univerzitetni dvopredmetni pedagoŠki programdistance.pfmb.uni-mb.si/ff_podatki/geo/univerzitetni...

Univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program »GEOGRAFIJA IN …« (izvaja do 2010/11) ______________________________________________________________________________________________

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija http://www.ff.uni-mb.si

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program »GEOGRAFIJA IN ... « Zadnja dopolnitev: 2003 Opomba: Zaradi prehoda na »bolonjski« študijski program prve stopnje Geografija, po katerem pričnejo študenti 1. letnika študirati v študijskem letu 2008/09, se ta program zadnjič izvaja v 2. letniku v študijskem letu 2008/09, v 3. letniku v študijskem letu 2009/10 in v 4. letniku v študijskem letu 2010/11. ____________________________________________________________________________ SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Univerzitetni študijski program Geografija in ... je dvopredmetni pedagoški program geografije (z možnostjo 17 vezav) za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Študij traja 8 semestrov. Osnovni cilji programa študij je zasnovan tako, da omogoča študentom:

• usposobiti se za posredovanje znanja iz vseh področij geografije za pouk v osnovni in srednji šoli ter za prenos strokovnih in znanstvenih spoznanj v poučevanje;

• pridobiti geografski pogled na stanje in razvoj sodobnega sveta; • obvladati geografske kabinetne in terenske metode; • uporabljati metode vrednotenja pokrajine in njenih geografskih sestavin.

Študij je vsebinsko zelo širok in obsega znanja iz naravoslovnih in družboslovnih ved, kar mu daje interdisciplinarni pečat. Diplomanti pridobijo potrebna znanja iz orientacije v prostoru in iz interpretacije zemljevidov. Iz področja naravoslovnih ved pridobijo znanja o zemeljskem površju, podnebju, prsteh, vegetaciji in vodah, kar predstavlja naravnogeografski okvir vsake pokrajine, v kateri se odvija človekovo življenje. Iz področja družboslovnih ved osvojijo znanja o prebivalstvu, gospodarstvo, prometu in poselitvi. V času študija se študenti seznanijo tudi z regionalno

1


geografskimi značilnostmi vseh celin in še posebej Slovenije. Cilj programa je usposobiti študenta za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, zato so zelo pomembna tudi teoretična in praktična znanja, ki jih študentje osvojijo v okviru didaktike geografije. Pogoji za vpis: V študijski program se lahko vpiše kdor je opravil maturo in izpolnjuje razpisane pogoje v vsakoletnem razpisu. Za vpis v 1. letnik izrednega študija veljajo enaki pogoji kot za vpis v redni študij. Diplomanti Pedagoških akademij se lahko vpišejo v 3. letnik, do konca študija pa morajo opraviti tudi naslednje diferencialne izpite in kolokvije: kolokvij iz Osnov kartografije (del Uvoda v geografijo), kolokvij iz Matematične geografije (del Uvoda v geografijo), kolokvij iz Geomorfologije, kolokvij iz Klimatogeografije, kolokvij iz Hidrogeografije, kolokvij iz Pedo in biogeogeografije, izpit iz Geografije prebivalstva, izpit iz Ekonomske geografije, izpit iz Kvantitativnih metod – statistika. Predviden obseg vpisa v program: 60 študentov v redni študij in 30 študentov v izredni študij. Pogoji za dokončanje študija: Zaključek študija je diplomski izpit, sestavljen iz predstavitve in zagovora diplomskega dela ali sklepne seminarske naloge, ki ju je mogoče izdelati iz geografskih predmetov. Pogoj za opravljanje diplomskega izpita so opravljene vse druge študijske obveznosti, predvidene s predmetnikom. Strokovni naziv: Diplomant pridobi naziv »profesor geografije in ...«

2


PREDMETNIK 1. letnik zimski semester poletni semester predmet P SE SV TV P SE SV TV sk. ECTSUvod v metodologijo znanstveno-raziskoval. dela 15 15 (15) (15) 30(60) 2

Pedagogika (15) (15) 15 15 30(60) 2,5

Uvod v geografijo 45 35 5 85 7

FG I - Klimatogeografija in geomorfologija 40 15 5 40 10 10 120 9,5

FG II - Hidrogeografija 30 15 5 50 4

DG I - Geografija prebivalstva 40 15 5 60 5

skupaj 140 80 15 85 40 15 375 30

Obveznosti študenta: • 2 izpita (5 kolokvijev) za vpis v 2. letnik: Uvod v geografijo, Fizična geografija I -

Klimatogeografija in geomorfologija. • 4 izpiti (2 kolokvija in 3 izpiti) za vpis v 3. letnik: Fizična geografija II - Hidrogeografija, Fizična

geografija II - Pedogeografija in biogeografija, Družbena geografija I - Geografija prebivalstva, Uvod v metodologijo znanstveno-raziskovalnega dela, Pedagogika.

2. letnik zimski semester poletni semester predmet P SE SV TV P SE SV TV sk. ECTS

Psihologija 30 15 (30) (15) 45(90) 3,5

Didaktika (30) (15) 30 15 45(90) 2,5

Multimedia 15 (15) 15(30) 1

FG II - Pedogeografija in biogeografija 40 10 10 60 5

DG II - Ekonomska geografija s seminarjem 50 15 15 10 90 8

Regionalna geografija Evrope 50 15 10 75 6

Kvantitativne metode - statistika 35 10 45 4

skupaj 105 35 10 145 15 45 20 375 30

Obveznosti študenta: • 4 izpiti za vpis v 3. letnik: Fizična geografija II - Pedogeografija in biogeografija, Družbena

geografija II - Ekonomska geografija, Kvantitativne metode-statistika, Didaktika. • Seminarska naloga iz geografije. • 2 izpita za vpis v 4. letnik: Regionalna geografija Evrope, Psihologija.

3


PREDMETNIK 3. letnik zimski semester poletni semester predmet P SE SV TV P SE SV TV sk. ECTS

Multimedia 15 (15) 15(30) 1

DG III - Geografija turizma, prometa, naselij 60 20 10 30 10 5 135 11

Regionalna geografija Afrike in Azije 50 25 75 6

Regionalna geografija Amerike in Avstralije 50 10 60 5

Didaktika geografije I 20 15 20 40 5 100 7

skupaj 145 20 40 10 100 10 50 10 385 30

Obveznosti študenta: • 3 izpiti za vpis v 4. letnik: Družbena geografija III - Geografija turizma, prometa in naselij,

Didaktika geografije I, Regionalna geografija Afrike in Azije ali Regionalna geografija Amerike in Avstralije.

• Seminarska naloga iz geografije. • Strnjena pedagoška praksa v trajanju enega tedna na osnovni šoli ter 2 nastopa in 3

hospitacije (število ur, namenjenih pedagoški praksi, nastopom in hospitacijam je upoštevano pri vajah iz predmeta Didaktika geografije I.).

• 2 izpita do zaključka študija: Multimedija, Regionalna geografija Afrike in Azije ali Regionalna geografija Amerike in Avstralije ter preostali izpiti.

4. letnik zimski semester poletni semester predmet P SE SV TV P SE SV TV sk. ECTSGeografija Slovenije s seminarjem 50 20 15 20 20 125 10

Urejanje prostora 45 5 50 4

Ekološka geografija 30 5 5 5 45 4

Geografija podeželja 30 5 5 5 45 4

Didaktika geografije II 20 20 20 40 100 8

skupaj 145 25 45 5 50 25 45 25 365 30

Obveznosti študenta: • Strnjena pedagoška praksa v trajanju enega tedna na osnovni ali srednji šoli ter 1 nastop in 3

hospitacije. Število ur, namenjenih pedagoški praksi, nastopom in hospitacijam je upoštevano pri vajah iz predmeta Didaktika geografije II.

• Do zaključka študija: Regionalna geografija Slovenije (2 kolokvija), Urejanje prostora, Ekološka geografija, Geografija podeželja, Didaktika geografije II.

4


UČNI NAČRTI PREDMETOV s cilji, vsebinsko zasnovo predmeta, osnovno literaturo in obveznostmi študenta UVOD V GEOGRAFIJO Obseg: 85 ur: 45 PR, 35 SV, 5 TE Letnik: 1. (1. semester) Predmet obsega tri vsebinske sklope:

• Uvod v geografijo • Osnove kartografije • Matematična geografija

V okviru posameznega vsebinskega sklopa študent opravi kolokvij, ki se vpiše v zadnji del indeksa, skupno oceno vpiše učitelj, pri katerem kandidat opravlja zadnji kolokvij iz treh vsebinskih sklopov. UVOD V GEOGRAFIJO: Obseg: 30 ur: 15 PR, 15 SV Cilji: Študentje spoznajo predmet proučevanja geografije in sistem geografske vede, dosežke geografije v posameznih zgodovinskih obdobjih in osnovne metode geografskega raziskovalnega dela. Vsebinska zasnova predmeta:

• Osnovni pojmi o geografiji: predmet proučevanja, cilji in vsebina proučevanja, zgradba geografije, pomožne geografske discipline.

• Teoretska in filozofska izhodišča geografske vede, teoretski koncepti in smeri v geografiji. • Zgodovina geografije: razvoj geografske misli v svetu in v Sloveniji.

Osnovna literatura:

• Hafner-Fink, M., 1998: Metode družboslovnega raziskovanja. FDV Univerza v Ljubljani. • Clark, A.N., 1998: Dictionary of Geography. The penguin Group, London. • Johnson, J., 1988: Geography and Geographers. Arnold, London. • Unwin, T., 1994: The Place of Geography. Longman, Harlow. • Vrišer, I., 1992: Uvod v geografijo. Filozofska fakulteta, Ljubljana. • Werlen, B., 1993: Society, Action and Space. Routldge, London. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan na predavanjih).

Obveznosti študenta: pisna vaja, kolokvij. OSNOVE KARTOGRAFIJE Obseg: 30 ur: 15 PR, 10 SV, 5 TE Cilji: Študenti spoznajo osnove splošne in posebne kartografije ter praktično uporabo kartografskega gradiva. Pridobljeno znanje bodo potrebovali pri študiju, terenskem delu, izdelavi seminarskih in diplomskih nalog. Vsebinska zasnova predmeta:

• Osnovni pojmi (karta, splošna kartografija, tematska kartografija). • Razvoj kartografije, sodobna kartografija. • Osnovni elementi topografske karte (matematični, fizičnogeografski, družbenogeografski, ostali

elementi).

5


• Viri kartografskega gradiva. • Orientacija v naravi in s topografsko karto. • Uporaba in interpretacija topografske karte na primeru Slovenije (razmerje med karto in pokrajinsko

stvarnostjo). • Osnovne metode tematske kartografije. • Kartografsko modeliranje (izdelava tematskih kart). • Nacionalni atlas Slovenije. • Osnove GIS.

Osnovna literatura:

• Vrišer, I. 1992: Uvod v geografijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. • Fridl, J., 1999: Metodologija tematske kartografije Nacionalnega atlasa Slovenije. Ljubljana: ZRC. • Keates, J. S. ,1996: Understanding Maps. Harlow: Longman. • Kristan, S. 1994: Osnove orientacije v naravi. Radovljica, Didakta. • več avtorjev, 1990: Orientacija, taborniški priročnik. Ljubljana. • Kartografsko gradivo in drugi viri prostorskih podatkov. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan na predavanjih).

Obveznosti študenta: pisna seminarska vaja, terensko delo, pisni in ustni kolokvij (pogoj za pristop h kolokviju so opravljene seminarske vaje). MATEMATIČNA GEOGRAFIJA Obseg: 25 ur: 15 PR, 10 SV Cilji: Študentje spoznajo tiste elemente astronomije, geofizike in geodezije, ki so potrebni za kasnejše razumevanje geografskih procesov in pojavov na Zemlji. Ob tem pridobivajo sistematično in sintetično znanje o Zemlji kot nebesnem telesu, njeni velikosti in obliki, položaju v vesolju, njenih gibanjih in posledicah teh gibanj. Vsebinska zasnova predmeta:

• Uvod: predmet in cilji matematične geografije. • Oblika in velikost Zemlje. Zemlja – krogla, elipsoid, geoid, apioid. Starejša merjenja velikosti zemlje.

Dimenzije Zemlje. • Gibanje Zemlje. Rotacija in dokazi zanjo. Posledice rotacije Zemlje. Revolucija Zemlje in dokazi

zanjo. Posledice revolucije Zemlje in nagnjenosti njene osi. Dolžina dneva in noči. Mrak in svetle noči. Letni časi. Toplotni pasovi na Zemlji. Motnje pri gibanjih Zemlje – procesija, nutacija, kolebanje Zemljine osi. Dolgodobne motnje. Čas in njegovo računanje. Dan. Leto. Mesec. Teden. Koledar.

• Orientacija. Orientacija na horizontu. Orientacija v stopinjski mreži na Zemlji. Geografska širina in dolžina. Orientacija na nebu – horizontski, ekvtorialni in ekliptični koordinatni sistem. Ozvezdja.

Osnovna literatura:

• Avsec, F., Prosen, M., 1993: Astronomija. DMFA, Ljubljana. • Lovrenčak F., 1997: Matematična geografija, Filozofska fakulteta, Ljubljana • Ranziger, P., 1994: Naše nebo. DMFA, Ljubljana.

Obveznosti študenta: pisna vaja, udeležba na vajah in na terenskem delu, pisni kolokvij.

6


FIZIČNA GEOGRAFIJA I – KLIMATOGEOGRAFIJA IN GEOMORFOLOGIJA Obseg: 120 ur: 80 PR, 25 SV, 15 TE Letnik: 1. (1. in 2. semester) Predmet obsega dva vsebinska sklopa:

• Geomorfologija • Klimatogeografija

KLIMATOGEOGRAFIJA Obseg: 60 ur: 40 PR, 15 SV, 5 TE Cilji: Študentje osvojijo znanje o klimatskih elementih, ki oblikujejo podnebje. Seznanijo se z vremenskimi procesi in pojavi. Spoznajo vse pomembnejše zakone prenosa energije in materije v ozračje ter metodologijo klimatske analize pokrajine in klimatske regionalizacije zemeljskega površja. Meteorološke elemente in različne klimatske tipe obravnavajo v kontekstu drugih geografskih dejavnikov. Študentje v pisni vaji ob pomoči različnih klimatskih kazalcev sami izdelajo klimatsko regionalizacijo dela zemeljskega površja in vrednotijo podnebje v luči drugih geografskih dejavnikov. Na meteorološki postaji se seznanijo z meteorološkimi instrumenti, meteorološkimi meritvami in opazovanji. Vsebinska zasnova predmeta:

• Uvod: predmet in cilji klimatogeografije. • Zakoni sevanja. Energijska bilanca Zemlje. Temperatura zraka. Voda v atmosferi. Zračni pritisk.

Gibanje zraka, lokalna, sekundarna in splošna cirkulacija zraka. Vremenski sistemi, fronte, cikloni, anticikloni.

• Klimatska klasifikacija–metodologija. Thornthwaitova klimatska klasifikacija. Lokalna mikroklima, topoklima, mestna klima, zdraviliška klima. Bioklimatologija. Klimatske spremembe. Metodologija vrednotenja klime za potrebe različnih človekovih dejavnosti.

• Metodologija terenskih meteoroloških meritev. Metodologija obdelave klimatskih podatkov in načini njihovega prikazovanja. Uporaba osvojenega znanja na primeru izbranih svetovnih in slovenskih meteoroloških postaj.

Osnovna literatura:

• Šegota T., Klimatologija za geografe, Školska knjiga, Zagreb, 1997. • Hočevar A., Petkovšek Z., Meteorologija, BTF, Ljubljana, 1995. • Meteorološki terminološki slovar, SAZU, Ljubljana, 1990. • Oke T.R., Boundary Layer Climate, Routledge, New York, 1992. • Heyer E., Witterung Und Klima, Teubner, Stuttgart, 1993. • Linacre E., Climate Data and Resource, Routledge, New York, 1992. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan na predavanjih).

Obveznosti študenta: knjižno poročilo, pisna vaja, terensko delo, kolokvij. GEOMORFOLOGIJA Obseg: 60 ur: 40 PR, 10 SV, 10 TE Cilji: Študentje pridobivajo znanje o reliefu kot elementu pokrajine, o geomorfoloških procesih in pojavih, ki se pojavljajo na zemeljskem površju. Spoznavajo reliefne oblike na zemeljskem površju, na morskem dnu in na obali, njihovo razširjenost, vzroke in proces nastanka ter njihov vpliv na druge geografske dejavnike. V zvezi s tem navaja študente na sposobnost vrednotenja reliefa za druge človekove dejavnosti. Študentje spoznavajo glavne tipe kamnin in razvoj zemeljskega površja v geoloških dobah. Na terenskih vajah spoznajo konkretne primere oblik površja in učinke geomorfoloških procesov.

7


Vsebinska zasnova predmeta: • Uvod: predmet in cilji geomorfologije. Geološka zgodovina Zemlje – sistematika geoloških dob.

Klasifikacija kamnin. • Tektonska geomorfologija. Endogene sile. Tektonski procesi in oblike. Vulkanski procesi in oblike.

Seizmični procesi in oblike. Razporeditev tektonskih geomorfoloških procesov in njihovih oblik na zemeljskem površju. Njihov pomen za relief.

• Erozijska geomorfologija. Erozijske sile in agensi. Preperevanje. Denudacija in linijska erozija. Fitogena in antropogena erozija. Fluvialna erozija in akumulacija. Erozijski in akumulacijskih procesi na kopnem. Pobočje. Tipologija dolin. Abrazija in abrazijske reliefne oblike. Geomorfološki procesi in pojavi na krasu. Glacialni in periglacialni procesi in pojavi. Eolska erozija in eolske reliefne oblike.

• Funkcijska geomorfologija. Morfometrijska analiza reliefa, merjenje naklonov in ekspozicij pobočij s pomočjo topografskih kart in v naravi. Prečni in podolžni profil doline. Metodologija izdelave geomorfološke karte. Metodologija vrednotenja reliefa na različne oblike človekove dejavnosti.

Osnovna literatura:

• Ahnert F., Einführung In Die Geomorphologie, Ulmer, Stuttgart, 1996 ali Ahnert F., Introduction To Geomorphology, Arnold, London, 1998.

• Summerfield M.A., Global Geomorphology, Longman, London, 1991. • Petrović D. Geomorfologija, Građevinska knjiga, Beograd, 1982. • Easterbrook D.J., Surface Processes And Landforms, Prentice Hall, London, 1999. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan na predavanjih).

Obveznosti študenta: pisna vaja, knjižno poročilo, terensko delo, kolokvij.

8


DRUŽBENA GEOGRAFIJA I – GEOGRAFIJA PREBIVALSTVA Obseg: 60 ur: 40 PR, 15 SV, 5 TE Letnik: 1. (2. semester) Cilji: Študenti spoznajo pomen prebivalstva kot aktivnega oblikovalca kulturne pokrajine. Spoznajo osnovne demografske strukture in procese, seznanijo se z demografsko statistiko. Posebna pozornost je posvečena metodam raziskovalnega dela pri proučevanju prebivalstva na nivoju regij in naselij v Sloveniji. Vsebinska zasnova predmeta:

• Razvoj in število prebivalstva, prostorska razporeditev prebivalstva, gostota prebivalstva, naravnogeografski in družbenogeografski vzroki za različno razporeditev prebivalstva.

• Naravno gibanje prebivalstva, rodnost, smrtnost, demografski režimi, demografski prehod. • Selitveno gibanje prebivalstva, migracije. • Demografske strukture, biološke in družbene značilnosti prebivalstva. • Problemi prenaseljenih območij, demografska eksplozija. • Kritični nazori o razvoju prebivalstva, demografska politika, bodoči razvoj prebivalstva. • Prebivalstvo Slovenije. • Demografska statistika, različni viri, metode raziskovalnega dela.

Osnovna literatura:

• Gams, I., Vrišer, I. 1998: Geografija Slovenije (poglavje Prebivalstvo), Ljubljana: • Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. 1998: Geografski atlas Slovenije (poglavje

Prebivalstvo). Ljubljana: DZS. • Malačič, J., 1996: Demografija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. • Černič Istenič, M. 1994: Rodnost v Sloveniji. Ljubljana: ZPS. • Friganović, M. 1990: Demogeografija – stanovništvo svijeta. Zagreb: Školska knjiga. • Leib, J., Günter, M, 1986: Bevölkerungsgeographie. Braunschweig: Westermann. • Bähr, J., Jentsch, C., 1992: Bevölkerungsgeographie. Berlin: Walter de Gruyter. • Blij H. J., 1993: Human Geography. New York: John Wiley & sons. • Rubenstein, M. J., 1996: An Intoduction to Human Geography. London: Prentice Hall. • Livi-Bacci, M. 1996: A Concise History of World Population. London: Prentice Hall • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Pisna seminarska vaja, terensko delo, pisni izpit (pogoj za pristop k izpitu so opravljene seminarske vaje).

9


FIZIČNA GEOGRAFIJA II – HIDROGEOGRAFIJA, PEDOGEOGRAFIJA IN BIOGEOGRAFIJA Obseg: 110 ur: 70 PR, 25 SV, 15 TE Letnik: 1. in 2. (2. in 3. semester) Predmet obsega dva vsebinska sklopa:

• Hidrogeografija • Pedogeografija in biogeografija.

HIDROGEOGRAFIJA Obseg: 50 ur: 30 PR, 15 SV, 5 TE Cilji: Študentje nadgradijo znanje o vodah, oblikah pojavljanja, delovanju vode v pokrajini in o pomenu vode v pokrajini. Pridobijo si znanje o posameznih oblikah vode na Zemlji, to je o tekočih vodah, podtalni vodi, jezerih, močvirjih in barjih, o vodi v obliki ledu ter o oceanih in morjih. Usposobijo se za reševanje regionalnih problemov, povezanih z vodo in poznajo zakonitosti varovanja vode kot naravne dobrine. S praktičnim kabinetnim in terenskim delom se usposobijo za raziskovalno delo na področju geografije voda. Vsebinska zasnova predmeta:

• Uvod v hidrogeografijo (nastanek vode, odnos do vode nekoč in danes) • Hidrogeografska terminologija. • Kroženje vode. • Tekoče vode (nastanek tekočih voda, rečni sistemi, porečja, analiza rečne mreže, gibanje rečne

vode, rečni režimi, vpliv tekoče vode na pokrajino, značilnosti svetovnih in slovenskih rek). • Podzemne vode (fizikalne in kemične lastnosti podzemne vode, talna voda, skalna voda, kraška

voda, ujeta ali arteška voda, juvenilne vode). • Jezera (tipi jezer po svetu in v Sloveniji, ekološke značilnosti jezer v Sloveniji). • Močvirja in barja (nastanek barij, šota, izsuševanje barij). • Voda v obliki ledu (razširjenost vode v obliki ledu po svetu) • Svetovni oceani in morja (razširjenost oceanov in njihov pomen za svetovno kroženje vode,

fizikalne in kemične lastnosti morske vode, morje kot vir surovin). • Slovensko morje (značilnosti in potenciali slovenske obale in morja). • Varovanje vode.

Osnovna literatura:

• Hidrološki letopis Slovenije. Hidrometeorološki zavod RS, MOP, Ljubljana. • Kakovost voda v Sloveniji. Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana. • Gross, M., Gross, E., 1996: Oceanography. A View of Earth, Upper Saddle River. • Geographische Rundschau 47 (1995), št. 2. Tema: Meere und Ozeane. • Lah, A., 1998: Voda – vodovje. Poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva. Zibrka: Usklajeno in

sonaravno, Svet za varstvo okolja RS, Ljubljana. • Marcinek, J., Rosenkranz, E., 1996: Das Wasser der Erde.Eine Geographische Meeres- und

Gewasserkunde. Justus Perthes Verlag Gotha. • Plut, D., 1999: Geografija vodnih virov. Filozofska fakulteta, Ljubljana. • Riđanović, J., 1993: Hidrogeografija. Školska knjiga, Zagreb. • Vovk Korže, A., 1999: Hidrogeografija. Študijsko gradivo. Pedagoška fakulteta Maribor. • Vovk Korže, A., 2000: Hidrogeografija: vaje. Študijsko gradivo. Pedagoška fakulteta Maribor. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Seminarske vaje: pisna analiza porečja reke. Terensko delo: udeležba na terenskih vajah: Vodni potenciali Slovenije in individualno raziskovalno delo: Samostojna analiza izbranega potoka. Kolokvij.

10


PEDOGEOGRAFIJA IN BIOGEOGRAFIJA Obseg: 60 ur: 40 PR, 10 SV, 10 TE Cilji: Študentje spoznajo prsti kot naravno sestavino pokrajine, ki odločilno vpliva na način življenja ljudi. Seznanijo se z dejavniki, ki vplivajo na nastajanje prsti, na osnovi poznavanja sestave prsti pridobijo znanje in veščine za samostojno delo na terenu. S preučevanjem lastnosti prsti in zgradbe profilov vrednotijo prst kot naravni vir v pokrajini. Ekološko vrednotijo prsti na osnovi razlik med tipi pokrajin. V okviru biogeografije pridobijo znanje o razširjenosti rastlinskih združb na območju Slovenije, o vrstah rastlinskih združb ter njihovi vlogi za okolje. Na terenskih ogledih spoznajo različne tipe habitatov ter se seznanijo z metodami njihovega preučevanja. S poznavanjem kriterijev in členitve Slovenije in Zemlje na biogeografske enote razumejo medsebojne zveze med neživim in živim okoljem. V okviru pedo in biogeografije si pridobijo tudi znanje za izvajanje naravoslovnih dni v osnovni in srednji šoli ter za splošno preučevanje prsti, v okviru regionalnih analiz. Vsebinska zasnova predmeta:

• Opredelitev prsti kot naravnega vira pokrajine. • Dejavniki nastanka in razvoja prsti. • Sestava prsti (mineralni in organski del). • Fizikalne in kemične lastnosti prsti ter njihovo merjenje. • Potek naravnih procesov v prti in njihove posledice. • Profili prsti in horizonti. • Značilnosti prsti na Zemlji in njihova sistematika. • Prsti v Sloveniji (vrste, značilnosti in pomen za rabo tal). • Preučevanje prsti v pokrajini. • Prsti v ekosistemu • Gospodarjenje s prstjo. • Biogeografska terminologija. • Rastlinstvo na Slovenskem. • Medsebojni odnosi med rastlinami in okoljem ter vpliv človeka na rastlinstvo. • Habitati na območju Slovenije (gozdni, travniški, barjanski, ruderalni, vodni in visokogorski). • Predstavitev pomembnejših rastlinskih združb v Sloveniji. • Fitogeografska delitev Slovenije. • Biogeografske cone na Zemlji in njihove značilnosti.

Osnovna literatura:

• Ellis, S., 1995: Soils and environment. Routledge, London. • Lovrenčak, F., 1994: Pedobiogeografija. Filozofska fakulteta, Ljubljana. • Naravna – družinska enciklopedija: poglavje 9: živo okolje. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. • Payne John, 1995, Soil development: using annotated profil. Teaching Geogr., Edinburgh

20(1995)3. • Rastlinstvo – Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Rempfler A., 1995, Bodenoberflachen in unserer Stadt. Praxis Geographie, Braunschweig 25

(1995)9. • Six Rolf, 1995, Bodenerosion durch Wasser - Modelversuche. Praxis Geogr., Braunschweig 25

(1995. • Stefančič, V., 1986: Fitocenologija, Sarajevo. • Vovk Korže, A., 1997: Ali poznamo prsti? Geografski obzornik, št. 4. str. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Terensko delo za spoznavanje prsti in njihovih lastnosti, individualno terensko delo izkopa pedološkega profila in jemanja vzorcev prsti. Laboratorijske analize prsti. Seminarske vaje iz fitogeografije. Ustni zagovor individualne raziskave prsti in vegetacije. Kolokvij.

11


DRUŽBENA GEOGRAFIJA II - EKONOMSKA GEOGRAFIJA Obseg: 75 ur: 50 PR, 15 SV, 10 TE Letnik: 2. (4. semester) Cilji : Seznanjanje študentov s človekovo gospodarsko dejavnostjo kot elementom transformacije geografskega prostora, njen vpliv na fiziognomsko, funkcionalno in celostno spremembo prostora. Spoznavanje razvitosti in specifičnosti gospodarskih dejavnosti v svetu in v posameznih regijah. Poudarek je dan strukturnim spremembam gospodarskih dejavnosti in njihovim vplivom na kvaliteto človekovega okolja in bivanja v postindustrijskem obdobju. Aktualno spremljanje prestrukturiranja slovenskega gospodarstva kot temeljnega pogoja vključitve Slovenije v EU. Usposabljanje študentov za izdelavo strokovnih raziskav in kompleksnih analiz posledic gospodarskih gibanj v prostoru ter vzpodbujanje njihovega kritičnega pogleda na družbeno – geografske procese v prostoru. Vsebinska zasnova predmeta

• Seznanitev z družbeno – ekonomskimi redi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vplivi ekonomskega razvoja na geografski prostor in razvitost okolja.

• Značilnosti postindustrijske dobe, pomen procesa globalizacije za razvoj mednarodnega gospodarstva in regionalni razvoj.

• Primarni gospodarski sektor, oblike agrarne proizvodnje, kmetijski sistemi, sistem poljske razdelitve. Spodbude za razvoj slovenskega kmetijstva oz. podeželja, dvig konkurenčnosti slovenskega kmetijstva na evropskem trgu in izboljšanje položaja kmeta.

• Proces industrializacije, lokacijski dejavniki industrije, struktura industrije in industrijska območja ( revitalizacija starih industrijskih con). Procesi prestrukturiranja mariborskega gospodarstva.

• Prenos znanja in tehnologij, prestrukturiranje delovne sile, proces terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva kot pogoj zagotavljanja razvoja regije.

• Procesi nastajanja svetovnih integracij, razvoj informacijskih in infrastrukturnih mrež, združevanje kapitala in znanja povzročajo poglabljanje razlik med severom in jugom.

• Trajnostni regionalni razvoj je odvisen od zagotavljanja kvalitete okolja in osveščenosti vsakega posameznika.

Osnovna literatura:

• Wheeler J.O., Muller P.O., Thrall G.I., Fik T.J.(1998): Economic Geography, New York. • Hanink D.M. (1997): Principles and applications of Economic Geography ( Economy, Policy,

Environment), New York. • Johnston R.J., Taylor P.J., Watts M.J. (1996) : Geographies of Global Change. • Lakshmanan T.R., Nijkamp (1993):Structure and Change in the Space Economy, Heidelberg. • Bowler J., Bryant C., Nellis M.(1992): Contemporary Rural Systems in Transition, London. • Hagget P. (1983) :Geography a Modern Synthesis, New York. • Vrišer I.(1997): Metodologija ekonomske geografije, Ljubljana. • Lorber L.(1999): Procesi prestrukturiranja industrije Maribora in njihov vpliv na transformacijo

prostora, doktorska disertacija, PMF, Zagreb. • Lorber L.(1999): Gospodarska tranzicija Slovenije v procesu globalizacije, Geografski zbornik, ZRC,

Ljubljana. • Bračič V., Lah A., Vrišer I. (1983): Sodobni svet II., Maribor. • Feletar D., Stiperski Z. (1998): Geografija 3, Zagreb. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Študentje opravijo pisni ali ustni izpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje in terensko delo.

12


REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE Obseg: 75 ur: 50 PR, 15 SV, 10 TE Letnik: 2. (4. semester) Cilji: Študentje osvojijo temeljne geografske značilnosti Evrope, in sicer skupne poteze evropskih pokrajin in razlike med njimi. Cilj fizičnogeografskega prikaza je razumevanje pokrajine z vidika pogojev za življenje in naravnih možnosti za družbeni razvoj. V družbenogeografskem delu spoznajo populacijsko in gospodarsko strukturo evropskih regij in posameznih izbranih držav, in to v razvojnem (historičnem) ter regionalnem vidiku. Spoznajo različne regionalne procese, faze razvoja in regionalne probleme posameznih evropskih pokrajin. Usposobijo se za primerjalno vrednotenje položaja Slovenije v evropskem prostoru. Vsebinska zasnova predmeta:

• Evropa kot kulturni in zgodovinski pojem, geografske determinante Evrope. • Fizična geografija Evrope: naravne enote klimatske regije in vremenotvorni procesi, prevladujoči

procesi oblikovanja površja, vode, prsti in rastlinstvo, ekološki problemi evropskih pokrajin, fizičnogeografska regionalizacija Evrope.

• Družbena geografija Evrope: prebivalstvo in naselja, kulturnozgodovinska območja, gospodarska združenja in regije Evrope, sodobni regionalni procesi v urbaniziranih območjih in na podeželju, regionalno povezovanje, zgostitvena območja, stara industrijska območja, periferna območja.

• Regionalnogeografski prikaz izbranih pokrajin, držav ali regij (klasični, primerjalni in strukturni pristop).

• Grafično modeliranje na primeru evropskih regij in držav. Osnovna literatura:

• Turnock, D. 1989: Eastern Europe. London: Routledge. • Ruppert, K. 1993: Europa, Neue Konturen eines Kontinents. München: Oldenbourg. • Schätzl, L., 1993: Wirtschaftsgeographie der EU. Paderborn: UTB. • Minshull G. N. 1996: Europe - into the 21st century. Hodder & Stoughton, London. • Graham Drake,1994: Issues in the new Europe. Hodder & Stoughton, London. • Unwin, T.1998: A European Geography. Longman, London. • Terry G. Jordan, 1995: The European Culture Area. Harper Collins, New York (3.izd) • Pinder, D. 1998: The New Europe – economy, society & environment. Wiley, London. • Monografije posameznih držav

Obveznosti študenta: pisna vaja, udeležba na ekskurziji, izpit.

13


KVANTITATIVNE METODE - STATISTIKA Obseg: 45 ur: 35 PR, 10 SV Letnik: 2. (3. semester) Cilji: Študentje spoznajo statistične metode in se seznanijo z njihovo uporabo pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Vsebinska zasnova predmeta:

• Osnovni pojmi: statistična enota, množica, vzorec, spremenljivka. • Zbiranje urejanje, prikazovanje statističnih podatkov: frekvenčne porazdelitve, tabele in grafikoni. • Razmerja med podatki: strukture, indeksi, statistični koeficienti. • Mere koncentracije: srednje vrednosti, mere variabilnosti, mere asimetrije in sploščenosti. • Časovne vrste: polarni grafikoni, linearni in krivuljčni trend, sezonska sestavina. • Soodvisnost spremenljivk: linearna regresija in korelacija, korelacija ranga in konkordanca,

asociacija in kontingenca. • Verjetnostne porazdelitve: normalne porazdelitve, t porazdelitve in neparametrični testi, ocenjevanje

parametrov, točkovna in intervalna ocena. Osnovna literatura:

• Blejec, M., 1973: Statistične metode za ekonomiste. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. • Bahranterg, Giese, Nipper, 1985: Statistische Methodne in der Geographie. Stuttgart. • Hautschel, R., Tharun, E., 1980: Antropogeographische Arbeitsweisen, Braunschweig. • Sanders, D., Eng, R., 1985: Statistics – Fresh Approach, London: MC Graw Hill.

Obveznosti študenta: seminarska naloga z računalniškim programom, pisni in ustni izpit.

14


DRUŽBENA GEOGRAFIJA III – GEOGRAFIJA TURIZMA, PROMETA IN NASELIJ Obseg: 135 ur: 90 PR, 30 SE, 15 TE Letnik: 3. (5. in 6. semester) Predmet obsega tri vsebinske sklope:

• Geografija turizma • Geografija prometa • Geografija naselij.

V okviru posameznega vsebinskega sklopa študent opravi kolokvij, ki se vpiše v zadnji del indeksa, skupno oceno vpiše učitelj, pri katerem kandidat opravlja zadnji kolokvij iz treh vsebinskih sklopov. GEOGRAFIJA TURIZMA Obseg: 45 UR: 30 PR, 10 SV, 5 TE Cilji: Študenti spoznajo družbeni pomen turizma, osnovne značilnosti turizma, dejavnike turističnega razvoja, medsebojne povezave med pokrajinskim potencialom in turističnim razvojem ter učinke turizma na razvoj in spreminjanje pokrajine. Spoznajo metode pri proučevanju turizma, zlasti njegovih pokrajinskih učinkov. Spoznajo najpomembnejše turistične regije na svetu in še zlasti razvoj in pomen turizma v Sloveniji. Vsebinska zasnova predmeta:

• Opredelitev predmeta proučevanja, osnovni pojmi (prosti čas, turizem, rekreacija). • Pomen rekreativnih potreb in navad ter metode empiričnega proučevanja. • Turizem kot sistem (značilnosti posameznih elementov). • Pomen naravnih in kulturnih sestavin pokrajine za turizem in rekreacijo. • Metode vrednotenja primernosti pokrajine za turizem in rekreacijo. • Opredelitev in značilnosti turističnih krajev, tipiziranje turističnih krajev. • Modeli turističnega razvoja. • Učinki turističnega razvoja (ekonomski, socialni, prostorski). • Vpliv turizma na regionalni razvoj. • Turistične migracije in mednarodni turistični tokovi. • Najpomembnejša turistična območja v Evropi (Alpe, Sredozemlje, druga turistična območja). • Najpomembnejša turistična območja izven Evrope. • Razvoj turizma in turistična območja v Sloveniji. • Osnovni kazalci turističnega prometa, turistična statistika in različni viri. • Terensko delo v turističnem kraju (anketiranje in kartiranje).

Osnovna literatura:

• Jeršič, M. 1985: Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. • Jeršič, M. 1992: Turistična geografija. Ljubljana: DZS. • Zorko, D. 1998: Uvod v turizem. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. • M. Jeršič, M. 1998: Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije (Geographica Slovenica 29). Ljubljana. • Horvat, U., 2000: Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: ZRC SAZU. • Pearce, D.1997: Tourism Today – a Geographical Analysis. Harlow: Longman. • Gartner, W. C. , 1996: Tourism Development – Processis, Principles and Tehniques. New York:

Reinhold. • Page, S. 1995: Urban Tourism. London: Routledge. • Benthien B., 1997: Geographie der Erholung und des Tourismus. Gotha: Perthes. • Rafferty M. D., 1993: A Geography of World Tourism. New Jersey: Prentice Hall, 1993. • Burton, R. 1997: Travel Geography. Harlow: Longman. • Horvat U., 1989: Geografska tipizacija turističnih krajev v Sloveniji. GV 61, Ljubljana, str. 51-70 • Horvat U., 1991: Možnosti razvoja Rogle na Pohorju z vidika primernosti pokrajine za rekreacijo.

Dela 8 (FF v Ljubljani), Ljubljana, str. 125-137 • Horvat U., 1994: Turistična funkcija Maribora. Maribor-Marburg, prispevki h geografiji dveh

prijateljskih mest, Maribor, 1994, str. 109-116

15


• Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih). Obveznosti študenta: Pisna seminarska vaja, terensko delo, pisni kolokvij (pogoj za pristop h kolokviju so opravljene seminarske vaje). GEOGRAFIJA PROMETA Obseg: 45 ur: 30 PR, 10 SE, 5 TE Cilji : Seznanitev s prometno geografijo kot znanstveno disciplino, ki pojasnjuje nastanek, razvoj, vsakodnevno odvijanje prometa in posledice prometnega delovanja v prostoru. Študentje spoznajo pomen prometa, prometnih oblik in stopnjo razvitosti prometa v slovenskem prostoru in v posameznih regijah sveta. Poudarek je dan vrednotenju pomena infrastrukturnih in informacijskih mrež za družbeno – ekonomski razvoj v času globalizacije in njihovemu vplivu na kakovost življenja ljudi. Vsebinska zasnova predmeta:

• Prometno geografska definicija prometa in temeljne raziskovalne metode dela. • Geografsko – zgodovinski razvoj prometa. • Geoprometni dejavniki. • Delitev prometne geografije. • Primerljivost in pomen posameznih oblik prometa. • Promet kot dejavnik gospodarskega razvoja in integracije posameznih regij. • Koriščenje geografskih kart in drugih kartografskih prikazov v prometu.

Osnovna literatura:

• Belec B. (1983): Prometna geografija, Univerza v Mariboru, Maribor. • Malić A. (1998): Geoprometna obilježja svijeta, Zagreb. • Černe A. (1991): Geografija prometa, Filozofska fakulteta, Ljubljana. • Maier J.H.D.(1992): Atzkern Verkehrsgeographie Stuttgart, Teubner. • Lorber L. (1997): Integracija Slovenije v evropski prostor – mednarodna prometna vozlišča kot

razvojna priložnost mariborskega gospodarstva, zbornik, Fakulteta za gradbeništvo, Koper. • Lorber L. (1998): Pomen razvoja prometa in logistike pri prestrukturiranju gospodarstva Maribora in

njegovem vključevanju v evropske integracijske procese, zbornik, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

• Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih). Obveznosti študenta: Pisna vaja, terensko delo, pisni in ustni kolokvij. GEOGRAFIJA NASELIJ Obseg: 45 ur: 30 PR, 10 SE, 5 TE Cilji: Študentje spoznajo naselja kot socialni, ekonomski, gradbeni, tehnični in kulturnocivilizacijskih fenomen, z namenom celovitejšega razumevanja pokrajine in bivalnega okolja. Spoznajo elemente, ki tvorijo naselje in so relevantni za spoznavanje. Seznanijo se z zakonitostmi ustroja, funkcijami in fiziognomijo naselij, še posebej glede razlik in sorodnosti med mesti in vasmi. Sestavni del predmeta je terensko delo, ob katerem se študentje spoznajo z urbanogeografskimi metodami dela. Vsebina predmeta je aplicirana na naselbinske razmere v Sloveniji. Vsebinska zasnova predmeta:

• Naselja kot pokrajinotvorni element: bistvo naselja, mesto in vas, razmestitev naselij v pokrajini, oblike poselitve, urbani sistem.

• Naselje kot prostor: morfološki segmenti: morfološki elementi, oblike in načini povezovanja morfoloških elementov, morfološki tipi naselij, tipi tlorisa. Funkcijski segment: mestotvorne in

16


mestoslužne fukcije, oblike rabe zemljišč, modeli ustroja mesta, funkcijska klasifikacija naselij, fiziognomski segment elementi fiziognomije, fiziognomska tipologija naselij.

• Procesi v urbanih območjih: urbanizacija in suburbanizacija, terciariziacija, prenova, prestrukturiranje funkcij, migracije.

• Socialna topografija mesta. • Naravno okolje v mestih topografski položaj naselij, vrste urbanih biotopov, ekološki problemi mest. • Pomen geografske obravnave naselij.

Osnovna literatura:

• Vrišer, I., 1984: Urbana geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.. • Vresk, M. 1983: Urbana geografija. Zagreb: Školska knjiga. • Carter, H., 1994: The Study of Urban Geography. London: Arnold. • Lichtenberger, E., 1986: Stadtgeographie. Stuttgart: Teubner. • Vrišer,I., D. Rebernik, 1993: Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. V:

Geografski zbornik XXXIII. • Drozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27, Ljubljana. Inštitut

za geografijo. • Krätke, S., 1995: Stadt, Raum, Ökonomie. Basel: Birkhauser. • Ravbar, M., 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Pisna vaja, kolokvij.

17


REGIONALNA GEOGRAFIJA AMERIKE IN AVSTRALIJE Obseg: 60 ur: 50 PR, 10 SV Letnik: 3. (6. semester) Cilji: Študenti spoznajo poglavitne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Severne, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije in Nove Zelandije, še posebej pa posebnosti posameznih geografskih problematik in regij. Spoznajo temeljne razvojne dejavnike, procese in probleme razvoja. Primerjajo razmere v različnih civilizacijskih in gospodarsko razvitih okoljih. Vsebinska zasnova predmeta:

• Poglavitne naravnogeografske značilnosti Severne Amerike, fizičnogeografske enote. • Poselitev, razvoj prebivalstva, osnovna demografska obeležja, migracije, marginalne skupine

prebivalstva. • Urbanizacija, funkcijske in strukturne značilnosti urbanih območij, nastajanje novih tipov urbanih

naselij. • Razvoj kmetijstva, kolonizacija ter oblikovanje posestnih in zemljiških razmer, oblikovanje in

spremembe kmetijskih območij, razvojne težnje sodobnega kmetijstva, ekološki problemi. • Naravni viri in razvoj industrije, prostorska razporeditev industrije, ekološki problemi, high-tech

industrija. • Značilnosti posameznih regij ZDA in Kanade. • Poglavitne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti ter regije Srednje Amerike. • Geografski problemi in značilnosti posameznih regij Mehike. • Poglavitne naravnogeografske značilnosti Južne Amerike, fizičnogeografske enote. • Poselitev, razvoj prebivalstva, osnovna demografska obeležja, migracije, stihijska urbanizacija,

socialni problemi. • Naravni viri, razvoj gospodarstva, gospodarska nerazvitost, neokolonializem, ekološki problemi. • Geografski problemi in značilnosti posameznih regij Brazilije. • Poglavitne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Avstralije in Nove Zelandije. • Geografski problemi in značilnosti posameznih regij Avstralije.

Osnovna literatura:

• Bateman G., V. Egan, S. Kennedy, 1998: Enciklopedija svetovne geografije. Ljubljana: Pisanica. • Natek K., Natek M.: 2000: Države sveta 2000. Ljubljana, Mladinska knjiga. • Cole J. 1996: Geography of the World Mayor Regions. London: Routledge. • Price, B.1997: North America – an Advanced Geography. London: Hodder & Stoughton. • Hahn R., 1990: USA. Perthes Länderprofile. Gotha: Klett-Perthes. • Birdsall, S. S. Florin J. W.1991: Regional Landscapes of the United States and Canada. New York:

John Wiley & sons. • Vogelsang R., 1993: Kanada. Perthes Länderprofile. Gotha: Klett-Perthes, 1993 • C. Caviedes, G. Knapp: South America. New Jersey: Prentice Hall, 1995. • Blouet B. W., Blouet O. M.1997: Latin America and the Caribbean – a Systematic and Regional

Survey. New York: John Wiley & sons. • Gormsen, E. 1995: Mexico. Perthes Länderprofile. Gotha: Klett-Perthes. • Lamping H.1999: Australien. Perthes Länderprofile. Gotha: Klett-Perthes. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Pisna seminarska vaja, pisni izpit.

18


REGIONALNA GEOGRAFIJA AFRIKE IN AZIJE Obseg: 75 ur: 50 PR, 25 SV Letnik: 3. (5. semester) Cilji: Regionalne geografija Afrike in Azije nadgrajuje znanje iz nižjih stopenj šolanja. Velik poudarek je na celostnem poznavanju celin ter njihovih regionalnih problemov. Poglobljen študij regionalne geografije Afrike in Azije temelji na regijah (majhnih celotah), ki sestavljajo posamezno celino. Z dobrim poznavanjem naravne sestave, družbenega razvoja in aktualnosti v regijah, ima ta študij poleg znanstvenega tudi aplikativni pomen. Vsebinska zasnova predmeta

• Regionalizacija afriške celine in regije Afrike • Severna Afrika: Zgodovina Severne Afrike se odraža v njeni sedanjosti, demografske značilnosti,

gospodarstvo, nafta je spremenila način življenja ljudi, možnosti preživetja v Severni Afriki, podregije Severne Afrike, Severozahodna Afrika in Severovzhodna Afrika.

• Tropska Afrika: Zahodna Afrika, poselitev, Sahel in širjenje puščav, Vzhodna Afrika (Visoka ekvatorialna Afrika), afriška višavja, narodni parki, Vojne v Afriki, Nizka ekvatorialna Afrika, značilnosti vlažne tropske Afrike, bolezni v Afriki, gospodarski in socialni položaj ljudi v Nizki ekvatorialni Afriki.

• Južna Afrika: poselitev, naravne značilnosti in gospodarstvo, Južnoafriška republika danes. • Afrika kot celota. • Regionalizacija Azije. • Severna in Srednja Azija: pokrajine Severne in Srednje Azije, biogeografske enote, gospodarske

značilnosti prebivalstvo, Rusija po propadu socializma. • Vzhodna Azija: geografske značilnosti, Kitajska in Japonska. • Jugovzhodna Azija: kopenska in otoška Jugovzhodna Azija, politični položaj, terciarizacija

gospodarstva. • Južna Azija: heterogena sestava prebivalstva, Indija danes, indijsko gospodarstvo, odvisnost od

monsunov • Jugozahodna Azija : politični položaj, Arabci in Židje, poselitev in gospodarstvo v odvisnosti od

nafte. • Politični problemi v Aziji.

Osnovna literatura:

• Binns, T., 1995, People and Environment in Africa. University of Sussex, UK, John Wiley &Sons. • Blij, H.J., Muller, P.O., 1998, Geography: realms, regions and concepts. John Wily & Sons. • Cerkvenčič, I., 1990, Afrika: regionalna geografija. Školska knjiga, Zagreb. • Farmer, B. H.1993, An introduction to South Asia. Routledge, London. • Grove, A.T., 1996, The changing Geography of Africa. Oxford University Press. • Jesse H. Wheeler, Jr. and J.Trenton Kostbade, 1990, World Geography. Saundesrs college

publishing. • Geography of the World. 1995, Doring Kindersley. • Vovk Korže, A., 2000: Študijsko gradivo za regionalno geografijo Afrike. • Vovk Korže, A., 2000: Študijsko gradivo za regionalno geografijo Azije. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Izpolnjene naloge in vprašanja v študijskem gradivu za regionalno geografijo Afrike in Azije. Aktivno sodelovanje na seminarskih vajah. Izpit.

19


DIDAKTIKA GEOGRAFIJE I in II Obseg: 200 ur: 80 PR, 115 SV, 5 TE. Letnik: 3. in 4. (5., 6., 7., 8. semester) Predmet je dvoleten. Pri didaktiki geografije I se izvajajo vsebine, vezane na pouk geografije v osnovni šoli, pri didaktiki geografije II pa na geografijo v srednji šoli. Cilji: Študentje aplicirajo svoja znanja iz obče pedagogike, didaktike in psihologije na načrtovanje in izvajanje pouka geografije, seznanijo se z razvojem didaktike pouka geografije pri nas in v svetu, spoznajo učne načrte predmeta za različne vrste in tipe šol, seznanijo se s sodobnimi oblikami in metodami poučevanja geografije ter se usposabljajo za njihovo izvajanje v skladu z vzgojno izobraževalnimi cilji pouka geografije; usposabljajo se za premišljeno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnih rezultatov učenčevega in svojega dela ter za tak način poučevanja, ki bo kar najbolj miselno aktiviral učence in jih motiviral za geografijo, razumejo pomen ustrezno opremljene geografske učilnice in geografskega kabineta, usposabljajo se za samostojno pripravo dodatnih učil, za organizacijo in izvedbo šolskih ekskurzij in zbranih metod terenskega dela, učijo se organizirati različne oblike dejavnosti učencev pri pouku geografije in pri drugih izven razrednih in izven šolskih oblikah geografskega izobraževanja, praktično načrtujejo, se vključujejo in vrednotijo pouk geografije na hospitacijah in učnih nastopih ter na pedagoški praksi, oblikujejo lik učitelja geografije sodobne šole. Vsebinska zasnova predmeta:

• Cilji in vsebine didaktike geografije: geografija kot znanost o prostoru in razvoj geografskega mišljenja.

• Naloge metodike pouka geografije; prilagajanje učnih metod in oblik dela sposobnostim učencev. • Značilnosti pouka geografije: pouk geografije v osnovni šoli, geografija kot splošno izobraževalni

predmet v srednjih šolah, geografija kot izbirni maturitetni predmet. • Program in učni načrt geografije, geografski didaktični kompleti in učna sredstva. • Didaktična načela pouka geografije. Korelacija geografije z drugimi predmetnimi področji. • Usposabljanje za geografsko samoizobraževanje in aktivno učenje. • Priprave na pouk geografije: letna delovna priprava, učno urna priprava, šolske ekskurzije in

terensko delo. Vrednotenje učnega procesa in učnih dosežkov učencev. • Izobraževalna tehnologija pri pouku geografije, izbor učne literature in virov za učitelja in učence. • Učni prostor. geografska učilnica in kabinet, terenske opazovalnice.

Osnovna literatura:

• Bayley,P., Fox,P., 1996 - Geography - Teachers Handbook, The Geo, Association, Sheffild. • Boardman, D., 1986: Handbook for Geography Teachers. Sheffild: The Geographical Association. • Brinovec, S., 1989: Oblike dela pri pouku geografije. Geografski obzornik 33. • Brinovec, S., Lovrnečak, F., Godnov, D., 1992: Terensko delo, pedagoška delavnica, ZRŠŠ, Lj. • Carter, R., 1998 - Handbook for Primary geography, The Geo. Association, Sheffild • Cunder, K., at all, 2000 - Testi za regionalno geografijo Azije in Afrike, Modeli poučevanja in učenja • priročnik za učitelje, ZRS&Scaron;&Scaron;, Ljubljana • Haubrich, H. Kircheberg, G., 1988: Didaktik der Geographie konkret. Munchen, Oldenbourg. • Kolenc Kolnik, K., 1991: Mesto geografskih pojmov pri sestavi učnih načrtov in pouku geografije.

Geografski obzronik 38/2. • Kolenc Kolnik, K., 1991: Pisno preverjanje znanja s testnimi nalogami in nalogami objektivnega tipa

na primeru … Geografski obzornik 39/1. • Kolenc-Kolnik, K., Vovk-Korže,A., Otiè,M., 1999 - Sodobni svet : priročnik za učitelje, Modrijan, Lj. • VanCleave, J., 1997 - Geografija za vsakega otroka, Učila, Tržič • Zgonik, M., 1995: Prispevki k didaktiki geografije. Ljubljana ZRŠŠ. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študeneta: uspešno opravljene hospitacije, učni nastopi, pedagoška praksa, terenska vaja, pisna vaja, kolokvij (v 3. letniku) in izpit (v 4. letniku).

20


REGIONALNA GEOGRAFIJA SLOVENIJE Obseg: 105 ur: 50 PR, 20 SE, 15 SV, 20 TE Letnik: 4. (8. semester) Predmet obsega dva vsebinska sklopa:

• Fizična in regionalna geografija Slovenije • Družbena in regionalna geografija Slovenije

FIZIČNA IN REGIONALNA GEOGRAFIJA SLOVENIJE Obseg: 55 ur: 25 PR, 10 SE, 10 SV, 10 TE Cilji: Regionalna geografija Slovenije zajema tri sklope: pregled naravno geografskih faktorjev, ki sestavljajo Slovenijo, družbeno geografskih elementov in pregled regij v Sloveniji. V okviru naravnogeografskih faktorjev spoznajo prvine naravnega okolja, ki v veliki meri vplivajo na družbene značilnosti in razvoj. Analiza regij v Sloveniji temelji na novi regionalizaciji Slovenije iz leta 1998. S praktičnim kabinetnim in terenskim delom sami spoznavajo regionalne značilnosti posameznih delov Slovenije. Poudarek je na razumevanju heterogene regionalne sestave Slovenije iz regionalno geografskega vidika. Vsebinska zasnova predmeta:

• Slovenija v Evropi. • Kartografske upodobitve slovenskega ozemlja: Slovenija na starejših zemljevidih, na letalskih

posnetkih, DMR in satelitskih posnetkih. • Naravo geografska sestava Slovenije: nastanek površja in kamninska zgradba, reliefni elementi,

vode, podnebne značilnosti, prsti in rastlinstvo. • Pregled regionalizacij Slovenije. • Nova regionalizacija Slovenije. • Alpska Slovenija. • Sredozemska Slovenija. • Dinarska Slovenija. • Panonska Slovenija.

Osnovna literatura:

• Geografija Slovenije, 1998, Slovenska matica, Ljubljana. • Geografski atlas Slovenije, 1998, DZS, Ljubljana. • Pokrajine in ljudje, 1998. Mladinska knjiga. • Posredovani aktualni prispevki na predavanjih.

Obveznosti študenta: Izdelava kabinetne vaje: Analiza pokrajin v Sloveniji. Udeležba na terenskem delu: Slovenske regije. Izpit: ustni zagovor kabinetne in terenske vaje. DRUŽBENA IN REGIONALNA GEOGRAFIJA SLOVENIJE Obseg: 50 ur: 25 PR, 10 SE, 5 SV, 10 TE Cilji: Seznanitev s strukturnimi spremembami gospodarskih dejavnosti, ki vplivajo na prestrukturiranje industrije in terciarizacijo gospodarstva, zahtevajo vključevanje na mednarodni gospodarski trg, sprožajo globalizacijo družbe in pomenijo prehod v postindustrijsko obdobje. Spoznavanje posledic gospodarskih sprememb, ki spreminjajo socialnogeografske strukture in s tem v zvezi spreminjajo fizionomijo slovenske pokrajine oziroma njene transformacije. Vsebinska zasnova predmeta:

• Spremembe v strukturi prebivalstva Slovenije.

21


• Prestrukturiranje in terciarizacija slovenskega gospodarstva. • Geografsko prometni položaj. • Valorizacija geografskega prostora za razvoj slovenskega turizma. • Vpliv gospodarskih sprememb na regionalni razvoj. • Razvoj Slovenije v procesu evropske integracij.

Osnovna literatura: Lorber L. (1999): Gospodarska tranzicija Slovenije v procesu globalizacije, Geografski zbornik, Ljubljana. Obveznosti študenta: Terensko delo, pisna vaja, izpit.

22


EKOLOŠKA GEOGRAFIJA Obseg: 45 ur: 30 PR, 5 SE, 5 SV, 5 TE Letnik: 4. (8. semester) Cilji: Študentje spoznajo odnose med organizmi in okolje, strukturo in dejavnike okolja ter povezanost človeka z okoljem. S pomočjo sistemskega pristopa se seznanijo z različnimi stopnjami preoblikovanja okolja. Osvojijo metodologijo pokrajinsko ekološke regionalizacije. Spoznajo osnovne degradacijske dejavnike in probleme degradiranega okolja na planetarnem in regionalnem nivoju. Vsebinska zasnova predmeta:

• Uvod. Pojem ekologije in ekološke geografije. • Okolje. Ekosistem, biotop, biocenoza. Ekosistemski pristop. Medsebojni vplivi osebkov. Ekološki

sistemi. Fizikalno – kemijski faktorji okolja. Prehranjevalne verige. Krožni tok snovi v naravi. Naravno in grajeno okolje.

• Pojem pokrajinske ekologije. Metodologija pokrajinsko ekološke regionalizcije. Primeri pokrajinsko ekološke regionalizacije Slovenije.

• Degradirano okolje. Najpomembnješi problemi degradacije okolja na planetarnem nivoju. Degradacija in varovanje okolja v Sloveniji.

Osnovna literatura:

• Gams, I., 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, Filozofska fakulteta. • Naveh, Z., 1993: Landscape Ecology. New York. • Koželj, B., Vuk, D., 1987: Splošna ekologija z varstvom okolja. Mariborz, založba Obzorja. • Okolje v Sloveniji. Ur. Lah, A., 1994, TZS, Ljubljana. • Plut, D., 1991: Entropijska zanka. Radovljica, Didacta. • Plut D., Varstvo geografskega okolja, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1998. • Tarman, K., 1992: Osnove ekologije. Ljubljana, DZS. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Seminarska vaja, terensko delo, izpit.

23


GEOGRAFIJA PODEŽELJA Obseg: 50 ur: 30 PR, 10 SE, 5 SV, 5 TE Letnik: 4., (8. semester) Cilji: Študentje spoznajo značilnosti podeželjske pokrajine in procese, ki jo oblikujejo. Sposobni so primerjave in vrednotenja podeželja v posameznih državah ter v Sloveniji. Osvojijo aktualne probleme slovenskega podeželja in možnosti prihodnjega razvoja. Vsebinska zasnova predmeta:

• Opredelitev podeželja. • Značilnosti in funkcije podeželja. • Spoznavanje različnih pokrajinskih tipov podeželjske pokrajine po svetu in v Sloveniji. • Sodobne razvojne poti podeželja. • Možnosti bodočega razvoja podeželja v Sloveniji. • Metode geografskega raziskovalnega dela v podeželski pokrajini.

Osnovna literatura:

• Bowler I.R. (2000): From Systems to Networks in the Exploration of Rural Sustainability, IGU, Pusan.

• Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica 1999 • Geografski atlas Slovenije, 1998, DZS, Ljubljana. • Ilbery, B., 1998: : The Geography of Rural Change. London: Longman. • Henkel, G., 1999: Der Ländliche Raum. Tűbingen: Teubner 1999 • Gluck A., Magel, H., 1993: Podeželje - vrt prihodnosti, nove možnosti. Komenda: Glavarjeva

družba. • Prihodnost slovenskega podeželja. Ur. A. Barbič. Novo mesto: Dolenjska založba, 1991. • Lorber L.(2000): Rural Trends and Problems of the Late – twentieth Century in Slovenia,

IGU,Pusan. • Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, (1997), Kmečki glas, Ljubljana. • Strategija razvoja slovenskega kmetijstva (1992), Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS,

Ljubljana. • Vrišer I. (1997): Metodologija ekonomske geografije, Filozofska fakulteta, ULJ, Ljubljana. • Novejši članki iz domače in tuje periodike (seznam posredovan pri predavanjih).

Obveznosti študenta: Pisna vaja, terensko delo, ustni izpit.

24


25

UREJANJE PROSTORA Obseg: 50 ur: 45 PR, 5 SV Letnik: 4., (7. semester) Cilji: Osnovni cilj predmeta je spoznati vsebine in metode, s katerimi lahko dosezemo večjo senzibilizacijo učencev za razmere v pokrajini. Student spozna načela urejanja prostora in način njihovega vključevanja v pouk geografije. Na podlagi studija konkretnih primerov se uvaja v samostojno in kritično vrednotenje prostorskih pojavov in procesov. Spoznava družbeno razsežnost urejanja prostora in si oblikuje čut za didaktične vsebine urejanja pokrajine. Vsebinska zasnova predmeta:

• Teoretične in metodološke dileme urejanja prostora • Razvojni vidiki urejanja prostora • Varovalni vidiki urejanja prostora • Območja s posebnim regionalnim razvojem • Opredeljevanje endogenih razvojnih potencialov • Socialni in ekonomski vidiki urejanja prostora • Izbirne pedagoske aplikacije urejanja prostora

Osnovna literatura:

• Jenkis H., Raumordnung, Munchen 1996. • Lendi M., Ethik der Raumplanung, Zurich 1996. • Taylor P., Respect for Nature, New York 1986. • Spitzer H., Raumnutzungsehre, UTB, Paderborn 1993. • Simmons I., Humanity & Environment, London 1997.

Obveznosti študenta: izpit

univerzitetni dvopredmetni pedagoŠki programdistance.pfmb.uni-mb.si/ff_podatki/geo/univerzitetni...

Documents