smisla in v razmerah kul-turnega pluralizma ter razprte ustvarjalne demokracije, kakršno živimo v sodobnem svetu, brezpomembno. Debata takšne sorte je slej ko prej prepir za oslovo senco in je smešna, od-več in vsaj v naši deželi tipičen odsev provincialne zaplankanosti, klavstrofobične majhnosti, ko se nam včasih, bog ve zakaj, zazdi, da je lasten uspeh možen le na račun neuspeha neko-ga drugega, pa čeprav je ta celo dober znanec, če že ne prijatelj. Reakcija na tradicionalne vzorce in obrazce je sicer vselej v kratki zgodovini (modernističnih) avantgard imela strastne zagovornike in apologete, tudi ali zlasti še v vrstah likovnih kritikov in spremljevalcev, vendar so se razmere v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja in v našem času radikalno spre-menile. Zaton modernizma kot paradigme, ki je predpostavljala nenehni razvoj, ne samo v umetnosti, je umetniško ustvarjanje postavil v okvire drugačnih, spremenjenih družbenih od-nosov, ki odsevajo na eni strani splošno krizo vrednost, ki so v Evropi in zahodnem svetu vsaj od razsvetljenstva dalje v duhu humanizma narekovale in osmišljale tudi umetniške dosežke,

na drugi strani pa osupljiv tehnološki razvoj, ki ni več usmerjen v osvajanje vesolja, temveč v izumljanje in proizvodnjo pripomočkov, »gadgetov«, za navadnega slehernika, ki se je znašel v krempljih turbo kapitalistične ideologije potrošništva in s tem povsem spremenjene recepcije sveta in vizualne percepcije sodobnih urbanih in virtualnih ambientov ter odnosov med ljudmi. Pop kultura, karaoke in junaki resničnostnih šovov so v našem času v celoti in brezrezervno uresničili naivno in utopično sintagmo Andyja Warhola o petih minutah slave, ki je rezervirana za čisto vsakega med nami, in s tem v veliko večji meri kot smo pripravljeni priznati spodmak-nili tla pod nogami resnični ustvarjalnosti in avratičnemu presežku umetniškega nagovora. Porušil se je tudi normativni sistem vrednotenja dosežkov, čeprav bi morala biti prav kvaliteta umetniškega izraza tista, ki v pogojih umetniškega pluralizma edina nekaj šteje.

Čas po zatonu modernističnega hlastanja po izumljanju vedno novih in originalnih načinov umetniškega uzrtja sveta je preroško natančno že leta 1984 v svojem znamenitem spisu Ali je modernizmu spodletelo? opisala Suzi Gablik. Ponovno branje zadnjega poglavja z istoimen-skim naslovom mi je v času pisanja pričujočega besedila, ki naj pospremi letošnje srečanje likovnikov Majskega salona, znova ponudilo kopico iztočnic, ki so vredne razmisleka tudi v aktualni situaciji umetniškega življenja na Slovenskem. Suzi Gablik je med drugim zapisala:

Ko se je likovna umetnost nepopustljivo odločila za razvoj brez naslona na tradicijo, tudi tisto, ki bi jo sproti generirala sama, je vsak nov stil služil kot nov začetek in odločilen korak v prihodnost. Prepričanje se je ves čas spreminjalo, menjalo, pri tem pa je bilo staro vselej za-vrženo v prid novega in boljšega, ki je nato zopet čakalo na trenutek, ko bo zavrnjeno. »Novo« je postalo najvišji in merodajni simbol pozitivne vrednosti. … Impulz nenehnega eksperi-mentiranja je v temelju različen od priznavanja tradicije in njene konservativne drže, s katero preteklost razume kot model ali vzor. Toda tisto, kar so zgodnji modernisti v svoji zaobljubi novemu spregledali, je dejstvo, da s takšnim razumevanjem zgodovine gradijo svojo stavbo na majavih tleh in brez trdnih temeljev za svoja stališča. Družba lahko preživi le, če vzpostavi vrednote, ki se lahko uprejo nenehnim spremembam.*

Trideset let kasneje se razmere kažejo še bolj kaotične. Čas je že s t. i. postmodernizmom postal nenehna sedanjost in zato tako rekoč prostorska kategorija. Gre za prostorsko razmer-je do preteklosti (in prihodnosti) in nič več časovno, kot je dejal Fredric Jameson. Istočasno moramo pritrditi tudi Paulu Viriliju, ko pravi, da smo odpisali logiko ekstenzivne časovne

* Suzi Gablik, Has Modernism Failed?, Thames and Hudson , New York 1984. Prevodi iz angleškega orig-inala avtor tega članka.

kategorije, ki je izšla iz kronologije zgodovine, in se znašli v pospešenem svetu podob, ki mu dajejo ritem neskončno majhne enote časa. Zgodovina tega trenutka se zapisuje s svetlobno hitrostjo, prehod od ekstenzivne prisotnosti časa do intenzivnega vživljanja v drveči fortissi-mo časovnega vrstenja slikovnih vtisov pa pelje v reorganizacijo vsakdanjega življenja na vseh nivojih. Realni svet in naše predstave o njem naenkrat ne sovpadajo več popolnoma. Nenehne metamorfoze, ki jih je simultano produciral modernizem, so zamajale okvire, v katerih se naj bi dogajale umetniške prakse in uničile prepričanje, da v umetnosti sploh obstajajo kriteriji in meje, ki jo določajo kot tako. Izmuzljivost prepoznavanja dosežkov umetniškega ustvarjanja in vloge umetnosti nasploh je velikokrat trd oreh že za posvečeno stroko likovne kritike, kaj šele za širšo javnost, ki večinoma indeferentno dopušča, da stvari tečejo mimo nje. Zategadelj je nujna bolj zavzeta refleksija aktualnega dogajanja na likovni sceni in bolj angažirano komuni-ciranje z javnostmi tako s strani institucij, ki so poklicane za prezentacijo in promocijo sodo-bne umetnosti, saj mimo običajnih pedagoških programov (za otroke) le redkokdaj pripravijo tematski razstavni projekt, s katerim bi širši publiki nazorno približali mehanizme aktualnih praks in z evalvacijo dosežkov usmerjali pozornost na najbolj zanimivo, najbolj dragoceno, kot tudi s strani umetnikov samih oziroma umetniških društev. MAJSKI SALON kot prikaz in panorama trenutnega stanja na področju likovne in vizualne umetnosti v okvirih stanovske-ga združenja bi moral v takšni vlogi in z zadostno promocijo postati eden izmed vsakoletnih osrednjih kulturnih dogodkov za animiranje javnosti, ki bi ji lahko namenili tudi bolj aktivno vlogo: namesto nagrad, ki jih sedaj umetniki podeljujejo tako rekoč samim sebi, bi lahko, čeprav morda komu zveni banalno, ustanovili nagrado publike (z glasovanjem), v akcijo pa bi lahko pritegnili tudi sponzorje in z nagradnimi odkupi neposredno podprli prizadevanja umet-niške srenje, ki se spopada z vse večjimi eksistenčnimi problemi.

V svojem kritičnem premisleku o stanju stvari v umetnosti, v kakršnega ga je ob koncu preteklega stoletja pripeljal modernistični ekskluzivizem, je Suzi Gablik zapisala tudi tole:

Modernizem je v tolikšni meri privzel idejo o svobodi in avtonomiji, o umetnosti, ki je us-merjena le k logiki znotraj sebe, k svojim notranjim zakonitostim in estetiki, ki je brez funkcije in sama sebi namen, da imamo danes cele generacije umetnikov, ki dvomijo, da bi lahko bila njihova vloga kakorkoli v povezavi z družbo in njenimi potrebami. … Nemški neoekspresion-ist Georg Baselitz je izjavil, da »umetnik ne odgovarja nikomur. Njegova družbena vloga je nedružbena; njegova edina odgovornost je odgovornost do drže, ki jo zavzame in se kaže zgolj v odnosu do svojega dela… Med umetnikom in publiko ni nikakršne komunikacije. Umetnik

ne sme postavljati vprašanj in ne sme dajati nobenih izjav, prav tako ne sme nuditi nikakršnih informacij, sporočil ali mnenj… šteje le končni produkt njegovega dela, v mojem primeru je to slika.« Individualnost in svoboda sta brez dvoma največja dosežka moderne kulture. Toda vztrajanje pri absolutni svobodi za vsakega posameznika vodi v negativen odnos do družbe in pripelje do občutka, da je kultura odtujena od svojega okolja… Paradoks te svobode je v tem, da posameznik le s težavo uveljavlja svojo identiteto v družbi, od katere ne potrebuje podpore tradicionalnih institucij in vrednot, ki jih te zastopajo. Na neki točki je lahko svoboda, enako kot tehnološki napredek, kontraproduktivna.

Umetnik, ki si je izvolil takšen privilegij umetniške svobode, je v Sloveniji od nekdaj živel slabo in danes prav nič boljše, v primerjavi s situacijo pred desetletji in v časih neke druge skupne države pa morda celo še mnogo slabše. Zlasti še, če se ne zaveda, da je odločitev za umetniški poklic rizičen ter nikoli in nikjer ne zagotavlja vnaprej niti dostojno, kaj šele udob-no življenje. Inženir z visokošolsko diplomo lahko slej ko prej vnovči svoje strokovno znanje, medtem ko je umetnikova diploma prazen papir, ako se ne izkaže in dokaže v neusmiljenem boju za priznanje na zahtevni likovni sceni, za to pa velikokrat potrebuje desetletja odrekanja in životarjenja. V Sloveniji je resnici na ljubo drugače kot drugod v razvitih deželah Evrope, saj slabšemu izhodišču botrujejo tudi okoliščine neobstoječega domačega umetnostnega trga in mreže privatnih galerij in fundacij. Obenem je vedno bolj podhranjena tudi javna mreža institucij, ki so večinoma muzeji in podpora aktualni sceni ni njihova primarna naloga. Kljub temu se je v zadnjem času zaostril prav dialog med umetniki, ki se le s težavo prebijajo samo delovanjem v okvirih svojega umetniškega poslanstva na eni strani, ter javnimi zavodi na drugi strani, čeprav oboji pravzaprav stojijo na istem skupnem bregu, s katerega bi si morali družno prizadevati za takšne spremembe v kulturni politiki države, ki bi omogočala boljšo sistemsko podporo ustvarjalnosti: z ustreznim sistemom davčnih olajšav, ki bi stimuliral lastnike kapi-tala za vlaganje v umetnost, morda z zakonodajo, s katero bi določili procent pri investicijah v ( javno) infrastrukturo za opremo prostorov z umetniškimi artefakti, kar uspešno počnejo v nekaterih drugih evropskih državah. Te in druge spremembe pa je mogoče izpeljati le z organiziranim pritiskom in lobiranjem zainteresirane javnosti. Pomembno vlogo pri takšnem podjetju bi moralo v prvi vrsti odigrati stanovsko združenje, kakršno je častitljiva Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, vsakoletni MAJSKI SALON pa je nedvomno priložnost, ko je potrebno o svojem položaju spregovoriti tudi v medijih in morda v okviru kakšne javne okrogle mize ali tribune.

Gregor Pratneker

Nagrada Majskega salona 2013

Zima, 2013, olje les, 95 × 120 cm

Narava pozimi, 2013, olje les, 95 × 120 cm

Zimske sence dreves, 2013, olje les, 95 × 120 cm

Koča na zadnje dni leta, 2013, olje les, 95 × 120 cm

Gregor Pratneker, ki je bil rojen 1973, živi in ustvarja v Mariboru. V svojem začetnem ustvarjalnem obdobju, v devetdesetih letih, se je ukvarjal s slikarstvom kot samouk. V tem času se je posvečal figuralnim motivom in predvsem aktu. Svoj talent in ljubezen do slikanja je želel nadgraditi in se je zato vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer je 2006 diplomiral na Oddelku za likovno umet-nost z diplomsko nalogo »Slikarske vedute Maribora«. Med leti 2007 in 2012 pa je študij še nadaljeval in podiplomsko študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je 2012 tudi magistriral z nalogo »Abstrahiranje in deformacije oblik v mojem slikarstvu«. Pratneker slika v tehniki olje na platnu.V letu 2013 je prejel glavno nagrado Majskega salona 2013 ter nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor 2013. Od leta 2013 ima status samostojnega kulturnega delavca – slikarja. V zadnjem ustvar-jalnem obdobju se posveča predvsem krajinam – gozdovom. Razstavlja samostojno doma in v tujini ter sodeluje na številnih skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah.

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov

VodaDvorana Galerija • Gospodarsko razstavišče Ljubljana

15. maj – 16. junij 2014

14

Marina Bahovec

Slikarstvo

Rojena 1956 v Ljubljani. Beneška akademija likovnih umetnosti.

Metaforma 14, 2013,olje na platnu, 70 × 50 cm

Smrt na Baliju, 2013, olje na platnu, 80 × 70 cm

Bojan Bensa

Slikarstvo

Rojen 1956 v Ljubljani. Akademi-ja za likovno umetnost v Ljub-ljani, 1980, magistriral, 1983. Leta 1983 je pridobil status samostojnega umetnika in ga ima še danes. Študijsko se je izpopolnjeval v tujini − Francija, Pariz, 1994 in Nemčija, Berlin, 2003. Od leta 1973 se ukvarja z borilnimi veščinami in je mojster karateja.

Izvir, 2012,olje na platnu, 130 × 88 cm

NagradaMajskega salona 2014

16

Berko

Rojen 1946 v Ljubljani. Diplomiral na Pedagoški akademiji. Imel 70 samos-tojnih razstav, sodeloval na mnogih reprezentančnih jugoslovanskih, sloven-skih razstavah doma in po svetu. Za svoja dela je prejel nagrado za slikarstvo na Bienalu mladih Jugoslavije na Reki in Jakopičevo na-grado v Ljubljani, za grafiko pa v Rosariu, Cadaquesu in Ville-Marie.

17

Saša Bezjak

Rojena 1971 v Mariboru. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2001 pa tudi na Akadem-iji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2009 je pri profesorju Luju Vodopivcu končala še magistrski študij iz kiparstva. Pripravlja lik-ovne delavnice za mladino in odrasle. Živi v Gornji Radgoni.

18

Neva Bilač

Slikarstvo in grafika

Rojena 1955. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 2007 diplomirala na VŠRS v Ljubljani pri prof. Darku Slavcu, magistrira na ALUO pri prof. Zmagu Lenardiču in dr. Jožefu Muhoviču, 2011. V letih 2001 in 2003 se je študijsko izpopolnjevala v ateljeju Jožeta Ciuhe in več let v grafični delavnici narodne galerije v Ljubljani pri prof. Bojanu Kovačiču.

»Voda teče. In vmes je čas…«, 2014, mešana tehnika (olje, akril, papir, blago), 120 × 100 cm

19

Dragomir Bole

Fotografija

Rojen 1948. Fakulteta za gradbenišvo in geodezijo v Ljubljani in Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magis-terij. Foto zveza v bivši Ju-goslaviji mu je dodelila naziv mojster fotografije. Od leta 1969 v projektih raziskuje mejna področja fotografije s poudarkom na zaznavanju prostora in časa v povezavi z drugimi mediji, predvsem lastne podobe v odnosu do vizualnih sporočil družbene-ga okolja.

Črni sneg, 2013, fotografija – print, 46,5 × 70 cm

Narvika Bovcon inAleš Vaupotič

Narvika Bovcon je doktori-rala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL iz teorije novih medijev in teorije oblikovanja. Zaposlena je na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL kot docentka za grafično oblikovanje in novomedijsko umetnost ter kot raziskovalka na področju digitalne humanistike v Labo-ratoriju za računalniški vid.

Aleš Vaupotič, rojen 1975 v Lju-bljani. Novomedijski umetnik in literarni komparativist. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost UL. Zaposlen je na Fakulteti za humanistiko ter v Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjer deluje na področjih literarne teorije in novih medi-jev. Je predsednik Društva za povezovanje umetnosti in znanosti ArtNetLab..

Bakrov klorid, 2014,digitalna grafika,130 × 130 cm

PriznanjeMajskega salona 2014

Rabo vrstičnega elektronskega mikroskopa je omogočila Univerza v Novi Gorici v okvirih projekta SUNGREEN. Operater mikroskopa in priprava vzorcev: doc. dr. Mattia Fanetti.

Uporabljeni so bili vzorci materialov iz raziskav doc. dr. Saima Emina.

21

Lucijan Bratuš

Slikarstvo, grafika, oblikovanje

Rojen 1949 v Vipavi. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1973 je končal magistr ski študij grafike pri prof. Marjanu Pogačniku. Od leta 1987 je pro-fesor za kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umet-nost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi z grafičnim obliko-vanjem, posebej še z oblikova-njem črkovnih vrst, kaligrafijo in knjižnim oblikovanjem.

Pokrajina telesa I, 2012akril na platnu, 60 × 80 cm

22

Štefan Brezovnik

Rojen 1954 v Ljubljani. S slikarstvom se ukvarja v prostem času že vrsto let. Poseben izziv mu pred-stavlja družinska dedišči-na. Vse življenje obdan z umetniškim okoljem se je v zrelih letih odločil za študij umetnosti. Leta 2004 je diplomiral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljublja-ni. Pripravil je več samost-jnih in skupinskih razstav.

Kod voda, 2014,akril na platnu, 50 × 70 cm

Torzo, 2004torevtika, votla plastika

23

Beti Bricelj

Slikarstvo

Rojena 1974 v Postojni. Leta 2000 je diplomirala iz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. je leta 2000 diplomi-rala iz slikarstva. Skozi slikarst-vo in likovno razmišljanje je leta 2007 sprejela arhitekturni izziv. Oblikovala oz. pridala je barvno – kompozicijsko likovno idejno zasnovo fasadne lupine poslovno – trgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni. Za seboj ima vrsto samostojnih in skupin-skih razstav doma in v tujini. Živi in dela v Postojni.

Brez naslova, 2010,akril na platnu, 100 × 70 cm

Brez naslova, 2010,akril na platno, 120 × 60 cm

24

Danijel Cedilnik

Slikarstvo

Rojen 1947 v Ljubljani. Šoli za oblikovanje, Pedago-ška akademija v Ljublja-ni. Ukvarja se z oljnim in akvarelnim slikarstvom, grafiko in knjižno ilustracijo. Upodablja gorski svet od domačih Alp pa do Hima-laje - član več alpinističnih odprav. Je avtor in soavtor več knjig, gorski reševalec in gorski vodnik. Za seboj ima več kot 40 samostojnih in skupinskih razstav.

Kamenjak, 2011,olje na platnu, 40 × 95 cm

Soča, 2012, olje na platnu, 40 × 60 cm

25

Elena Churnosova

Slikarstvo, ilustracija

Rojena 1975 v Sankt Peterbur-gu. Srednja šola za likovno umetnost N.K. Reriha, zaključila 1995, od 1999. živi v Sloveniji, kjer je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblik-ovanje pri profesorju Bojanu Gorenecu. Opravljeno ima tudi višjo pedagoško izobrazbo, od leta 2009 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. V Sloveniji poročena, zaposlena kot inštruktorica likovne umet-nosti in ruskega jezika.

Zaliv, 2013, akril na platnu, 70 × 50 cm

Kopalka, 2013,akril na platnu, 50 × 40 cm

26

Jože Ciuha

Rojen 1924 v Trbovljah. 1950 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. 1952 končal specialko za zidno slikarstvo. Med 1959 in 1961 je na univerzi v Rangunu študiral budistično kulturo in filozofijo. V letih 1974–1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni po-letni akademiji v Salzburgu. Je član Grupe 69. Nagrade: 1965 Levstikova, 1967 nagra-da Prešernovega sklada, 1981 Jakopičeva nagrada.

Osti, 2014,akvarel, 77 × 57 cm

27

Peter Ciuha

Rojen 1968 v Ljubljani. V letih 1988–1992 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 1989 pričel s programiran-jem fraktalnih računalniških grafik in s tiskanjem grafik velikih formatov na Ink-jet tiskalnikih. Leta 1995 je prejel posebno priznanje na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (MGBL) za fraktalni diptih velikega formata. Leta 1997 je zaključil specialistični študij grafike na ALUO pri Lojzetu Logarju.

Dotik, 2014,akril na pleksi, 49 × 75 cm

28

Jure Cvitan

Rojen 1981. Mladi celjski slikar. Deluje na področju slikarstva, performansa, fotografije in multimedije. Za svoje delo je prejel nekaj nagrad, kot artist in resi-dence pa je obiskal Belfast na Severnem Irskem.

Woolf in a sheep skin, 2010,mešana tehnika na platnu, 200 × 190 cm

29

Vesna Čadež

Ilustracija, video in foto-grafija

Rojena 1976 v Ljublja-ni. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, 2004 diplomirala iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju. 2008 magistrirala pri prof. Metki Krašovec. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z videom, fotografijo in ilustracijo. Sodelova-la na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Gladina morja, 2013, fotografija, 40 × 60 cm

30

Hamo Čavrk

Kiparstvo in grafika

Rojen 1950 v Sarajevu. Akademijo likovnih umet-nosti in dve leti izpopolnje-vanja v mojstrski delavnici Antuna Avgustinčića v Zagrebu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistrski študij. Predava grafiko na Akademiji primje-njenih umjetnosti na Reki. Razstavljal je na več kot 70 samostojnih in 300 skupnih razstav doma in v tujini. Udeleženec grafičnih biena-lov v Berlinu, Varni, Kyotu, Krakovu, Kairu, Maastrichtu, Ljubljani, Otočcu, Zagrebu. V sodelovanju z uglednimi pisatelji ustvaril več map grafik.

Carta Incognita Slap 1, 2014,risba, 80 × 100 cm

31

Andreja Čeligoj

Ilustracija in oblikovanje

Rojena 1976 v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrirala na oddelku za vizualne komunikacije. V času študija delavnice in natečaji po celem svetu. Zadnje leto šolanja na UIAH na oddelku za nove medije in grafično obliko-vanje v Helsinkih na Finskem. Predstavnica mlade generacije oblikovalcev in ilustratorjev v Sloveniji. Delalo po agencijah, kasneje se posveti izobraževanju mladih. Je ustanoviteljica in direktori-ca privatne šole art: tečaji in priprava na sprejemne izpite na likovnih fakultetah in gimnazi-jah (oblikovanje, arhitektura, moda).

Voda, 2012, barvice na papir, 13 × 13 cm

32

Mojca Černič Pretnar

Keramika

Rojena 1955. Akademija za li-kovno umetnost v Ljubljani.

Voda znotraj, 2013porcelanska glina 2x žgana, 20 × 20 × 10 cm

33

Boleslav Čeru

Slikarstvo in instalacije

Rojen 1953 v Ljubljani. Po poklicu je graver. Ukvarja se s slikarstvom, inštalacijami…Razstavljal je po Sloveniji in tujini Zgonik-Italija,Trossin-gen-Konigsbrunn-Augs-burg-Nemčija, Praga-Češka. Za svoje delo je prejel več na-grad in priznanj. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Kranj.

Brez naslova, 2012–2013,mešana tehnika na papirju, 50 × 70 cm

Brez naslova, 2012–2013,mešana tehnika na papirju, 50 × 70 cm

34

Bogdan Čobal

Slikarstvo, grafika in pedagogika

Rojen 1942 v Zrenjaninu. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1967. Bil zaposlen v prosveti, pedagog predmetov likovne umetnosti in izredni pro-fesor slikanja in likovne teorije na Oddelku za slikarstvo Peda-goške fakultete v Mariboru. Pri ustvarjanju se mu enakovredno in soodvisno prepleta slikarstvo in grafika v tehnikah olja, akrila in grafičnih tehnikah globokega in ploskega tiska.

Modro 1, 2014,akril, 114 × 74 cm

Modro 2, 2014,akril, 114 × 74 cm

35

Rado Dagarin

Slikarstvo

Rojen 1960 v Ljubljani. Ped-agoška fakulteta v Ljubljani, slikarstvo, 1984. Uvršča se med koloriste na platnu in lesu, dela dopolnjuje s keramiko. Živi in ustvarja v Škofji Loki v svobodnem poklicu. Od leta 1996 je član Združenja likovnih umetnikov Škofja Loka in član ZDSLU.

Iguazu, 2014,akril, 50 × 80 cm

36

Barbara Demšar

Slikarstvo

Rojena 1969 v Kranju. Pedagoš-ka fakulteta v Ljubljani, likovna pedagogika, 1997. Študijsko se je izpopolnjevala v Cite Inter-nacional Des Arts v Parizu 2001 in Vermont Studio Center, John-son, Vermont, ZDA, 2002. Živi in dela kot svobodna umetnica v Škofji Loki.

Nad gladino, 2013,mešana tehnika, 60 × 50 cm

37

Irena Dimovska Jeras

Slikarstvo, restavratorstvo

Rojena 1960 v Kranju. Akadem-ija za likovno umetnost v Lju-bljani, 1985. Leta 1988 končala magistrski študij konzervatorst-va in restavratorstva. Od leta 1990 je članica DSLU v Ljubljani. Od leta 1992 je zaposlena je v Gorenjskem muzeju v Kranju kot konservatorsko restavratorska svetovalka. Imela dvaindvajset samostojnih ter preko sto skupinskih razstav doma in v tujini.

Brez naslova, 2014,akril na platno, 40 × 50 cm

Brez naslova, 2013,akril na lesonit, 46 × 36 cm

38

Boge Dimovski

Grafika, restavratorstvo, kiparstvo in likovna kritika

Rojen 1952 v Ropotovem v Makedoniji. Akademija za li-kovno umetnost v Ljubljani, 1978, istega leta postal član DSLU. Leta 1981 je magi-striral iz restav ratorstva in leta 1983 iz grafike na ALU v Ljubljani, leta 1987 je habili-tiran za visokošolskega uči-telja, docenta za grafiko na Univerzi v Ljubljani ter do-centa za risanje in slikanje na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji leta 1990. Leta 2009 si je pridobil naziv muzejskega svetovalca. De-luje na področju slikarstva, grafike, kiparstva, restavra-torstva ter zadnjih deset let kot likovni kritik.

Čukova jama in Krokodil-nica se v jesenskem času pretakata, 2013,akril na platno, 60 × 90 cm

Pogled na Čukovo jamo in Krokodilnico v poletnem času, 2013,akril na platno, 60 × 80 cm

39

Jurij Dobrila

Kiparstvo, slikarstvo in obliko-vanje

Rojen 1958 v Ljubljani. Šola za oblikovanje v Ljubljani, Fakul-teta za arhitekturo in Nara-voslovno tehniška fakulteta, področje oblikovanja tekstilij. Bil sodelavec kiparskih ateljejev Tomaža Kolariča in Slavka Tihca, več let sodeloval z inšttutom za industrijsko oblikovanje – pod vodstvom Nika Kralja. V zadnjih letih je podpredsednik nacio-nalne oblikovalske organizacije DOS. Razstavljal v Sloveniji, Evropi, ZDA in na Japonskem. Prejel vrsto nacionalnih in med-narodnih nagrad.

Floating Democracy, work in progress (fotografija 2012, predstavitveni print 2014), digitalni tisk na samolepilno folijo 350 × 50 cm

Bazen II, 2014mešana tehnika, 61 × 43 cm (predvidena velikost)

40

Vesna Drnovšek

Rojena 1973 v Trbovljah, 1997 diplomirala na ALU v Ljubljani, smer slikarstvo pri profesor Andreju Jemcu, 2001 zaključila magistrski študij grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Spada v mlajšo generacijo slikarjev grafikov in se z uporabo klasičnih grafičnih tehnik navezuje na doktrino Ljub-ljanske grafičen šole. Živi in dela v Ljubljani.

Bazen II, 2014,mešana tehnika, 61 × 43 cm

Vsi v istem čolnu, 2013,barvna jedkanica, gravura, 28 × 38 cm

Senca, 2012,mešana tehnika, 28 × 38 cm

41

Matjaž Duh

Didaktika likovne umetnosti, slikarstvo, grafika

Matjaž Duh, rojen leta 1957 v Mariboru je doktor likovno-ped-agoških znanosti zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot izredni profesor za specialno didaktiko, področje likovna umetnost. Njegov zgodnejši ustvarjalni opus so obeležili cikli unikatnih grafik in računalniških grafik. V novejšem času se posveča slikarstvu, ki je zaznamovano s svojevrstno reinterpretiranimi stvarnimi vedutami in krajinami simbolizirajoč tako pozitivne kot negativne posledice človekove intervencije v naravi. Za svoja likovna dela je dobil več nagrad in priznanj. Pogosto sodeluje na likovnih kolonijah doma in v sosednjih državah. Svoja likovna dela je razstavljal na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini.

Reka, 2013,akril na platno, 50 × 90 cm

Ob vodi, 2013,akril na platno, 70 × 50 cm

42

Andreja Džakušič

Rojena 1971 v Celju. Diplo-mirala in končala magistrski študij na Akademiji za lik-ovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se vizualno umet-nostjo in uporablja različne medije: fotografijo, video, instalacijo, performance, deluje na področju gledal-išča, opremljanja prostora in oblikovanja, umetnost tudi predava, organizira in vodi delavnice za otroke in odrasle.

Save The Future 1, 2013,Intervencija v javni prostor, instalacija, 100 × 70 lightbox in dva objekta fi 7 × 20cm in fi 5 × 12 cm

43

Andreja Eržen

Slikarstvo, umetniška grafika in ilustracija

Rojena 1969 v Ljubljani. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. V Medvodah vodi različne likovne delavnice in tečaje umetniške grafike. V zadnjem času se posveča svetlobnim objektom, ki jih umešča na različne parkovne površine v mestih. Ideja reflektira odnos med makro in mikro svetom in je odsev stanja sodobnega človeka, ki se giblje med izginjajočim naravnim okol-jem in urbanim svetom.

Roller coaster, 2014,mešana tehnika (saharski pe-sek, akril, les, žarnice, svila), 90 × 75 cm

44

Jože Eržen

Kiparstvo, slikarstvo in grafika

Rojen 1946 v Ljubljani. Akadem-ija za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorjih Z. Kalin in D. Tršar, 1970. Razstavlja po Sloveniji in po svetu.

Bled I. Ujetost (Pletnje), 2012,oljnate krede, 62 × 55

Morska deklica, 2012,terakota, marmor, 24 × 18 × 16 cm

45

Erna Ferjanič

Slikarstvo, kiparstvo, grafika

Rojena 1955 v Celju. Pedagoš-ka fakulteta. Ob pedagoškem delu se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, keramiko, grafiko, s fotografijo, ilustrira, organizira umetniška srečanja; sodelovala pri več potujočih mednarodnih projektih 2002 je zasnovala stalno Mednarodno zbirko likovne umetnosti na Strmolu v Rogatcu.

Odsev v vodi I., 2014,akril, platno, 50 × 70 cm

Odsev v vodi II.,2014,akril, platno, 50 × 70 cm

46

Marija Flegar

Slikarstvo

Rojena 1968, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, slikarstvo, v letu 2002 opravila magistrski študij. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav po Slovenij. Ukvarja se s slikarstvom in poezijo. Živi in dela v Ljubljani.

Morje poleti I., 2013,akvarel in akril na papirju, 70 × 100 cm

Morje poleti III., 2013, akvarel in tempera na papirju, 70 × 100 cm

47

Jože Foltin

Rojen 1944 v Wilflingenu v Nemčiji. Sprva je obiskoval Pedagoško akademijo v Mariboru, likovno smer, diplomiral pa na Peda-goški akademiji, oddelek za likovno pedagogiko, v Ljubljani, na temo »Barva kot izrazito sredstvo«. Kot profesor likovne pedagogike je poučeval na več osnovnih šolah in na Gimnaziji Ormož. Prejel je več nagrad in priznanj. Je tudi dobitnik oljenke Mestne občine Ptuj in nagrajenec DLUM-a za leto 2000. Samostojno je razstavljal doma in v tujini.

Haloze, 2013, Olje na platnu, 55 × 70 cm

Popoplavni korant, 2013, mešana tehnika , 123 × 42

48

Črtomir Frelih

Grafika in likovna pedagogika

Rojen 1960. Akademija za likov-no umetnost v Ljubljani, 1985, magisterij iz likovne didaktike Specialistični študij grafike zaključil leta 1990 in bil v tem času tri leta asistent na istem oddelku. Leta je 1997 opravil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Je izredni profesor za risanje in grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Deževna pokrajina, 2013,akril na platno, 20 × 15 cm

49

Irena Gajser

Slikarstvo

Rojena 1960. Visoka šola za risanje in slikanje Ljubljana, Arthouse College of Visual Art, diplomira pri prof. Darku Slavcu. Največji navdih ji je narava. Ustvarja v olju, akrilu in akvarelu, tudi v kolažu. Je predsednica Društva likovnih umetnikov Maribor in članica IO Zveze društev slovenskih li-kovnih umetnikov. Sodelovala v mednarodnem projektu Evrop-ske prestolnice kulture Maribor 2012 (Show Your Hope). Je dobitnica številnih priznanj. Živi in ustvarja v Mariboru.

273,16 K, 2014,poliptih, mešana tehnika, 200 × 135 cm

50

Irena Gayatri Horvat

Slikarstvo

Rojena v Zagrebu. Likov-na akademija v Zagrebu, pri prof. Miroslavu Šuteju. Trenutno dela doktorat v smeri razvojne psihologije na FF v Ljubljani. Na svojih potovanjih je raziskovala preplete mitov, zavesti in družbe, eksistence in vplive elementarnega sobivanja mitov na realnost. Na študij-skih potovanjih je preučevala mnoge kulture sveta, med drugimi Indijo, Nepal, Tibet, Malezijo, Tajsko, Indonezijo, Argentino in Čile. Doživetja prenaša v slike in v poezijo. Je članica ZDSLU in Hrvaške-ga društva likovnih umetni-kov (HDLU) Zagreb

Rojstvo vode, 2014, Mešana tehnika, 110 × 110 cm

51

Maša Gala

Rojena 1985 v Kranju. Študi-rala je slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter fotografijo na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi. Leta 2010 je prejela Prešernovo nagrado za slikarstvo. Živi in dela v Ljubljani.

Fluid 1, 2014,mešana tehnika (pigmenti, akrilni sprej, fluid, oljni pastel, grafit, umetna masa, itd.), 185 × 210 cm

52

Franc Golob

Slikarstvo, grafika in foto-grafija

Rojen 1941 v Celju. Akadem-ija za likovno umetnost v Ljubljani, 1970. V 70-tih je ustvaril več multimedijski predstavitev v Beogradu, Ljubljani in Novi Gorici. Od 1983 je poučeval likovni pouk na Pedagoški gimna-ziji v Tolminu ter slikanje in risanje na Umetniški gimnaziji v Novi Gorici. Imel 44 samostojnih razstav, sodeloval na 120 skupinskih razstavah, med narodne slikarske kolonije in sim-pozijev (Slovenija, Danska, Poljska, Romunija).

Povodni mož, 2014akril na platnu, 55 × 70 cm

53

Josip Gorinšek

Rojen 1936 v Pančevu. Na Akademiji za primenjenu umetnost v Beogradu je leta 1960 diplomiral na slikarskem oddelku (1958 dobil nagrado ULUPUS-a za najboljšega študenta). Po končanem študiju se je preselil v Ljubljano, kjer še danes živi in ustvarja. Od leta 1969 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, leta 1971 je postal samostojni kulturni delavec-slikar in med leti 1990 in 1993 bil predsednik Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Za svoje delo je prejel enajst nagrad ter dva oskarja za oblikovanje.

Triptih T1, T2, T3, 2013,akril na platnu, 100 × 300 cm

54

Tomaž Gorjup

Slikarstvo, risba, grafika in likovna pedagogika

Rojen 1950 v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1974, magisterij, 1976. Je redni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Diptih (18. 2. 2014), 2014,akril na platnu, 2 × 60 × 60 cm

55

Nataliya Gorza

Slikarstvo

Rojena 1972 v ukrajinskem mestu Černivci. Akademija za likovno umetnost in oblik-ovanje v Ljubljani, študirala pri profesorjih Metki Krašovec, 2010. Je slikarka psiholoških portretov. V Likovnem centru Ribnica poučuje risanje in slikanje. Članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in ZDSLU. Živi in ustvarja v Ribnici in Ljubljani.

Akt – v savni, 2014, olje na platnu, 65 × 76 cm

Gina in Murka, 2013–14, olje na platnu, 130 × 162 cm

56

Stojan Grauf

Slikarstvo, restavratorstvo in zidno slikarstvo

Rojen 1958 v Mariboru. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1983. Od leta 1987 ima status samostojne-ga ustvarjalca na področju kulture. Deluje na področjih slikarstva, restavratorstva zidnih poslikav, grafičnega oblikovanja ter projektiranja oblikovnih zasnov notranjega in zunanjega prostora. Sode-loval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.

Spomin na Rudija 1, 2012,naravni pigmenti na akvarelni papir, 48 × 68 cm

Spomin na Rudija 2, 2012,naravni pigmenti na akvarelni papir, 48 × 68 cm

57

Milena Gregorčič

Slikarstvo, grafika in obliko-vanje

Rojena 1952 v Ljubljani. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1976, podiplomski študij nadaljevala na specialki za grafiko, magistrirala 1978. Svoja dela je predstavila na 59 samostojnih in na preko 260 skupinskih razstavah. Prejela je 19 nagrad in priznanj doma in v tujini. Od leta 1976 je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ljubljani.

Transparece, voda, 2014, akril na prosojni foliji, 67 × 36,5 cm, z okvirjem 82 × 42 cm

58

Andreja Gregorič

Slikarstvo, ilustracija, obliko-vanje

Rojena 1972. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Soočanje z različni-mi interesnimi področji, ki so hkrati med seboj tudi sorodna in združljiva, ji predstavlja vedno nove izzive v iskanju celostnega pogleda na širši in ožji svet ki nas obdaja. Od leta 2008 ima status samozaposlene v kulturi. Je članica sekcije ilustratorjev na Društvu likovnih umetnikov Ljubljana.

Obmorsko mesto I., 2014,akril na platnu, 70 × 80 cm

Obmorsko mesto II., 2014,akril na platnu, 70 × 80 cm

59

Sergej Hahonin

Rojen 1983 v Černogorsku v Hakasiji. Z odliko je končal likovno učilišče V. I. Suriko-va. Študij je nadaljeval na Sibirski likovni akademiji v Krasnojarsku. Njegova dela zaznamuje klasična ruska slikarska šola. Vse od leta 1977 se je aktivno udeleževal umetniških razstav na republiški in mednarodni ravni. V Krasnojarsku je sku-paj z ženo slikarko zasnoval umetniški studio.

Obala, 2014,mešana tehnika, olje, akril, 50 × 100 cm

Brez naslova 02, 2014, mešana tehnika, olje, akril, 70 × 50 cm

60

Martina Hegeduš

Rojena 1965 v Novem mestu. Leta 1990 je diplo-mirala na višji šoli za modno oblikovanje v Ljubljani pri prof. Metki Vrhunc. Kot oblikovalka se je zaposlila v Labodu, kjer je ustvarjala oblačila za zahteve trga kot tudi oblikovala oblačila po meri. Študij je nadaljevala na univerzitetnem študiju modnega oblikovanja, ki ga je leta 2007 zaključila pri prof. Marjeti Godler. Končala je tudi magisterij na likovni akademiji leta 2010, pod mentorstvom prof. Mi-lana Eriča, ter andragoško pedagoško izobrazbo na filozofski fakulteti v Lju-bljani.

Voda, dežela v meni I, 2010, tisk, 100 × 140 cm

Voda, dežela v meni II, 2010, tisk, 100 × 140 cm

61

Anton Herman

Kiparstvo in slikarstvo

Rojen 1943 v Železnem pri Žalcu. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1975. Študij nadalje-val na milanski Breri ( 1978/79). Do 1986 zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na šolah v Šaleški dolini.

Zaliv, 2012,olje, 115 × 92 cm

62

Cvetka Hojnik

Slikarstvo

Rojena 1963 v Murski Soboti. Naravoslovno tehniška fakulte-ta Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, profesor Darko Slavec, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, profesorja Gorenc in Vogelnik. Pripravila več kot 60 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelovala na 120 skupinskih razstavah po vsem svetu. Članica Društva likovnih umetnikov Maribor, 2009, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijske-ga društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Živi in ustvarja v Lendavi.

Nostalgija I, 2014,kolaž/akril, tekstil, ,120 × 100 cm

Nostalgija II, 2014kolaž/akril, tekstil, 80 × 60 cm

63

Milena Houška Pavlin

Slikarstvo, ilustracija, keramika

Rojena 1944 v Ljubljani. Peda-goška akademija v Mariboru –likovni oddelek, 1965, in Bioteh-niška fakulteta v Ljubljani, 1970. Je članica DLUM. Ilustrirala je nekaj knjig, sodeluje na koloni-jah, ustvarja v olju,akvarelu,-keramiki, poslikava senčnikov. Razstavlja doma in v tujini, tako na samostojnih kot skupinskih razstavah.

Jutranji ledeni pozdrav, 2014,akvarel, 70 × 82 cm

64

Mihail Hudin

Rojen 1956. Živi in deluje v Ljubljani. 1998 pridobil licenco PPLA. Leta 2004 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2010 je zaključil z magistrskim študijem slikarstva. Od 2008 je zaposlen v kulturi. Ustvarja na samostojnih in skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini.

Aletheia No. 21, 2012–2013,Olje na platnu, 146 × 97 cm

Aletheia No. 15, 2008,Olje na platnu, 146 × 97 cm

65

Taja Ivančič

Rojena 1977 v Celju. Leta 2002 je diplomirala na Akademiji za likovno umet-nost in oblikovanje, kjer je leta 2006 tudi magistrirala. Poleg avtorskih razstav, se je udeležila tudi mnogo skupinskih. Za svoje delo je presela 2 nagradi.

Regresa, 2014akril na platnu, 100 × 70 cm

66

Evgenija Jarc

Rojena v Ljubljani. Leta 2004 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblik-ovanje pri prof. Zmagu Jera-ju in prof. Jožefu Muhoviču, kjer je leta 2008 zaključila magistrski študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Do sedaj se je predstavila na več skupinskih in samostoj-nih razstavah tako doma kot tudi v tujini. Ustvarja v me-diju slikarstva in se posveča ilustracijam.

Veliki val, 2012, olje na platnu, 75 × 180 cm

Na obali, 2014, olje na platnu, 60 × 80 cm

67

Karmen Jazbec

Kiparstvo

Rojena 1965 v Brežicah. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1988, magisterij, 2001 je končala magisterij. Ima status kulturnega delavca, občasno dela kot likovni pedagog. Od leta 1997 ustvarja v skupinskem ateljeju na Me-telkovi v Ljubljani. Imela je več samostojnih razstav, sodelova-la je tudi na več skupinskih razstavah.

Strah, 2008,žgana glina, 18 × 10 cm

68

Danilo Jejčič

Rojen 1933 v Ajdovščini. Leta 1971 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po vrnitvi v Ajdovščino je najprej služboval kot likovni pedagog, od 1973 do 1996 pa je vodil Pilonovo galerijo, v kateri je pustil velik pečat. Živi in dela v Ajdovščini.

Binarna pokrajina, 2013,barvni sitotisk,67,5 × 59,5 cm

69

Marjan Jelenc

Rojen 1949 v Mariboru. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji likovnih umet-nosti v Zagrebu, na oddelku za slikarstvo. Podiplomski študij je nadaljeval na grafični specialki na isti ustanovi , pri prof . Albertu Kinertu in ga zaključil kot magister na področju grafičnega oblikovanja leta 1976 . V času rednega študija je bil izredni profesor na Pedagoški gimnaziji v Zagrebu, kasneje pa je kot likovni pedagog deloval na Pedagoški , oz . III .gimnaziji v Mariboru.

Poplava (Dornava, maj 2013), 2014,akril na platnu, 100 × 120 cm

70

Anja Jerčič Jakob

Grafika, slikarstvo

Rojena 1975 v Slovenj Gradcu. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, 2000, magistrski študij grafike, 2004, slikarstva, 2007. Leta 2002 se je včlanila v Zvezo društev slov-enskih likovnih ustvarjalcev, od leta 2006 pa je samozaposlena na področju kulture.

Gozd, prvi del, 2013Jajčna tempera in olje na platnu,150 × 60 cm

71

Duša Jesih

Slikarstvo

Rojena 1977 v Ljubljani. Šola za risanje in slikanje in Akadem-ija za likovno umetnost v Ljubljani magisterij. Sodelovala na mednarodnem likovnem simpoziju SICE, v Sarajevu in bila 2005 sprejeta v DLUL. 2006 je končala specialistični študij slikarstva na Šoli za risanje in slikanje. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, Cité Internationale des arts.

“No Splash”, 2014Akril na platnu, 100 × 150 cm

“Abfluss”, 2014Akril na platnu, 100 × 100 cm

72

Simon Jugovic Fink

Slikarstvo

Rojen 1977. Akademija za likovno umetnost v Ljublja-ni, 2004, končuje magisterij pri prof. Sergeju Kapusu. Sodeloval je na številnih kolonijah, skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči (2005), Galeriji Pika v Kamniku (2006) ter v Can-karjevem domu v Ljubljani v sklopu razstav Likovni kritiki zbirajo Poleg slikarstva piše tudi poezijo. Živi in dela v Trzinu.

Globina, 2014, olje, les, 100 × 100 cm

Nimfa in povodni mož, 2014,olje, les, 100 × 100 cm

73

Anže Jurkovšek

Keramika, airbrush

Rojen 1983, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, Od leta 2012 je član ZDSLU. Je avtor treh javnih plastik v občini Dol pri Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. V ciklu del, »Pomlad v črni«, gre za biomorfne forme, ki nakazujejo razvoj in začetke nastajanja življenja.. V predhodnem ciklu pa gre za praforme, kot zam-etke iz oceana naših začetkov. Razstavljal je na večin skupin-skih in samostojnih razstavah.

Voda/Water, 2014,kompozit na kovinski konstruk-ciji, 118 × 40 × 25 cm

Valovi/Waves, 2009–2014,kompozit na kovinski konstruk-ciji, 150 × 90 × 80 cm

74

Dušanka Kajfež

Rojena v Ljubljani. Leta 1970 je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. Od 1970 do 1972 je delala na RTV Slovenija. Od 1987 je delala kot profesorica in predstoj-nica na Oddelku za modno oblikovanje na Šoli za modno oblikovanje in fotografijo. V tem obdobju se je aktivno ukvarjala s področjem modnega obli-kovanja. Po letu 1988 se je kot slikarka odločila za samostojno pot. Do danes je imela 19 sa-mostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na številnih skupin-skih razstavah in umetniških kolonijah.

Pot vase 1akril, 50 × 40 cm

Pot vase 2akril, 40 × 40 cm

75

Lojze Kalinšek

Slikarstvo in likovna peda-gogika

Rojen 1956, Pedagoška akade-mija v Ljubljani, 1977. Poučuje likovno vzgojo, vodi likovne in fotografske tečaje, ukvarja se tudi s fotografijo, ilustracijo in oblikovanjem na likovnem in tehničnem področju. Redno se udeležuje likovnih srečanj doma in v tujini. Svoja dela je predstavil na več kot 50 sa-mostojnih in okoli 200 skupin-skih razstavah, zanje je prijel tudi več nagrad. Poleg ZDSLU je član različnih mednarodnih umetniških in pedagoških združenj.

Zgodbe v ribah, 2014,akril/platno diptih, 86 × 140 cm (2x 86 × 70 cm)

76

Narcis Kantardžić

Slikarstvo

Rojen 1958 v Derventi, BiH. Akademija za likovno umetnost v Sarajevu, 1982. Eden od pobudnikov likovne skupine »Zvono«. Od leta 1984 član društva ULUBiH. Samostojno razstavlja od leta 1982. Za svoje delo je prejel več nagrad. Trenutno živi in ustvarja v Celju.

Brez naslova, 2012,Olje na platnu, 80 × 100 cm

77

Azad Karim

Rojen 1954 v Arbilu, v Iraku. Po končani srednji šoli se je vpisal na Inštitut za likovno umetnost v Bagdadu. Po zaključenem študiju je leta 1976 prišel v Slovenijo, kjer se je vpisal na Akademi-jo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1980 tudi diplomiral. Leta 1983 je na ljubljanski akademiji končal še magistrski študij grafike. Veliko potuje po svetu in v muzejih proučuje artefakte, ki izhajajo s področij ob Evfratu in Tigrisu. To se že dalj časa odraža v njegovih umetniških delih. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad. Živi in ustvarja v Ajdovščini.

Evfrat in Tigris, 2014, akril na platnu, 90 × 130 cm

78

Barbara Kastelic

Rojena 1976 v Kranju. Leta 2001 je diplomirala pri doc. dr. Nadji Zgonik in prof. Emeriku Bernardu na ljubljanski ALUO, kjer je leta 2004 končala še podiplom-ski študij pod mentorstvom prof. Gustava Gnamuša. Leta 2007 je opravila še peda-goško-andragoške izpite. Je prejemnica 2. nagrade na koloniji diplomantov ALUO v Velenju, ter nagrade za naj-boljše delo mladega avtorja in velike odkupne nagrade na Ex-temporu v Piranu. Živi in dela v Ljubljani.

Scabiosa columbaria / Malo kingi, 2014,akril, 2r = 140 cm

Alyogyne huegelii /Janolus barbarensis, 1013,barvni svinčnik, 50 × 70 cm

79

Janko Kastelic

Slikarstvo Rojen 1953. Slikarstvo je študi-ral zasebno. Od leta 1984 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Imel je 77 samostojnih razstav v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Nizozemski, Ameriki, se udeležil okrog 300 skupinskih razstav ter sodelov-al na približno 80. likovnih delavnicah, natečajih. Za svoja dela je prejel 28 nagrad doma in v tujini

“www. ( wodoravno, wodo-pično, wodoševno)”, 2014,akril na platno, 100 × 130 cm

80

Meta Kastelic

Kiparstvo, keramika in video

Rojena 1962 v Ljubljani. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani, magisterij. V času magistrskega študija je sodelovala na vabljenem natečaju za izbor obeležja in ureditev Trga osamosvojitve v Mozirju. Svoje znanje posreduje na ki-parskih in slikarskih delavnicah. Posebnost delavnic je prilagojen program za gluhe in slepe teča-jnike. V Pionirskem domu je pet let poučevala kiparstvo mlade in odrasle, sedaj pa vodi svojo slikarsko in kiparsko šolo.

Utapljanje, 2014,akril na platnu190 × 120cm

81

Simon Kastelic

Slikarstvo

Rojen 1977 v Postojni. Acca-dimia di Belle Arti v Benetkah, 2005, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani magistri-ral 2008. Je prepoznaven po svojem figurativnem likovnem izrazu, v tehnološkem smislu pa združuje tradicionalne elemente slikarstva z novimi sodobnimi mediji.

“EN 124” (odtis kanalizacijskega pokrova), 2013grafični odtis ready-made ma-trice na platno, 150 × 100 cm

82

Boštjan Kavčič

Rojen 1973 v Šempetru pri Gorici. Leta 1997 je diplomi-ral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru. Zaradi velike želje po likovni umetnosti je bil leta 1998 sprejet na ALUO v Ljubljani. Leta 2001 je pre-jel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo. Pred-stavil se je na več skupinskih in samostojnih razstavah, udeležil se je več mednarod-nih simpozijev in postavil več javnih del, organiziral je delavnice klesanja kamna in video umetnosti. Od leta 2007 je samozaposlen v kul-turi. V svojem delu povezuje socialno skulpturo in nove medije.

ORGanizem XI, 2010, apnenec Repen, 14 × 21 × 36 cm

ORGanizem XIX, 2010, marmor Apricena, 37 × 51 × 9 cm

83

Klemen Kavčič

Rojen 1979 v Ljubljani. Leta 2011 diplomiral iz slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Made on earth, 2012,Akril na platnu, 80 × 60 cm

84

Alenka Kham Pičman

Slikarstvo, grafika, oblikovanje in arhitektura

Rojena 1932 v Ljubljani. Fakulteta za arhitekturo in Akademija za likovno umet-nost. Poučevala je risanje in oblikovanje tekstilij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Delovala doma, v Skandinaviji, v Kanadi, severni Afriki in Franciji.

Kamenjak diha ob morju, 2014,olje na platnu, 60 × 70 cm

85

Janez Knez Mišo

Slikarstvo, grafika in kiparstvo

Rojen 1955 v Trbovljah. 1977 je končal prvo stopnjo umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani,1982, smer slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu. Deluje na področjih slikarstva, grafike in kiparstva.

Iz cikla »Deep blue – blue-modraplava 14«, 2013,olje na iverici, 46 × 48,5 cm

86

Joso Knez

Slikarstvo

Rojen 1959 v Zadru. 1978 se je vpisal na Likovno akademi-jo v Benetkah in čez štiri leta diplomiral iz slikarstva pri prof. Zottiju. Leta 1988 je dobil štipendijo italijanske vlade za podiplomski študij v Rimu. Po-leg slikarstva v raznih tehnikah se je ukvarjal tudi z notranjo in zunanjo ureditvijo. V zadnjem času pa se njegova umetniška ustvarjalnost odraža na platnih velikega formata.

Brez naslova 1, oljna voščenka, 20 × 30 cm

Brez naslova 2,oljna voščenka, 20x30 cm

87

Biserka Komac

Oblikovalka vizualnih komu-nikacij

Rojena 1949 v Ljubljani. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani, diplomirala na področju vizualnih komu-nikacij. Imela nekaj samostojnih fotografskih razstav, sodeluje na mednarodnih natečajih. Za svoje delo je prejela nekaj priznaj in pohval. Živi in dela v Kranju

Plavajoča sfera, 2006, Akril na plošči, 70 × 50 cm

Morje, ribe, morje, 2006,Akril na platnu, 25 × 40 cm

88

Alojz Konec

Slikarstvo

Rojen 1956. Akademija za likovno umetnost v Ljublja-ni, slikarstvo. Sedem let bil kreator konfekcijskih otroških oblačil, nato postal srednješol-ski profesor likovne umetnosti. Samostojno je razstavljal v številnih krajih po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, skupinsko pa v Sloveniji, Italiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji, Romuniji, Španiji, Turčiji, Poljski, Litvi, Finski, Belgiji, Kitajski, Mehiki, Kanadi in ZDA. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Trije ribji letni časi - ribe v ribniku, 2014, olje na platnu, 50 × 60 cm

Paola Korošec

Rojena 1969. Diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Dragu Tršarju na oddelku za kiparstvo, kjer je vpisa-la tudi podiplomski študij kiparstva in restavratorstva. Dela na različnih kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Za svoje kiparske stvaritve je leta 1993 prejela študentsko Prešerno-vo nagrado. Njeni projekti se pogosto dotikajo dialoga med odprtim prostorom parkov, arhitekturo in kiparstvom.

Favorit, 2014,mešana, kot del kompozicije, 75 × 75 cm

PriznanjeMajskega salona 2014

90

Štefka Košir Petrič

Kiparstvo, risbe in pasteli

Rojena 1926 v Domžalah. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani,po končanem študiju na ALU, 1954, v Ljubljani poučevala na osemletki v Sisku, nato na STU šoli v Domžalah do upokojitve. Je članica ZDSLU. Svoje kipe, risbe in pastele je razstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah

Adria, 2012, kolaž, 42 × 29,5 cm

Plov, 2012,kolaž, 40 × 28,5 cm

91

Zmago Kovač

Slikarstvo, oblikovanje

Rojen 1964 v Mariboru. Ped-agoška fakulteta v Mariboru, profesor likovne umetnosti, 2003. Doslej imel 11 samos-tojnih razstav, sodeloval na mnogih skupinskih. Živi in ustvarja v Kamnici.

Mladi Mesec, 2013, olje na platnu, 100 × 120 cm

Bežeči cvetovi, 2010,olje na platnu, 60 × 80 cm

92

Janez Kovačič

Slikarstvo, restavratorstvo, izdelovanje vitrajev in voden-je likovnih delavnic

Rojen 1942 na Rakitni. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1968. Po daljšem bivanju v ZRN je leta l975 diplomiral tudi na podiplomskem študiju ljubljanske akademije. Vrsto let je bil profesor grafičnega oblikovanja in tehnologije na Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, restavriranjem, izdelovanjem vitražev in vodenjem likovnih delavnic . V Torontu ima v slovenskem domu postavljeno stalno zbirko svojih del, prav tako tudi na Brezovici pri Ljubljani, kjer živi in dela.

Slap 1, 2007,olje, 180 × 80 cm

Slap 2, 2013,olje, 180 × 90 cm

93

Pšenica Kovačič

Rojena 1981. Diplomirala je z odliko iz Vizualnih komuni-kacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na temo stripa in živalske problematike. Živi in dela v Ljubljani.

Ubu in Varun v gozdu, 2014,svinčnik, grafika papir

Reševanje metuljčice, 2014,prostoročna risba, svinčnik, 26 × 20 cm

94

Nina Koželj

Kiparstvo, grafika in fotografija

Rojena 1985 v Ljubljani. Peda-goška fakulteta. Od 2012 vodi tečaje kiparstva za odrasle v Art Centru. Sodelovala in izvedla je več skupinskih ter samostojnih razstav. Leta 2008 je prejela priznanje FZS-ja, v letu 2010 pa nagrado sklada Vordemberge-Gildewart. Živi in dela v Kamniku.

Kopel, 2013, kiparsko delo - mešana tehnika (beton, keramika, les, železo), 68 × 30 × 30 cm

95

Slavko Krajnc

Rojen 1929 v Celju. Študiral pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu na ljubljan-ski Akademiji za likovno umetnost, kjer je pred 55 leti končal še specialko za kiparstvo. Kljub pedagoš-kemu delu in le občasnih predstavitvah na razstavah, je v teh desetletjih ustvaril kiparski opus, ki je danes v zgodovinskem kontekstu nacionalne likovne umetno-sti premalo znan. Je tudi avtor več javnih spomeni-kov. Krajnc ostaja ves čas prepoznaven kot figuralik z izbrano tematiko, zvedav v raziskovanju različnih, čeprav tudi tradicionalnih kiparskih materialov.

Oblika spomina, 1983,bron

Dinamična oblika, 1985,bron

96

Ervin Kralj

Grafika

Rojen 1939. 1959 diplomiral na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, 1966 na PA Ma-ribor. Služboval kot likovni pedagog. Izpopolnjeval se je v umetniški grafiki globo-kega tiska, tečaj za likovne pedagoge (B.Borčič), Medna rodni Grafični center v Ljubljani (B.Dimovski), grafična delavnica Narodne galerije ljubljana (B.Kova-čič).

Hudourniška lobnica, 2013,akvatinta in suha igla, 39 × 34 cm

Islandski slapovi, 2010, rezervaš in akvatinta, 39 × 39 cm

97

Arven Šakti Kralj Szomi

Slikarstvo, fotografija

Rojena 1974. Končala študij umetnosti in umetnostne teorije v Angliji na Golds-miths College, University of London 1996, magistrski študij videa in fotografije 2007 na ljubljanski Akade-miji za likovno umetnost. Svoja likovna dela redno predstavlja tudi v skupinskih razstavah, festivalih in stro-kovnih konferencah doma in v tujini.

The Prize / Nagrada, 2014,fotografija, 45 × 60 cm

98

Anka Krašna

Slikarstvo

Rojena 1950 v Maribo-ru. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 1976 pri prof. Gabrijelu Stup-ici. Leta 1979 je zaključi-la specialistični študij slikarstva na ALU v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Svoja študijska potovanja po Aziji, Ameriki in po različnih deželah Evrope je zaokrožila z bivanjem v City Interna-tionale des Arts v Parizu. Sedaj je redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Morje, 2012,olje na platnu, 130 × 130 cm

Nadiža, 2013,mešana tehnika na platnu, 35 × 100 cm

Bine Krese

Rojen 1950 v Ljubljani. Med leti 1973 in 1978 se je izobraževal na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja-ni. Od leta 1981 deluje kot samostojni kulturni delavec in se izraža s tehnikami akril (na platnu), z grafikami, ilustracijami in s poslika-vami prostorov. Kresetove likovne podobe nosijo samosvojo, razpoznavno podobo abstraktne misli. V slovenskem prostoru zaseda posebno mesto s svojo halucinantno, fantazijsko likovno govorico, ki jo označujeta občutljivost in metaforična originalnost.

Voda, voda, voda, 2011akril na platnu, 136 × 121 cm

Brez naslova, 2012akril na platnu, 180 × 160 cm

PriznanjeMajskega salona 2014

100

Dominik Olmiah Križan

Video in novi mediji, risba, slikarstvo, instalacije, per-formens, umetniška teorija in kritika

Rojen 1968 na Jesenicah. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani. Od 1995 do 2002 sodeloval z RTVS pri oblikovanju, urejanju in vodenju oddaj o kulturi na valu 202 in TV. Sodeluje na različnih predstavitvah likovne in novomedijske umetnost v Sloveniji. Akti-ven na področjih risbe, sli-karstva v povezavi z novimi mediji, videa, instalacije in performansa ter umetno-stne teorije in kritike. Leta 2011 je zaključil študij videa in novih medijev na ALUO v Ljubljani in pridobil naziv magister videa in novih medijev.

Fantazijsko mesto, 2014,Olje na platnu, 40 × 150 cm

101

Bojana Križanec

Kiparstvo, preformans in kera-mika.

Rojena 1973. Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka na področju kiparstva, performansa in umetniške keramike. Več sa-mostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Sodelovala pri številnih likovnih projektih in kiparskih simpozijih doma in po svetu (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Italija, Francija, Danska, Irska, Španija, Vietnam, Kitajska) ter prejela številne štipendije in nagrade.

Filofobija – strah predljubeznijo, 2014,marmor, pleksi škatla, 18 × 25 × 13 cm

102

Jože Lasič

Kiparstvo in grafika

Rojen 1954 v Ljubljani. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani, kiparstvo, 1987 diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Živi in dela v Ljubljani. Svoja dela je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah.

Brez naslova, 2014,barvni relief, les, 60 × 60 cm

103

Darja Lovak

Slikarstvo, kiparstvo in ilustra-cija

Rojena 1948 v Ljubljani. Višja šola za aranžiranje in deko-riranje v Zagrebu, 30 let je živela v Zagrebu in si pridobila status svobodne umetnice. Je članica DLUL in ZDSLU. Imela številne samostojnih in skupin-ske razstave.

Venera, 2012,gips, 43 × 20 cm

Rapsodija v modrem, 2013,pečena glina, 40 × 18 cm

104

Aprilija Lužar

Slikarstvo, video, performans

Rojena 1963. Akademija za likovno umetnost v Sarajevu in Ljubljani. V slovenskem umetnostnem prostoru prisot-na trideset let, postala tudi mednarodna priznana ustvar-jalka. Slikarstvo nadgrajuje z umetniškimi urbanimi akcijami, performansi, instalacijami, multimedijskimi projekti. Z ustvarjanjem angažirane femi-nistične umetnosti prezentira začetke nove smeri v slovenski likovni umetnosti. Živi in dela kot samostojna ustvarjalka v Dolnji Brigi na Kočevskem.

Vision/Vizija, 20/21 stoletjeolje na platnu, 150 × 114 cm

Šepet, 20/21 stoletje2 × olje na platnu, 160 × 114 cm

105

Ksenija Makarovič

Slikarstvo, keramika in arhitektura

Fakulteta za arhitekturo.

Poleteti /To Fly, 2014mešana tehnika, 45 × 45 cm

106

Vladimir Makuc

Rojen 1925 v Solkanu. Študi-ral je slikarstvo na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani in tam diplomiral leta 1954. Pri profesorju Miroslavu Šubicu je leta 1956 končal specialko za restavra-torstvo in konservatorstvo. V začetku se je umetniško predvsem posvečal grafiki in do leta 1960 ustvarjal sprva lesoreze, nato jedkanice in akvatinte. Umetnik je izbral lastno motiviko, pretežno vezano na Primorje, kras in mediteransko vzdušje. Na njegovih grafikah, kasneje tudi na slikah in kipih, se v mreži črt ali ploskev pogosto pojavljajo biki in različne ptice. Navdih je našel tudi v antični mitologiji, pri Ledi, Evropi in drugih junakih.

Soline I, 2005, disperzijska tempera, mivka, školjke na platnu, 60 × 50 cm

Soline II, 2007,disperzijska tempera, mivka, školjke na platnu, 60 × 50 cm

107

Galina Malahova

Rojena 1966 v Ljubljani. Večino svojega življenja je preživela v Makedoniji, Skopju. Gimnazijo je po dveh uspešno opravlje-nih letnikih pustila in se preselila na srednjo šolo za uporabno umetnost Lazar Lačenovski v Skopju, smer notranja arhitektura. Po zaključku šolanja se je vpi-sala na Fakulteto za Likovne umetnosti v Skopju, smer kiparstvo, ki jo je končala leta 1990. Zaradi želje po ustvarjanju se je odločila da gre na pot v Evropo. Trenut-no se je ustavila v Postojni, kjer zadnja štiri leta ustvarja mozaike in še vedno sanja o velikih projektih.

Plitvina in globina I, 2012,mix media, 58 × 58 × 4 cm

Plitvina in globina II, 2012,mix media, 50 × 70 × 6 cm

108

Dimitar Malidanov

Rojen 1946 v Egejski Makedo-niji. Na ALU končal slikarstvo in grafično specialko ter v Parizu na E.N.S. Beaux Arts specializiral litografijo. Več kot tri desetletja je bil profe-sor grafike na FLU v Skopju, nazadnje tudi njen dekan. Samostojno se je predstavil na več kot 35 razstavah v Evropi in ZDA. Poleg grafike se posveča slikarstvu in risbi. Za svojo ustvarjalnost je prejel vrsto nagrad na pomembnih mednarodnih razstavah in najvišja državna priznanja.

Izkušnja I–IV (kvadriptih), 2012,perorisba, 70 × 70 cm

109

Slađana Matić Trstenjak

Rojena 1985 v Doboju v Bosni in Hercegovini. Iz slikarstva magistrirala na Akademiji likovnih umet-nosti na Širokem Brijegu na mostarski univerzi. Svoja dela je predstavila na šestih samostojnih in dvajsetih skupinskih razstavah v Bosni, na Hrvaškem in v Sloveniji.

Sonce in drevesa, 2012, akril in pastel na platnu, 97 × 91 cm

Hitrost globine in dna, 2013, kombinirana tehnika na platnu, 90 × 90 cm

110

Peter Marolt

Arhitektura, kiparstvo, grafika

Rojen 1965. Leta 1993 je z diplomskim delom „Kavarna nebotičnik – študija revital-izacije v luči dileme notranja oprema – notranja arhitektura“, zaključil dodiplomski študij na tedanji Šoli za arhitekturo, FAGG v Ljubljani. Leta 2001 je s temo Arhitektura sakralnega prostora tu in danes v Sloveniji (Sveto v sakralnem in profanem) magis-triral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Na isti ustanovi je leta 2004 doktoriral s temo Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Univerza v Ljubljani mu je leta 2005 podelila Priznan-je za pomembna umetniška dela na področju arhitekture. Isto leto je bil izvoljen v naziv docent za področji arhitekture in obliko vanja.

Besneča voda, 2014,kolaž, akril/vezano ploščo, 13,5 × 19cm

Shanshui … in reka, 2014,mešana tehnika, akril/vezano ploščo, 12 × 9 cm

111

Jožica Medle

Risba, grafika, slikarstvo

Rojena 1959 v Novem mestu. Po končani šoli za oblikovanje, diplomirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Nadaljuje doktorski študij na Likovni akademiji v Zagrebu. Imela preko štirideset samostojnih razstav. Živi in ustvarja v Šent-jerneju.

Odsev, 2013,akril in kolaž na platnu, 110 × 140 cm

112

Drago Medved

Rojen 1947 na Ponikvi pri Grobeljnem. Leta 1987 je diplomiral na ljubljanski Višji upravni šoli. Od leta 2002 se ukvarja tudi s slikarstvom. Doslej je imel že preko 20 samostojnih in skupinskih razstav ter sodeloval na desetih slikarskih kolonijah oziroma simpozijih. Njegovo likovno delo spremlja likovni kritik Mario Berdič. Na mednarodnem likovnem simpoziju v Makolah 2012 je prejel specialno priznanje strokovne žirije za slikarstvo.

Archeo aqua, 2014,akril na platnu, 70 × 100 cm

113

Marjeta Medved

Kiparstvo

Rojena 1982. Akademi-ja za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo pri prof. Juriju Smoletu, 2009. Članica Društva sloven-skih likovnih umetnikov Ljubljana.

V vihar, 2014,akril na platnu, 70 × 100 cm

Samotnost viharja, 2014, akril na platnu, 50 × 100 cm

114

Vanja Mervič

Rojen 1973 v Kopru. Leta 2001 je diplomiral na Accademi Delle Belle Arti di Brera v Milanu. Leta 2005 se je vpisal na podiplomski študij, smer video na ALUO v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.

90 % Water, 2012,digitalni tisk, 20 × 29 cm (okvir 30 × 40 cm)

115

Jana Mihelj

Kiparstvo, mozaik in arhitek-turno oblikovanje

Rojena 1956 v Kopru. Filozof-ska fakulteta v Ljubljani, oddelek za klasično filologijo in italijanščino. Od leta 1982 se ukvarja s skulpturo, mozaikom,aplikacijami v arhitekturi in unikatnim oblikovanjem. Od leta 1982 je samostojna ustvarjalka v kulturi, članica ZDSLU.

Jaz bom tvoj predpražnik – fragment, 2010,žgana glina, 41 × 60 × 40 cm

116

Tomaž Milač

Rojen 1978 v Celju. Diplomi-ral je iz slikarstva na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, svoje delo je pred-stavil tako na samostojnih kot skupinskih razstavah ter se udeleževal številnih slikarskih kolonij. Živi in dela v Celju.

Vixen, 2011, Mešana tehnika, 150 – 160 cm

117

Marjan Mirt

Kiparstvo in slikarstvo

Rojen 1975 v Zagrebu. Akadem-ija za likovno umetnost v Zagrebu. Zadnjih deset let živi in ustvarja v Mariboru. Je avtor desetih javnih skulptur v Sloveniji in tujini. Pripravil je več kot 15 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 30 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini.

Rekviem za Akteona I, 2014,mešana tehnika, 190 × 60 × 30 cm

Rekviem za Akteona II, 2014,mešana tehnika, 190 × 60 × 30 cm

118

Nataša Mirtič

Rojena je bila 7. septembra 1973 v Novem mestu. Leta 1997 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomirala na oddelku za slikarstvo pri profesor-ju Andreju Jemcu. Leta 2001 je tam končala tudi magistrski študij grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Novem mestu. 2002 je prejela priznanje Majskega salona.

Vir, 2014, jedkanica in akvatinta, 70 × 50 cm

Radenska, 2014, jedkanica in akvatinta, 70 × 50 cm

119

Andrej Mivšek

Slikarstvo in pedagogika

Rojen leta 1976 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za obliko-vanje in fotografijo se je 1995 vpisal na oddelek za likovno pe-dagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zaposlen kot likovni pedagog na OŠ Žiri. Slikarstvo, risba. Je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.

120

Adolf Mljač

Slikarstvo

Rojen 1931. Višja šola. Med leti 1957–1969 je slikal in razstavljal v okviru avantgardne figuralike in temnega modernizma, od 1998 naprej pa sodeluje v konceptualni umetnosti, v slikar stvu, ter se posveča figuraliki.

Dvorjenje, 2014,olje na papirju, 194 × 280 cm

121

Drago Mom

Magister umetnosti, slikarstvo

Rojen1962 v Mariboru. Peda-goška akademija v Mariboru in Akdemija za likovno umetnost v Ljubljani. Nemščino in angleš-čino je študiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Na ALU diplomiral pri prof. Emeriku Bernardu. 2001 je končal magi-sterij na ALU v Ljubljani. Živi in dela v Rušah.

Solza, 2014,akril na platnu, 130 × 120 cm

122

Ivo Mršnik

Grafika, slikarstvo in risba

Rojen 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je diplomi-ral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vič v Ljubljani, hkrati pa do leta 1970 nadaljeval s študijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju. Zatem je nadaljeval tudi študij grafične specialke pri prof. Riku Deben-jaku in prof. Marjanu Pogačniku. Na grafični specialki je diplomi-ral leta 1972, na slikarski pa leta 1975 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od 1998 kot redni profesor za risanje in grafiko z metodiko.

Žarek 3, 2013mešana tehnika, matrica: 70 × 19,5, papir: 75 × 52 cm

123

Dušan Muc

Knjižno slikarstvo in risba

Rojen 1952. Akademija primenjenih umetnosti v Beogradu.

Iz ciklusa »Kruh naš vsak-danji«, 2014,flomaster, 76 × 56 cm

124

Majk Mulaček

Kiparstvo, mozaik in arhitektur-no oblikovanje

Rojen 1956. Biotehniška fakul-teta, Filozofska fakulteta. Leta 1978 je postal inženir agrono-mije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter leta 1981 absol-vent filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 se ukvarja s skulpturo, mozaikom, aplika-cijami v arhitekturi in unika-tnim oblikovanjem. Od 1982 je samostojni ustvarjalec v kulturi, član ZDSLU.

Tango na vodi, 2013,2 × žgana glina, 47 × 37 × 22 cm

125

Brigita Mulej Požegar

Jesenska Sava, 2010,olje, platno, 70 × 100 cm

Večerna Sava, 2013,olje, platno, 60 × 85 cm

126

Radko Oketič

Ilustracija

Rojen 1953. Šola za oblikova-nje v Ljubljani. 20 let je delal na področju likovne terapije. Imel je preko 30 samostojnih razstav, sodeloval je pri mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za ilustracije je prejel več mednarodnih nagrad. Sedaj se ukvarja z ilustracijo in karika-turo.

Made in China, 2013,Akvarel in digitalna obdelava, 42 × 30 cm

127

Jana Omersa Križaj

Rodila se je 12.4.1941 v Lju-bljani.Leta 1966-diplomirala na FAGG-arhitekturo. V letih 67 in 68je študirala slikar-stvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Nekaj let je delala ,kot arhitekt-ka, nato se je preusmerila na slikarstvo. Od leta 1983 članica DSLU-Obala. Razsta-vljala je na več samostojnih in skupinskih razstavah.

Jadro, 2013,olje na platnu, 60 × 40 cm

128

Željko Opačak

Rojen 1962 v Banja Luki. Diplomiral je na Fakulteti likovnih umetnosti v Be-ogradu leta 1986 v razredu prof. Vojislava Todorića. Podiplomski študij je končal leta 1988 v Beogradu. Zaposlen je na Gimnazi-ji Velenje, kjer poučuje umetnost. Živi pa na Polzeli. Leta 2011 je prejel nagrado Majskega salona.

Moje roke,video zapis

129

Janko Orač

Risba, grafika in slikarstvo

Rojen 1958 v Celju. Šola za risanje in slikanje v Ljubljani, 1997, Akademija za likovno umetnost v Zagrebu. Nadaljuje podiplomski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Imel je preko 70 sa-mostojnih razstav, ter za svoja dela prejel številna priznanja. Je avtor in vodja slikarskih kolonij Novomeški likovni dnevi in Zibika–Tinsko. Živi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki.

Modri ribnik 1, 2012,akril/platno, 120 × 80 cm

Modri ribnik 2, 2012,akril/platno, 120 × 80 cm

130

Andrej Pavlič

Slikarstvo

Rojen 1957 v Ljubljani. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani. Od 1982 je član DSLU, od 1984 pa tudi samostojni likovni umetnik. 1994 in 2010 se je študijsko izpopolnjeval v Cité inter-nacionale des Arts v Parizu. Imel preko 90 samostojnih razstav, sodeloval na več kot 190 skupinskih razstavah doma in v tujini. Udeležil se je tudi številnih likovnih kolonij in simpozijev.

Variacije na vodni osno-vi, 2013,akvarel, 70 × 100 cm

131

Eva Peterson Lenassi

Akademska kiparka in oblikovalka keramike ima atelje sredi mesta v Kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer se srečujejo poti tradicij vsega sveta. Na križišču poti ustvarja in poučuje kiparstvo ter vse keramične tehnike sama in s pomočjo izbranih sodelav-cev. Soustvarjala je projekte Vaja dela mojstra in Čopič in modelirka in poučevala otroke, odrasle, ljudi s po-sebnimi potrebami, podjetja in posameznike v rednih in strnjenih seansah pa tudi enkratno za sprostitev alina določeno temo. Razstavlja doma in v tujini in ustvarja unikatno keramiko, tudi po naročilu.

Gladina (več del), 2013, žgana glina, 3 cm × 95 cm × 95 cm

132

Nedeljko Pečanac

Grafika, kiparstvo in obliko-vanje

Rojen 1938. Akademija za likovno umetnost v Ljublja-ni, magisterij. Med 1967-1979 poučuje likovno vzgojo in umetnostno zgodovino na različnih šolah na Primor-skem. Pobudnik in ustano-vitelj mednarodne likovne skupine 2XGO. Od leta 1979 ima status samostojnega likovnega umetnika. Živi in dela v Novi Gorici

V vrtincu, 2007,digitalni tisk, 41 × 51 cm

Na vodi, 2007,digitalni tisk, 51 × 41 cm

133

Metka Pepelnak

Prof. likovne umetnosti, de-luje kot samostojna kulturna ustvarjalka na področju oblikovanja, slikarstva in grafike, je za svoja dela na inovativno oblikovanih slikovnih nosilcih do sedaj prejela že številna priznanja doma in v tujini. Leta 2011 je prejela priznanje Korea Paper Culture Art Open Competition, leta 2010 pa odkupno nagrado na Mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu. Svoja dela je avtorica do sedaj razstavljala že v Avstriji, na Hrvaškem, Italiji, Nemčiji,Lichtensteinu, Avstraliji in v Parizu, kjer se je tudi študij-sko izpopol njevala.

134

Miha Perčič

Grafika

Rojen 1972 v Kranju. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1997. 2002 grafična specialka pri prof. Branku Suhyju. Dela kot samostojni kulturni delavec. Je član Zveze društev slo-venskih likovnih umetnikov.

Aqua I, 2014,suha igla, 70 × 100 cm ali 100 × 70 cm

Orbis aqua I, 2014,suha igla, aquatinta, 70 × 100 cm ali 100 × 70 cm

135

Damjana Plešnar

Rojena 1963 v Postojni. Po končani gimnaziji v Ajdov-ščini je nadaljevala študij in diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljub ljani – likovna smer. Živi v Ajdovščini, kjer je zaposlena kot profesorica likovne umetnosti na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina. Od leta 1998 je članica Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP).Ustvarja v tehniki akrila in kolaža. Svoja dela predstav-lja na osebnih in skupinskih razstavah, udeležuje se tudi likovnih kolonij in slikarskih extemporov doma in v tujini.

Voda ima spomin, 2014,mešana tehnika, 40 × 40 cm

136

Samo Perpar

Slikarstvo

Rojen 1954 v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1983 pri prof. Gu-stavu Gnamušu. Član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov od 1984. Živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani.

Zmaj gasi žejo, 2014,akril na platnu, 200 × 180 cm

137

Nora De Saint Picman

Slikarstvo, kiparstvo, video, instalacije ter intermedijska umetnost

Rojena 1963 v Ljubljani. Formi-rala svojo ustvarjalno pot v letih 1986 do 2003 med Ljubljano in Parizom. 1983 diplomirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, 1986 diplomirala na Akadem-iji za likovno umetnost, smer slikarstvo. Znana je po ekspre-sivno obravnavani figuraliki z elementi nadrealističnih in simbolističnih izhodišč, z iz-razito grafično linijo v figuralnih ali dekorativnih kompozicijah v značilnem postmodernističnem mešanju pristopov, tehnik in materialov obravnava ljudi in odnose med ljudmi.

138

Silvester Plotajs Sicoe

Slikarstvo in grafika

Rojen 1965 v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu, podiplomski študij iz slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamu-šu in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Gronin-genu na Nizozemskem. Kot svobodni umetnik deluje v Ljubljani.

Gledam širno morje, 2013,olje na platno, 200 × 150 cm

Magično morje, 2014, olje na platno, 100 × 150 cm

139

Vojko Pogačar

Notranja pokrajina–59, 2011,screen pigmentni tisk, 80 × 100 cm

140

Silvije Popovič Arc

Kiparstvo, grafika, slikarstvo in fotografija

Rojen 1950 v Mariboru. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, izpopolnjeval se je v Parizu. Prisoten je bil na številnih razstavah doma in v tujini. Številna dela iz področja kiparstva, grafike in slikarstva se nahajajo v stalnih in zaseb-nih zbirkah. Je član DLUM in ZDSLU.

C. Mutacije, Vrtinec, 2014,olje na platnu, 96 × 105 cm

141

Aleksander Jankovič Potočnik

Rojen leta 1961 v Ljubljani. Leta 1984 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo pri prof. Marjanu Ocvirku, leta 1993 je zaključil študij animacije in interaktivne-ga multimedija na Swinburne University of Technology v Melbournu, Australia. Že med študijem je za svojo kratko animacijo „Live from the Count-down Site“ prejel nagrado tel-evizijske družbe SBS za najboljše izvenstudijsko animacije.

Voda 1, 2014,mešana tehnika, 30 × 24 cm

Voda 2, 2014,mešana tehnika, 30 × 24 cm

142

Annmarie Saša Prah

Profesorica razrednega pouka Annmarie Saša Prah, po rodu iz Lenarta v Sloven-skih goricah, ki že 20 let živi v Ljubljani in ima tam svojo prodajno galerijo.

Vizija, 2011,akril, 100 × 150 cm

Po tekmi, 2013,mešana, 100 × 120 cm

143

Janez Praprotnik

Rojen 1947 v Ljubljani. Maturiral industrijsko oblikovanje na Šoli za oblik-ovanje v Ljubljani leta 1966, diplomiral slikarstvo na Akademiji za likovno umet-nost v Ljubljani, leta 1979 pri prof. Štefanu Planincu. Zaposlen od leta 1966 do 1968, najprej kot dekorater, nato kot aranžer in nazadnje kot likovni tehnik v trgov-skem podjetju; od oktobra, 1968 do avgusta, 2006 kot grafični oblikovalec v preh-rambenem podjetju.

Akvarij, 2014,akril na platnu, 70 × 90 cm

144

Gregor Pratneker

Slikarstvo

Rojen 1973 v Mariboru. Peda-goška fakulteta v Mariboru, na Oddelku za likovno umetnost, 2006. Magisterij islikarstva na Akademiji za likovno umet-nost in oblikovanje v Ljubljani. Razstavlja doma in v tujini ter sodeluje na skupinskih razsta-vah ter likovnih kolonijah.

Lebdeči privid, 2014,olje na platnu, 95 × 120 cm

145

Marija Prelog

Ilustracija in oblikovanje

Rojena 1954. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. Deset let delala v oblikovan-ju - uredništvo DZS. Od 1991 status svobodne ustvarjalke, ilustracija. Razvija svojstven pop-up način rezljanja ter zlaganja iz papirja s tematiko živali.

Dolgonosi morski kon-jiček / Hippocampus ramu-losus, 2013,svinčnik, barvni svinčniki in izrezanke (tehnika kirigami), 21,6 × 21,6 × 3 cm

Velika pliskavka / Tursiops truncolus, 2013,svinčnik, barvni svinčniki in izrezanke (tehnika kirigami), 21,6 × 21,6 × 3 cm

146

Marjan Prevodnik

Slikarstvo, likovno-pedagoško izobraževanje

Rojen 1955. Študij na Pedago-ški Akademiji v Ljubljani, štu-dij slikarstva in specialistični študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. 16 let poučeval likovno vzgojo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Od leta 1993 opravlja naloge pedagoškega svetoval-ca za likovno vzgojo in umet-nost na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Aktivno sodeluje v likovno-pedagoški sekciji ZDSLU. Je član InSEA, največjega mednarodnega Združenja likovno umetnostnih pedagogov.

Vode ne (pro)da(ja)mo – št. 1, 2011,akril, 120 × 100 cm

147

Petra Preželj

ilustracija, grafično oblikova-nje, slikarstvo

Rojena 1975 v Ljubljani. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, 2000 . Od leta 2002 ima status samozapos-lene v kulturi- ilustratorke in oblikovalke vidnih sporočil. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Zasanjana, 2014, akril na platnu, 50 × 40 cm

Domov, 2004,mešana tehnika papir, 70 × 70 cm

148

Projektna skupina Voda in kipi

Mednarodni projekt, ki je od leta 1993 potekal v Ljubljani, predvsem na reki Ljubljanici in njeni okolici. Projekt izhaja in se osredotoča na dve enakovredni danosti: voda oziroma razširjen smisel narave, okolja in pro-store, druga pa je skupna ko-munikacija in delo umetnikov, ki jih projekt združuje. Temeljni namen je ustvarjanje in oblik-ovanje zavesti v prostoru, pri čeme se ponuja kot oznaka dela pojem potovanja kot procesa, v katerem se prostor vzpostavlja kot vrsta čutnih izkušenj.

149

Milena Pušlar

Slikarstvo

Rojena 1949. Diplomirala je na pedagoški akademiji v Ljublja-ni na oddelku za zgodovino in likovno umetnost nato še na visoki šoli za risanje in slikan-je v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu in na Dunaju. Doslej je imela več sa-mostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini in prejela več nagrad in priznanj. V začetku se je posvetila pedagoškemu delu, nato pa slikarstvu. Živi in dela v Ljubljani in Piranu.

Cipresi, 2011,akril, 120 × 60 cm

150

Mirko Rajnar

Slikarstvo

Rojen 1961 v Murski Soboti. Akademija za likovno umet-nost v Ljubljani pri profesor Andreju Jemcu.

Jutro – Gramoznica, 2011,olje na platnu, 70 × 120 cm

151

Janez Ravnik

Slikarstvo

Rojen 1929 v Bohinjski Bistrici. Srednja oblikovna šola Lju-bljana, Akademija uporabnih umetnosti v Zagrebu, slikarst-vo. Nagrade: Prešernova nagra-da gorenjskih občin, Adriatic, Linhartova nagrada.

Človek uničevalec, 2014,akril, platno, 70 × 50 cm

Pri čistem izviru, 2014, slika na papirju, 75 × 58 cm

152

Branimir Ritonja

Rojen 1961, ukvarja se z dokumentarno, portretno in konceptualno fotografijo.

Horizont, 2013,barvna fotografija, 70 × 100 cm

153

Aleš Sedmak

Slikarstvo, ilustracija, obliko-vanje

Rojen 1952 v Postojni. Matu-riral na Šoli za oblikovanje v Ljubljani in diplomiral na ALU v Ljubljani. Od leta 1983 ima status svobodnega likovnega umetnika. Deluje kot grafični oblikovalec, ilustrator in likovni pedagog. Kot mentor za ilustra-cijo sodeluje z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je vodja projekta Kaverljag, ki poteka že od leta 1998 v njegovem ateljeju. To so delavnice za študente likovnih akademij Evrope, kjer se pedvsem ukvarjajo z zanstveno ilustracijo. Živi in dela v Kaver-ljagu pod Padno v Istri.

Otok, 2013akril na platnu, 60 × 80 cm

154

Tone Seifert

Rojen 1946 v Ljubljani. Po končani grafični šoli se je leta 1968 vpisal na Akade-mijo za likovno umetnost kjer je študiral slikarstvo. Živi in dela v Ljubljani. Sodeluje na skupinskih raz-stavah in likovnih kolonijah.

Izvir Krupe, 2012olje na platnu, 50 × 60 cm

155

Mojca Sekulič Fo

Slikarstvo, arhitektura, obli-kovanje pohištva, ilustracija

Na fakulteti za arhitekturo diplomirala iz smeri obli-kovanje, izpopolnjevala na različnih tečajih s področja umetnosti, na Filozofski fakulteti opravila pedagoško andragoške izpite.Ukvarjala se je z arhitekturo, arhitekturno vizualizacijo in oblikovanjem pohištva, zadnja leta pa se je posve-tila predvsem slikarstvu in ilustraciji ter grafičnemu oblikovanju.

Voda in nebo, združena soli, 2013,akril, mešana tehnika, 100 × 100 cm

156

Mirjam Semolič Sore

Kiparstvo, slikarstvo

Rojena 1956. Filozofska fakulteta- smer psihologija in andragogika in Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo. Ustvarja na po-dročju kiparstva ( glina, bron) in slikarstva (olje, akril).

» ... come l’acqua cristallina ... «, (iz cikla Evolucija), 2014,mešana tehnika, 100 × 100 cm

157

Apolonija Simon

Rojena 1967 v Brežicah. Po končani srednji gradbeni šoli v Celju se je leta 1985 vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljublja-ni. Študirala je slikarstvo in diplomirala pri profesorjih Andreju Jemcu in Jožefu Muhoviču leta 1990. Leto prej je prejela študentsko Prešernovo nagrado. 1995 je končala še specialistič-ni študij slikarstva. Med letoma 1994 in 1997 je bila asistentka stažistka za risa-nje in slikanje pri profesorju Jemcu na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1999 poučuje risanje in slikanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Sam nekje, 2014,olje na platno, 190 × 140 cm

158

Rudi Skočirr

Rojen 1951 Kamnem pri Kobaridu. Diplomiral je leta 1977 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in obi-skoval specialistični študij slikarstva pri profesorjih Janezu Berniku, Štefanu Planincu in Kiar Mešku. V letih 1996 in 2013 je študij-sko bival in se izpopolnjeval v Cite International des Arts v Parizu. Samostojno se je predstavil na 130 ih razstavah v Sloveniji in v tujini. Sodeloval je na več kot 240 ih skupinskih raz-stavah, likovnih kolonijah, ex-temporih doma v mnogih evropskih in izvenevropskih državah. Za svoje delo je prejel 19 nagrad in priznanj.

Terra incognita, 2013,akril/kolaž/platno, 45 × 150 cm

159

Nejč Slapar

Slikarstvo in grafika

Rojen 1945 v Stražišču pri Kranju. Študij gradbeništva, nato sepreusmeril v grafično industrijo. V letih 1970/76 s filmsko skupino Ime posnel več kratkometražnih igranih filmov, sodeloval s koncep-tualistično skupino West–East (F. Zagoričnik), skupaj s Francetom Pibernikom pripravil razstave konkretne poezije in grafike.

Valovanje, 2014,risba s tušem na papirju, 100 × 70 cm

160

Darko Slavec

oblikovanje v Ljubljani pri prof. Jelisavi Čopič. Po diplomi se je vpisal na slikarsko specialko, kjer je leta 1977 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici ter zatem še na grafično specialko, kjer je diplomiral pri prof. Bogdanu Borčiču leta 1979. Pripravil je preko 110 samostojnih razstav svojih likovnih del ter sodeloval na več kot 130 skupinskih razstavah doma in v tujini. Od leta 1977 je zaposlen na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani in na njej poučuje od leta 1990 dalje.

Iz cikla Angeli kozmosa I, 2002,olje na platnu, 65 × 55 cm

161

Stanislava Sluga

Akademska slikarka, ki si je umetniško ime Pudobska nadela po svoji rojstni vasi Pudob v Loški dolini.

Pod Snežnikom, 2011, olje na platnu, 37 × 52 cm

Cerkniško jezero, 2010,olje na platnu, 40 × 52 cm

162

Katja Smerdu

Rojena leta 1980 v Kopru. 2008 je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in obliko-vanje v Ljubljani z naslovom Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. Zaključuje magisterij kiparstva pri red. prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2011 ima Galerijo Aperion v Izoli. Živi in dela v Strunjanu.

Drevo življenja, 2014,les, jeklena in bakrena žica, 50 × 100 × 32 cm

163

Mojca Smerdu

Rojena je leta 1951 v Ljubljani. Leta 1974 je končala ALU v Ljubljani, ter nato leta 1976 še specialko za kiparstvo pri prof. Dragu Tršarju. Sodelovala je na številnih mednarodnih simpozijih in kolonijah ter za svoja dela med drugimi prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado leta 1976, ter vrsto nagrad na Bienalih male plasti-ke v Murski Soboti. Živi in dela kot samostojna umetnica v Ljubljani. Zdi se, da skulptu-re Mojce Smerdu priznavajo fenomenološko praznino med ponotranjenim svetom kon-ceptov in v osnovi odtujenim svetom materialnih pojavov. Vendar se čuti želja, da bi se ta praznina premostila, pa naj bo to filozofsko še tako proble-matično. Izrazito subjektivno intonirana znakovnost , s katero zaznamuje svoje kipe, je ključ razumevana njenega kiparstva.

Iz cikla »Del nas«, 2000–2014engobirana terakota, 110 × 60 × 50 cm

164

Stojan Špegel

Podvodozemlje, 2014,akril in premog na platnu, 100 × 150 cm

165

Teo Spiller

Rojen 1965 v Ljubljani. Je eden od 4 slovenskih sple-tnih umetnikov, s spletno umetnostjo se je začel ukvar-jati leta 1995.

15 obrazov Lanca Arm-stronga, 2013,robotizirano grafično risanje, 150 × 150 cm

166

Zoran Srdić Janežič

Rojen 1974 v Kranju. Po kon-čani srednji strojni in elektro šoli v Kranju se je vpisal na šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart, smer kera-mika – kiparstvo. Leta 1998 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, smer kiparstvo, kjer je junija 2004 tudi diplomiral pri prof. Sreču Draganu. Je sousta-novitelj KUD Modri krog in Zavoda za sodobne umetno-sti in kulture GULAG. Je član Slovenskega društva za estetiko, kjer je pomagal tudi pri organizaciji pomla-dnih in jesenskih kolokvijev. Deluje kot kipar – obliko-valec lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kot izredni študent pa nadaljuje magistrski študij Filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Živi in dela v Ljubljani in Kranju

Ženska z ribo (klasična tema malo drugače), 2014,Šivana skulptura, 180 × 40 × 20 cm

167

Blanka Stepančič Dobrila

Slikarstvo

Rojena v Ljubljani. Študij li-kovne pedagogike na Peda-goški Akademiji v Ljubljani. Kot samostojna umetnica je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Mokri, 2014,mešana tehnika, 72 × 52 cm

Mokra, 2014,mešana tehnika, 67 × 50 cm

168

Damjana Stopar Štrovs

Slikarstvo in grafika

Rojena 1975 v Brežicah. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu. Pri prof. Lojzetu Logarju končala magistrski študij grafike. 2000 se je strokovno izpopolnjevala v Cite Internacional Des Arts v Parizu. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih ustvarjalcev.

Septembermorn, 2014,akril/platno, 100 × 52 cm

Women in water 56891, 2014,akril/platno, 75 × 232 cm

169

Tomaž Šebrek

Kiparstvo, grafika, slikarstvo

Rojen 1963 v Kranju. Deluje na področju slikarstva in kiparstva, grafike. Prisot-nost v likovni umetnosti razume kot nezaključeno področje izobraževanja in raziskovanja. Izobraževal se je pod strokovnim vod-stvom v Ljubljani, Novem Mestu in Kranju. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini.

Prapolje - pogrinjek na mizi, 2014,žgana žica, 21 × 73,5 × 181 cm

Prapolje, 2014,žgana žica, 263 × 89 × 89 cm

170

Iztok Šmajs Muni

Slikarstvo, risba, fotografija, miniatura

Rojen 1953 v Velenju. Peda-goška akademija v Ljubljani, International Acadamy Italija, Kuvataideakatemia Helsinki. Od 1980 je samozaposlen v kulturi in deluje na področju vizualnih umetnosti, glasbe, filozofije, poezije in fotogra-fije. Soustanovitelj skupine Hidrogizma (1978/79). 1993 pridobil status umetnostnega kritika. Imel številne razstave v tujini in bil štipendist simpozija novega slikarstva v Kanadi. V tujini – Rotterdam, London, Ženeva, New York, Toronto – se je uveljavil s predstavitvami svojih foto-grafskih konceptov (fotogra-fija z risbo ali sliko).

Assumption day: Version 1, 2013,digitalni tisk na platno, papir, na poljubne materiale, po-ljubne dimenzije

171

Lučka Šparovec

Rojena 1984 v Kranju. Po končani osnovni šoli se je od leta 1999 do 2003 izobraževala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V letih 2005 do 2010 je študirala na sa-mostojnem visokošolskem zavodu Šola za risanje in slikanje v Ljubljani (Arthou-se – College of Visual Arts), smer slikarstvo.

V Sloveniji je skupna količi-na vode na prebivalca skoraj štirikrat večja od evropske-ga povprečja. 2014,akril na platnu, premer 50 cm

172

Tanja Špenko

Slikarstvo, grafika in likovna pedagogika

Rojena 1965. Leta 1979 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesor Štefanu Pla-nincu. Prvič je razstavljala leta 1981 v avli inšituta Jožef Stefan. Slikarka raziskuje risbo skozi geometrične po-jave in jo analizira. Hkrati pa z njo odkriva tudi intuitivne sledi, ki nastanejo z vzgibi človekove notranjosti. Od začetka osemdesetih let preučuje specifičen prostor za risbo. Išče ravnotežje med duhovno silo in igrivo barvno materijo.

Drsenje I, 2013,akril na platnu, 100 × 50 cm

173

Simona Šuc

Rojena 1972 v Mariboru. Med leti 1990 in 1994 je študirala likovno pedagogi-ko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V letih 1994-98 je študirala na ALU v Ljubljani pri prof. J. Berniku in prof. G. Gnamušu. Leta 2000 je diplomirala in na ALUO v Ljubljani, od takrat pa sode-lovala na mnogih avtorskih in skupinskih razstavah.

Kopel lahkotnih misli / bath light-hearted thou-ghts, 2013,platno, akril, polnilo, pi-gmenti, 100 × 200 cm

174

Nataša Tajnik Stupar

Slikarstvo

Rojena 1974. Akademija za likovno umetnost v Ljublja-ni, smer slikarstvo, pri prof. Gustavu Gnamušu in dr. Jožetu Muhoviču, 2002 končala magi-strski študij na isti ustanovi. Od leta 2002 je samostojna ustvar-jalka v kulturi in mladinska likovna pedagoginja. Ukvarja se s klasičnim slikarstvom, po-seben poudarek daje risbi kot samostojni izrazni zvrsti.

Mejoza (Kopalke se umivajo), 2012,jajčna tempera na platno, 170 × 172 cm

175

Urša Toman

Kiparstvo

Rojena 1972 v Ljubljani. Študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Matjažu Počivavšku. Od leta 1999 deluje kot smostoj-na ustvarjalka na področju kiparstva.

Perica (bela), 2010,žgana glina, 32 × 13 cm

Perica (rdeča), 2010,žgana glina in mešana tehnika, 28 × 15 cm

176

Brina Torkar Križaj

Slikarstvo in risba

Rojena 1978 na Jesenicah. Študirala na Akademiji za likovno umetnost in obliko-vanje v Ljubljani. Leta 2005 je tri mesece študirala na National Collage of Art and Design v Dablinu na Irskem. Ternutno nadaljuje podiplom-ski študij, na ALUO.

Mercury Sea,2011 aril na platnu, 120 × 120 cm

177

Klavdij Tutta

Slikarstvo, grafika in organiza-cija likovnih delavnic

Rojen 1958 v Postojni. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikar-stvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 219 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 300 sku-pinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 61 domačih in mednarodnih priznanj.

Triptih: iz cikla Mediteranski svetilniki, 2014,kolaž, akril, karton in les na platnu, 3 krat 80 × 80 cm

178

Mira Uršič

Rojena 1950 v Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisala na ALU v Ljubljani. Diplomirala je pri profesorju Janezu Berniku, od srede sedemdesetih pa živi in dela s statusom samostojne likovne umetnice v Ljubljani. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah (81) in slikarskih kolonijah. Za us-pešno likovno ustvarjalnost je prejela več priznanj in nagrad. Razstava v Cankar-jevem domu je že njena 62. samostojna predstavitev.

Doživetje v Opatiji, 1994–2014,olje/platno, 100 × 100 cm

Robov vodnjak, 1991–2014,tuš, akvarel, 58 × 78 cm

179

Emi Vega

Ilustracija, slikarstvo, karika-tura

Rojena 1953 na Jesenicah. Fakulteta za arhitekturo, nad-grajevala ga v Grazu in Berlinu. Slikarstva se je učila v medna-rodnih poletnih šolah Jožeta Ciuhe. Od leta 1999 deluje kot ilustratorka, slikarka, karikatu-ristka, publicistka in pisatelji-ca. Živi v Ljubljani.

Deževni konj, 2002,Olje na platnu, 120 × 120 cm

180

Alenka Viceljo

Kiparstvo, grafika in oblikovanje

Rojena 1960 v Ljubljani. Leta 1983 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja-ni, smer kiparstvo. Predstavila se na več kot 50 samostojnih razstavah v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Sodelova-la je na več skupinskih razstavah doma in v tujini. Največ ustvarja v porcelanu, predvsem reliefe. Med materiali, s katerimi ustvarja sta še železo in kera-mika, aktivna pa je tudi na po-dročju grafičnega oblikovanja.

Figurica 1, 2009,porcelan, 23,5 × 10 cm

181

Alenka Vidrgar

Kiparstvo, ilustracija, foto-grafija

Rojena 1958. v Ljubljani. Študirala je na Pedagoški akademiji in Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1985 zaključila podiplomski magistrski študij pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju in dr. Tomažu Brejcu.Na samostojnih in skupin-skih razstavah se pred-stavlja z deli, v katerih z različnimi materiali raziskuje medij kiparstva. Doma in v tujini je postavila več javnih kiparskih del.

Šum dežja, 2011/2014,kovina, mavec,pvc, 100 × 65 × 60 cm

182

Oto Vogrin

Slikarstvo in grafika

Rojen 1960 v Mariboru. Diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru 1983 smer likovna vzgoja. V sklopu magisterija opravil izbirna predmeta pri men-torju prof Č. Frelihu in prof. T. Gorjupu. Od leta 1983 živi in dela v Selnici, kot likovni pedagog na osnovni šoli.Ukvarja se predvsem s slikarstvom in grafiko.

Modra je plava, zelena, vijoličasta, modrih je tisoč modrobelih rožic, z onega brega Drave, 2014,Kolažni akril na platnu, 46 × 140 cm

183

Franc Vozelj

Rojen 1954 v Kranju. Po kon-čani šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za li-kovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral na oddelku za slikarstvo. Leta 1981 je končal podi-plomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Doslej je imel preko 80 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je na več kot 100 skupinskih razstavah. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, je velika Prešernova plaketa mesta Kranja za leto 1999. Ukvarja se s slikarstvom in oblikovanjem. Od leta 1980 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Živi in dela v Kranju kot samostojni umetnik.

Tihožitje, 2014,olje na platnu, 40 × 40 cm

184

Žarko Vrezec

Slikarstvo

Rojen 1950v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani (1970–1974).

Iz ciklusa »Listi dnevnika«, 2013, akril, barvni svinčnik papir, 16 × 14 cm

185

Jožef Vrščaj

Rojen 1950 v Črnomlju. Leta 1977 je diplomiral na Aka-demiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu. Do upokojitve je de-loval kot svobodni umetnik v Ljubljani in Črnomlju. Deluje tudi kot likovni mentor in organizator razstav. Član DLUL, DLUD, KUD Artoteka Bela krajina, Berufsverein bildender kunstler Öster-reich. Bil je ustanovni član likovnega društva Artoteka in nato njegov dolgoletni predsednik. Veliko razstavlja doma in v tujini.

Polaroida, 2013,akril, 60 × 80 cm

186

Huiqin Wang

Huiqin Wang se je rodila 1955 v Nantongu na Kitajskem. Kljub kulturni revoluciji ji je uspelo leta 1978 priti na Akademijo za likovno umetnost Pedago-ške univerze v Nankingu, kjer je študirala kitajsko slikarstvo, oljno slikarstvo in kaligrafijo, 1982 zaključila z diplomo. Leta 1983 so bila njena dela izbrana za grafični bienale v Ljubljani, kjer od tedaj tudi živi in deluje. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je nadaljevala študij grafike in slikarstva ter leta 1986 magistrirala. Pozneje se je izpopolnjevala v Groningenu na Nizozemskem.

Ujetniki narave, 2013,steklo, 25 × 50 × 40 cm

187

Joanna Zając Slapničar

Joanna Zając Slapničar je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Poznaniu na Poljskem. Med oktobrom in decembrom 2003 je v okviru programa CEEPUS študirala na oddelku za grafiko Aka-demiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 2007 pa je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost vpisana na podiplomski študij (smer video). Je članica Družstva umetnikov na Poljskam (ZPAP) in Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL). Od leta 2006 živi v Sloveniji.

Morje, 2010,lastna tehnika, 90 × 120 cm

Sanje, 2013,lastna tehnika, 60 × 80 cm

188

Catherina Zavodnik

Rojena 1975 v Ljubljani. Leta 2008 je magistrirala je iz sli-karstva, leta 2003 iz umet-niške grafike, leta 2000 pa diplomirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med leti 2000 in 2004 je svoje grafično znanje nadgrajeva-la v Urbinu v Italiji. Od leta 2002 je članica ZDSLU in samostojna ustvarjalka na področju kulture.

Roža življenja, 2014,življenje na platnu, premer 120,5 cm

189

Rok Zelenko

Slikarstvo

Rojen 1951 v Ljubljani. Akade-mija za likovno umetnost v Lju-bljani. Ukvarja se s slikarstvom in keramiko. Živi v Izoli.

Poseidon, 2009,akril na platnu, 80 × 80 cm

Venus, 2013,akril na platnu, 30 × 30 cm

190

Ljubica Zgonec Zorko

Rojena v Beogradu. Diplomi-rala je na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani, živi in ustvarja v Slovenski Bistrici. Je pred-sednica Kulturno izobraže-valnega društva keramikov in lončarjev Podravja Majolika. Njeno ustvarjalno področje je keramika. Sodeluje na mnogih razstavah doma in na tujem. Imela je tri samostojne razsta-ve ter prejela nekaj mednaro-dnih nagrad.

Val, 2014,keramika, redukcijsko žganje, 9 × 33 × 38 cm

191

Mojca Zlokarnik

Rojena je bila leta 1969 v Ljubljani. Leta 1993 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Metki Krašovec, nato pa pod njenim mentorstvom nadaljevala s podiplomskim študijem slikarstva. Leta 1998 je diplomirala tudi na grafični specialki pri prof. Lojzetu Logarju. Študijsko se je izpopolnjevala v Pragi, New Yorku in v Bolgariji. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter prejela nekaj nagrad za grafično delo. Od leta 2001 je odgovorna urednica Likovnih besed.

Objekti strmenja III, 2013,Akril na platnu, 30 × 40 × 32 cm

192

Nika Zupančič

Rojena 1978 v Ljubljani. Diplomirala (iz slikarstva) ter magisstrirala (iz grafike) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študent-sko Prešernovo nagrado. Med študijem je sodelovala pri zborniku prispevkov vidnih teoretikov o sodobni vizualni umetnosti z naslo-vom Prostori umetnosti. Izpopolnjevala se je v Amsterdamu (historične slikarske tehnike), Berlinu in Parizu (akademska risba na Académie de la Grande Chaumière). Imela številne razstave doma in v tujini.

Začetek?, 2007olje na platnu, 100 × 130 cm

193

Urška Žajdela Hrovat

Slikarstvo, poučevanje

Rojena 1965. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani.

Plečnikova Ljubljana, 2011,olje in akvarel na platnu, 80 × 80 cm

Materinstvo, 2011,olje na platnu, 120 × 80 cm

194

Danica Žbontar

Keramika

Rojena 1957 v Brežicah. Fakul-teta za arhitekturo v Ljubljani, 1982. 1979 je bila na enole-tnem študiju keramike, slikar-stva in kiparstva na univerzi Mississippy, ZDA. Od tedaj se ukvarja z oblikovanjem in poučevanjem keramike. Ude-ležila se je mnogih skupinskih razstav doma in v tujini.

Trenutekoblikovano z valjanimi glinenimi ploščami, premaz engoba in glazura, 103 × 130 × 10 cm

195

Vinko Železnikar

Slikarstvo, grafika in oblikova-nje stekla.

Rojen 1954 v Ljubljani. Aka-demija za likovno umetnost v Ljubljani, 1978 pri prof. Milanu Butini in Janezu Berniku. Med 1980 in 1988 se ukvarjal pred-vsem s pedagoškim delom. Med 1989 do 1994 se je inten-zivno posvečal grafiki. Po 1995 se vrne k slikarstvu. V zadnji letih se posveča tudi oblikova-nju stekla. Od leta 1988 deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture. Živi in dela v Mengšu.

87 JAN, 2012,akril, 25 × 28 cm

196

Majski salon 2014

Voda

GostiŠtudentke podiplomskega študija

Akademije za likovno umetnost in oblikovanjev Ljubljani

197

Nina Berlič

Livid Sideways, 2013,video, dolžina 1:50 min1280 × 720 pix

198

Leja Hočevar

Video

In Motion, 2013,Fotoaparat Nikon D7000Posnetki obdelani v progra-mu Adobe Premiere ProGlasbena podlaga: Nathan McKee - Cookie Breath (www.nathanwmckee.com); Creative Commons licenseDolžina videa 2,50 min.

Wintertime, 2014,Fotoaparat Canon EOS 650DPosnetki obdelani v progra-mu Adobe Premiere ProGlasbena podlaga: Gym-nopédie No.1, performed by Kevin MacLeod (incompetech.com); Crea-tive Commons lincenseDolžina videa 1,59 min

199

Jana Kralj

Karla II, 2014,video

200

Špela Petohleb

Lake of Memories, 2013,video