univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene … · i povzetek urinska inkontinenca je še vedno...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
ŽIVLJENJE STAROSTNIKA Z URINSKO
INKONTINENCO
(Diplomsko delo)
Maribor, 2010 Mojca Intihar
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: predav. Vlasta Mlekuž, viš. med. ses., prof. zdr. vzgoje
I
POVZETEK
Urinska inkontinenca je še vedno tabu tema, o kateri ljudje ne spregovorijo radi in se
zapirajo vase. Je bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar povzroča veliko socialno izolacijo,
saj se starostniki zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in ostanejo
doma.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko
inkontinenco. Zanimalo nas je, če prepoznajo rizične dejavnike težav z uriniranjem, kako
so seznanjeni z urinsko inkontinenco, komu od zdravstvenega osebja zaupajo svojo težavo
in od koga pričakujejo največ pomoči.
V raziskavo je bilo vključenih 40 starejših ljudi z urinsko inkontinenco, ki obiskujejo
uroginekološko ambulanto Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. S pomočjo
anketnega vprašalnika smo dobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena
raziskovalna vprašanja.
Ugotovljeno je bilo, da ima največ (17) starejših ljudi težave zaradi strahu pred neprijetnim
vonjem, zaradi tega se tudi zadržujejo doma in ne hodijo v družbo. Pri starejših ljudeh se
pojavljata še strah pred mokroto in strah pred osamljenostjo. Teži jih tudi misel, da ne
bodo pravočasno prišli do stranišča. Polovica starejših ljudi (50 %) je poiskalo pomoč ob
uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in razvidno je, da gre za
stresno urinsko inkontinenco. Vseh 40 (100 %) starejših ljudi je odgovorilo, da so
seznanjeni z urinsko inkontinenco, svojo težavo najbolj zaupajo zdravniku, ki jim predstavi
in usmerja v nadaljnjo obravnavo pomembne vloge medicinske sestre.
Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo
starostniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden
starejši spregovorijo o tej težavi. Med starostniki je še vedno prisotna misel, da je urinska
inkontinenca nekaj sramotnega.
Ključne besede: urinska inkontinenca, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena
vzgoja
II
ABSTRACT
Urinary incontinence is still a taboo topic which is rarely spoken about among people and
thus people rather shut themselves away than speak about it. Even though it is a non-
threatening disease, it causes a high social isolation because the elderly rather isolate
themselves and stay at home because they are too embarrassed and because they feel they
have an unpleasant urine odour.
With this research we wanted to determine which issues appear among the elderly with
urinary incontinence. We were interested whether they recognise the risk factors of
incontinence issues, how well they are acquainted with urinary incontinence, with whom
among medical staff they share their problems, and who they expect will help them the
most.
Forty elderly people with urinary incontinence took part in the research. All the
respondents visited urogynecology clinic at Dr. Jože Potrč general hospital in Ptuj. With
the aid of the questionnaire we have gathered corresponding answers to previously raised
questions.
The results have shown that of 40 respondents 17 respondents at the most have issues
because of fear of unpleasant smell and thus rather stay at home and don’t socialize. With
the elderly there is also present fear of wetness and fear of being lonely. They are also
bothered about not getting to the toilet in time. Half of the respondents (50%) have sought
help because of the loss of small amounts of urine associated with coughing, sneezing,
laughing and lifting heavy loads, which points out to stress urinary incontinence. All forty
(100%) respondents answered that they mostly share their problems with their doctor who
presents them and recommends nurse’s further important proceedings.
The public needs to be informed about the problems of urinary incontinence so that the
elderly will seek help in time, because it is well known that it takes decades before they
speak about these problems, and because the notion that urinary incontinence is something
disgraceful is still widely present among the elderly.
Key words: urinary incontinence, elderly person, nurse, health education
III
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
2 STAROST IN SPREMEMBE V STAROSTI ............................................................ 2
2.1 Fizične, psihične in socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco ........ 3
3 INKONTINENCA URINA .......................................................................................... 4
3.1 Anatomija sečil ........................................................................................................ 6
3.2 Prevalenca in stopnja urinske inkontinence ............................................................ 9
3.3 Oblike urinske inkontinence ................................................................................. 10
3.4 Diagnostika urinske inkontinence ......................................................................... 14
3.5 Testi ugotovitve urinske inkontinence .................................................................. 15
4 ZDRAVLJENJE URINSKE INKONTINENCE ..................................................... 18
4.1 Zdravljenje stresne urinske inkontinence .............................................................. 18
4.1.1 Konzervativno zdravljenje stresne urinske inkontinence ........................ 19
4.1.2 Operativno zdravljenje stresne urinske inkontinence .............................. 20
4.2 Zdravljenje prekomerne aktivnosti mehurja in urgentne urinske inkontinence .... 22
4.3 Zdravljenje mešane urinske inkontinence ............................................................. 23
5 HIGIENSKI PRIPOMOČKI ZA URINSKO INKONTINENCO ......................... 24
6 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V POCESU ZDRAVSTVENE NEGE PRI
OBRAVNAVI BOLNIKA Z INKONTINENCO URINA V AMBULANTI ................ 32
6.1 Zdravstvena vzgoja s poudarkom preventivnih ukrepov življenjskega sloga ....... 36
7 RAZISKAVA .............................................................................................................. 41
7.1 Namen raziskave ........................................................................................................ 41
IV
7.2 Cilji diplomskega dela ........................................................................................... 41
7.3 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 41
7.4 Opis metode raziskovanja ..................................................................................... 41
7.5 Raziskovalno okolje .............................................................................................. 42
7.6 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 42
7.7 Etični vidik ............................................................................................................ 42
8 REZULTATI ............................................................................................................... 43
9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................................ 58
10 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ........................................................................... 59
ZAHVALA………………………………………………………………………………..61
LITERATURA ................................................................................................................... 62
V
KAZALO SLIK
Slika 1: Test s palčko ........................................................................................................... 15
Slika 2: Posteljne podloge .................................................................................................... 25
Slika 3: Stalni (Foleyev) urinski kateter .............................................................................. 26
Slika 4: Enodelni samolepilni urinal kondom ...................................................................... 26
Slika 5: Dvodelni urinal kondom ......................................................................................... 27
Slika 6: Nameščen zbiralnik za urin .................................................................................... 27
Slika 7: Hlačni vložki različne velikosti .............................................................................. 29
Slika 8: Večji vložki-predloge ............................................................................................. 30
Slika 9: Hlačni vložki za moške .......................................................................................... 30
Slika 10: Hlačke za urinsko inkontinenco ........................................................................... 31
Slika 11: Higienske plenice ................................................................................................. 31
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Starost anketirancev ................................................................................................ 43
Graf 2: Težavnost dela ......................................................................................................... 44
Graf 3: Pogostost uhajanja urina .......................................................................................... 45
Graf 4: Količina uhajanja urina............................................................................................ 46
Graf 5: Vzrok uhajanja urina ............................................................................................... 47
Graf 6: Uhajanje urina med spanjem ................................................................................... 48
Graf 7: Neprijetnosti urinske inkontinence .......................................................................... 49
Graf 8: Težave zaradi nehotnega izločanja urina ................................................................. 50
Graf 9: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja ...................................... 51
Graf 10: Vključevanje v družbo ........................................................................................... 52
Graf 11: Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco ............................................................ 53
Graf 12: Diskretnost ............................................................................................................. 54
Graf 13: Pripomočki pri težavah mehurja ............................................................................ 55
Graf 14: Seznanjenost z zdravljenjem urinske inkontinence ............................................... 56
Graf 15: Informiranost o urinski inkontinenci ..................................................................... 57
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
1
1 UVOD
Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje. Človekovo
staranje ima mnogo bioloških, pa tudi socialnih, družbenih in ekonomskih značilnosti.
Poteki bolezni so v starosti svojevrstni, obolevanje starostnikov pa pogostejša (Birsa, 1992,
str. 9).
Urinska inkontinenca vpliva na starostnikove vsakdanje dejavnosti. Starostniki se z
boleznijo spopadajo na različne načine in razvijajo različne postopke, ki zmanjšujejo
njihovo kakovost življenja. Starostniki zaradi strahu pred nehotenimi uhajanji seča
pogosteje hodijo na vodo, obremenjujejo se z iskanjem stranišč, pijejo manj tekočine,
uporabljajo higienske vložke. Zaradi zaudarjanja po seču opustijo druženje in socialne
dejavnosti in neradi opravljajo dela zunaj doma. Nočna hoja na vodo jim povzroča
utrujenost, ker zbujanje moti nočni počitek.
Odvajanje in izločanje je pomembna življenjska funkcija, ki ob upoštevanju razvoja
aktivnosti in vseh vplivnih faktorjev zahteva celostno obravnavo bolnika s psihičnega,
fizičnega in socialnega vidika (Pajnkihar, 1999, str. 71).
Vloga medicinske sestre pri starostnikih z urinsko inkontinenco temelji na zdravstveno-
vzgojnem delovanju, svetovanju ter izvajanjem pomoči pri izločanju in odvajanju. Pri
osebnem pristopu k starostniku je pomembna uporaba ustreznih metod in tehnik, da
zagotovimo njegove potrebe ter ohranimo dostojanstvo in samostojnost.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
2
2 STAROST IN SPREMEMBE V STAROSTI
Znano je, da se družbe starajo. Delež starejšega prebivalstva je vedno večji v razvitem
svetu in v državah v razvoju. Leta 1960 je bilo 14,4 % celotne evropske populacije stare
nad 60 let, za leto 2020 pa predvidevajo, da bo že kar 25,1 % evropske populacije stare nad
60 let. Zelo hitro narašča tudi število starih nad 80 let in tu prevladujejo ženske.
Tudi v Sloveniji narašča število ljudi, starih nad 65 let. Konec leta 1996 je bil delež te
populacije 12,9 %. Za leto 2020 pa predvidevajo, da bo takrat delež prebivalstva, starega
65 let in več, znašal že kar 19,4 % celotne populacije (Pentek, 1999, str. 1–4).
Staramo se od rojstva do konca življenja, zato je težko določiti, kdaj je kdo star (Križaj,
1999, str. 270).
Vedno več ljudi je starejših od 65 let, zato je več tudi pacientov z urološkimi obolenji in z
mikcijskimi težavami. Te starostnika in okolico zelo obremenjujejo, skupnost pa finančno
bremenijo. A. Elbadawi opiše strukturne spremembe pri starostnikovem detruzorju:
razširjene prostore med celicami gladkih mišic v detruzorju, podaljšane medcelične
mostičke, zadebeljeno sarkolemo in zmanjšano število površnih vezikul v njej.
Te strukturne spremembe spremljajo funkcionalne spremembe, ki povzročijo: zmanjšano
maksimalno kapaciteto mehurja, zmanjšano funkcionalno kapaciteto mehurja, težje
odložljivo mikcijo, zmanjšano kontraktilnost detruzorja, zaradi česar se pojavlja rezidualni
urin med 50 in 100 ml, prekomerno aktiven detruzor, nokturijo, zmanjšano podajnost
detruzorja, zmanjšano funkcionalno dolžino sečnice in nižji maksimalni zapiralni tlak
sečnice pri ženski. Težave, ki lahko nastanejo že zaradi teh sprememb, se še bolj povečajo
ob spremljajočih degenerativnih, metabolnih in nevrogenih obolenjih (Leskovar,
Hajdinjak, 2003, str. 22–24).
Dobro vemo, da se ljudje različno staramo in da pri isti starosti nismo videti vsi enako
stari. Staranje je namreč odvisno od naših misli in dejanj oz. od naše zavestne odločitve,
kako se želimo starati in kaj bomo storili za kakovost svojega življenja.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
3
2.1 Fizične, psihične in socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco
Fizične spremembe starostnika z urinsko inkontinenco
Starostne spremembe se pri ljudeh odražajo tudi na delovanju mehurja in celotnega
urinarnega trakta ter prispevajo k razvoju inkontinence. Sposobnost ledvic za koncentracijo
urina se zmanjša. Zaradi funkcionalnih sprememb starostniki pogosteje urinirajo, pojavlja
se nokturija, zmanjša se tonus mišic mehurja in sfinktrov ter mišic medeničnega dna.
Starostniki so tudi običajno počasnejši v gibanju in imajo daljši reakcijski čas.
Posledice zmanjšanega izločanja spolnih hormonov (estrogenov) pri starejših ženskah so
atrofične spremembe na sluznici vagine in sečil, spremembe vaginalne flore, atrofični
vaginitis in kronični uretritis. Možne posledice opisanih sprememb so pogostejše
uriniranje, urgenca, disurija in tudi urinska inkontinenca. Verjetnost slednje še povečajo
porodi, ginekološki kirurški posegi in povečana telesna teža, saj vsi ti dejavniki oslabijo
mišice medeničnega dna in s tem tudi pomoč pri zadrževanju urina v mehurju.
Pri starejših moških je pogosteje benigno povečanje prostate, ki povzroči obstrukcijo,
zmanjšano hitrost izločanja urina in povečano zadrževanje rezidualnega volumna seča.
Tudi po kirurških posegih na prostati se lahko pojavi zmanjšana sposobnost zadrževanja
urina (Debeljak, 2003, str. 45).
Psihične spremembe starostnika z urinsko inkontinenco
Najmanj je znanega o starostnikovem čustvenem, lastnem doživljanju ob srečanju s to
težavo, saj ima inkontinenca za vsakega posameznika drugačen, edinstven pomen. Morda
ravno občutek manjvrednosti in sram zaradi zaudarjanja starostnika relativno pozno
pripeljeta v ambulanto.
Starostniku z inkontinenco je zaradi neprijetnega vonja omejen ali prekinjen dostop v
družbo. Starostnik marsikdaj ostaja sam s svojo težavo, ki jo včasih dopolnjuje še strah in
neizpolnjeno upanje; in to le zaradi predsodka, da bi o težavi spregovoril. Nekateri
starostniki pa težavo sprejmejo za svojo in jih ne moti. Pri kmečkih ljudeh, predvsem iz
nižjega sloja in manj razgledanih, je težava v domačem okolju pogosto nekako zakrita.
Vonj po seču se tam izgublja med raznimi drugimi vonji. Med ljudmi pa prevladujejo
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
4
takšni, ki s skrbno nego in higieno, ob kupu raznih krpic, vate in vedno pogosteje tudi
primernejših pripomočkov problem zakrijejo (Božiček, 1994, str. 149–151).
Ko gre za starostnike, pri katerih je izguba nadzora nad uhajanjem seča trajna,
nepopravljiva in nespremenljiva, pravimo, da imajo osebe nerešljiv problem. Običajni
čustveni odziv je žalost ob izgubi sposobnosti nadzora nad uhajanjem seča. Ni treba
posebej poudarjati, da je proces žalovanja ob izgubi nadzora neprijeten. Žalost ima v tem
procesu posebno funkcijo, osebi namreč omogoči, da se poslovi od svoje sposobnosti
nadzora in hkrati to opustitev sprejme kot nerešljiv problem. Izguba sposobnosti nadzora
lahko močno vpliva na bolnikovo samopodobo. Zaradi izgube sposobnosti nadzora nad
telesno funkcijo starostnik meni, da je manj vreden v odnosu do partnerja in prijateljev
(Mejaš, 2003, str. 53–57).
Socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco
Nehoteno uhajanje urina je ob vsakem najmanjšem telesnem naporu za človeka velik
problem, ne samo zdravstveni in higienski, temveč tudi – ali predvsem – socialni. Prizadeti
ljudje težko spregovorijo o svoji težavi, jo prikrivajo in običajno ne poiščejo strokovne
pomoči dovolj zgodaj. V težjih primerih urinske inkontinence se starostniki zaradi sramu
in strahu pred neprijetnim vonjem začnejo celo izogibati družabnemu življenju in se
umikajo v osamo. Nenadzorovano uhajanje vode pri spolnih odnosih privede do zavračanja
partnerja in do postopnega odtujevanja. Tako sprva nepomembna težava privede do
precejšnjih psiholoških obremenitev, ki vodijo do socialne osamitve. Ker niso prizadeti
samo bolniki, temveč tudi njihova ožja in širša okolica, predstavlja urinska inkontinenca
precejšnji družbeni problem (Tušek Bunc, 2004, str. 36).
3 INKONTINENCA URINA
Po priporočilu odbora za standardizacijo pri ICS (International Continence Society, 2002)
predstavlja urinska inkontinenca vsako nehotno uhajanje vode in ne samo tisto, ki bi
prizadeti osebi povzročalo socialni ali higienski problem in bi ga lahko tudi objektivno
dokazali, kakor je to veljalo do nedavnega. Seveda pa moramo uhajanje vode razlikovati
od potenja ali vaginalnih izcedkov.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
5
Urinska inkontinenca predstavlja hudo osebno težavo, ki lahko prizadetim osebam
bistveno poslabša kvaliteto življenja. Gre za motnjo, ki ženskam povzroča zadrego, sram,
izgubo samospoštovanja, zaradi česar se izogibajo socialnim stikom. Voda lahko uhaja tudi
pri spolnih odnosih, zaradi česar se jim ženske raje izognejo, kar lahko privede tudi do
motenj v partnerskem odnosu.
Kljub temu pa ženske o uhajanju vode večinoma ne spregovorijo v ambulanti osebnega
zdravnika, saj menijo, da gre bodisi za prehoden pojav ali pač za neizogibno posledico
staranja (But, 2005, str. 4).
Inkontinenca je stanje, ko mimo lastne volje spuščamo seč, kar predstavlja tako socialni
kot higienski problem, ki se ga da objektivno dokazati. Pojavlja se pri otrocih kot enureza,
pri ženskah kot stresna, urgentna, mešana ali overflow inkontinenca in pri moških kot
overlow inkontinenca oz. inkontinenca po prostatektomiji. Diagnozo in načrt zdravljenja
pri vseh oblikah inkontinence dobimo s pomočjo usmerjene anamneze, dnevnika
uriniranja, kliničnega pregleda, kontrastnih preiskav (stoječi mikcijski cistoureterogram),
cistoskopije, uroflovmetrije in urodinamike (cistometrija, videourodinamika, merjenje
uretralnega pritiska). Pomembno je, da znamo od inkontinence, ki jo povzroča nestabilnost
mišice sečnega mehurja, ločiti inkontinenco, ki jo povzroča slabost sfinktra (Bizjak, 2003,
str. 8).
Mišica sečnega mehurja je med zadrževanjem seča sproščena, brez nehotnih krčenj,
normalna raztegljivost pa omogoča, da se pri nabiranju seča do največje mere (300–500ml)
tlak v mehurju bistveno ne poveča. Da seč ne uhaja, mora biti tlak v mehurju vedno
nekajkrat nižji od tlaka v sečnici, ki ga tvori zaporni mehanizem sečnice, sestavljen iz
sluznice, gladke in prečno progaste mišice zapiralke. Zaporni mehanizem sečnice ne more
preprečiti uhajanja vode pri aktivnostih, ki izrazito povečajo tlak v trebušni votlini, npr.
kašljanje, dvigovanje bremen, športne aktivnosti itd. Pri obremenitvi se namreč povečan
tlak v trebušni votlini prenese na mehur, tam pa bi lahko bil višji od tlaka v sečnici in bi
povzročil odpiranje vratu mehurja in sečnice ter uhajanje vode. Pri normalnem položaju
vratu mehurja in sečnice, ki ga omogočajo vezi in mišice medeničnega dna, se povišan tlak
v trebušni votlini istočasno in v enaki meri prenese na sečnico in tako izniči (Kralj, 2006,
str. 337).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
6
3.1 Anatomija sečil
Sečila sestavljajo ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur in sečnica.
Ledvice (ren, nephros)
Ledvice so parni organ, ki leži za potrebušnico ob hrbtenici. Desna ledvica leži zaradi jeter
praviloma nižje od leve. Ledvica ima fižolasto obliko, je v hrbtno-trebušni smeri sploščena
in meri v dolžino približno 11 cm. Sprednja in zadnja stran sta konveksni, zgornji in
spodnji pol sta zaokrožena. Lateralni rob je konveksen, medialni pa konkaven in ima v
sredini lino-hilus renalis, kjer vstopajo arterije in živci, izstopajo pa sečevod, ledvična vena
in mezgovnice. Ledvična lina se odpira v ozko špranjo – sinus renalis, ki vsebuje ledvični
meh, ledvične čašice, ledvične žile in maščevje. Ledvico ovija čvrsta vezivna ovojnica –
capsula fibrosa. Sredica je zgrajena iz številnih piramid, ki imajo vrh obrnjen proti
ledvičnemu sinusu. Vrh piramide imenujemo ledvična bradavica – papilla renalis. Seč, ki
se izloča na vrhu papil, zbirajo male ledvične čašice, te se združijo v večje čašice. Večje
čašice se med seboj združijo v lijak, ledvični meh, ki leži za ledvičnimi žilami in se
nadaljuje v sečevod.
Nefron
Parenhim ledvic sestoji iz nefronov in zbiralc. Osnovna enota ledvic je nefron. Vsaka
ledvica vsebuje približno 1 milijon nefronov. Nefron sestavljajta dva dela, ledvično telesce
in ledvični kanalček (Dahname Gošnak, 1999, str. 130).
Ledvični meh (pelvis renalis, pyelon)
Ledvična zbiralca posamezne ledvične piramide se odpirajo na njenem vrhu, ki štrli v
večjo votlino, imenovano ledvični meh. Deli ledvičnega meha ob konicah piramid so
podobni čašicam in jih je v ledvici toliko, kolikor je piramid, namreč od 8 do 12. Urin torej
odteka iz zbiralc najprej v ledvične čašice. Ledvični meh se proti hrbtenici in navzdol
lijasto zoži v sečevod. Sluznica ledvičnega meha je obložena z več skladnim epitelijem, ki
je značilen tudi za sečevoda, sečnik in sečnico. V steni ledvičnega meha je gladko mišičje,
ki je zlasti dobro razvito ob ustjih ledvičnih čašic. Gladke mišice skrbijo za pravilno
odtekanje urina.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
7
Sečevod (ureter)
Seč odteka iz ledvičnega meha po sečevodu v sečnik. Sečevoda pri odraslem človeku sta
okrog 30 cm dolgi cevki, ki sta debeli za tanek svinčnik. Sečevoda potekata od ledvičnega
meha ob hrbtenici navzdol, pokrita sta s trebušno mreno. V medenici se od strani odpirata
v sečnik. Stena sečevoda kaže sluznico, v sredini gladko mišičje (krožno in vzdolžno),
zunaj pa rahlo vezivo. Sečevod se neprestano krči peristaltično v smeri od ledvic proti
sečniku in ritmično, v tankih curkih izbrizgava seč v sečnik.
Sečnik (sečni mehur, vesica urinaria)
Seč nastaja v ledvicah neprestano. Sečevoda ga sproti odpravljata v zbiralnik, v katerem se
lahko zbere nekaj seča, preden ga izločimo na prosto. Ta zbiralnik je sečnik. Sečnik je
mišičast meh v mali medenici, za sramnično zrastjo. Pri ženski leži za sečnikom maternica,
pri moškem pa danka. Zgoraj je sečnik zožen v vrh, spodaj pa je razširjen. Precej čvrste
vezi povezujejo sečnik z okolico. Sluznica praznega sečnika je močno nagubana, pri
polnem sečniku pa je raztegnjena in gladka. Mišičje sečnika je gladko in se križem prepleta
v več plasteh. Trebušna mrena pokriva samo zgornji del sečnika. Za sečnikom se trebušna
mrena zaviha pri ženski na maternico, pri moškem pa na danko. Trebušna mrena ovija
maternico tudi zadaj do nožnice, ker se zaviha na danko. Tako nastane pri ženski med
maternico in danko, pri moškem pa med sečnikom in danko kotanja, in sicer dno trebušne
votline. Kotanjo imenujemo Douglasov prostor. Tu se zbira tekočina, gnoj pri vnetnih
procesih v trebušni votlini ali pri krvavitvah v trebuhu. Douglasov prostor tipamo skozi
danko, pri ženski pa poleg tega tudi skozi nožnico.
Sečnik lahko sprejme 0,5 litra seča, v sili pa tudi več litrov. Na dnu se izlivata v sečnik oba
sečevoda, spredaj pa je ustje sečnice.
Sečnica (sečna cev, urethra)
Sečnica je ozka cev, po kateri odteka seč iz sečnika na prosto. Pri moškem je sečnica
drugačna kot pri ženski.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
8
Moška sečnica
Moška sečnica poteka od sečnika navzdol skoz medenično prepono v spolni ud. V udu
poteka do njegove glavice, kje je zunanje ustje sečnice. Pri odraslem je sečnica dolga
okrog 16 cm. Tik pod sečnikom poteka sečnica skozi žlezo prostato. Tam obdaja cevko
krožno urejeno gladko mišičje – samogibna notranja zapiralka sečnice (notranji sfinkter).
Zunanja zapiralka sečnice (zunanji sfinkter) je podrejena naši volji in je del skeletnega
mišičja medenične prepone ob sečnici. V sečnico se izlivajo tudi sekreti moških spolnih
žlez. Moška sečnica je torej sečno in spolno odvodilo obenem.
Ženska sečnica
Sečnica pri odrasli ženski je dolga 4 cm. Potem ko prestopi medenično prepono, vodi do
zunanjega ustja, ki je v nožničnem preddvoru tik pred nožničnim vhodom. Pri ženski je
sečnica ločena od spolne cevi.
Delovanje sečil
Delovanje ledvic
Ledvici opravljata naslednje naloge:
• izločata odpadne snovi,
• vzdržujeta stalno količino vode v telesu,
• vzdržujeta osmozni tlak v telesnih tekočinah,
• vzdržujeta tudi pH krvi (Pocajt, Širca, 2000).
Delovanje zdravega sečnega mehurja
Naše ledvice proizvajajo urin nenehno, noč in dan. Urin, ki vsebuje odpadne snovi in
preostanek vode iz telesa, iz vsake ledvice odteka v sečni mehur po dveh cevkah, ki ju
imenujemo sečevoda. Sečni mehur se izprazni prek druge cevke, ki se imenuje sečnica. Ko
se mehur polni, se počasi razteguje – podobno kot balon. Pri tem je mišica zapiralka
sečnice, ki obdaja sečnico in deluje kot ventil, zaprta. Pritisk v sečnici mora biti med
polnjenjem večji od pritiska v mehurju.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
9
Detruzor je kompleksna mreža gladkih mišičnih vlaken, ki je glavni del stene sečnega
mehurja, je sproščen, sečnica pa skrčena. Mišice medeničnega dna in vezi, ki podpirajo
mehur, črevo, maternico in nožnico, še dodatno pomagajo zapirati sečnico. Med
polnjenjem se mehur nekaj časa veča, ne da bi se v njem večal pritisk. Če se nenadoma
poveča intraabdominalni pritisk, na primer pri kašljanju, kihanju, dvigovanju bremen ali
podobnem, se ta normalno prenese tudi na vrat mehurja in na sečnico, da se prepreči
uhajanje urina. Ves čas možgani podzavestno beležijo, kako poln je sečni mehur. Ko se
občuti potreba po izpraznitvi sečnega mehurja, ki se pojavi veliko pred tem, ko je sečni
mehur resnično poln, ženska začne iskati ustrezno priložnost za izpraznitev mehurja –
toaletni prostor.
Na začetku uriniranja najprej preneha krčenje sečnice in mišic medeničnega dna
(sfinktrov), šele nato se skrči detruzor. Kontrolni center za ta refleksni mehanizem je v
možganskem deblu. Živčne povezave so z več centri v možganih in tudi v možganski
skorji. Povprečno se urin izloča na štiri do pet ur, to pa je pet do šestkrat na dan – ponoči
pa ne. Normalna količina urina, ki jo drži sečni mehur, je od 350 do 500 ml. Dnevno se
izloči od 1000 do 1500 ml urina. Mehur naj bi bil med polnjenjem sproščen in se prožno
prilagajal povečani količini urina. Refleks mikcije, torej občutene potrebe za uriniranje, se
mora sprožiti šele potem, ko možganski centri dobijo informacijo, da je mehur poln, in se
ženska hote, zavestno sama odloči, kdaj in kako ga bo spraznila. Takrat se mišice
medeničnega dna in uretralnih sfinktrov sprostijo, parasimpatični živci pa aktivirajo
detruzor mehurja, ki se skrči, in uriniranje se lahko začne in konča, kot to sodi v običajen
proces pri zdravem človeku (Ausec Furlan, 2008).
3.2 Prevalenca in stopnja urinske inkontinence
Staranje vpliva na čezmerno aktivni sečni mehur. Statistični podatki kažejo, da imajo
starejše bolnice (nad 65 let) približno v enakem odstotku težave z čezmerno aktivnim
sečnim mehurjem (61 %) kot moški, starejši od 65 let, ki nimajo hipertrofije prostate
(59 %).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
10
S starostjo se spreminja funkcija detruzorja sečnega mehurja, pojavijo se tudi spremembe v
živčnem prenosu držljaja, kar povzroča čezmerno aktivni sečni mehur (Kralj, 2006, str.
345).
Urinska inkontinenca prizadene 8 % žensk in 3 % moških. V Sloveniji znaša prevalenca
urinske in kontinence za ženske 13,6 % in je torej nekoliko višja kot v državah Zahodne
Evrope in ZDA. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v
ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V
reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je
inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA). S številnimi raziskavami je dokazano, da so
pogosteje inkontinentne tiste ženske, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja
estrogenov), ki so večkrat rodile, ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so manj telesno
aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali
medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen).
Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva (Tušek
Bunc, 2004, str. 37).
Stopnjo urinske inkontinence določajo dejavniki, kot so pogostost inkontinentnih epizod,
količina urina, ki pri teh epizodah uide, ter seveda subjektivna ocena žensk o tem, koliko
jih urinska inkontinenca moti. Stopnja urinske inkontinence podobno kot njena prevalenca
narašča s starostjo žensk. Po podatkih iz literature naj bi imelo 20 % vseh inkontinentnih
žensk oziroma 6 % celotne ženske populacije zmerno ali hudo obliko urinske inkontinence.
Približno 10 % (7–13,6 %) žensk se odloči za zdravljenje, ostale pa se večinoma odločajo
za hlačne predloge ali vložke (But, 2005, str. 5–6).
3.3 Oblike urinske inkontinence
Najpogostejše oblike urinske inkontinence so:
• stresna urinska inkontinenca,
• urgentna urinska inkontinenca,
• mešana urinska inkontinenca,
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
11
• jatrogena ali funkcionalna urinska inkontinenca.
Stresna urinska inkontinenca
Stresna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina skozi sečnico ob povečanju
trebušnega (intraabdominalnega) pritiska, ki se prenaša na pritisk v mehurju (intravezikalni
pritisk). Slednji premaga zaporni pritisk v sečnici (intrauretralni pritisk), pri tem pa se ne
skrči detruzor sečnega mehurja, ki je stabilen. Klinično se kaže kot nehoteno uhajanje
urina pri kihanju, kašljanju ali dvigovanju bremen, pri zelo hudi obliki celo ob spremembi
položaja telesa (Kralj, 2006, str. 340).
Stresna urinska inkontinenca (SUI) je najpogostejša vrsta urinske inkontinence in
predstavlja nehotno uhajanje vode ob fizičnem naporu (dvigovanje, ples, tek, aerobika,
kašelj). Mednarodno združenje za kontinenco definira stresno urinsko inkontinenco
kot nehotno uhajanje urina, do katerega pride, ko tlak v mehurju preseže zaporni tlak v
sečnici in se pri tem mehur ne skrči. Stresna urinska inkontinenca lahko nastane zaradi
patoloških, anatomskih ali fizioloških dejavnikov, ki učinkujejo preko dveh mehanizmov:
• oslabijo podporo sečnice in vratu mehurja (hipermobilnost sečnice),
• oslabijo funkcijo notranjega sfinktra sečnice.
Večinoma pa gre za kombinacijo obeh mehanizmov in v tem primeru gre običajno za hudo
obliko urinske inkontinence. Tveganje za stresno urinsko inkontinenco je večje pri
ženskah, ki so rodile vaginalno, saj lahko v tem primeru pride do raztezanja ligamentov in
do poškodb endopelvične fascije, kar privede do slabše podpore sečnice in mehurja.
Morebitna poškodba pudendalnega živca ob porodu pa lahko prispeva k denervaciji
medeničnega dna in sfinktra sečnice, s čimer se tvegane za stresno urinsko inkontinenco še
dodatno poveča.
Tveganje za stresno urinsko inkontinenco je večje tudi pri povišanem abdominalnem tlaku,
kot je to v primeru prekomerne telesne teže, pri kroničnem kašlju in pri kronični
obstipaciji. K stresni urinski inkontinenci lahko pripomorejo tudi spremembe v
metabolizmu kolagena, do katerega lahko pride s staranjem ali pa nastane zaradi genetskih
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
12
dejavnikov (bolezni vezivnega tkiva). Stresno urinsko inkontinenco lahko zasledimo tudi
po radikalnih operacijah v mali medenici in po operacijah v sečnici (But, 2005, str 13–14).
Stresno inkontinenco lahko razdelimo na 4 stopnje, poimenovane po dr. Stameyu:
• stopnja 0 – kontinentna oseba;
• stopnja 1 – bolnik spusti urin pri nenadnem povečanju abdominalnega pritiska
(kašelj, kihanje); vrat mehurja je zaprt;
• stopnja 2 – je močnejša stopnja inkontinence, kjer bolniku uhaja urin ob manjših
naporih (hoja, sprememba položaja telesa); vrat mehurja se med napori odpira;
• stopnja 3 – je najtežja stopnja; nastopi običajno po operativnih posegih, frakturi
medenice, kjer urin izteka nenadzorovano in neodvisno od fizične aktivnosti ali
položaja bolnika; vrat mehurja je stalno odprt (Kmetec, 1995, str. 29).
Urgentna urinska inkontinenca (UUI)
Urgentna urinska inkontinenca je nenadno uhajanje urina skozi sečnico, ki se pojavi po
predhodnem siljenju in predhodni hudi potrebi po mokrenju (nujnost). Najpogosteje se
pojavlja na poti proti stranišču, ob poslušanju iztekajoče se vode ali pri delu z mrzlo vodo
(Kralj, 2006, str. 341).
Gre za uhajanje vode (urgentna inkontinenca), ki običajno sledi močnemu pritisku na vodo
(urgenca). Ženske pogosto tožijo, da jim voda uide, še preden uspejo priti do stranišča.
Sicer pa predstavlja urgentna urinska inkontinenca simptom prekomerne aktivnosti
mehurja (PAM), ki ga pogosto označujejo še druge težave, kot so frekvenca (pogosto
odvajanje vode podnevi, običajno več kot 6-krat), nokturija (odvajanje vode vsaj enkrat
ponoči) in bolečina v spodnjem delu trebuha. Bolečina je sicer nespecifična, vendar pogost
simptom pri ženskah s prekomerno aktivnostjo mehurja in se jo pogosto napačno pripiše
ginekološkemu vzroku. Pogostokrat ženske tožijo, da ne morejo do konca izprazniti
mehurja in da »morajo nesti na stranišče vsako kapljico«. Pritiski na vodo (urgence), ki jim
lahko sledi tudi urgentna inkontinenca, lahko nastopijo pri delu z vodo, več jih je v
hladnem (zimskem) ali deževnem vremenu (But, 2005, str. 14–15).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
13
Mešana urinska inkontinenca (MUI) Pri mešani urinski inkontinenci gre za kombinacijo urgentne in stresne urinske
inkontinence. Voda pri tej motnji uhaja tako pri fizični aktivnosti kot tudi pri urgenci (But,
2005, str. 16).
Jatrogena ali funkcionalna urinska inkontinenca
Pri tej obliki urinske inkontinence ženska zaradi svojega fizičnega (zmanjšana sposobnost
gibanja: revmatoidni artritis, kap) ali psihičnega stanja (zmanjšane kognitivne sposobnosti)
ni sposobna pravočasno doseči toaletnih prostorov. Sem se šteje tudi primere, ko ženska iz
različnih psiholoških vzrokov (npr. zavračanje obiska neznanih toaletnih prostorov) ne želi
pravočasno opraviti uriniranja, čeprav ima za to objektivne možnosti (Ausec Furlan, 2008,
str. 35).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
14
3.4 Diagnostika urinske inkontinence
• Anamneza pacienta z urinsko inkontinenco
Že s skrbnim jemanjem anamneze lahko posumimo, za kakšen tip urinske inkontinence bi
lahko šlo. Pogosto odvajanje majhnih količin urina podnevi in ponoči bolj govori za
prekomerno aktivnost mehurja, medtem ko odvajanje normalnih količin urina in uhajanje
vode ob stresnih aktivnostih prej govori v prid stresne urinske inkontinence. Pomembna so
vprašanja o tem, kaj povzroči uhajanje vode, ali je to močno siljenje na vodo ali je to npr.
dvigovanje bremen ali kašelj. Pomembni so še podatki o starosti bolnika, o številu porodov
ženske in načinu poroda, o opravljenih ginekoloških operacijah in o morebitnih pridruženih
boleznih. Bolečina ali občutek pritiska, oz. teže v spodnjem delu trebuha je simptom, ki je
pogosto v povezavi s prekomerno aktivnostjo mehurja in ga pri stresni urinski inkontinenci
večinoma ne zasledimo. Podatke iz anamneze dopolnimo še s podatki, ki jih pridobimo s
specifičnimi vprašalniki, s katerimi lahko ocenimo, v kolikšni meri posamezni simptomi
urinske inkontinence vplivajo na kakovost življenja prizadete osebe (But, 2005, str. 16).
• Klinični pregled
Za klinično sliko prekomernega aktivnega sečnega mehurja je značilno povečano število
mikcij, skupaj z nenadno močno željo po uriniranju (urgenca) in inkontinenco urina
(urgentna inkontinenca pri bolnikih z nestabilnim detruzorjem in refleksna inkontinenca pri
bolnikih s hiperrefleksijo detruzorja). Pogostejša mikcija je rezultat zmanjšane
funkcionalne kapacitete mehurja. Predstavlja delno prilagoditev bolnika, da se izogne
urinski inkontinenci. Bolniki s prekomerno aktivnim mehurjem urinirajo v 24 urah
osemkrat ali več. Urgentna inkontinenca je najbolj moteč klinični znak prekomerno
aktivnega mehurja in se pojavlja pri 40 % žensk in 20 % moških s to motnjo (Tršinar,
1999).
Pri kliničnem pregledu najprej v zrcalih ocenimo položaj maternice in drugih
uroginekoloških organov (mehur, sečnica, črevo), nato pa s tipanjem ugotavljamo
morebitne nepravilnosti ginekoloških organov (miomi maternice, tumorji jajčnikov),
ocenimo občutljivost mehurja na bimanualni pritisk s prsti in hkrati ocenimo še moč mišic
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
15
medeničnega dna. Pacientki na koncu pregleda naročimo, naj močno zakašlja in hkrati
opazujemo, ali je morda pri tem prišlo do uhajanja vode skozi ustje sečnice.
• Pregled urina in preiskava po Sanfordu
Ena izmed najpomembnejših preiskav v urologinekologiji je preiskava nativnega urina in
urinokultura po Sanfordu. Predvsem z urinokulturo po Sanfordu lahko z zanesljivostjo
potrdimo ali pa izključimo vnetje sečil, preiskava nativnega urina pa nam da še podatek o
prisotnosti cilindrov in levkocitnih skupin, o morebitni mikrohematuriji, proteinuriji oz.
prisotnosti kristalov v urinu (But, 2005, str. 17).
3.5 Testi ugotovitve urinske inkontinence
• Test s palčko
Gre za enostavno preiskovalno metodo, pri kateri uvedemo vatirano palčko skozi sečnico v
mehur. Pacientki naročimo, naj pritisne navzdol oz. naj zakašlja, in pri tem merimo odklon
palčke od horizontale. Večji kot je ta naklon, večja je t.i. hipermobilnost sečnice, oz. slabša
je podpora sečnice. Razen podatka o gibljivosti sečnice pa lahko nekoliko ocenimo tudi
upor, ki ga uvajanju palčke nudi notranji zaporni sistem sečnice. Test je pomemben pri
oceni tveganja za stresno urinsko inkontinenco.
Vir: But (2005, str. 19).
Slika 1: Test s palčko
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
16
• Test z vložkom
Test z vložkom (pad test) je enostavna diagnostična metoda, pri kateri pacientki
retrogradno transuretralno napolnimo sečni mehur (ali pa pride na pregled s polnim
mehurjem), pacientki nato izročimo vložek in izvajamo aktivnosti, pri katerih bi lahko
voda ušla (dvigovanje bremena, kašelj, poskoki, poslušanje šuma tekoče vode, umivanje
rok). Na koncu testa tehtamo morebitno izgubo urina v gramih. Test nima zelo velike
diagnostične vrednosti, vseeno pa lahko z njim grobo ocenimo stopnjo in morda tudi vrsto
urinske inkontinence.
• Uretrocistoskopija
Gre za endoskopsko preiskavo, s katero si ogledamo notranjost sečnice in mehurja. Pri
uretroskopiji ugotavljamo morebitna vnetja, poškodbe, strukture in divertikle sečnice,
ocenjujemo pa tudi kompetenco notranje zapiralke (sfinktra) sečnice pri kašlju. V
uroginekologiji je pomembnejša cistoskopija, s katero lahko izključimo nekatere lokalne
vzroke draženja sluznice mehurja, kot so to npr. kamni, polipi, intersticijsko vnetje
mehurja.
• Ultrazvočna preiskava
Ultrazvočna preiskava sečil in ginekoloških organov nam je v pomoč pri izključevanju
morebitnih sprememb ginekoloških organov (miomi, tumorji jajčnikov) in tudi ledvic ter
mehurja (kamni, tumorji). Z njim lahko ocenimo tudi morebitno hipermobilnost sečnice ter
statiko mehurja in maternice.
• Urodinamske preiskave
Urodinamske preiskave so namenjene bolnicam, ki jim voda uhaja (urinska inkontinenca)
ali pa ne morejo urinirati (retenca urina). Pri urodinamskih preiskavah lahko bodisi merimo
pretoka urina (flowmetrija) ali pa merimo zaporni tlak in dolžino sečnice (profilometrija).
Najpomembnejša urodinamska preiskava pa je cistometrija, s katero merimo kapaciteto in
občutljivost sečnega mehurja (prvi in maksimalni občutek na vodo), lahko pa dobimo tudi
podatek o razteznosti in o kontraktilnost sečnega mehurja (nestabilne kontrakcije
detruzorja).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
17
Pri motenem odvajanju vode izvajamo tudi tlačno-pretočno meritev (pressure-flwmetrija),
s katero merimo pritisk v mehurju pri odvajanju urina ter ocenjujemo morebitno
obstrukcijo pretoku urina. Ob koncu urodinamskih preiskav določamo tudi zastali urin po
odvajanju vode (rezidualni urin) in to bodisi z urinskim katetrom ali pa z ultrazvočno
sondo.
Med zahtevne urodinamske preiskave sodijo tudi nevrofiziološke preiskovalne metode, kot
so to npr. elektrofiziološke metode, elektromigrafija (EMG) perinealnih mišic in sfinktra
sečnice (But, 2005, str. 18–22).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
18
4 ZDRAVLJENJE URINSKE INKONTINENCE
4.1 Zdravljenje stresne urinske inkontinence
Poznamo različne načine zdravljenja in različne oblike inkontinence.
Zdravljenje urinske inkontinence je odvisno od:
• vrste urinske inkontinence,
• stopnje urinske inkontinence,
• spremljajočih obolenj (genitalnih ali ekstragenitalnih),
• izkušenj s posameznimi vrstami zdravljenja urinske inkontinence.
Vrsto urinske inkontinence ugotovimo z vsemi že navedenimi preiskavami, saj diagnoza
odločilno vpliva na izbiro zdravljena – predvsem na izbiro med operativnim in
konzervativnim zdravljenjem.
Na osnovi stopnje urinske inkontinence, ki je odvisna od oviranja starostnika pri delu, in
socialnega uveljavljanja ter izvidov se odločimo za zdravljenje – pri stresni urinski
inkontinenci med konzervativnim in operativnim zdravljenjem.
Genitalna spremljajoča obolenja
Pri 2/3 žensk s stresno urinsko inkontinenco opažamo motnje statike genitalnih organov
(povešeno nožnico in maternico ali nepopolno zdrknjeno nožnico in maternico). Pri
operativnem zdravljenju želimo popraviti to motnjo, istočasno pa moramo operirati tudi
druga obolenja genitalnih organov (kot so miomi, tumorji materničnih priveskov itd.), ki
jih odkrijemo pri urinski inkontinenci. Spremljajoči obolenji sta tudi cistitis, uretritis itd.
Ekstragenitalna spremljajoča obolenja
Pogosto najdemo pri starostnikih z urinsko inkontinenco kronična pljučna obolenja,
sladkorno obolenje (diabetes mellitus) in debelost (obesitas).
Izkušnje s posameznimi vrstami zdravljenja urinske inkontinence so pomemben dejavnik
pri izbiri zdravljenja urinske inkontinence. Odločamo se za konzervativno ali operativno
zdravljenje (Kralj, 2006, str. 355).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
19
Zdravljenje stresne urinske inkontinence je najprej vedno konzervativno, operativno
zdravljenje stresne urinske inkontinence je v primeru neuspešnega konzervativnega
zdravljenja.
4.1.1 Konzervativno zdravljenje stresne urinske inkontinence
Fizioterapija
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna uporabljamo za zdravljenje in za preprečitev
pojavljanja stresne urinske inkontinence. Starostnike poučimo, da zavestno stisnejo mišice
medeničnega dna, kot bi poskušali zaustaviti mokrenje. Pri treningu mišičja medeničnega
dna je pomembno, da starostniki pravilno aktivirajo mišice medeničnega dna. Mišice
medeničnega dna stisnejo tako, da zaustavijo ali vsaj zmanjšajo curek urina, in to večkrat
ponovijo. Če curek urina zaustavijo, pomeni, da vajo pravilno izvajajo. Mišice
medeničnega dna naj starostniki krčijo od sto do dvestokrat dnevno. Vaje lahko delajo
večkrat na dan, tako da mišice medeničnega dna skrčijo zaporedoma od 10- do 20-krat ali
da kadar koli naredijo le posamezno vajo. Starostnikom svetujemo, da mišice čvrsto
stisnejo, zadržijo stisk od pet do osem sekund in nato stisk popustijo. Pomembno je, da
med mokrenjem le občasno nadzirajo pravilno izvajanje vaj in stalno ne prekinjajo curka,
saj to lahko povzroči nepravilno uriniranje. Starostniki morajo vaditi vztrajno, saj se prvi
rezultati pokažejo šele po treh mesecih (Kralj, 2006, str. 356).
Osnovne indikacije za vaje po Keglu so:
• stresna urinska inkontinenca blage in zmerne stopnje brez večjih anatomskih
sprememb,
• pred operacijo zaradi urinske inkontinence in po njej,
• zdravljenju hudih oblik s kontraindikacijo za operativni poseg,
• preprečevanje nastanka stresne urinske inkontinence po porodu.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
20
Elektrostimulacija S funkcionalno električno stimulacijo zdravimo starostnike s čisto stresno urinsko
inkontinenco in z mešano urinsko inkontinenco. Uspeh dosežemo pri starostnikih z blago
in zmerno stresno urinsko inkontinenco, pri hudi stresni inkontinenci s to vrsto zdravljenja
nismo uspešni, dosežemo lahko le izboljšanje stanja.
Za zdravljenje stresne urinske inkontinence s funkcionalno električno stimulacijo
uporabljamo električne spodbujevalnike mišičja medeničnega dna. Sestavljeni so iz ohišja,
ki vsebuje generator impulzov, ter vaginalnega ali rektalnega vložka, ki ima elektrodo za
prenos impulzov na tkivo. Oba sestavna dela spodbujevalnika sta povezana z žico.
Električni dražljaji potujejo po aferentni poti od mesta aplikacije (vagina ali rektum) do
sakralnega centra S2-S4 in se vračajo po eferentni poti na mišičje medeničnega dna, pri
tem pa povzročijo kontrakcije medeničnega dna, kar krepi mišice. Pri starostnikih mora biti
za to zdravljenje ohranjen sakralni refleksni tok (Kralj, 2006, str. 357).
Pesarji Z njimi ne zdravimo, ampak le »pasivno« blažimo simptome stresne urinske inkontinence.
Do določene mere dvignejo uretrovezikalno zvezo nazaj v področje pozitivnega prenosa
intraabdominalnega tlaka ob stresni situaciji. Uporabni so pri starejših bolnicah s
spremenjeno statiko medeničnega dna in s spremljajočimi sistemskimi obolenji, ki so
kontraindikacija za kirurški poseg (Lukanovič, 2003, str. 10–11).
4.1.2 Operativno zdravljenje stresne urinske inkontinence
Za operativno zdravljenje se odločimo takrat, kadar je konzervativno zdravljenje stresne
urinske inkontinence neuspešno, pacientko pa uhajanje vode močno moti pri vsakdanjem
življenju (But, 2005).
Indikacije za operativno zdravljenje je:
• huda stresna urinska inkontinenca,
• neuspeh konzervativnega zdravljenja,
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
21
• mešana urinska inkontinenca, pri kateri prevladujejo simptomi stresne urinske
inkontinence.
Najpogosteje uporabljamo vaginalni pristop, saj ima skoraj dve tretjini bolnic s stresno
urinsko inkontinenco tudi spremenjeno statiko medeničnega dna in organov male
medenice. Pri bolnicah s hudo obliko stresne urinske inkontinence, brez spremenjene
statike, uporabljamo preizkušeno metodo koplosuspenzije po Burchu, ki zahteva
abdominalen (repropubičen) pristop.
Zadnja leta se v kirurškem zdravljenju čedalje bolj zavzemamo za mikrokirurški oz.
minimalnoinvazivni pristop. Tako je tudi v kirurškem zdravljenju stresne urinske
inkontinence danes najbolj uporabljena metoda zdravljenja operacija TVT (Tension Free
Vaginal Tape), ki jo izvajamo v lokalni anesteziji in praviloma ne zahteva sprejema v
bolnišnico. Princip operacije je vstavitev prolenskega traku, ki predstavlja čvrsto podporo
sečnici. Tako dosežemo, da stabilna podpora srednjega dela sečnice med fizičnim
naporom, kašljanjem ali kihanjem zadrži povečan pritisk iz trebušne votline. Zaradi svoje
mikroinvazivnosti je opreracija TVT mogoča pri:
• starejših bolnicah,
• bolnicah s prekomerno telesno težo,
• bolnicah, ki so bile predhodno že operirane zaradi stresne urinske inkontinenc
(Lukanovič, 2003, str. 12).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
22
4.2 Zdravljenje prekomerne aktivnosti mehurja in urgentne urinske inkontinence
Zdravljenje je predvsem konzervativno. Za zdravljenje uporabljamo:
• trening sečnega mehurja,
• bio feedback,
• akutno maksimalno funkcionalno električno stimulacijo (AMFES).
S treningom sečnega mehurja zavestno s pomočjo svoje volje vzpostavimo normalne
način mokrenja. Bolnika naučimo, kako podaljšuje čas med uriniranjem, ki se mora
postopoma večati. Začne s 15-minutnimi podaljški, ko mu to uspe, podaljša še za dodatnih
15 minut, drži se urnika za uriniranje, ki je zastavljen.
Na nenadno potrebo po uriniranju se starostnik odzove, tako da:
• prekine z delom, ki ga trenutno opravlja, in sede ali stoji na mestu;
• večkrat hitro stisne mišice medeničnega dna, ne da jih vmes popolnoma sprosti;
• večkrat globoko vdihne in sprosti telo;
• počaka, da tiščanje malo popusti:
• gre na stranišče, ne da bi preveč hitel, medtem hodi še vedno s stisnjenimi mišicami
medeničnega dna (Ausec Furlan, 2008, str. 37).
Priučitev normalnega delovanja sečnika s pomočjo metode povratne zveze (bio
feedback)
Nekatere ženske z okvarami živčevja ne morejo vedeti, ali pravilno izvajajo Keglove vaje
ali ne. Z metodo tako imenovane povratne zveze oziroma s sondo ali elektrodo lahko
ugotovijo, katere mišice so mišice medeničnega dna. Ko se skrčijo prave mišice, naprava
odda signal. Na podlagi te metode ženska vadi s pravimi mišicami. Najpreprosteje pa je, če
ženska v nožnico vstavi prst in sama sebe kontrolira (Ausec Furlan, 2008, str. 37).
Pri akutni maksimalni funkcionalni električni stimulaciji (AMFES) stimuliramo 20
min dnevno s tokom 65 mA (vaginalno) oz. 45 mA (rektalno). Uporabljen tok naj ne
presega 100 mA. Stimuliramo pet dni zaporedoma, po dvodnevnem odmoru stimuliramo
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
23
ponovno. Zdravljenje poteka ambulantno ali z manjšim stimulatorjem na domu bolnice.
Uspehi zdravljena so 80 % (Kralj, 2006, str. 359).
Femina medenične uteži
Za krepitev mišic medeničnega dna je na voljo tudi medicinski pripomoček Femina
medenične uteži. Femina uteži so na voljo v kompletu petih, tamponom podobnih uteži.
Imajo enako obliko in prostornino, vendar različne teže, ki enakomerno naraščajo od 20 do
70 gramov. Označene so s številkami od 1 do 5. Uteži so prekrite z medicinsko plastiko in
zato tople na dotik. Njihova oblika se prilega naravni obliki ženske nožnice. Nega in
vzdrževanje sta preprosti, uporaba uteži je popolnoma varna. Z vstavljeno utežjo ženska
vsakodnevo izvaja Keglove vaje dolgih in kratkih stikov (Ausec Furlan, 2008, str. 37).
Pri medikamentnem zdravljenju urgentne inkontinence uporabljamo enaka zdravila kot pri
zdravljenju čezmernega sečnega mehurja.
Pri urgentni urinski inkontinenci operiramo zelo redko, šele takrat, ko je izčrpano
konzervativno zdravljenje in je urgentna inkontinenca zelo hude stopnje (Kralj, 2006, str.
359).
4.3 Zdravljenje mešane urinske inkontinence
Pri zdravljenju se najprej osredotočimo na tisto komponento (stresno ali urgentno), ki
pacientko najbolj moti in ji zmanjšuje kvaliteto življenja. Pri tem uporabljamo trening
mišic medeničnega dna, zdravila, operacije (But, 2005, str. 36).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
24
5 HIGIENSKI PRIPOMOČKI ZA URINSKO INKONTINENCO
Za obvladovanje urinske inkontinence so na voljo številni vpojni izdelki. Pri izbiri
ustreznega pripomočka za vzdrževanje osebne higiene se upoštevajo starostnikove
individualne potrebe. Ustrezni pripomoček predpiše izbrani zdravnik specialist.
Zdravstvena zavarovalnica določa stopnje inkontinence na: lahka, srednja, težka in zelo
težka. Inkontinenčne pripomočke se razvršča glede na količino nekontrolirano izločenega
urina v določenem času ali vpojnost.
Objavljen dokument, Mednarodni standard ISO 15621, določa naslednje lastnosti in
kriterije, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju in izbiri pripomočkov, ki vpijajo urin:
• stopnja in vrsta inkontinence,
• samostojnost uporabnice in njen življenjski slog,
• enostavna namestitev pripomočkov,
• zanesljivost namestitve,
• neopaznost in diskretnost pripomočka,
• zanesljivost pred iztekanjem,
• udobnost,
• ohranjaje nepoškodovane kože,
• varnost pripomočka,
• ekološki vidik uporabe pripomočka,
• ekonomičnost izdelka.
Izbrani zdravnik specialist predpiše pripomoček na naročilnico za medicinsko-tehnični
pripomoček (Ausec Furlan, 2008).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
25
Pripomočki pri težavah z odvajanjem seča so:
• vrečka za urin,
• zbiralnik za seč (urinal),
• urinal kondom,
• stalni urinski kateter za zamaškom,
• urinski kateter za enkratno uporabo,
• neprepustne hlačke za lahko urinsko inkontinenco,
• hlačna predloga za srednjo urinsko inkontinenco,
• hlačna predloga za težko urinsko inkontinenco,
• hlačna predloga za zelo težko urinsko inkontinenco,
• urostoma.
Slika 2: Posteljne podloge
Posteljne podloge so na tržišču v
različnih velikostih. Nudijo izredno
visoko kapaciteto vpijanja in
porazdelitev tekočine. Primerne so
za starostnika s srednjo težko
obliko inkontinence oz. starostnike,
ki so oskrbljeni z inkontinenčnimi
pripomočki, ter za težke oblike
. inkontinence.
Vir: (Helpy, 2009).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
26
Slika 3: Stalni (Foleyev) urinski kateter
Stalni urinski kateter je za bolnika najslabša možnost
izbire, ker pogosto povzroča okužbe in poškodbe sečne
poti. Uvede se le v primeru težjih zdravstvenih stanj ali
oslabelosti starostnika.
Vir: Židanik (2004, str. 57).
Slika 4: Enodelni samolepilni urinal kondom
Urinalni kondomi so zelo primerni za mnoge moške in so
dobro nadomestilo za hlačne predloge. Sodijo med t.i.
zunanje katetrske sisteme in so bolj varni, ker jih ni treba
namestiti neposredno v sečni mehur, ampak si jih bolniki
namestijo neposredno na penis. So samolepilni in
narejeni iz koži prijaznih materialov: lateks, polivinil,
silikon. Lahko ga uporablja vsak, ki v mehurju nima
večjega zaostanka seča. Osnovna zahteva pri njegovi
uporabi je temeljita osebna higiena in redna menjava .
. pripomočka na približno 24–48 ur. Lahko so enodelni ali
. dvodelni.
Vir: Židanik (2004, str. 57).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
27
Slika 5: Dvodelni urinal kondom
Dvodelni urinalni kondomi vsebujejo
kondom in poseben prožen trak za pritrditev
kondoma z nanesenim lepilom na obeh
straneh. Vsi urinalni kondomi imajo
posebno oblikovan vrh, ki preprečuje
pregibanje in s tem zastoj urina tudi med
spanjem. Možno jih je enostavno spojiti z
različnimi urinskimi vrečkami.
Urinali so gumijasti zbiralniki seča, ki so
pritrjeni okrog pasu z elastičnim pasom.
Vir: Židanik (2004, str. 58).
Seč odteka po gumijastem zbiralniku v zbiralno vrečko, pritrjeno na stegno. Tak zbiralnik
seča bolnik spoji ali z urinal kondomom ali urinskim katetrom. Imajo različno prostornino,
zbiralnik – vrečko pa je možno uporabljati več dni, iz higienskih razlogov pa jo je potrebno
sprati s tekočo vodo enkrat na dan.
Slika 6: Nameščen zbiralnik za urin
Urinski katetri za enkratno uporabo so pripomočki, ki
jih bolniki uporabljajo za t.i. intermitentno
samokateterizacijo ali pa za kateterizacijo, ki jo izvaja
neka druga oseba.
Vir: Židanik (2004, str. 58).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
28
Hlačne predloge
Predstavljajo koristen in smotrn način reševanja težav z urinsko inkontinenco. Njihova
funkcija je vsrkavanje in zadrževanje urina. Predloge bolniku omogočijo zaščito,
ohranjanje samozavesti, preprečijo nelagodje zaradi uhajanja urina, hkrati pa ščitijo tudi
oblačila, posteljno perilo in pohištvo.
Pri starejših, težko ali nepokretnih bolnikih, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih
aktivnostih in telesni higieni, je lahko uporaba hlačnih predlog edina rešitev za
obvladovanje urinske inkontinence.
Pri presoji, kdaj komu predpisati hlačne predloge, naj bi upoštevali dejavnike:
• funkcionalna oviranost bolnika,
• vrsta in teža inkontinence,
• starost,
• sposobnost tistega, ki skrbi za bolnika,
• neuspešnost predhodnih oblik zdravljenja,
• želje starostnika,
• integriteta kože,
• soobolevnost,
• kakovost izdelka,
• cena izdelka.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
29
Slika 7: Hlačni vložki različne velikosti
Vir: Židanik (2004, str. 60).
Hlačni vložki so na voljo v šestih različnih oblikah: Ultra Mini, Mini, Mini Plus, Normal,
Extra in Super. Preprečijo nastajanje neprijetnega vonja. Hlačni vložki so majhni, diskretni
in posebno prilagojeni za lahko urinsko inkontinenco. Najtanjši vložki so Ultra Mini,
debeli le 3 mm in vpijejo ter zadržijo do 42 ml urina, vložki Mini so debeli 4 mm in vpijejo
ter zadržijo do 99 ml urina ter Mini Plus vložki z debelino 6 mm, ki vpijejo ter zadržijo do
138 ml urina. Za močnejšo zaščito so primerni hlačni vložki Normal, ki vpijejo ter zadržijo
do 183 ml urina, vložki Extra vpijejo in zadržijo do 294 ml urina ter hlačni vložki Super, ki
vpijejo in zadržijo do 528 ml urina.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
30
Slika 8: Večji vložki-predloge
Vir: Židanik (2004, str. 60)
Večji vložki za zagotavljanje individualnih potreb pri zmerni do težki inkontinenci so na
voljo v različnih vpojnostih. Posebne varnostne bariere, vgrajene v izdelke, ščitijo pred
iztekanjem, zagotavljajo diskretnost, suho površino in udobje starostnika.
Anatomsko oblikovani vložki se prilegajo moškemu
telesu in zagotavljajo največjo možno zaščito in
diskretnost. Neprepustna folija na zunanji strani
preprečuje madeže, lepilni trak pa zagotavlja zanesljivo
namestitev.
Vir: (Helpy, 2009).
Slika 9: Hlačni vložki za moške
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
31
Slika 10: Hlačke za urinsko inkontinenco
Hlačke se uporabljajo kot klasično spodnje
perilo, vendar imajo funkcijo hlačne plenice,
kar pripomore k starostnikovi svobodi gibanja.
Oblikuje jih izredna mehkost, diskretnost in
zračnost zaščitne folije. Primerne so za
starostnike s srednjo inkontinenco.
Vir: Židanik (2004, str. 60).
Slika 11: Higienske plenice
Higienske pleničke se uporabljajo za starostnike
s težko in zelo težko inkontinenco. Zaščita pred
iztekanjem in elastična obroba nudita udobno in
povečano zaščito pri urinski inkontinenci. Na
voljo so v dvanajstih velikostih. Tako npr.
Small Super velikosti od 50 do 60 cm zadrži do
1400 ml urina, največja Large Super velikosti
110-170 pa zadrži do 3400 ml urina
Vir: Židanik (2004, str. 60). (Židanik, 2004).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
32
5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V POCESU ZDRAVSTVENE NEGE PRI
OBRAVNAVI BOLNIKA Z INKONTINENCO URINA V AMBULANTI
Področje dela medicinske sestre je zdravstvena nega, ki je pomemben del zdravstvenega
sistema v vsaki družbi. Medicinska sestra je nosilka in izvajalka zdravstvene nege, ki jo je
definiral Mednarodni svet medicinskih sester – International Council of Nurses (ICN) in se
glasi:
»Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo posameznikov
vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih ter v vseh okoljih. Vključuje
promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi.
Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja,
raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa
zdravstvenih sistemov in izobraževanje ter vzgoje« (Pajnkihar, 1999).
Medicinska sestra je usposobljena strokovnjakinja za celotno (holistično) obravnavo
posameznikov in skupin, ki avtonomno prevzema naloge in odgovornosti v sistemu
zdravstvenega varstva, socialnega varstva in področja šolstva. Človek, zdrav ali bolan, je
osrednji namen njenega delovanja, enkraten in neponovljiv v času in prostoru in zato
najvišja vrednota vrednostnega sistema medicinske sestre (Pajnkihar, 1999).
Zdravstvena nega bolnika z urinsko inkontinenco zahteva individualni pristop k
bolnikovim težavam, s čimer dosežemo boljše bolnikov počutje, kakovostnejše življenje
ter tudi kakovostnejšo zdravstveno nego.
Starostnik naj pri izvajanju zdravstvene nege aktivno sodeluje, če je seveda v dovolj dobri
psihični in fizični kondiciji. Tako bo imel občutek odgovornosti za svoje zdravstveno
stanje, hkrati pa tudi občutek, da njegovo težavo razumemo in mu jo pomagamo reševati
oz. zmanjšati. S kakovostno zdravstveno nego ohranimo tudi samospoštovanje in
dostojanstvo starostnika ter zagotavljamo kontinuirano zdravstveno nego. Z lažjo in
srednjo stopnjo urinske inkontinence se v večini primerov srečujejo v ambulantni
dejavnosti. Tu ima prednost zdravstveno vzgojno svetovanje. Svetuje se predvsem, kako
izboljšati dano težavo oz. preprečiti poslabšanje trenutnega stanja inkontinence. Nasvet, ki
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
33
se daje najpogosteje in je še vedno številka ena v svetu, so vaje za krepitev mišic
medeničnega dna.
Pri starostnikih sta velikokrat navzoča stiska in strah, ker se še nikoli v življenju ni slačil
pred drugimi ljudmi, potem pa je prisiljen svojo goloto razkazovati pred komerkoli, ki mu
je pripravljen nuditi pomoč. Upoštevati moramo pravico bolnika do zasebnosti, pa naj bo
to doma ali v javni zdravstveni ustanovi. Inkontinentnega bolnika je potrebno obravnavati
celostno, predvsem pa individualno. Velikokrat prizadeti tiho prenašajo svoje težave.
Skušajmo s posluhom izbrati pravi trenutek za pogovor z bolnikom. Izberimo primeren
prostor in ga skušajmo zavarovati pred pogledi sobolnikov in tujimi ušesi. Nekateri bolniki
se lažje pogovarjajo, če uporabljamo preproste ljudske izraze za določene dele telesa, drugi
želijo pogovor z uporabo strokovnih izrazov. Skušajmo izbrati tak način pogovora, ki
nikogar ne bo spravljal v zadrego. Zavedati se moramo, da nimamo opravka z diagnozo
»inkontinenca«, ampak z inkontinentnim bolnikom. V veliko pomoč so nam razne brošure,
prospekti o pripomočkih, predvsem pri tistih starostnikih, ki se o teh stvareh težje
pogovarjajo.
Osnovna metoda dela s starejšimi ljudmi je proces zdravstvene nege. Ta se začne, ko
se medicinska sestra sreča s starostnikom in mora ugotovili, kakšni so njegovi odnosi in
pričakovanja do zdravja in kakšne probleme ima. Ko spozna potrebe, mora s starostnikom
sistematično načrtovati zdravstveno nego, izvajati in ovrednotiti dosežke. Za delo v
procesu zdravstvene nege medicinska sestra uporablja negovalno dokumentacijo.
V procesu zdravstvene nege medicinska sestra ugotavlja potrebe starostnika z urinsko
inkontinenco. Na osnovi problemov izpostavi negovalne diagnoze ter določi cilje
zdravstvene nege. Na koncu oceni, če so bili cilji doseženi.
PZN pomeni logičen, sistematičen pristop k celoviti zdravstveni negi starostnika.
Vključuje 4 faze:
1. faza: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi,
2. faza: načrtovanje zdravstvene nege,
3. faza: izvajanje zdravstvene nege,
4. faza: vrednotenje zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
34
1. Faza: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi starostnika z urinsko inkontinenco
Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi je prva faza procesa zdravstvene nege in je
bistvenega pomena za nadaljno delo. Potrebe se začnejo ugotavljati s sprejemanjem in
zbiranjem podatkov o starostniku. Medicinska sestra v ambulanti ugotavlja potrebe težav z
izločanjem urina z osebnim stikom, razgovorom in opazovanjem pa tudi s sistematičnim
iskanjem. Starostnika vprašamo po osebnih podatkih (ime in priimek, prebivališče, datum
rojstva, poklic in zaposlitev). Pri starostnici nas zanima število porodov. Vprašamo po
prebolelih bolezni, o morebitnih zdravljenjih, količini popite tekočine na dan. Zanimajo
nas navade na osnovi izločanja. Pomembni so čas, pogostost in količina uriniranja čez dan
in ponoči. Vprašamo, če uživa zdravila za urinsko inkontinenco, o poznavanju higienskih
pripomočkov in če jih uporablja. Zanima nas, pri katerih aktivnostih prihaja do uhajanja
urina. Na osnovi analize podatkov se izpostavi negovalni problem ali negovalna diagnoza.
2. faza: Načrtovanje zdravstvene nege
V naslednjem koraku medicinska sestra zastavi cilje in načrtuje zdravstveno nego.
Sistematično načrtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva
sodelovanje medicinske sestre in starostnika. Medicinska sestra določi individualne cilje,
ki temeljijo na negovalnih diagnozah:
• urin, nekontrolirano izločanje,
• urin, refleksna inkontinenca,
• urin, stresna inkontinenca,
• urin, inkontinenca ob občutku, da je uriniranje nujno,
• urin, tveganje za inkontinenco ob občutku, da je uriniranje nuno,
• urin, popolna inkontinenca (Gordon, 2003).
Najbolj pogost je negovalni problem ali negovalna diagnoza:
• urin, stresna inkontinenca.
Definicija: Neprostovoljno izločanje urina tudi manj od 50 ml zaradi poraslega pritiska
v trebušni votlini.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
35
Vzroki, ki so privedli do negovalne diagnoze ali negovalnega problema:
• spremenjena telesna struktura,
• slabša moč mišic medeničnega dna,
• slabo aktivna mišica zapiralka, ki ureja odtekanje urina,
• neučinkovit režim izločanja urina.
Simptomi, ki so značilni za težave uhajanja urina:
• nehoteno uhajanje vode pri kašljanju, kihanju, smehu, pri dvigovanju bremen,
• frekvenca-pogostejše odvajanje podnevi,
• nokturija-odvajanje vode ponoči.
Na osnovi simptomov medicinska sestra zastavi negovalne cilje z načrtom zdravstvene
nege:
• starostnica bo upoštevala nasvete zdravstvenih delavcev,
• vzpostavila bo urnik uriniranja,
• pazila bo na telesno težo,
• poskušala bo zadržati urin (trening mišic medeničnega dna),
• uporabljala bo higienske pripomočke za inkontinenco urina,
• seznanjena bo glede prevzema higienskih pripomočkov (napotnica),
• aktivno se bo vključevala v družabno življenje.
3. faza: Izvajanje zdravstvene nege
Tretji korak procesa zdravstvene nege je namenjen svetovanju o urinski inkontinenci.
Starostnici svetujemo:
• redno kontrolo pri ginekologu (ambulanta za urinsko inkontinenco žensk).
• priporočamo ji od 1,5 do 2 litra tekočine dnevno. Svetujemo ji, naj največ tekočine
popije v dopoldanskem času, popoldan manj, po 20. uri pa naj ne pije, tako da ji
ponoči ne bo potrebno vstajati in hoditi na stranišče. Pred spanjem naj vedno
izprazni mehur. Izogiba se naj pitju kave in kakava, ker sta naravna diuretika, ter
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
36
pitju gaziranih pijač in alkohola, pri hrani pa močnim začimbam ter hrani, ki
dražeče vpliva na delovanje mehurja, kot sta kislo zelje in kisla repa.
• pomembna je telesna teža. Prevelika telesna teža lahko oslabi mišice v spodnjem
delu trebuha.
• predvsem pri stresni inkontinenci starostnico poučimo o t.i. Keglovih vajah, s
katerimi krepimo mišice medeničnega dna.
• poučimo jo o uporabi higienskih pripomočkov. Potrebno je paziti, da ima vedno
tople noge.
• seznanimo jo z delovanji društvev Mena, Inko, Inkont.
4. faza: Vrednotenje zdravstvene nega starostnika z urinsko inkontinenco
Zadnja faza procesa zdravstvene nege je vrednotenje. Brez vrednotenja je proces
zdravstvene nege nepopoln, saj ne moremo ugotoviti, če smo dosegli zastavljene cilje.
Zanima nas, ali starostnica upošteva nasvete zdravstvenih delavcev, če je vzpostavila urnik
uriniranja, ali uporablja higienske pripomočke in katere, ali se ne zadržuje doma in se
vključuje v družabno življenje. Vrednotimo ponoven pregled.
5.1 Zdravstvena vzgoja s poudarkom preventivnih ukrepov življenjskega sloga
Zdravstvena vzgoja je pomoč ljudem, da podane informacije razumejo, razjasnijo svoja
stališča ali oblikujejo nova, se naučijo in spoštujejo nove vrednote in pazijo na lastno
ravnanje z zdravjem. Pomembni sta tudi strpnosti do stališč drugih in obenem
pripravljenost na spopad z nekaterimi zdravju škodljivimi razvadami (Hoyer, 1995, str.
52).
Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi starostniki, pa tudi družba, sprejeli zdravje za
največjo vrednoto (Hoyer, 2005, str. 1).
Za uspešno komuniciranje je potrebno poznavanje teorije o komunikaciji, dobro
poznavanje starejših ljudi z upoštevanjem individualnih razlik in sposobnost za
vzpostavljanje pristnih odnosov. Naloga medicinske sestre pri delu s starostniki je
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
37
ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki je usmerjen k ustvarjalnemu reševanju težav in
problemov in pravočasnemu in odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme.
Medicinska sestra preko komunikacije posreduje informacije, pomaga bolniku izražati
občutke in duševne reakcije na bolezen ter mu pomaga pri zadovoljevanju njegovih potreb
(Črnčec, Lahe, 2001, str. 51–55).
Zdravstvena vzgoja je proces, v katerem skuša medicinska sestra pridobiti starostnika za
aktivno sodelovanje. Želi ga motivirati, da poskrbi za svoje zdravje, in ga ozavestiti, kako
si lahko pomaga ob problemu z urinsko inkontinenco, saj je to problem tudi za celotno
družbo, ne le za posameznika. Medicinska sestra pristopi k starostniku individualno.
Poskuša vplivati na njegove vedenjske vzorce, ga informirati in motivirati. Že ob prvem
kontaktu s starostnikom si lahko pridobi njegovo zaupanje. Občutek sramu in zadrege sta
tako zmanjšana. Starostnik se ji tako lažje zaupa in spregovori o svojih težavah.
Medicinska sestra se zaveda, da je zdravstvena vzgoja tudi neformalna in poteka v družini,
službi, preko medijev interneta ipd. (Ausec Furlan, 2008, str. 35).
V zdravstveni negi inkontinentnega bolnika so pomembni načini reševanja problema in
ustrezna komunikacija med medicinsko sestro in bolnikom. Nekateri starostniki lažje
sprejemajo pogovor na strokovni ravni, drugi pa na ravni domačih izrazov. Predvsem
dobra komunikacija je ključ do pravilne opredelitve tega problema.
Predvsem pri stresni inkontinenci so zelo koristne t. i. Keglove vaje, s katerimi krepimo
mišice medeničnega dna.
Ob blagi stresni inkontinenci lahko težave povsem izginejo, v vsakem primeru pa bomo z
vadbo preprečevali, da bi se stanje še poslabšalo, kar se s staranjem pogosto dogaja. Redno
izvajanjem Keglovih vaj omogoča večjo kontrolo mokrenja, kar pomembno vpliva na našo
samozavest in izboljšuje kvaliteto življenja nasploh.
Medicinska sestra je osebnost, s svojim imenom in z jasno izraženimi pričakovanji
starostnikov, ki pričakujejo od nje znanje, inteligentnost, čustveni odnos, življenjski
optimizem, zdravje in še kaj. Pomembno je, da poskušamo izboljšati svojo komunikacijo s
starostnikom in s sodelavci v timu. Od komunikacije je namreč odvisna uspešnost našega
dela, ki ga je v lokalni skupnosti veliko.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
38
V zdravstveni negi se priporočajo različne metode in oblike dela, ki so odvisne od cilja,
vsebine, izvajalca, bolnikove sposobnosti sprejemanja, razumevanja, sodelovanja ter
prostorskih in časovnih danosti. Eden najpomembnejših vzrokov za starostnikovo
neupoštevanje zdravniških nasvetov in nasvetov medicinske sestre je starostnikova
nezmožnost, da bi se natančno spomnil, kaj mu je bilo povedano. Vse povedano je
potrebno podpreti s pisnim materialom, napisanim v starostnikovem razumljivem jeziku
(Kodela, 2008).
Z zdravstveno vzgojo medicinska sestra usmerja starostnika z:
1. Informiranje starostnika
Informiranje starostnika o urinski inkontinenci in zdravljenju je predvsem naloga
zdravnika. Ko je starostnik seznanjen z boleznijo in o njej primerno ozaveščen, se v
informacijski krog vključijo tudi drugi člani zdravstvenega tima. V prvi vrsti so to
medicinske sestre, ki starostnika natančno poučijo in postopno odgovarjajo na
starostnikova vprašanja in dileme. Pri informiranju je za starostnika izjemnega pomena, da
so postopki standardizirani in znotraj tima dorečeni. Zmedenost in nekoherentnost
informacij vplivata na bolnikovo nezaupanje in negotovost, zato je potrebno, da se člani
zdravstvenega tima med seboj obveščajo, kaj starostnik sprašuje in o čem je že bil
informiran.
2. Učenje starostnika
Sestavni del zdravstvene vzgoje je učenje starostnika in njihovih svojcev. Medicinska
sestra ima pri tem pomembno vlogo. Učenje mora izvajati počasi, po majhnih korakih,
poudarjati mora bistvene informacije in spodbujati starostnika k spraševanju. Pri tem pa
mora upoštevati, da ima starostnik še druge bolezni in težave:
� motnje sluha, kar je lahko razlog za nepopolno razumevanje ustnih navodil,
� motnje vida, ki lahko onemogočajo branje oz. napake pri branju.
Medicinska sestra se mora prepričati, da starostnik razume njena navodila. Zraven ustne
razlage se starostnikom priporoča tudi pisni material o urinski inkontinenci (Kodela, 2008,
str. 117–121).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
39
3. Svetovanje starostniku
Medicinska sestra svetuje starostniku preventivne ukrepe pri urinski inkontinenci, kamor
šteje znanje o spremembi življenjskega sloga:
• zdrava in uravnotežena prehrana: izogibanje močnim začimbam ter določenim
vrstam (predvsem kisle) zelenjave, sadja in sokov, ki dražijo mehur;
• tekočina: izogibanje pijačam, ki spodbujajo nastanek urina in izločanje urina iz
telesa: kava, pravi čaj, alkohol, kola in pitju večjih količin tekočine od 2 do 3 ure
pred spanjem, vnos zadostne dnevne količine tekočine (vsaj 2 litra), najboljša
tekočina je voda;
• zmanjšanje prekomerne telesne teže, kajti zaradi »fizikalnih zakonov« je logično,
da maščobno tkivo pritiska na spodnji del trebuha, torej tudi na mehur;
• prevzgoja sečnega mehurja: redno praznjenje mehurja v enakih časovnih presledkih
preko dneva ali tako imenovani trening mehurja, zadrževanje urina preko noči;
• skrb za redno odvajanje blata: neredno odvajanje blata in napenjanje, ki spremlja
trdovratno zaprtje, je dejavnik, ki poslabša stanje motenega izločanja urina;
• omogočena dostopnost do toaletnih prostorov;
• prepričati se z izbranim specialistom, da zdravila, ki jih uživa ženska, ne vplivajo
na izločanje urina;
• pred telovadbo, delom na vrtu ali družabnim obiskom vedno preventivna
izpraznitev mehurja;
• v neprijetnih situacijah, ko se pričakuje, da se bo zaradi kihanja, kašljanja ali
smejanja izpustila kakšna kapljica urina, se naredi »pregrado« tako, da se prekriža
noge;
• zavestni stisk mišice medeničnega dna, preden se dvigne težji predmet, zakašlja,
kihne;
• uporaba higienskih pripomočkov;
• pravilno in redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna.
Nujnost rednega vzdrževanja osebne higiene, kamor sodi vsakodnevno tuširanje, vsaj
jutranje in večerno umivanje splovila, po možnosti tudi po vsakem izločanju blata.
Starostnik naj uporablja blaga mila, se spira s toplo vodo ter zadostno osuši kožo in
uporablja zaščitne kreme.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
40
Velik problem pri urinski inkontinenci je koža v anogenitalnem predelu, ker je
izpostavljena dolgotrajni vlagi, kar lahko privede do vnetij na koži ali sluznici. Pri slabo
gibljivih in negibnih starostnikih je urinska inkontinenca dejavnik tveganja za nastanek
preležanin.
Vzdrževanje perila in posteljnine, ki ga je potrebno redno menjavati in prati. Sušenje
perila, ki je prepojeno z urinom, ne zadošča, ker zadržuje neprijeten vonj. Potrebno ga je
oprati (Ausec Furlan, 2008).
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
41
6 RAZISKAVA
7.1 Namen raziskave
V diplomskem delu smo predstavili starostnika in ugotovili kakovost življenja starostnika z
urinsko inkontinenco v obravnavi uroginekološke ambulante na Ptuju.
7.2 Cilji diplomskega dela
• prepoznavati rizične dejavnike težav z uriniranjem
• ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko inkontinenco
• ugotoviti seznanjenost starostnikov z urinsko inkontinenco in uporabo higienskih
pripomočkov
• ugotoviti, komu od zdravstvenega osebja starostniki zaupajo svojo težavo
• predstaviti vlogo medicinske sestre s področja zdravstvene vzgoje
7.3 Raziskovalna vprašanja
Vpr. 1: Kdaj starostniki poiščejo pomoč pri težavah urinske inkontinence?
Vpr. 2: Katere higienske pripomočke starostniki uporabljajo pri težavah z uhajanjem urina?
Vpr. 3: Ali bolezen vpliva na odnose v družbi, med prijatelji?
7.4 Opis metode raziskovanja
Pri raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo
anketnih vprašalnikov s 15 vprašanji. Raziskava je potekala v mesecu novembru 2009.
Zbrane in izpolnjene anketne vprašalnike smo analizirali, dobljene rezultate statistično
obdelali ter grafično in tabelno ponazorili s programom Microsoft Excel.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
42
7.5 Raziskovalno okolje
Raziskava je potekala v uroginekološki ambulanti Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na
Ptuju.
7.6 Raziskovalni vzorec
V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 40 starostnikov s težavo uhajanja urina.
7.7 Etični vidik
Raziskava je potekala v obliki anketiranja z anketnimi vprašalniki. Pred tem smo pridobili
soglasje vodstva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Vsak posameznik je bil
seznanjen, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in da ga ima pravico odkloniti.
Upoštevali smo individualnost in anonimnost.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
8 REZULTATI
Graf 1: Starost anketirancev
Tabela 1:
Starost
60–65 let
66–70 let
71–75 let
76–80 let
81 in več
SKUPAJ
16 (40 %) starostnic je bilo starih od 60 do 65 let, med 65 in 7
16 (40 %) starostnic, 8 (20
bilo nobene anketiranke.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
51-60 let
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
anketirancev
Št. podanih odgovorov Odstotki
16
16
8
0
0
40
je bilo starih od 60 do 65 let, med 65 in 70 let starimi je bilo prav tako
%) starostnic pa je bilo starih med 71 in 75 let, nad 76
60 let61-70 let
71-80 let81-90 let
91 in več let
43
Odstotki
40 %
40 %
20 %
0 %
0 %
100 %
0 let starimi je bilo prav tako
a je bilo starih med 71 in 75 let, nad 76 let pa ni
91 in več let
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 2: Težavnost dela
Tabela 2:
Težavnost dela
lažje fizično
srednje težko fizično
težko fizično
SKUPAJ
3 (7,5 %) starostnice so opravljale lažje fizično delo, srednje fizično
%) starostnic, največ – 26 (65
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
lažje fizično
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Št. podanih odgovorov Odstotki
3
11 27,5
26
40
) starostnice so opravljale lažje fizično delo, srednje fizično je opravljalo 11 (27,5
26 (65 %) – starostnic pa je opravljalo težko fizično delo.
lažje fizično srednje težko težko fizično
44
Odstotki
7,5 %
27,5 %
65 %
100 %
je opravljalo 11 (27,5
starostnic pa je opravljalo težko fizično delo.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 3: Pogostost uhajanja urina
Tabela 3:
Pogostost uhajanja
urina
redko
občasno
pogosto
nikoli
SKUPAJ
2 (5 %) starostnici sta odgovorili, da jim
starostnicam uhaja urin občasno, največ starostnicam
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
redko
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Pogostost uhajanja urina
Št. podanih odgovorov Odsto
2
18
20
0
40
) starostnici sta odgovorili, da jima urin uhaja redko, 18 (45
občasno, največ starostnicam (20 – 50 %) pa uhaja
redkoobčasno
pogostonikoli
45
Odstotki
5 %
45 %
50 %
0 %
100 %
45 %) anketiranim
pa uhaja urin pogosteje.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 4: Količina uhajanja urina
Tabela 4:
Količina uhajanja
urina
nekaj kapljic
večja količina urina
SKUPAJ
Največ, to je 29 (72,5 %) starostnicam
uhaja 11 (27,5 %) starostnicam.
0,0%
20,0%
40,0%
60,0%
80,0%
nekaj kapljic
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Količina uhajanja urina
Št. podanih odgovorov Odstotki
29 72,5
11 27,5
40
) starostnicam, uhaja nekaj kapljic urina, večja količina urina pa
) starostnicam.
nekaj kapljic
večja količina urina
46
Odstotki
72,5 %
27,5 %
100 %
uhaja nekaj kapljic urina, večja količina urina pa
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 5: Vzrok uhajanja urina
Tabela 5:
Vzrok uhajanja urina
pri kašljanju
pri kihanju
pri smehu
pri dvigovanju težkih bremen
ob poslušanju vode
drugo
Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju tež
drugo so omenile, da jim urin uhaja, kadar so v stresu
0
5
10
15
20
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Vzrok uhajanja urina
Št. podanih odgovorov
16
20
8
pri dvigovanju težkih bremen
15
6
7
Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju tež
da jim urin uhaja, kadar so v stresu.
47
Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju težkih bremen. Kot
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 6: Uhajanje urina med spanjem
Tabela 6:
Uhajanje urina med
spanjem Št. podanih odgovorov
nikoli
pogosto
občasno
SKUPAJ
16 (40 %) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5
je odgovorila, da ji urin uhaja pogosto, največ, to je
odgovorilo, da jim urin uhaja občasno.
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
nikoli
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Uhajanje urina med spanjem
Št. podanih odgovorov Odstotki
16 40 %
1 2,5 %
23 57,5 %
40
100 %
) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5
a ji urin uhaja pogosto, največ, to je 23 (57,5 %) starostnic
odgovorilo, da jim urin uhaja občasno.
nikoli
pogosto
občasno
48
Odstotki
%
%
%
) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5 %) starostnica
) starostnic, pa jih je
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 7: Neprijetnosti urinske inkontinence
Tabela 7:
Neprijetnost urinske
inkontinence
stalna mokrota
neprijeten vonj
drugo
SKUPAJ
22 (55 %) pacientk meni, da jih
18 (45 %) starostnic pa meni, da jih moti stalna mokrota
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
stalna mokrota
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Neprijetnosti urinske inkontinence
Št. podanih odgovorov Odstotki
18 45
22 55
0 0
40
100
%) pacientk meni, da jih pri uhajanju urina najbolj moti neprijeten vonj,
meni, da jih moti stalna mokrota.
stalna mokrota
neprijeten vonjdrugo
49
Odstotki
45 %
55 %
0 %
100 %
najbolj moti neprijeten vonj,
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 8: Težave zaradi nehotnega izločanja urina
Tabela 8:
Težave zaradi nehotnega izločanja urina
misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do
stranišča
strah pred neprijetnim vonjem
strah pred mokroto
strah pred osamljenostjo
Za težave nehotenega izločanja urina je največ
neprijetnim vonjem.
0
5
10
15
20
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Težave zaradi nehotnega izločanja urina
zaradi nehotnega izločanja urina Št. podanih odgovorov
misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do
10
strah pred neprijetnim vonjem
17
14
14
Za težave nehotenega izločanja urina je največ starostnic odgovorilo, da jih je strah pred
misel o tem, da ne boste
pravočasno prišli do stranišča
strah pred neprijetnim vonjem
strah pred mokroto
strah pred osamljenostjo
50
Št. podanih odgovorov
starostnic odgovorilo, da jih je strah pred
misel o tem, da ne boste
pravočasno prišli do stranišča
strah pred neprijetnim vonjem
strah pred mokroto
strah pred osamljenostjo
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 9: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja
Tabela 9:
Vpliv urinske inkontinence
na odnos do vašega
partnerja
me razume
me odklanja
nimam partnerja
SKUPAJ
16 (40 %) anketiranih starostnic imajo razumeva
starostnic partner odklanja, 17 (42,5
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
30,0%
35,0%
40,0%
45,0%
me razume
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja
Vpliv urinske inkontinence
Št. podanih odgovorov Odstotki
16 40
7 17,5
17 42,5
40
100
) anketiranih starostnic imajo razumevajoče partnerje in jih razumejo,
odklanja, 17 (42,5 %) pa partnerja nima.
me razume
me odklanja
nimam partnerja
51
Odstotki
40 %
17,5 %
42,5 %
100 %
joče partnerje in jih razumejo, 7 (17,5 %)
nimam partnerja
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 10: Vključevanje v družbo
Tabela 10:
Vključevanje v družbo
imam občutek sramu
izogibam se družbi
diskretno uporabljam
pripomočke pri težavah uhajanja urina
Vse starostnice (100 %) so odgovorile, da
uhajanja urina, 12 (30 %) se
sramu.
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Vključevanje v družbo
Vključevanje v družbo Št. podanih odgovorov
11
12
uhajanja urina 40
Vse starostnice (100 %) so odgovorile, da diskretno uporabljajo pripomočke pri težavah
) se jih kljub temu izogiba družbi, 11 (27,5 %) pa
imam občutek sramu
izogibam se družbi
diskretno uporabljam
pripomočke pri težavah
uhajanja urina
52
Št. podanih odgovorov
pripomočke pri težavah
pa ima občutek
imam občutek sramu
izogibam se družbi
diskretno uporabljam
pripomočke pri težavah
uhajanja urina
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 11: Pomoč pri težavah z
Tabela 11:
Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco
ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju,
ob uhajanju urina ob poslušanju
ob nehotnem uhajanju urina
uriniranju
ob bolečinah v spodnjem delu trebuha
SKUPAJ
Iz grafa je razvidno, da je
kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko
inkontinenco. 5 (12,5 %) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju
ob poslušanju tekoče vode
spodnjem delu trebuha. 10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,
ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še preden so
prišle do stranišča.
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
30,0%
35,0%
40,0%
45,0%
50,0%
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco
Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco
urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju težkih bremen
ob uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode
po tem, ko sem začutila močno potrebo po
ob bolečinah v spodnjem delu trebuha
afa je razvidno, da je 20 (50 %) starostnic poiskalo pomoč ob
kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko
) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju
ob poslušanju tekoče vode, prav tako jih je 5 (12,5 %) poiskalo pomoč ob bolečinah v
10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,
ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še preden so
ob uhajanju urina pri
kašljanju, kihanju, smehu in
dvigovanju težkih bremen
ob uhajanju urina ob poslušanju
tekoče vode
ob nehotnem uhajanju urina, po
tem ko sem začutila močno
potrebo po uriniranju
ob bolečinah v spodnem delu
trebuha
53
Št. podanih
odgovorov
Odstotki
20 50 %
5 12,5 %
10 25 %
5 12,5 %
40 100 %
uhajanju urina pri
kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko
) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju urina
pomoč ob bolečinah v
10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,
ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še preden so
ob uhajanju urina pri
kašljanju, kihanju, smehu in
dvigovanju težkih bremen
ob uhajanju urina ob poslušanju
tekoče vode
ob nehotnem uhajanju urina, po
tem ko sem začutila močno
potrebo po uriniranju
ob bolečinah v spodnem delu
trebuha
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 12: Diskretnost
Tabela 12:
Diskretnost
da
ne
SKUPAJ
Vse pacientke so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele
ponujeno pomoč.
0,0%
20,0%
40,0%
60,0%
80,0%
100,0%
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Št. podanih odgovorov Odstotki
40 100
0 0
40
100
so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele
da
ne
54
Odstotki
100 %
0 %
100 %
so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 13: Pripomočki pri težavah mehurja
Tabela 13:
Pripomočki pri težavah mehurja
higienska plenička
hlačke za urinsko inkontinenco
hlačni vložki
posteljne predloge
drugo
40 starostnic je odgovorilo, da pri težavah mehurja uporablja
odgovorilo, da ob počitku in v nočnem času uporablja
0
10
20
30
40
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Pripomočki pri težavah mehurja
Pripomočki pri težavah mehurja
Št. podanih odgovorov
0
urinsko inkontinenco
0
40
5
0
40 starostnic je odgovorilo, da pri težavah mehurja uporabljajo higienske vložke, 5
počitku in v nočnem času uporabljajo tudi posteljne predloge.
55
Št. podanih odgovorov
higienske vložke, 5 jih je
tudi posteljne predloge.
higiensko pleničko
hlačke za UI
hlačne vložke
posteljne predloge
drugo
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 14: Seznanjenost z zdravljenjem urinske
Tabela 14:
Seznanjenost z zdravljenjem
urinske inkontinence
da
ne
SKUPAJ
Vse starostnice so seznanjene z zdravljenjem urinske inkontinence.
0,0%
20,0%
40,0%
60,0%
80,0%
100,0%
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Seznanjenost z zdravljenjem urinske inkontinence
Seznanjenost z zdravljenjem
Št. podanih odgovorov Odstotki
40 100
0 0
40
100
Vse starostnice so seznanjene z zdravljenjem urinske inkontinence.
da
ne
56
Odstotki
100 %
0 %
100 %
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko
Graf 15: Informiranost o urinski inkontinenci
Tabela 15:
Informiranost o urinski inkontinenci
od medicinske sestre
od zdravnika
iz časopisa ali revij
iz strokovne literature
s TV-ja
drugo
Vse starostnice so odgovorile, da
dobilo informacije tudi od medicinske sestre. 5 je
strokovne literature.
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
: Informiranost o urinski inkontinenci
Informiranost o urinski inkontinenci Št. podanih odgovorov
8
40
5
5
0
0
odgovorile, da največ informacij dobijo od zdravnika. 8 starostnic je
dobilo informacije tudi od medicinske sestre. 5 je poiskalo informacije
od medicinske sestre
od zdravnika
iz časopisa ali revij
iz strokovne literature
iz TV
drugo
57
Št. podanih odgovorov
največ informacij dobijo od zdravnika. 8 starostnic je
poiskalo informacije tudi iz revij in
od medicinske sestre
od zdravnika
iz časopisa ali revij
iz strokovne literature
iz TV-ja
drugo
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
58
9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Kdaj starostniki poiščejo pomoč pri težavah urinske inkontinence?
Ugotovili smo, da je uhajanje urina še vedno velik tabu, o katerem večina starostnikov ne
želi govoriti.
Raziskava je pokazala, da največ starostnic 20 (50 %) poišče pomoč ob uhajanju urina pri
kašljanju, kihanju, pri smehu, pri dvigovanju težkih bremen, kar je značilno za stresno
urinsko inkontinenco. 5 (12,5 %) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri
uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode, prav tako 5 (12,5 %) jih je poiskalo pomoč ob
bolečinah v spodnjem delu trebuha. 10 (25 %) starostnic je obiskalo urologinekološko
ambulanto, ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še
preden so prišle do stranišča. Omenile so tudi, da so prišle k zdravniku z drugo težavo, z
ambulante pa odšle z urologinekološko napotnico. Vendar veliko ljudi ostaja s težavo
doma in ne obišče zdravnika, saj se bojijo spregovoriti o svoji bolezni, saj je urinska
inkontinenca še vedno velik tabu.
2. Katere higienske pripomočke starostniki uporabljajo pri težavah z uhajanjem
urina?
Raziskava je pokazala, da vse obravnavane starostnice uporabljajo higienske vložke, 5
starostnic pa v nočnem času uporablja tudi posteljne predloge.
3. Ali bolezen vpliva na odnose v družbi, med prijatelji?
Tudi urinska inkontinenca vpliva na kakovost življenja starejših ljudi in medosebne odnose
v družbi. Starostniki se zapirajo vase, večinoma se zadržujejo doma, ne hodijo v družbo,
saj jih je sram zaradi nezmožnosti zadrževanja urina s posledico mokrote in vonja.
Raziskava je pokazala, da partner razume kar 16 (40 %) starostnic, 7 (17,5 %) jih odklanja,
17 (42,5 %) starostnic pa nima partnerja. V raziskavi smo ugotovili, da se kar 12 (30 %)
starostnic izogiba družbe, 11 (27,5 %) jih ima občutek sramu, 17 (42,5 %) starostnic pa
diskretno uporablja pripomočke pri težavah uhajanja urina.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
59
10 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI
Vsako leto se število starejših ljudi povečuje, zato se pričakuje, da se bo povečalo število
starostnikov, ki bodo imeli težave z uhajanjem urina, zato je pomembna vloga v obravnavi
preventive.
Medicinske sestre imajo veliko vlogo v kontaktu s pogovori o težavah izločanja urina.
Metoda dela v procesu zdravstvene nege predstavlja individualno obravnavo starostnika na
osnovi individualnega načrta zdravstvene nege. Pomembno je, da medicinska sestra na
osnovi znanja za ugotavljanje potreb po težavi inkontinence na pravi način pomaga in
vzpodbuja starostnika za ureditev svojih težav. V začetku pozna načine za preprečevanje in
lajšanje težav urinske inkontinence.
Že ob prvem kontaktu medicinska sestra na diskreten način ugotavlja težave izločanja
urina pri starostniku. Upoštevati mora pravico do zasebnosti in intimnosti bolnikov.
Bolnika je potrebno obravnavati celostno, predvsem pa individualno. Pomemben je pristop
medicinske sestre k starostniku. Pridobiti si mora starostnikovo zaupanje ter izbrati pravi
trenutek za pogovor s starostnikom. Izbrati mora primeren prostor. Zavedati se mora, da
nima opravka z diagnozo »inkontinenca«, ampak z inkontinentnim bolnikom. V veliko
pomoč so razne zloženke, prospekti o pripomočkih, predvsem pri tistih starostnikih, ki se o
teh stvareh težko pogovarjajo. Usmerja se jih v poznavanje oblik v najbližje društvo za
inkontinentne bolnike.
Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo
oboleli pravočasno poiskali pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden ljudje
spregovorijo o tej težavi, nekateri celo nikoli. Med ljudmi je še vedno prisotna miselnost,
da je uhajanje urina nekaj sramotnega.
V Sloveniji delujejo štiri društva, ki se ukvarjajo z inkontinentnimi bolniki. V Ljubljani
deluje društvo Inko, v Mariboru društvo Mena-humanitarna organizacija za pomoč
ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo in društvo Inkont, v Kopru pa Društvo
inkontinentnih bolnikov Obale. Vsebine predavanj v društvih so namenjene za
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
60
preprečevanje težav, preventivnim ukrepom za preprečevanje hujših posledic mokrenja in
prijazni uporabi pripomočkov za večjo kakovost življenja.
Urinska inkontinenca ne prizadene samo inkontinentnega starostnika, temveč tudi njegovo
ožjo okolico. Z osveščenostjo se lahko posameznik na diskreten način in z zaščitno
uporabo z inkontinenčnimi pripomočki normalno giba in živi doma in v družbi.
Pri bolniku z urinsko inkontinenco je poudarjeno upoštevanje IV. načela Kodeksa etike
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki poudarja, da medicinska sestra
spoštuje dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stanjih zdravja, bolezni in ob umiranju.
• Medicinska sestra mora izvajati svojo dejavnost na način, ki vključuje pacienta kot
enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi.
• Medicinska sestra upošteva ter spoštuje pravico pacienta do zasebnosti, še posebej,
kadar gre za njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje ter bolečino.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
61
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici predav. Vlasti Mlekuž, viš. med. ses., prof. zdr. vzg., za
strokovno pomoč, prijaznost in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi kolektivu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, da so mi omogočili in
pomagali izvesti anketo, ki mi je bila v pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Hvala prof. slov. in soc. Saši Peršoh za lektoriranje in prijateljem za vzpodbudo, pomoč in
podporo.
Predvsem pa se zahvaljujem svoji družini, ki mi je pomagala in omogočila študij ter me
podpirala pri doseganju svojih ciljev.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
62
11 LITERATURA
Abrams, P, Cardozo, L, Fall, M, Griffiths, D, Rosier, P, Ulmsten, U, Victor, A, Wein, A.
The Standardisation of Terminology of Lover Ueinary. Neurology Urodynamics, 2002.
Ausec Furlan, Z. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena nega ženske z urinsko inkontinenco
V: Vojska, S. (ur). 23 strokovno srečanje hotel Bernardin. Portorož: Zbornica zdravstvene
in babiške nege Slovenije, 2008: 33-39.
Birsa, M. Življenje po šestem križu. Murska Sobota: Pomurska založba, 1992: 9.
Bizjak, I. Inkontinenca urina. V: Gantar M. (ur.). Inkontinenca urina in blata. Laško:
Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 2003.
Božiček, F. Inkontinentni bolnik v splošni obravnavi. Obzor Zdr N 1994.
Božiček, V. Vloga medicinske sestre pri obravnavi inkontinentnega bolnika. Obzor Zdr N
1994.
Brložnik, M. Bolnik z inkontinenco urina v domačem okolju V: Gantar, M. (ur.).
Inkontinenca urina in blata. Laško: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 2003.
But, I. Urinska inkontinenca. Skripta. Ginekologija in porodništvo. Maribor: Visoka
zdravstvena šola Maribor, 2005.
But, I. Epidemiologija urinske inkontinence pri ženskah. Medicinski razgledi 2005.
Črnčec, M, Lahe, M. Posebnosti starostnika s poudarkom na komunikaciji. Obzor Zdr N
2001; 35: 51-55.
Dahmane Gošnak, R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1999:
130.
Debeljak, B. Samoobvaladovanje inkontinenčnih težav V: Frankič, D. (ur.).
Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 43-52.
Gordon, M. Negovalne diagnoze – priročnik. Maribor: Vb Rogina d.o.o.: 2003.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
63
Helpy. Urinska inkontinenca 2009. Dosegljivo na:
http://www.helpy.si/program/inkontinenca.aspx (28. 12. 2009)
Hoyer, S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije, 1995: 52.
Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,
2005: 1.
Jakoš, A. Zdravo staranje. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije in inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije, 1995.
Jolić, V. Urinska inkontinenca pri ženski. Obzor Zdr N 1996.
Kersnik Bergant, M. O starosti, staranju in aktivnosti starejših-sociološki pogled. Zdrav
Var 1999.
Klemenc, D. Urinska inkontinenca. Obzor Zdr N 1995.
Kobentar, R, Kogovšek, B, Škerbinek, L. Komunikacija-komunikacija v timu, z varovanci
in komunikacija s starostniki. Obzor Zdr N 1996.
Kočevar, L. Zdravstvena nega inkontinentnega bolnika. Obzor Zdr N 1994; 28:143-144.
Kodela Sedej, A. Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije
bolnikov s psihotično motnjo v psihiatrični bolnišnici Idrija. Obzor Zdr N 2008.
Kralj, B. Urinska inkontinenca pri ženskah. Zdrav Var 1998.
Kralj, B. Urinska inkontinenca pri ženskah. Maribor: Visoka Zdravstvena šola, 2006.
Križaj, M. Zdravstvena nega-Pomemben dejavnik kakovosti življenja v tretjem
življenjskem obdobju. Obzor Zdra N 1999: 269-74.
Lukanovič, A. Nenadzorovano uhajanje urina pri ženskah V: Frankič, D. (ur.).
Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 7-14.
Lukanovič, A. Zdravljenje urinske inkontinence pri ženski. Obzor Zdra N 1994; 28: 157-
63.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
64
Mihelič, M. Uhajanje seča pri moškem V: Frankič D. (ur.). Nenadzorovano uhajanje seča.
Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 25-38.
Mejaš, N. Nenadzorovano uhajanje seča Psihosocialni vidiki V: Frankič, D. (ur.).
Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003; 53-58.
Miller Carol, A. Nursing care of older adults (Theory & Practice) 1999.
Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola
Maribor, 1999: 71.
Pečjak, V. Psihologija staranja. Bled: Samozaložba, 2007.
Pentek, M. Stereotipi o značilnostih starejše populacije. Zdrav Var 1999.
Pentek, M. Zdravo staranje. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije in inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije, 1995.
Pocajt, M, Širca, A. Anatomija in fiziologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2000.
Prah, K, Voršič, A. Zdravstvena nega bolnika z urinsko inkontinenco v bolnišnici V:
Gantar, M. (ur.). Inkontinenca urina in blata. Laško: Zbornica zdravstvene nege Slovenije,
2003: 25-29.
Rakovec Felser, Z. Medicinska psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor,
2002.
Sedej Kodela, A. Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije
bolnikov s psihotično motnjo v psihiatrični bolnišnici Idrija. Obzor Zdrav N 2008; 42: 117-
126.
Stanonik, M. Uhajanje seča. Obzor Zdr N 1994.
Stanonik, M, Homan, G, Tršinar, B, in sod. Inkontinenca. Ljubljana: INKO-društvo za
pomoč inkontinentnim osebam, 1995.
Stoppard, M. Življenje po petdesetem: vodnik za starejše. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1991.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
65
Tušek Bunc, K. Kaj mora zdravnik družinske medicine vedeti o urinski inkontinenci. V:
Židanik, S, Tušek Bunc, K. (ur.). Medicinko tehnični pripomočki. Maribor: Združenje
zdravnikov družinske medicine SZD, 2004: 36-44.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Kodeks etike medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov Slovenije 2005. Dosegljivo na: http://www.pos.si/zbornica/kodeks-
etike-MSZT2005.pdf (03. 02. 2010).
Židanik, S. Pregled najpogosteje predpisanih pripomočkov pri urinski inkontinenci v
ambulanti zdravnika družinske medicine. V: Židanik, S, Tušek Bunc, K. (ur.). Medicinsko
tehnični pripomočki. Maribor: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2004.
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
1
PRILOGE
Sem Intihar Mojca, absolventka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Življenje starostnika z urinsko inkontinenco«.
Prosim Vas, da pazljivo preberete naslednja zastavljena vprašanja in nanje odgovorite tako,
da obkrožite črko pred odgovorom oz. dopolnite manjkajoče. Anketa je anonimna, podatke
bom uporabila samo za potrebe diplomskega dela. Hvala!
ANKETA
1. Starost
a) 60–65 let
b) 66–70 let
c) 71–75 let
d) 76–80 let
e) 81 in več let
2. Kakšno delo ste opravljali?
a) lažje fizično
b) srednje težko fizično
c) težko fizično
3. Kako pogosto vam uhaja urin?
a) redko c) pogosto
b) občasno d) nikoli
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
2
4. Kakšna je količina urina, ki vam uhaja?
a) nekaj kapljic
b) večja količina urina
5. Pri katerih aktivnostih vam uhaja urin? (možnih je več odgovorov)
a) pri kašljanju d) pri dvigovanju težkih bremen
b) pri kihanju e) ob poslušanju tekoče vode
c) pri smehu f) drugo _________________
6. Ali vam urin uhaja tudi med spanjem?
a) nikoli
b) pogosto
c) občasno
7. Kaj vas pri uhajanju urina najbolj moti? (možnih je več odgovorov)
a) stalna mokrota
b) neprijeten vonj
c) drugo ____________________
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
3
8. Katere težave imate zaradi nehotnega izločanja urina?
a) misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do stranišča
b) strah pred neprijetnim vonjem
c) strah pred mokroto
e) strah pred osamljenostjo
9. Kako urinska inkontinenca vpliva na odnos do vašega partnerja?
a) me razume c) nimam partnerja
b) me odklanja
10. Ali vas težave z uhajanjem urina ovirajo pri vključevanju v družbo?
a) imam občutek sramu
b) izogibam se družbi
c) diskretno uporabljam pripomočke pri težavah uhajanja urina
11. Kdaj ste poiskali pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco?
a) ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju težkih bremen
b) ob uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode
c) ob nehotnem uhajanju urina, po tem ko sem začutila močno potrebo po uriniranju
d) ob bolečinah v spodnjem delu trebuha
Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
4
12. Ali je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da ste sprejela ponujeno pomoč?
a) da
b) ne
13. Katere pripomočke uporabljate pri težavah mehurja?
a) higiensko pleničko
b) hlačke za urinsko inkontinenco
c) hlačne vložke
d) posteljne predloge
c) drugo______________
14. Ali ste seznanjeni z zdravljenjem urinske inkontinence?
a) da
b) ne
15. Kje ste dobili največ informacij o urinski inkontinenci? (možnih je več odgovorov)
a) od medicinske sestre d) iz strokovne literature
b) od zdravnika e) iz TV- ja
c) iz časopisa ali revij f) drugo _________________
Hvala za sodelovanje!